PROŠNJI SLIKARJA TOMINCA Ksenija Rozman, Ljubljana V arhivu Akademije likovnih um etnosti na Dunaju sta m ed akti vlo­ ženi tudi dve lastnoročno podpisani in datirani Tominčevi prošnji.1 Prva je naslovljena na visokost, t. j. na takratnega p rotektorja dunaj­ ske akadem ije likovnih um etnosti kneza M etternicha in je datirana v Ljubljani, dne 15. februarja 1821. Slikar Tominc prosi M etternicha, naj posreduje njegovo prošnjo cesarju in jo kot poznavalec likovnih nadarjencev tudi podpre. Tominc prosi za štipendijo, da bi se v Rimu na akadem iji izpopolnil v zgodovinskem slikarstvu. Druga prošnja je naslovljena na cesarja in je prav tako datirana v Ljubljani, dne 15. februarja 1821. N ašteti so nekateri že znani podatki o Tominčevem življenju in delu, ki so bili pred leti objavljeni iz dru­ gih virov.2 V članku om enjam le nove podatke ali pa tiste, ki p o trju ­ jejo dosedanje domneve oz. zahtevajo nekatera pojasnila. Tominc je zapisal, da ga je že od zgodnje m ladosti mikalo slikanje in je upodabljal svete podobe. Ni imel nikakršne šolske izobrazbe, temveč je sledil naravnem u čutu. Ni nenavadno, da so v tako m ajhnem m estu, kot je Gorica, opazili njegovo nadarjenost in nagovarjali očeta, naj bi ga poslal učit v kakšno večje središče. To pa ni bilo mogoče, ker oče ni imel sredstev. Leta 1808 je prišla v Gorico cesarjeva sestra M arijana Avstrijska, ki ga je s priporočilnim pism om poslala v Rim in m u zagotovila, da bo posredovala pri cesarju za letno študijsko podporo. K er je sreča na tem svetu m inljiva in nestalna, je slikar po letu in pol izgubil dobrotnico.3 Ko je prejel prvo nagrado na akade­ 1 Akten 1821, brez pag., Archiv der Akademie der bildenden Künste, Du­ naj. — Pismi sta objavljeni na str. 51—52 z vsemi pravopisnimi posebnost­ mi. 2 Ksenija Rozman, Mladostno delo in življenje slikarja Jožefa Tominca, Srečanja, IV, 19, 1969, pp. 37—39, sl. na str. 36 (od tod cit. Rozman, Srečanja, 1969); eadem, Ali je slikal Jožef Tominc v Ljubljani?, ZUZ, n. v., VIII, 1970, pp. 223—242; eadem, Štirje Tominčevi portreti, ZUZ, n. v., IX, 1972, pp. 125—129, sl. 1 —3; eadem, Der Maler Josef Tominz, Mitteilungen der österreichischen Galerie, 63/64, 1975, pp. 111—132, sl. 108—119 (od tod cit. Rozman, Mitteilungen, 1975). 5 Marijana Avstrijska je pripotovala v Gorico 5. nov. 1808, umrla pa je 1. oktobra 1809, torej je bila Tominčeva podpornica le malo manj kot leto dni. m iji, je oče Janez Tominc spoznal, da m u je treba omogočiti nadalje­ vanje študija, zato m u je pom agal z letno podporo.4 Leta 1817 je Tominc naslikal Madonno di Foligno. Profesorjem se je zdelo prav, da so o tem poročali časniki v Rimu, na D unaju in v Londonu.5 Vse te pohvale pa niso slikarju prav nič pomagale, k ajti po osm ih letih se je m oral vrniti v Gorico, pa čeprav je bilo njegovo znanje še pom anjklji­ vo. Oče ga ni mogel več podpirati.6 Slikar dodaja, da je v tem ni ne­ gotovosti, v kateri sveti droben žarek upanja z dobrotnega sonca, ki razsvetljuje vse srečne avstrijske dežele in za katerega upa, da bo tudi njem u polno zasvetilo. Na kolenih pred prestolom njegovega veličanstva prosi, da bi m u bila dodeljena podpora za krajši čas. Z njo bi mogel dokončati slikarski študij v Rimu. Vsak dan se bo spo­ m injal s prošnjam i k Najvišjem u, da bi bili cesarju in vsej njegovi cesarsko-kraljevi družini dodeljeni blagoslovi. Pismi sta pisani italijansko, poudarjeno vljudno z vsemi okrasnim i besedam i in zagotovili velike vdanosti, kot je bilo nekoč v navadi v avstrijskem cesarstvu in tudi drugod v Evropi. Tominc nam razkriva, česar do zdaj nism o zatrdno vedeli, da se je vseh osem let študija v Rim u učil na Akademiji sv. Luka in da je pred tem v Gorici slikal nabožne podobe. Dopolnjuje našo vednost, da so o kopiji slike po Rafaelu Madonna di Foligno poročali tudi časniki v Londonu in na Dunaju. Pomem bno je tudi, da sta pism i datirani v Ljubljani z dnem 15. februarja 1821. S tem se slikarjevo bivanje približa začetku ljub­ ljanskega kongresa, ki se je uradno začel 12. jan u arja 1821. Od starih raziskovalcev je le hrvaški zgodovinar Ivan K