Št. 19. V Gorici, v sredo dne 7. marca 1906. Izhaja diakrat na teden, in sicer t sredo in soboto l 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami s »Kažipotom« ob novem letu vred po poŠti pregnana ali v Gorici na dom pošiljana: l,vSl} leto .......13 K 20 h, ali gld. 600 ,,',1 Ri........fi » 60 » » » 3-30 j,.trt leta.......B » 40 » » » 1-70 ^V-nuiiC'!!.1 .številk« stanejoHOnm • *?• V.vf*+ ¦¦, i.*^* >,'ai-uCnino sprejema HpravniStvo v Gosposki ulici fev_ 7. v norici v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček i-i(u; dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah l\ o-j 8. do 12. uro. Na naročila brez doposlane na [ofeine se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računijo po pettt^vrstaluJSp R tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaks Ivr>t;i. Vočkiat po dogodbi. — Večje črke po prostor* _ Rt-ktome i" spisi v uredniškem delu 15 kr. vrata — Za. obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako od -"tvornost. TeftaJ XXXVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. KTTJHvfic Uredništvo so nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v Gotfoi v I. naiitr Z urednikom je mogoče govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U, ravniStvo s« nahaja v Gosposki ulici št. 7. v I. -.adstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se posiliaio le npravniKvn. _____ J ' »PRIMOREC« izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. ^ »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v nasj knjigarni, v tobakarni Schwarz v Šolski ulici, Jellersitz v Nunski ulici in v Korenski ulici št. 22; -------v- Trstu vtobakaroi LavTeirčič na trgu della" Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gojici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Poglauje o laški kulturi u naši deželi. Če je prilika prava ali neprava, vlačijo na dan naši ljubi Lahi laško kulturo in pa davčno moč, češ, glej svet in strmi: mi Lahi smo kulturen narod, strašno velika je naša kultura, in pa davke plačujemo mi -— ti Slovenci so pa sami barbari in skoro nič davjca ne plačajo. Poglejmo torej vendar enkrat, kako je pravzaprav s to laško kulturo in s .) davčno močjo v naši deželi, poglejmo to seaaj, ko ob volilni reformi zopet kričijo toliko o laški kulturi in davčni moči f Kultura se mora pač poznati v ljudstvu. Če pa se ozremo med laški del prebivalstva v Gorici in v Fur»*nijo — ne vidimo skoro nikakih znakov j kulture. j V Gorici med Lahi ni nikakoga \ kulturnega delovanja — pač pa največ analfabetov v celi deželi. Kar je izobražencev, so Študirali po nemških srednjih šolah in nemških vseučiliščih, kar je njihovega srednjega stanu, prevladujejo v njem tujci, sami nimajo niti tistega kosa izobrazbe, katerega se najelo 3 po vseh provincijainih mestih, kar je delavskih in nižjih slojev pa je tako žalostno, da kdor jih pozna, mora vsklik-niti: kaka ironija je vendar toliko govoričenje o laški kulturi. V Furlaniji seveda je Še slabše. Ljudstvo je docela neizobraženo, pareon-tejev drži isto v krempljih, in dobijo se no večini tako nevedni Furlani, da niti svoje narodnosti ne poznajo. »Jo soi iodešk , reče Furlan, če se ga vpraša po narodnosti. Poslanec Antonelli je rekel prav pred letom dnij, da »ŠČavi*, so tisti, ki ne poznajo niti svoje narodnosti. In s tem je obsodil tiste, katere nam predstavljajo naši goriški Lahi za tako kulturen narod. In če slišimo laške grde kletve o Bogu in Madonni in njihovo najpriljubljenejšo dvozložno besedo, ki jim je takorekoč prirastla k jeziku, moramo zopet vsklikniti: To je kultura, da Bog pomagaj ! (Žal, da se je nekaj te laške »kulture« prijelo tudi tuintam Slovencev, ki živijo v soseščini z Lahi!) Poglejmo med slovensko ljudstvo ! V vsaki hiši časnik, knjige, med Lahi skoro nič, med Furlani prav nič; skoro v vsaki naši vasi pevsko in bralno društvo, čitalnice, lepe veselice, igre, katere predstavljajo kmetski ljudje, petje, v Lahih sagra, ples, drugače nič; pri nas debatirajo po kmetih o politiki in gospodarskih stvareh, Lahi in Furlani izgubljajo Čas s praznim besedičenjem in nožem. Pri nas med ljudstvom narodna zavest, pri Lahih' nekaj sovraštva, Furlan je »todešk«. Naj le lepo molčijo o kulturi, kajti vse njihovo trkanje na kulturo jih kaže le v polni luči n e k u 11 u r e. Pa je že tako : kdor česa nima, ta vedno rad govori o tej reči, kakor bi jo imel! Pa je nima. In tako se godi našim preljubim sodeželanom, pa če se goriškega »Oorriera« žurnalistinje sredi Travnika na glavo postavijo in še prosluli fanatik dr. Pinavčig še tako kriči po goriškem mestnem svetu o laški kulturi! Če razmotrivamo davčno moč, moramo konstatovati, da v vseh davčnih okrajih med Lahi so udeleženi pri davkih tudi Slovenci, najmanj menda v Červinjanskem. V nižini je nekaj cvetoče industrije. Toda tu naj se vprašajo : ali so res oni sami udeleženi pri tej ? Lahi gredo celo tako daleč, da reklamirajo zase tudi goriški davčni okraj. Kar se tiče Gorice, je pač znano, da jo držijo Slovenci po koncu, da jo redijo Slovenci, da brez Slovencev Gorice ni — kaj pa je torej, Če plača kak Lah davek v davčnem uradu ? Kdo pa mu da ta denar ? Slovenec! Ce tega ni, ne more plačati niti vinarja. In tako se razblini tudi laška bahavost o davkih ter se pokaže prav v majhni moči. Kaj torej hočejo? Nič drugega nego slepiti svet s svojo kulturo in s svojo davčno močjo. S takimi fabulami si hočejo sedaj priboriti še en državnozborski mandat — aii upamo, da merodajni možje se potegnejo za to, da se ne zada goriškim Slovencem vsled laških pravljic novega udarca! Treba v to svrho povedati le resnico in nič drugega nego resnico! Volilna reforma. Štajerska. Celjska »Domovina" piše: „Vsikdar smo stali neomajno na stališču, da je prvi pogoj miru in blagostanja v Avstriji — pravičnost. In prva pot k pravičnosti jo bila po našem nepobitnem mnenju vedno splošna volilna pravica. Vsekdar smo s simpatijami pozdravljali in so družili boju za ta princip državniške pravičnosti. Zato smo tudi z zadovoljstvom za- I znali sklep vlado, da konečno da mesto pra-vici, dasi smo vedeli, da na stališče absolutne ' pravičnosti se vlada, kakoršna je, ne bode po- { stavila. Toda kar je predložil Gautsch kot načrt ' volilne preosnove, to ne odgovarja ni najmanje najenostavnejšim zahtevam pravičnosti. V teo-riji priznava enakost, v resnici pa je Gautschev , načrt najbrutalnejše izvajanje neenakosti. Sedaj razumemo tudi, zakaj je nemška , ljudska stranka, prvotno najhujša nasprotnica | vsake volilne preosnove, tako naglo obrnila plašč, zakaj je tako