ukuljevič Sakcinski v Zapisniku IV zapisal,7 da je prišel Tominc v L jubljano v času kongre­ sa, k jer je nam eraval ostati osem dni, bivanje pa je podaljšal na dve leti. Goričan Štefan Kociančič je kot dopisnik v Kukuljevičevem Ar­ hivu za povjestnicu jugoslavensku leta 1854 še dodal, da so »ondi gospodje iz vseh krajev njegovo ročnost o slikanju spoznavati in po vrednosti ceniti jeli«.8 Ti dve pism i sta zdaj tudi n ajstarejša zgodo­ vinska vira, ki p ričujeta o Tominčevem bivanju v L jubljani že fe­ b ru a rja leta 1821. * Med risbami in dokumenti Akademije sv. Luka v Rimu sta le ena risba in en vpis nagrade Jožefa Tominca (srebrna medalja) iz leta 1814 (cf. Rozman, Srečanja, 1969, pp. 36, 38—39). Srebrna medalja je bila edina podeljena od dveh možnih. Zlate, prve medalje, niso podelili. 5 Poznamo le poročilo v rimskem časniku Cracas, 6, 18. jan. 1817, pp. 2—3. Kopijo je pri Tomincu naročil Goričan Carlo Catinelli za angleškega lorda Bentincka (cf. Rozman, Srečanja, 1969, p. 38, op. 7). 6 Leta 1814 je slikarjev oče prosil cesarja, da bi sinu Jožefu naklonil pod­ poro, vendar po vsej verjetnosti brez uspeha (cf. St. K. Rom, 10 a, Varia 1814—1816, pp. 254, 255, 260 in 261, — Haus-, Hof- und Straats- archiv, Dunaj). 7 Ivan Kukuljevič Sakcinski, Zapisnik IV, sign. XV, 23 D, VIII. 2, Arhiv Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, Zagreb. 8 Stepan Kociančič, Odgovori na vprašanja društva za jugoslovansko povestnico, v: Ivan Kukuljevič Sakcinski: Arkiv za povjestnicu jugosla­ vensku, III, Zagreb 1854, p. 289. prot: 8 März 1821 ' A Sua Altezza Prencipe de M ettem ig Duca di Portello etc: etc: e M inistro dirigente delli affari E steri di Sua Im periale Reggia M aestä etc: etc: Giuseppe Tominz di Gorizia Affinche si conjpiaccia graziosissim am ente far pervenire a Sua M aestä l’lm peratore la qui annessa supplica, e nell’ isteso tem po d ’accordagli benignam ente l’ alta sua Protezione. Atlezza! A1 celeberim o conoscitore Suprem o, e D irettore delle belle arti, che e l’ Altezza Vostra presenta una Supplice m em oria diretta a sua M aestä il nostro benefico Sovrano, che ha p er aggetto ad otenere una pensione, onde term inare il corso p er lo studio storico pitoresco ehe m anca per renderm i perfetto nell’ arte cui mi sono dedicato, non senza proffitto, dopo aver consacrato alia m edesim a 8 anni di studio inde- fesso, e non in terro tte nell’ Accademia delle Scienze in Roma. Piaccia all’ Altezza vostra di offrire alia M aesta sua, l’ augusto M onarca dell’ A ustria una tal Supplica, con quel fervore ehe e propria all’ Altezza vostra, ehe sa prem iare i genj delle belle arti, onde attenere io posso la spezial grazia ehe im ploro, giacche senza di questa, inde- bolite le forze delli proprj genitori perirebbe in m e giunto all’eta di 27 anni, qualunqua siasi spirito dell’ arte, ehe per mancanza de mezzi, non potrei coltivare. Con la speranza ehe siano esauditi i miei votti, ho l’ onore di tributarle quei osequj, ehe mi fano essere Dell’ Altezza V ostra Lubiana il di 15. febrajo 1821 Umilissimo Servo Giuseppe Tominz prot: 8 März 1821 A Sua Sacra M aesta L’lm peratore dell’ Austria, Re d ’Ungaria Boe- mia, Illirjo Lombardo-Veneto etc: etc: Giuseppe Tominz di Gorizia Im plora un Solievo per term inare in Rom a le ancor m ancanti Lezioni scolastiche di Pittura, avendo giä date prove della sua abilitä con essere giä posto nei publici Fogli di Vienna, Londra, e Roma nell’ anno 1817, con aver riportato il prim o prem io del Nudo nel- l’ Accademia detta di S. Lucca in Roma. 4 ' 51 Sacra Maesta! Sino dalli prim i anni della sua giovenile etä trovava il sottoscritto fidelissim o Suddito della M aesta V ostra fuori di modo attaccato alla Pittura, in m aniera che form ava il principale oggetto delle sue occu- pazioni dissegnando m aterialm ente delle sacre im magin senza aver avuto scuola veruna, se nonche ciö, che gli dettava il naturale suo instinto. Strano non e, se una C ittä piccola come Gorizia sia divolgata la notizia delle sue operette m ottivo, che diede addito d ’essere consi- gliato il Padre del sottoscrito