hitro se sprijaznila z Gautschevim načrtom. Mi spodnještajerski in koroški Slovenci smo bili v njeno korist prodani. Danes konštatujemo — četudi se bo morda od te ali one strani zanikalo — konštatujemo in trdimo apodiktično, da smo bili prodani od slovenskih poslancev, ki se jim je šlo edino za strankarske koristi, prodani in oropani za naše pravice. Svojo trditev upamo dokazati vsak čas. Žalostno in sramotno je to, in se bo na provzročiteljih »amih Še težko maščevalo". „Domovina" pravi, da upa svojo trditev dokazati vsak čas. Prav bi bilo, da se to zgodi takoj, ker so vsi pošteni Slovenci po celi domovini skrajno ogorčeni radi izdajstva klerikalcev. Razni glasovi. Nemška ljudska stranka na Tirolskem zahteva razdelitev volilnih okrajev po posebnih mestnih volilnih okrajih; zahteva nemščino za parlamentarni jezik ter stroge določbe proti zlorabi prižnice v volilne namene. Poljski „Czasu hoče dokazovati, da bodoča delegacija bode imela trozvezi sovražni značaj, ker pride v njo 25 slovanskih in 15 nemških poslancev! Češka klerikalna stranka na Moravskem je sprejela resolucijo, da je vladna volilna reforma nesprejemljiva. Zahteva od poslancev upor proti tej volilni reformi, ako se ne upošteva vseh čeških želja. Nemška agrarna stranka na Češkem je izjavila, da je zadovoljna z volilno reformo. Za reformo poslovnika bo glasovala le takrat, če se uvede nemščina za parlamentarni jezik. Schonererjanci so sprejeli resolucijo proti volilni reformi, Češ, da je nemštvu na sploh sovražna. V Lvovu so imeli poljski župani shod, na katerem so se po večini izrekli za splošno volilno pravico, ali le s pogojem, če se pomnožijo gališki mandati. Na Dunaju so imeli razni parlamentarni klubi seje glede volilne reforme že v ponedeljek. S posebno resolucijo se pripravljajo proti volilni reformi Poljaki. Gautsch ima baje reserviranih še 14 mandatov, katere hoče razdeliti med one stranke, katere potrebuje v to svrho, da dobi vladni načrt dvotretjinsko večino. Baje hoče dati že 7 mandatov Galiciji, enega celo Nemcem na Kranjskem. Upisovanje poslancev v poslanski zbornici za govore o volilni reformi reformi je pričelo včeraj, ali že v ponedeljek je bilo na- Grof Monte Cristo. napisal fliocandre Dumas. (Dalje.) ftDobro,tt pravi starec z očmi. »Gospod," pravi Morrel, „zdaj skoro gotovo želite, da odidem Va »Da." rNe da bi še enkrat videl gospico Valentine V" Morrel se pokloni v znamenje, da hoče ubogati. „Zdaj mi pa dovolite," pravi nato, „da vas objame vaš m, kakor vas je pravkar objela hčerka." Izraz Noirtierjevih očij ni mogel varati. Mladi mož se dotakne s svojimi ustnicami starčevega tela, in sicer na istem mestu, na katerem so se ga dotaknila Valentinina usta. Nato še enkrat pozdravi s^rca in odide. V prednji sobi najde starega Barroisa. Ta ga spremi po temnih hodnikih k majhnim vratom, vodečih na vrt. Morrel poišče pregrajp in pride s pomočjo svoje lestve v IieN sekundah na vrt, zarasel z meteliko, kjer sta ga mirno ^»kala konj in voz. Sicer razburjen, toda z olajšanim srcem sede na voz in *°»pe okoli polnoči v ulico Meslav; doma leže spat in spi, **kor da ima prespati težko pijanost. XVII. Rakev rodbine Villefortove. Dva dni pozneje se zbere okoli desete ure zjutraj pred hišo kraljevega prokuratorja velika množica ljudij, in videti je nepregledno vrtXo žalnih in rodbinskih voz. Med temi vozovi je bil jeden čisto posebne vrste; zdelo se je, da je prevozil dolgo pot. Bil je neke vrste tovorni voz, obit črno, in jeden izmed prvih, ki je prišel k tej žalostni slovesnosti. Po popraševanju se izve, da hrani ta voz zemeljske ostanke gospoda markiza de Saint-Mčran, da ga je čudovito naključje pravkar privedlo semkaj in da bodo torej gostje mesto jednemu pogrebu prisostovali dvema. Število pogrebcev je bilo zelo veliko. Gospod marki de Saint-Moran, jeden najzvestejših in najdelavnejsih privržencev in dostojanstvenikov Ludovika XVIII. in Karola X., je imel zelo mnogo prijateljev, ki so z onimi, katere so zbrale družabne razmere gospoda Villeforta, tvorili veliko četo. Ko prelože markijevo truplo s tovornega voza na pogrebni voz, ki je bil prav tako kakor voz njegove soproge divno okrašen, se sprevod prične pomikati. Trupli sta bili namenjeni na pokopališče Pere-Lachaise. kjer je bila rodbinska rakev Villefortovih. V tej rakvi je počivala tudi uboga Renče in čakala, da se po dolgi ločitvi zopet združi s svojimi stariši. Pariš, ki je bil vedno radoveden in so ga lepi pogrebi vedno razburjali, je gledal s spoštljivim molkom za tem sijajnim sprevodom, ki je spremljal k večnemu počitku zemeljske ostanke teh dveh starih aristokratov, ki sta bila vedno ponosna na svoje plemstvo, sta bila vedno zanesljiva v družabnih ozirih in neo-mahljivo zvesta svojim principom. Beauchamp, Debrav in Chateau-Renaud so sledili v istem vozu temu tako nepričakovanemu pogrebnemu sprevodu. „Gospo de Saint-Mčran sem videl še pred jednim letom v Marseillu," pravi Chateau-Renaud, „ko sem se vrnU iz Algerja. Bila je tako zdrava in čila, kakor da ima doživeti starost sto let. Kako stara je bila?" „Šestinšestdeset let," odvrne Albert; vsaj Franc mi je rekel tako. Toda umrla ni vsled starosti, ampak na mrtvaški oder jo je položila žalost. Izza smrti njenega moža se ji zavest ni več vrnila popolnoma." »Toda na čem je vendar umrla ?" vpraša Beauchamp. „Zadela jo je kap." „Kap?" pravi Beauchamp. »To je težko verjetno. Gospa de Saint-Me"ran, ki sem jo videl le enkrat ali dvakrat v svojem življenju, je bila majhna in vitka, in njena konstituejja je bila prej nervozna kakor sangvinična, ali ni res? Pri osebah, kakoršna je bila gospa de Saint-MCran, je kap, ki jo provzroči žalost, nekaj jako redkega." „Naj bode bolezen ali zdravnik, ki sta jo usmrtila, katerekoli vrste," pravi Albert, „na vsak način postane gospod Villefort, oziroma gospica Valentina, oziroma naš pr^jatejj Franc dedič krasnega premoženja: zdi se mi, da znaša letna renta osemdeset tisoč Iiber." sIn ta dedščina se skoro še podvoji po smrti starega ja-kobinca Noirtierja." „0, to je trden ded," pravi Beauchamp. »Tenacem pro-positi virum. Mislim, da je stavil, da hoče sam podedovati po svojih dedičih. In vraga, do tega tudi pride. To je član kon-venta iz leta 1793., ki je leta 1814. rekel Napoleonu: „,Vi padate, ker je vaše cesarstvo mlado, vsled svoje lastne rasti oslabelo deblo; vzemite si za pokroviteljico republiko, vrnite se na bojna polja z debrc ustavo, m obljubljam znanjenih na 100 govornikov. V imenu naprednih Slovencev bo govoril dr. Ferjančič. Nekaj stotin Čehov je demonstriralo na Dunaju 5. t. m. proti volilni reformi. Ker se na poziv policije niso takoj razšli, je bilo aretiranih 35 oseb. DOPISI. IZ Tolmina; — Pevski zbor »Rok. bral. društva" v Tolminu se iskreno zahvaljuje za mnogobrojno udeležbo pri plesnem venčku na pustni torek. — Preplačali so vstop: g. M. Primožič, c. kr. dež. sod. svetnik 8 K, g. O. Gabrščik, drž. posl. in župan 4 K, g. A. Vr-tovec, učitelj v p. 4 K, g. A. Lasič, c. kr. jiadz: 3 K, g. I. Perpar, c. kr. financ, tajnik^ 3 K, g. H. pl. Ziernfeld, trgovec 3 K, g. Karol baron Hohenbtihel, c. kr. okr. komisar 1 K, g. A. Komel, c. kr. okr. gozdar 1 K, g. O. Prezelj, pravnik 1 K, g. Fr. Kašca, nadučitelj 40 v, za kar se odbor srčno zahvaljuje. —• Nadalje se zahvaljuje odbor g.č Viki Butar za velikodušno prepustitev skupila za prodane šopke v znesku 5 K in g. Ivanu Gabrščiku za brezplačno prepustitev plesne dvorane. Bog povrni vsem! Odbor. Domače in razne nouice. Smrtna kosa. — Neizprosna smrt je pokosila mlado življenje. V Koprivi na Krasu je umrl po dolgi bolezni tehnik g. Andrej Z e g a. Blag mu bodi spomin! Umrl je g. Matej Primožič, c. kr. davčni obhodnik. Slov. bralno in podporno društvo ga je spremilo v nedeljo z zastavo k večnemu počitku. Goriško kmetijsko CfruŠtfO priredi prih. nedeljo II. t. m. po blagoslovu javni shod v Šempasu in v Neblem v Brdih. Preteklo nedeljo je bilo priredilo tudi dva shoda in sicer v Sv. Križu in v It i-hembergu. Bila sta oba prav dobro obiskana, kar kaže, da se naši posestniki zanimajo za napredek v kmetijstvu. Soška podružnica slovenskega planinskega društva, Odsek Gorica, je priredila izlet y nedeljo 4. III. 1906. na Gromado nad Devinom. Izletniki so se odpeljali z brzovlakom ob 6'40 iz Gorice do postaje Tržič. Od tam so •& peš-pot na holm pred kopeljmi v tržiškem močvirju, stare rimljanske »Insulae clarae", od koder se ima lep razgled na pristanišče Bosega po doljni Furlaniji in morju. Preko globoke močvirne reke Lokavec, ki loči slovensko občino Devin od furlanske Tržič in je v času Rimljanov bila meja Ilirije, so dospeli izletniki k sv. Ivanu in k izvini Timava. Ondi sprejel jih je vrl domačin posestnik in krčmar Ivan Kocman, ter tudi prijazno spremljal črez KuhišČe na vrh. Gromada (325 m) podaja krasen obsežen razgled po Krasu, avstrijski italijanski Furlaniji, Ka-dorskih in rezijanskih planinah, kaninski skupini, krnski skupini, Triglavu, Črni prsti, trnovskem gozdu, Javorniku, Nanosu, Vremšici, Snežniku, Šavniku v Istri in po morju. Ob najkrasnejšem razgledu in najčistejšem zraku so se izletniki zakasneli na vrhu preko določenega časa, ter se vrnili črez Medjovas, kjer so se poslovili od prijaznega voditelja Ivana Kocman-a. Od tod krenili so na Sabliče ob skladovni cesti in dalje ob jezeru čez Prelastno (Lago della Pietra rossa). V idilični tišini na Prelastnem nahaja se mlin in zadnji slovenski posestnik proti Furlaniji Anton Roječ. Od Pre-lastnega so prekoračili izletniki nizko sedlo pod »Gorjupo kopo" ter krenili na levo ob doberdobskem jezera na solčnati, široko razpoložen Doberdob, kjer so se okrepčali v krčmi Antona Jarc-a, ki jih je izborno postregel z »domačim furlanskim" vinom. — Dob *obci namreč imajo mnogo posesti, preko 100 oral, v nižini Furlanije, posebno v Starancanu, katero obdelujejo od doma, prav veselo zanimanje gospodarske trdnosti našega slovenskega življa ob meji, kateri od leta do leta nakupuje posesti med Furlaui. Iz Doberdoba so se vrnili izletniki črez Poljane (Villa Raspa) in vrh sv. Mihaela v Rubije in črez Sovodnje v Gorico. Naravnost presenetljiv je pogled z vrha sv. Mihaela v Brda, Gorico in Vipavsko dolino in v ozadju na planinske velikane in snežnike. — Ko se stopi s kraškega sveta od vrha &v. Mihaela in se vidi pred seboj bogato goriško ravnino in Brda, se mora nehote izletnik ustaviti in si prav okrepi duh nad izredno krasoto, ki se razvija pred njimi. Žal, da je število izletnikov zopet bilo malo. Vzrok temu baje, da se izleti prirejajo prerano zjutraj! — Opozarjati moramo, da ima planinsko društvo namen vzgajati turi-stiko in da to niso zgolj zabavni izleti, katerih konečni cilj je dobra kapljica vina v kaki okoliški krčmi. Gre za zdravo, krepko gibanje v prosti naravi, ki utrdi mišice, živce in voljo, v drugi vrsti, da se pregledajo pri-rodne krasote in čudeži v okrožju podružnice. Le posredno ima podružnica namen obujati veselje do prirode potem manjših izletov tudi v goriški okolici, koje se omejuje lahko na poldan in se naravnim potom končajo tudi kje v bližnji okolici. Ostane pa vedno glavna naloga družiti okoli sebe mlade, krepke, duševno in telesno čile ljudi. Res, da je tudi v tu-ristskem oziru treba na Goriškem ledino orati. Ne sme pa vendarle biti pretežko, prepričati našo mladino, da potrebuje za normalno vzgojo krepkega gibanja, združenega s telesnim trudom po naši lepi goriški prirodi. Prihodnji izlet bode v nedeljo t. j. 11. t. m. ob dveh popoldan na goro sv. Gabrijela (647 m) mimo sv. Trojice v Krombergu nazaj črez sv. Katarino v Solkan. Zbirališče: Goriška čitalnica in v delavskem podpornem društvu. Tečaj za sotfarje. — v soboto so zaključili tečaj za sodarje v Gorici, kateri je priredilo društvo za pospeševanje obrti. Električni tramvaj v Borbi. — o električnem tramvaju razpravljajo že dolgo. Stavbeni urad na magistratu je sedaj predložil ugodno izve-stje za koncesijo v svrho naprave električnega tramvaja; zahteva le še nekaj prememb v po- godbi med magistratom in družbo za napravo tramvaja. V spomin pokojnega iupana mesta Gorice postavijo v mestni dvorani njegov kip. To so sklenili naši mesti očetje že lani tukoj po smrti njegovi, delo pa so oddali Šele sedaj nekemu Maverju v Trstu. »Duhovnih vaj lOfiijfl!" — Pod tem naslovom mlati prazno slamo neki jako duhovit dopisnik v zadnjem »Prismojencu". Na dolgo in široko dokazuje, kako koristne so duhovne vaje za dijake češ, »da se odvrača z njimi mladina od časne in večne pogube". Nočemo se spo-rekati z dopisnikom radi teh uspehov. Svetujemo mu, i».y vzame mikroskop v roke in gleda mor&iiu' visokostoječe realce, koje je doletela že ta sreča, da jim duhovne vaje blažijo srca. Gotovo mu bode radosti poskakovalo srce, ko bo videl famozne napredke in nadvlado nad gimnazijci. Kar se tiče dijaškega koncerta, v ka*?1 • rega se tudi zadira, je očividno, da cvreta „Prismojenec" in njegov dopisnik in „L'Eco" čebulo za petek v isti ponvi. Povemo mu na vsa usta, kakor smo že laškemu kolegu, da je bil pri dijaški prireditvi glavni moment koncert in ne ples dijakov s kandidatinjami, kakor hoče g. dopisnik. Prireditev ni