dagli suoi Amici a volerlo far intrap- prendere la P ittu ra in qualche Capitale, m a ciö non era possibile d ’ effettuare a m ottivo della ristrattezza della facoltä del medesimo. Nell’ anno 1808 eppoca di cui conserverä indellebile m em oria sino all'ultim o respiro di sua vita, l’ Arciduchessa Im periale M arianna in allora abitante in Gorizia venuta pure a risapere il particular genio del sottoscrito alla P ittu ra si com piaque graziosissim ante di profon- dere sul medesim o i benigni influssi di sue beneficenze indrizzandolo per Roma, accom pagnato con lettere di raccom andazione per appren- dere tal proffessione avendolo im prim a assicurato, che non m ancherä di raccom andarlo a Sua M aesta l’Im peratore, affinche ottenga un annuale sollievo sino al com pim ento delle soolastiche sue occupazioni. Siccome ogni bene di fortuna e inconstante in questo Mondo, e che tu tto tenda alla sua distruzione, cosi il sottoscrito si vide dopo un anno e mezzo esposto a soffrire la fatal disgrazia della perdita della sua Beneffatrice, avendola il Ciel pietoso a se in prem io di tante belle opere, che p er ogni dove stano, e staranno perpetuam ente scolpite. Giovanni Tominz suo Padre avendo inteso, che il sottoscrito abba ripostato il prim o prem io nell’ Accademia del Nudo detta di san Lucca trovo neccessario di farlo continuare nella detta professione som- m inistrandogli un tenue annuale sollievo, cosi pure nell’ Anno 1817 fu encom inato un suo lavoro rappresentante il Quadro della M adona di fuligno, per il che i Professori dell’ Accademia hanno trovato giusto d ’ inserire nei publici fogli di Roma, Vienna, e Londra la speciale loro contentezza di tale sua opera. Tante lodi, ed encom j al sottoscritto nulla giovarono m entre il suo povero Padre dopo il corso di 8 anni non potendo piü oltre portare un peso, che superava le sue forze, ha dovuto il sottoscrito ritornare a Gorizia sua Patria col troppo sensibile ancor m ancanti instruzioni. Nella densa oscuritä, in cui ora si trova il sottoscrito traluce un piccolo ragio di quel benefico sole, che illum ina i felicissimi Stati Austriaci, per via del quale unicam ente spera d ’ essere rischiarato appieno. P rostrato adunque genuflesso il sottoscrito al Trono della M aesta V ostra im plora che gli venga concesso un sollievo per qualche piccolo tra tto di tem po, entro il quäle egli possa giungere al term ine delle Lezioni di P ittu ra in Roma, riservandosi di quotidianam ento porgere incessanti preci all’ AItissimo, accioche diffonda le sue benedizioni sopra la sacra sua Persona e sopra l’ intiera Im periale, e Reale sua Famiglia. Fedelissimo suddito Lubiana il di 15”° Febrajo 1821. Giuseppe Tominz Jožef Tominc/Tominz (Gorizia 1790 — Gradišče 1866) was the most talented Slovenian painter of the first half of the 19th century. Non-Slovenian authors discussing his life and work have in the past discounted the data of the Croatian historian Ivan Kukuljevič Sakcinski, who maintained that the Archduchess Marianne of Austria had sent Tominc to Rome to study and that he had been painting in Ljubljana at the time of the Ljubljana Congress in 1821 and later. The articles mentioned in note 2 have confirmed Kukuljevič’ s pritings on the basis of old archives sources and newly- discovered Tominc paintings in Ljubljana and elsewhere. The published petitions were addressed to Prince Metternich and to the Emperor Franz I. They are written in Italian and are full of polite phrases. The painter requested a scholarship with which he wished to continue his studies in Rome to improve his historical painting. These letters are a contribution to our previous knowledge of Tominc: that he painted religious pictures in early youth in Gorizia, that he spent eight years as a pupil of the Accademia di San Luca in Rome, that his copy of Raphael’ s Madonna di Foligno was not only mentioned by a Roman news­ paper (Cracas) in 1817, but also by Viennese and London newspapers, and finally, that the painter was already in Ljubljana on 15 February 1821, that is, in the early days of the Ljubljana Congress.