bila v nasprotju s § 7., ker ta ravno dovoljuje dijakom prireditve pod pokroviteljstvom kakega profesorja „zur Pflege der Geselligkeif. G. čhm-karju se svetuje, naj ne meče tako ostenta-tivno s paragrafi krog sebe, naj se pa drži sam „§ 11. Kibitz, halt's Maull" X. Razvitje zastave »Pevskega In bralnega društva" v Št, Andražu se bo vršilo dne 20, maja t. l. na slovesen način. Vabljena bodo vsa okoličanska društva, katera se prosijo že sedaj, da računajo s tem dpem, če misli katero prirediti v maju kako veselico. Slavlje v Št. Andrežu bo prirejeno tako, da v okolici še ni bilo kaj takega! Doneskov za zastavo je nahranjenih sicer že precej, pa se sprejemajo še nadalje tudi v našem upravništvu. Društvo deluje marljivo, ima lepo bralnico, knjižnico ter se pridno vadi v petju in igrah, da tako prireja najlepše veselice v okolici. Tako društvo torej zasluži tudi podpiranje prav pošteno! Darovane zneske naznani društvo v „ Soči". PomllOŠfienl kaznjenci. — Cesar je pomilostil 50 kaznjencev. Med temi sta v Gradišču ob Soči 2. »Narodna prOSVIta" naznanja, da je od odbornikov, izvoljenih pri občnem zboru, odstopil g. Andrej Gabršček, predsednik dramatičnega odreka. Na njegovo mesto privzel je odbor potom kooptacije sporazumno s Trgovsko-obrtno zadrugo g. Frana Gabrščeka, odv. kandidata v Gorici. Odbor se je nato konstituiral sledeče: Predsednik dr, Karol Podgornik; podpredsednik: dr. Ivo Šorli; tajnik: dr. Dinko Puc; blagajnik: Fran Gabršček; odborniki: Adolf Komac, Mirko Koršič, Martin Mastnjsk. Predsednik knjižničnega odseka: M. Mastnjak; predsednik dramatičnega odseka: dr. Dinko Puc. Odstopivšemu g. Andreju Gabrščeku izreka odbor »Narodne prosvete" tem potom za njegovo naklonjenost in požrtvovalno sodolo-vanje nojiskrenejšo zahvalo. Divja mačka na Krasu. — v Kobijeglavi se je klatila delj časa okoli divja mačka, ki je obrala mnogim vse kokoši. Naposled jo je ustrelil tamošnji lovec g. A. Ostrovška. Zbirke rabljenih poštnih znamk pošiljajo družbi sv. Cirila in Metoda, kakor je viduo iz zadnjega izkaza, v povoljnem številu. Tudi iz naše dežele je nekaj nabirateljev. »Knajpovca" je izšla tretja številka z raznovrstnim zanimivim berilom. Imenovanje, — Namestništveni kancelist K. Str ena r v Trstu je imenovan okrajnim tajnikom, rač. podoficijal E. Forcessin pa namestništvenim kancelistom. Višjim carinskim kontrolorjem je imenovan vršji carinski oficijal Viktor N a n u t v Trstu. Nagloma je Ufflrl 2f> letni Davio Pin. Stanoval je pri svojem bratu pod Kostanjevico. Zvečer je prišel domov malo vinjen. Ker ga zjutraj le ni bilo iz sobe, so ga šli budit. Našli so mrtvega. Usekal se je s sekiro, ko je drva cepil, 20 letni Jos. Poberaj iz Št. Mavra v levo nogo; pripeljali so ga v goriško bolnišnico. Slov. akad. društvo »Ilirija" v Pragi priredi svoj drugi redni občni zbor dne 7. t. m. v prostorih restavracije „ u Pokom y ch " (Ječna ul.) Nesramno žaljinje goriških Slovencev. • Slavnemu uredništvu lista »Soče" v Gorici. — Z ozirom na članek, priobčen v 16. štev. „Soče" z dne 24. februarija 1906., pod naslovom : „ Nesramno žaljenje goriških Slovencev", prosim podpisanec, da vsprejmete na podlagi § 19. tiskovnega zakona v svoj list v jedni prihodnjih dveh številk tale popravek: 1. Ni res, da se slovenski jezik pri koncertih, katere jaz prirejam in naznanjam, namenoma prezira; res je. da je gledališčna dvorana last družbe, katera pripada k italijanski narodnosti in da sme najemnik omenjene dvorane naročiti plakate le v italjanskem in izjemoma tudi v nemškem jeziku. --- 2. Ni res, da sem naročil plakate za Ondfičkov koncert z laško-slovenskim-neinškim tekstom, z namenom, da bi hotel koga slepiti, res je pa, da sem naročil plakate z laško-slovensko-nem-škim tekstcm na željo g. Ondiieka in pa misleč, da se ne bo temu upiral ravnatelj gledališča, katerega ni bilo. takrat doma, in da bo dal v to kasneje tudi privoljenje, in res je tudi, da se privoljenja v to kasneje ni vdo-bilo in da se mi gledališčna dvorana ne bode več dala v najem, ako bi se objavili naročeni plakati v laško-slovensko-nemškem tekstu. — 3. Ni res, da bi bil jaz češki renegat, res je pa, da se ii rojen Neme c. V Gorici, dne 2. marca 1906.-----Ferdinand Wokulat. Opomba uredništva: Pripominjamo, da je na večer pred koncertom trdil g. Woktilat, daje vse v redu glede lepakov ter da bodo trojezični. Tako je povedal nam, tako tudi raznim gospodom. Ko je izšla (Dalje u prilogi.) vam petsto tisoč vojakov, drugi Marengo in drugi Austerlitz. Misli ne umirajo, sire, ampak le včasih spe, da se zbude potem »Zdi se " pravi Albert, »da so zanj ljudje jednaki mislim. Samo jedna stvar me vznemirja; namreč rad bi vedel, kako bode mogoče Francu prevzeti v svojo oskrbo tega deda, ki se ne more ločiti od svoje unukinje. Toda kje je Franc V" „V prvem vozu pri gospodu Viliefortu, ki ga že popolnoma prišteva svoji rodbini." V vseh vozovih, M so sledili, seje vršil skoro isti pogovor. Čudili so se tema dvema smrtima, ki sta tako hitro sledili druga drugi, a nihče ni slutil strašne skrivnosti, katero je izvedel Morrel na tako čudo^ts aačin. V jedni uri dospo pj ul pokopališče; vreme je bilo mirno, toda oblačno, čisto primerno tej resni slovesnosti. Med množico, bližajočo se rodbinski rakvi, spozna Cbateau Renaud tudi Mor-rela, ki se je pripeljal v svojem kabrioletu in je korakal zdaj zelo resnega obličja po ozki poti. »Vi tukaj?" pravi Chateau-Renaud in vzame mladega kapitana pod pazduho. »Ali poznate gospoda VUleforta? Kako je to mogoče, ko vas nisem še nikdar videl pri njem ?" »Z gospodom Villefortom se ne poznam/ pravi Morrel, »ampak poznal sem se z gospo de SamtrMeran." Ta hip stopi k njima Franc z Albertom. »Kraj sicer ni primeren za predstavljanje/ pravi Albert, »toda to nič ne dene, ko ne verujemo vražam. Dovolite mi, gospod Morrel, da vam predstavim gospoda Franca d'Epinay, svojega izvrstnega sopotnika na potovanju v Italjji. Moj ljubi Franc, gospod Maksimilijan Morrel, izboren prijatelj, s katerim sem se spoznal v tvoji odsotnosti, in katera ime bodeš čul od mene )dno, kadar s* bode govorilo o dobroti, o razumnosti in ljubeznivosti," Morrel se trenotek obotavlja. Vpraša se, če ni obsojanja vredna hinavfičina, da bi skoro prijateljsko pozdravil tega moža, katerega sovraži. Toda spomni se svoje prisege, in uvažnjč zajedno okolnosti, se posili, da ne pokaže na svojem obličju ničesar, in brzdaje se, pozdravi Franca. »Gospica Villefort je zelo žalostna, ali ni res?" pravi Debrav Francu. „0 gospod," odvrne Franc, »nepopisljivo žalostna. Danes zjutraj se mi je zdela tako izpremenjena, da sem jo komaj spoznal." Te priproste besede ranijo Morrela globoko v srce. Ta Človek je torej videl Valentino in je z njo govoril I Še enkrat mora ta mladi, ognjeviti Častnik zbrati vse svoje moči, da ne prelomi svoje prisege. Prijemši Chateau-Renauda pod pazduho, odide z njim k rakvi, poleg katere so postavili krsti. »Krasno bivališče," pravi Beaucbamp, ozrši se na mavzolej ; »palača za poletje in za zimo. Vi bodcte prebivali v nji, moj ljubi d' Epinav, kajti vi spadate k rodbini. Jaz kot filozof pa hočem majhno hišico na deželi, obdano od drevja, kajti moje ubogo truplo bi ne moglo prenašati toliko kamenja. Umi- j raje rečem onim, ki bodo okoli mene, to, kar je pisal Voltaire Pironu: ,Eo rusc, in vsega bode konec... Pojdimo, vraga 1 Pogum, Franc, vaša žena podeduje." »Resnično, Beauchamp," pravi Franc, »vi ste neznosni. V svojih političnih opravkih ste se navadili, da se smejete vsemu. Toda, Beauchamp, kad\r imate čast, da se snidete z navadnimi ljudmi, in srečo, da zapustite za trenotek politiko, tedaj skušajte, da vzamete s seboj svoje srce, katero ste pustili v zbornici poslancev ali v zbornici pairov," „0 moj Bog/ pravi Beauchamp, »kaj pa je življenje? Odmor v prednji sobi smrti." »Jaz Beauchampa ne morem trpeti/ pravi Albert. In s temi besedami stopi s Francom kake štiri korake proč, pustivši Beauchampa, naj nadaljuje svoj filozofični pogovor z Debravem. Rodbinska rakev Villefortova je bila zgrajena iz belega kamenja v obliki štirikota, visoka približno dvajset čevljev. Njena notranjost je bila razdeljena v dva oddelka, karerih jeden je bil določen za rodbino Villefort, drugi za rodbino Saint-Meran; vsak je imel posebna vrata. Človeka tu ni motil oni blesk, ki napravi v mnogih rodbinskih rakvah tako neprijeten vtis. Skozi priprosta bronasta vrata se je vstopilo v temni predprostor, ki je bil z zidom lo-oen od resnične rak ve. V tem zidu so bila ona dvojna vrata, katera smo omenili in so vodila v pravo grobišče rodbine Villefort, oziroma rodbine Saint-Meran. Tu je lahko našla duška bolest, ne da bi motili šetc^ci ali obiskovalci pokopališča s svojim petjem ali kričanjem nemo razmišljanje ali solze onih, ki molijo ob grobu svojih ranjkih. Krsto postavijo v desni oddelek, in žalostni slovesnosti prisostvujejo samo Villefort, Franc in nekaj bližnjih sorodnikov. Ko so vse religijozne cerimouije končane, se pogrebci razidejo. Chateau-Renaud, Albert in Morrel odidejo za se, Debrav in Beauchamp tudi za se. Franc obstane z gospodom Villefortom prti vrati pokopališča, in Morrel, ki z neko pretvezo zaostane, vidi, kako vstopita skupaj v žalni voz, in polaste se ga najžalostnejše slutnje o njuni skupni vožnji. Ko dohiti svoja prijatelja, ne sliši nobene besede njunega pogovora, dasi se v istem vozu vrnejo v Pariš. Ko se je Franc poslavljal od gospoda Villeforta, mu je ta rekel: »Kdaj se zopet vidiva, gospod baron?" » Kadar hočete/ odvrne Franc. »Kakor bitro mogoče," »Na razpolago sem vam, gospod; ali želite, da vas spremim zdaj V" »Če ne nameravate kaj drugega." „Ne." Tako je prišlo, da je zapustil bodoči zet pokopališče v istem vozu kakor bodoči tast, iz česar je sklepal Morrel, to | vide, važne stvari, in sicer ne brez vzroka. Priloga „Sote" it. 19. z dne 7. marca 1906, .Soča", šele je,odpovedal lepake. Verjamemo, kar pravi o gledališčni upravi,, ali to ne* izbriše dejstva, da smo Lili od njegove strani ggvedeni v molk nasproti koncertu v četrtek in da je zagotavljanje o slov. besedilu na lepakih kolikortoliko vsaj pri nekaterih pripomoglo do tega, da so šli na prvi koncert, ko bi drugače ne bili šli — češ, saj bo pri drugem koncertu vse v reduV;.T~„lz %dej1s]^at„R^dai gledališčna uprava ne pripušča slov. besedila na lepakih, sledi, kako dosledni* so Lahi in kako niti ne reflektujejo na naš obisk, ako se nočemo slepo podvreči njihovi volji, da morajo biti lepaki le laški in nemški. Kljubu temu pa to ne zgane večine slov.''inteligence, da bi se postavila po robu takemu ostentativ-uerau preziranju, marveč kar slepo /e na rpzne prireditve, laške in nemške, pa če se pri teh še tako prezira slovenščina. Ta malomarnost nasproti preziranju našega jezika je nam res naravnost neumljiva. Drugače tako občutljiva naša inteligenca se tu po večini ne čuti žaljene, in namesto da bi pomagali lomiti tujo nesramnost, govorijo o »umetnosti" in ,, umetniškem užitku". Res je, da je v Gorici primerno malo prireditev za inteligenco sploh, in da se pač hoče inteligent okoristiti, kadar je sploh kaj, ali res je pa tudi, da smo danes v Gorici na tem mestu, da je tako prebiranje, kakoršno smo doživeli, infamno; na tako preziranje se mora reagirati, in dosti žalostno je, če kdo ne more žrtvovati tistega ..umetniškega užitka" v dobro stvar: za boj ¦m veljavo našega jezika v mestu. Le od našo strani se bije boj za jednakopavnost našega jezika; kakor smo mu pripomogli drugodi do veljave, tako se bojujemo za njo tudi v družabnem življenju. Kdor se ne pridružuje temu boju, škoduje dobri akciji ter jo zavlačuje; ne pomaga nič zabavljanje v kakem varnem kotičku, marveč treba storiti svojo dolžnost, in pokazati tujcu, da se ne damo prezirati, to je pravo. V tem oziru pa se od strani naše inteligence, žal, preobilo greši. Če bi skupno iu dosledno nastopali, pa brez dvoma dosežemo, če ne danes, pa čez čas, kar pač moramo želeti vsi, da namreč ne bflmo nikjer prezirani! Toliko povsem odkritosrčno za danes! Klerikalci in boj za veljavo slovenskega jezika. • Leta 1904. smo začeli prav energičen boj za slovenske lepake v mestu k prireditvam, pri katerih se reflektuje tudi na obisk Slovencev. Vsak, kdor je res Slovenec, je odobril naše zahtevanje — ali klerikalci okoli »Gorice" se niso zmenili za to. Ko je bil leta 1904. Ondfiček v Gorici, smo zahtevali slov. lepake, prišla so le vabila s sporedom v slovenskem jeziku. Akcijo je kvarila že takrat „Gorica", ker se ni hotela pridružiti zahtevi po slov, lepakih, ampak je naznanila, da je vspored tiskan tudi v slovenskem jeziku — češ, je že dosti to! Tista vabila pa smo izposlovali mi iu tiskala so se v „N ar o d ni tiskarni". Za ta tisk se niso hoteli klerikalci pridružiti zahtevi po slov. lepakih. Izdajice za malenkosten denar! — Ko je prišla istega leta Slavjanska v Gorico, smo dosledno zopet zahtevali slov. vabila in slov. lepake. .Gorica" je molčala. Wokulat je bil takrat razsrjen na nas, je in dal tiskati slov. vabila v „Narodni tiskarni". »Gorica" je bila zopet zadovoljna in je molčala ter se ni hotela pridružiti naši zahtevi po slov. lepakih, Slednjič se je Wo-kulat udal in aaročil tudi slov. lepake v »Narodni tiskarni". Tako smo izposlovali našemu najhujšemu sovražniku še zaslužek z našim bojem za jednakopravnost slov. jezika. Da je \ 'naln^l^o^lamiS^S štvafTftrjjač jasno, saj kdor j zna šteti do pet, pač lahko presodi, da uiti z daleka nismo pričakovali Wokulata k nam, ker je pač že poprej našel pri klerikalcih zavetje s samimi' yabilci. Če bi bil vseeno prišel, bi mu bili povedali, kar mu gre! Izposlovali smo torej tik pred predstavo slov. lepake; ti so bili tiskani v »Nar. tiskarni" — mi pa, ker Tiara je bilo umevno le za stvar, smo vabili na koncert rekoč: „Za koncert Nadežde Sla-vjanske so nabiti po mestu tudi slovenski lepaki. Torej je doseženo, kar smo hoteli. Prav tako. Tako pa mora biti vedno odslej naprej !... Kikdo naj ne zamudi prilike, iti poslušat divno rusko pesem". — Xo je prišel sedaj Ondfiček v Gorico in smo izvedeli, da se hoče postopati po stari navadi z laško-nemškimi lepaki, smo takoj zahtevali tudi slovenske. „ Gorica" se seveda zopet ni pridružila naši zahtevi — češ naj se le »Soča" bori za slovenščino, VVokulat že pride v »Narodno tiskarno" naročit vabila in lepake; boj naj ima »Soča", zaslužek pa klerikalci. „Gorica" ju priobčila vspored koncerta ter mirno gledala naš boj. Ko jej je to pa pot spodletelo ter ni bilo Wokulata k njej, ali> sedaj so pa po obeh koncertih prišli na dan: res se je treba boriti za veljavo slov. jezika v mestu —- ali iz pisave »Soče" in iz našega priložnostnega letaka gleda le Gabrščkov žep ! Tako nizko so padli ti ljudje, da se drznejo s tako podlostjo na dan! Iz tega se pač vidi, kako je težak dandanašnji boj za pravice našega jezika, ko jih odrekajo tujci, ko kvarijo vsako tako akcijo klerikalci iu ko se ostala inteligenca veliko premalo briga za tako sveto stvar! Ker se klerikalci nočejo boriti z nami za to, in ker nam celo polena mečejo pod noge, in ker obrekujejo in lažejo, je pač jasno, da jim je vsak tak boj deveta briga; in še celo ubiti hočejo bojevnike — češ, če ti padejo, potem bo mir! O mir, pa kakšen mir — naša narodna nmrt! „PevskO In glasbeno društvo" v Gorici priredi, kakor znano, dne 17. in 18. t. m. opero »V vod n j a k u" slavnega češkega komponista Bloudeka. Ker je vprizoritev te opere zadala društvu nad 1000 kron troškov, pričakuje vsestransko udeležbo posebno z ozirom na to, da je ta opera prva na slovenskem gledališkem odru v Gorici. ..Pevsko in glasbeno društvo" opozarja ženski in možki zbor, da je pevska vaja vsak dan ob 8. uri; drugi teden pa skupno s solisti na odru tudi ob S. uri. Prosi so točnosti! Jubilej Josipa Stritarja. — Zaslužni naš književnik J os. Stritar je slavil včeraj svoj 70. rojstni dan. Knjižnica Narodne prosvele. — Zadnjič smo poročali, da se preloži dosedanja ura ob sobotah na četrtek; danes popravljamo to poročilo v toliko, da ostanejo ure ob sobotah od 6.-7, tudi v bodoče. Poleg tega pa bo knjižnica odprta tudi ob četrtkih 0 d 8.-9.- ure zvečer, tako da si v bodoče lahko izposojujejo knjige tudi. tisti, katerim so ure od 6.-7. prezgodaj. '-—•Knjižnični odsek. C. kr. kmetijsko dniŠtVO je tako predrzno, da pošilja terjalnice za zaostalo udnino kar za dve leti tudi onim članom, katere so 1.1904. nesramno vrgli skozi vrata. — Pajer in Hu-gues zdaj poznata razne paragrafe v' pravilih, pred 2 leti jih nista poznala. — Naj nikdo ne plača! Pa naj Pajer toži, ako se mu zljubi! Na posestne pole morajo čakati pri tukajšnji davkariji ljudje včasih kar po cele tedne. Pride kmet po posestno polo, pa ga kak mlad uradnik nažene, naj pride drugi dan, ko zopet pride, pa ga še enkrat pošlje proč, in tako se ta reč po nepotrebi zavlačuje po cele tedne. Prav je pač, da ljudje sami prav energično zahtevajo, da se jim ustreže takoj, ne pa da bo hodil zaman v Gorico po dvakrat, trikrat. In če se jim takoj ne ugodi, naj naznanjajo to v javnosti, potem že izbi-! jemo iz davčnega urada šikaniranje kmeta! Tatvina. — V. noči od 2. na 3. t. m. so udrli nezin. V.atoviv prvo nadstropje vile Lie- . bemvald, last gosp. grofa Cristallnigga. Lestev za to so dobili v gozdarski hiši v Panovcu. Raz- , metali so vse ter pobrali vrednosti za 600 K: : prstane, razne zlate malenkosti, angleško lov- ! sko suknjo itd. Kako so sploh mogli udreti v i vilo, je skoro neverjetno, ker je bil zraven ! pes in čuvaj. Tatov je moralo biti več, ker so odnesli tudi blagajno, staro 300 let, težko 65 kg, nesli so jo na travnik ter se trudili ž njo, meneč, da je v njej veliko denarja. Našli pa so le stara pisma. O tatovih ni doslej še i nikakega sledu. j ŠtefCa Kodermac, slavni šempaski kaplan, j je agitiral 4. t. m. z agentom po hišah za 1 podpise proti razdružljivosti zakona. Kjer je t bila žena sama doma, je morala podpisati za celo družino. Tudi v napredne hiše si je upal ter prisilil nekje ženo, da je podpisala tudi za ; moža. Eden tak se je pritožil pri nas ter za-I hteval tudi od Štefce, da ga zbriše. — Poro-' čevalec pravi, da to, kar uganjajo sedaj, je nekak farovški pust! — Slično delajo tudi drugodi. Najboljše: zapoditi iz hiše vse take nabiratelje podpisov, ker vse klerikalno početje z zakonom je le nesramno sleparjenje! j Vojaški nabor. — Dne* 3. t. m. je pričel , vojaški nabor v Gradišču ob Soči. Iz občin: . Gradišče, Romans, Versa in Vileše je prišlo I 127 mladeničev, potrdili so jih 83. V ponedeljek so bili na naboru iz Fare, Marjana, Zagraja, Zdravščine in Šmartna. i Ustnica. — G. dop. B. Obrnite se na list, ' ki je pomotno poročal o veselici, o kateri govorite. — Razgled po suetH; Poslanska Zbornica. — Včeraj je predložil finančni minister zakon, s katerim se pooblašča vlada plačevati prispevke za skupne zadeve, dasi jih Ogrska ne plačuje. Potem je začela razprava o dogodkih v Ladskie, kjer je bilo ubitih več ljudij povodom nekega shoda. Na dnevnem redu je potem zakon o ureditvi plač . avskultantom, potem začne debata o volilni reformi. Za volilno reformo je oglašenih 206 govornikov. Na Ogrskem. — Kraljevi komisar Rudnav je, kakor javljajo iz Budimpešte, v nedeljo vsprejel vse višje uradnike prestolnice. Uradnike je predstavil podžupan, ki jih je priporočil blagohotnosti kraljevega komisarja, Rudnav "jen^vi^~WWv"'inejiih zakona ščitil avtonomijo prestolnice. Njegov cilj da je napredek in razvoj Budimpešte. Pozval je uradnike, naj mu gredo na roko v tem pogledu. Kraljevi komisar Bela pl. Rudnav je ukazal, da se ima dobrovoljno uplačane davke tekom 48 ur oddati državni blagajni. Magistrat je v svoji izredni seji sklenil, da se tej odredbi pokori in davke v znesku 1,300.000 K, ki so bili od 9. februvarja naprej dobrovoljno uplačani, tekom določenega roka izroči ter se tudi pokori vsem bodočim odredbam, kraljevega komisarja. Nesreča na železnic!. — Ko je odšel v ponedeljek dop. vlak iz Herpelj proti Trstu, je stopil sprevodnik Jos. Pole na mokro stop-njico vagona ter padol na železnični tir in tam obležal. Ko je prišel vlak v Trst, so zapazili, da ni Pnlca. Pole je težko ranjen, prepeljali so ga v tržaško oolnišnico. Poročnik Schmldt obsojen m smrt. — iz Oča- kova poročajo: 3. t. m. je bila izrečena obsodba v kazenski razpravi proti poročniku Schmidtu in soobtožencem zastra punta mornarice v Črnem morju. Poročnik Schmidt- je bil obsojen na smrt na vešala. Ko mu je bila prečitana obsodba, je vskliknil: »Prosim milosti, da me ustrelite!" Eden podčastnikov in dva mornarja sta bila obsojena na smrt, da bos-ta ustreljena, dva dijaka sta bila obsojer na prisilna dela do smrti; 10 obtožencev je bilo oproščenih. — Posadka križarja »Prut« se je spuntala in zahteva, da se poročnika Schmidta ne usmrti. Dvojni samomor v Trstu. — v gozdiču pri lovcu (Rivoltella) v Trstu so našli v ponedeljek dva mlada človeka zastrupljena. Imenujeta se Emilij Mander, trgovski pomočnik, 25 let star, in Marija Rustija, stara 21 let. Pila sta solitrovo kislino. Prihitela sta dva zdravnika, ki sta jima izprala želodec ter ju potem dala prepeljati v bolnišnico. Marija Rustja je umrla v bolnišnici, on tudi. Uzrok: nesrečna ljubezen. Znižana poštnina za pisma. — Francoska zbornica in senat sta sklenila znižati od 16. aprila t. 1. dalje poštnino za pisma od 15 na 10 cent. Podržavljanje severna železnice. — Upravni svet severne železnice je odobril soglasno pogodbo o podržavljenju; ta pogodba se pred-I loži glavni skupščini dne 31. t. m. Villefort in Franc se pripeljeta v predmestje Saiiit-Honore.' Kraljev prokurator ne vstopi niti k svoji ženi, niti k svoji hčerki, ampak vzame Franca s seboj v svoj kabinet in ga prosi, naj sede, „Gospod d" Epinav," mu pravi, »trenotek, v katem vam povem to, kar vam imam povedati, se vam zdi morebiti neprimeren, toda ni, kajti zadnja volja človeka, ki je umrl, nam mora biti .»veta; in ko je ležala gospa de Saint-Meran na smrtni postelji, je bila njena zadnja želja, naj se več ne odlaša z vašo in Valeutinino poroko. Zadeve umrle so, kakor veste, popolnoma vrejene, njena oporoka zapušča vse premoženje moji hčerki, in v aktih lahko sami pogledate odstavek, ki se tiče vaše ženitve. Notar, to je gospod Deschamps, stanuje na trgu Beauvau, predmestje Saint-Honor6\ »Gospod," odvrne d' Epinav, „to za gospico Valentino, ki žaluje, morebiti ni trenotek, da bi mislila na možitev; res, mislil bi..." »Valentina," ga prekine gospod Villefort, »gotovo ničesar ne želi bolj kakor to, da ugodi poslednji želji svoje ljubljene babice, in zagotavljam vas, da nama ona ne bode delala nobenih težav." »V tem slučaju, gospod," odvrne Franc, »stvari ne ovira nič, kajti jaz izpolnim dano besedo ne samo z veseljem, ampak srečen, da mi je to mogoče." »Torej," pravi Villefort, »ni sploh nobene ovire več. Pred tremi dnevi bi se bila morala pogodba podpisati, in vse je bilo pripravljeno, torej jo lahko podpišemo danes." /Poda žalost?" pravi Franc obotavljajo. • »Bodite brez skrbi, gospod," odvrne Villefort, „v moji hiši se dostojnost ne zanemarja, Moja hčerka se lahko umakne na svoje posestvo Saint-Meran; v osmih dneh, če vam je prav, se tam lahko sklene čisto na tihem civilni zakon. Žojja gospe de Saint-Meran je bila, naj se poroči njena unr.ki.nja na tem posestvu. Vi se potem lahko vrnete v Pariš, dočim preživi vaša m)r "a žena čas žalovanja s svojo mačeho na svojem posetstvu." »Kakor želite, gospod," odvrne Franc. „Torej," pravi gospod Villefort, ,,bodite tako dobri inpo-| čakajte pol ure. Ta čas pride Valentina v salon. Jaz pošljem! po gospoda Deschampsa, in potem pogodbo pretltamo in podpišemo ; in še ta večer spremi gospa Villefort Valentino na njeno posestvo, kamor greva čez osem dnij midva za njima."! „Gospod," pravi Franc, »le nekaj vas še prosim." »Kaj V" »Želel bi, da hI. bila Albert de Morcerf in Raoul de Gha-teau-Renaud prisotna, ko podpišemo; znano vam je, da sta to moji priči." »V pol ure sta lahko tukaj. Ali greste sami po svoja prijatelja ali naj jaz pošljem k njima V" »Sam grem po nje." »Torej vas pričakujem v pol ure, baron, in v pol ure bode Valentina pripravljena." Franc odide- Komaj se zapro za mladim možem vrata na cesto, ko da Villefort povedati svoji hčeri, naj pride čez pol ure v salon, ker pridejo tedaj notar, gospod d' Epinay in njegovi priči. Ta nepričakovana vest provzroči v hiši veliko zmešnjavo. Gospa Villefort tega nikakor noče verjeti in Valentina skoro omedli. Poysodi se zastonj ozira po pomoči. Baš ko hoče iti iskat tolažbe h gospodu Noirtierju, jo sreča na stopnicah njen oče, jo prime za roko in odvede v salon. V prednji sobi sreča Valentina Barroisa in se ozro v starega slugo z obupnim pogledom. Trenotek za Valentino vstopi v salon gospa Villefort z malim Edvardom. Videlo se je, da mlada žena deli z rodbino žalost, ki jo je zadela. Bila je bleda in zdela se je, siino utrujena. Sede, vzame v naročje Edvarda in zdajpazdaj pritisne tega otroka, jedino srečo svojega življenja, k sebi dtoro krčevito. Kmalu se zasliši z dvorišča drdranje dveh voz. Čez nekaj trenotkov stopi v salon Franc s svojima prijateljema in z notarjem; tako so bili zdaj zbrani vsi, ki so imeli biti pričujoči, ko se podpiše pogodba. Valentina je bila tako bleda, da ji je bilo na sencih in na čelu jasno razločevati njene modre žile. Tudi Francu se je poznalo, da je močno razburjen. Chiiteau-Renaud in Albert se začudeno spogledata: ceremonija, ki se je pravkar končala, ni bila nič bolj žalostna kakor ta, ki se je imela pričeti. Gospa Villefort je sedela za žametnim zastorom, in ker se je sklanjala ves čas nad svojega sina, je bile na njenem obrazu nemogoče citati, kaj se vrši v njeni notranjosti. Gospod Villefort je bil neobčutljiv kakor vedno. Ko vredi notar na mizi svoje papirje, se vsede .udobno v v svoj naslonjač, in ko si naravna svoje očali, se obrne k Francu. »Vi ste gospod Franc de Quesnel baron d'Epinav?" vpraša, dasi mu je to znano. »Da, gospod," odvrne Franc. Notar se pokloni. »Povedati vato moram torej, gospod," pravi, »in to od strani gospoda Villeforta, da je zakon, v katerega nameravate stopiti vi z gospico Valentino Villefortovo, napotil gospoda Noirtierja, da je gos^ ud Noirtier izpremenil načrt, ki ga je imel glede svojega premoženja, ter odtegnil svoji unukinji ves svoj, dotlej namenjeni ji imetek. Toda dodajmo hitro," nadaljuje notar, „da je imel testator pravico razpolagati le z jednim delom svojega premoženja, dočim je razpolagal z vsem, in imamo torej mi pravico, da proglasimo njegovo oporoko neveljavnim." „Da," pravi Villefort, „samo toliko vas prosim, da ostane oporoka do moje smrti nedotaknena, ker mi moj stan ne dovoljuje dejanja, ki provzroči toliko hrupa kakor razveljavljene oporoke." (Dalje pride.) POŠtBi VOZ Oropan/ — Med Kaparando in Nedrekaliksom v Švedski so roparji ubili poštnega sprevodnika ter oropali voz; pobrali so 70.000 K. Dva milijona r.a francosko cerkev? - Rimski listi poročajo, da je neka oseba stavila papežu na razpolago za francoske cerkve dva milijona frankov. Sodi se/da se za to osebo skriva bivša francoska cesarica Evgenija? Nagovor carjev. ~- Car Nikolaj je vsprejel 3. t. m. odposlanstvo avtokrat. - inonarbične stranke iz Ivanova Vomeseneka. Odposlanstvo je carju izrazilo čntstva prebivalcev in železniških delavcev omenjenega mesta. Car je potem imel na odposlanstvo nastopni nagovor: »Poznani in cenim vaša fcutstva za katera izrekam vam in vsej avtokratiCni stranki svojo prisrčno zahvalo. Recite onim, ki so vas k meni poslali, da se reforme, naznanjene v manifesta od 30. oktobra 1905. čim prej izvrše in da ostanejo tudi nespremenjene pravice, ki sem jih podelil vsemu narodu. Moja avtokratična oblast 'pa ostane taka, kakor je bila vedno. Vrtinec v Tihem Oceanu. — Na DružMnskih otokih je razsajal vrtinec, ki je provzročil ogromne škode. Primorsko mesto Papeete je bilo poplavljeno, vsled česar se je zrušilo 75 hiš. , O „$Iromašnostl° cerkve v Avstriji pričajo sledeče številke: Premoženje nekaterih škofij iznaša: v Olomucu 14,241.938 kron, Praga 11,508.516, Dunaj 6,946.944, Solnograd 6,442.560, Vratislava (avstr. delež) 6,418.038, Ljubljana 2,123.520, Przemysl 1,951.640, Gradec 1,560:544, Lvov 1,544.908, Kraljev gradeč 1,514.330, Brno 1,504.172, Briksen 1,431.810 kron, Celovec 1,398.400, Trient 1,018.330. — Dohodkov na leto imajo škofije Olomuc 571.068 K, Praga 501.868, Dunaj •508.506, Solnograd 253.270, Vratislava 213.270, Ljubljana 82.114, Przemvsl 80.900, Gradec 74.320, Lvov 136.124, Kraljev gradeč 60.340, Brno 69.540, Briksen 58.632, Celovec 65.644, Trident 74.044 K. — Ubogi škofje! Najbogatejši mi na Ruskem je umri te dui v Petrogradu. Ta je bil grof Anatol Orlov-Davidov. V 9 gubernijah je imel velikanska posestva; v Petrogradu in Moskvi pa nad 100 velikih hiš. Slovenski abSlinenČni krožek se snuje na Dunaju. Prvi sestanek bo v soboto 10 t. m. Angleški kralj v Dubrovnika. — Dalmatinsko namestništvo je dobilo dne 2. t m. obvestilo, da pride anglešH kralj Edvard v Dubrovnik dne" 27. t. m. ter da ostane tam do 1. aprila 1.1. MakSin 6orki, sloveči ruski pisatelj, se nahaja v Berolimi, Iger je napovedal več predavanj. Prestrašeno prebivalstvo v Kalabrip. — v Ka- labriji je prebivalstvo tm potresa dalje prestrašeno v največji meri ter pristopno vsakemu še tako bedastemu govoričenju. Od vasi do vasi je šel v preteklem mesecu glas, da bo v noči na 24. febr. nastal nov yelik potres, in lnna pade z neba. Ljudje so se zbirali skupaj ter v strahu pričakovali poslednjo uro. Zgodilo se seveda ni nič, noč je bila lepa, in v jutro je začelo sijati solnce po dolgem času, ko je bilo nebo zastrto z oblaki. Pop Gapon - dsfravdant. — o popu Gaponu se je v ruski ustaji veliko govorilo. Ta fanatik je vodil 21. jan. lani delavce pred carski dvor. Predsednik zveze ruskih tovarniških delavcev pa naznanja s* ^ v listu „Rusu, da je pop Gapon dobil iz fonda za revolucijske svrhe svoto 30.000 rabljev; porabil je od te svote v določen namen le 7000 rabljev, druge pa utaknil v svoj Žep! Izseljevanje. Naše razmere v Avstriji osvetljuje najbolj žalostna resnica, ker zapušča vedno več ljudi svojo domovino in išče opotoče sreče v daljni tujini. Izseljevanje je bilo vedno gotovo znamenje, pa peša država in ljudstvo blagostanje v njej. Naselilo se je L 1904/05 iz Evrope v Zjedinjene države 1,026.499 oseb, izmed katerih je bilo 275.693 avstro-ogerskih državljanov, za 98.000 več, kakor 1. 1903/04, več kot četrtina vseh naseljencev v Zjedinje-nih državah. Nenavadno hitro in kar skokoma je narastlo število avstrijskih izseljencev v Zjedinjenih državah. Leta 1881. so našteli samo 13 avstrijskih izseljencev, 1. 1875 že 7558, L 1885 pa 27,209 in leta 1895 je iskalo sreče v Zjedinjenih državah 33.041 oseb iz naše države! Nezdrave politične in socialne razmere v naši državi so stifinile popotno palico v roko 1.1901 : 113.390; 1.1902: 171.989; L 1903: 206.011: 1. 1904: 177.150 in leta 1905: 275.693 osebam. A število avstro-ogrskih izseljencev je še yefcje, ker ne vemo, koliko izseljencev je iskalo opotoče sreče v Južni Ameriki, Kanadi, v Nemčiji in v Egiptu. Vseučilišče za ženske na Japonskem* - - v To- kiju je vseučilišče, katero smejo pohajati samo ženske. Svrha mu je pred vsem pripraviti japonsko dekle do tega, da more delati za napredek domovine. Doba učenja traje 3 leta. Leta 1901. je bilo upisanih 800 slušatelji«. Učenke ob sprejemu ne smejo imeti več nego 17 let. Vseučilišče se vzdržuje s privatnimi subskripcijami, vlada da 9000 yenov na leto. Nekaj Gospodarstvo. o novih trgovinski!) pogodbah. (I. Rollett.) V kratkem se aktivirata za Avstro-Ogrsko najvažnejši trgovinski pogodbi, to je pogodba z Nemčijo in i Italijo^ Ne morem tu posebej pretresavati vseh onih zanimivih točk, katerih je dosti v obeh pogodbah, marveč se hočem omejiti le na ono, kar spada v stroko lesne trgovine. Z obema pogodbama more biti zadovoljno poljedelstvo v-Avstro-Ogrski, kajti obe pogodbi sta prikrojeni tako, da varujeta kar mogoče zemeljske produkte; da pri tem vsi kmetovalci ne bodo zadovoljni, je pač umevno, kajti kje je tisti, ki bi mogel zadovoljiti vse; zlasti pa kmetovalce v Avstro-Ogrski! Povdarjati se mora, da so se trudili vsi pogajatelji od strani Avstroogrske kakor tudi od strani Italije in Nemčije kar največ, da bi prišli do dobrega zaključka. Zlasti zasluži od strani vseh avstroogrskih trtorejcev sedanji italijanski finančni minister Luzzatti vse priznanje, v kolikor predstavlja vsa italijanska trgovinska pogodba jako rabljivo in dobro pogodbeno sredstvo. Vinska klavzula se je opustila ter seje računalo v polni meri z avstroogrskimi vino-rejci, ker se je vinska carina za italijanska vina od K 7.62 zvišala na 60 K. Želeti bi bi bilo, da bi tudi vinorejci res kaj imeli od tega; ali bojim se, da se jim bo godilo tako, kakor se godi pač vsakemu varovancu. Od samega varstva ne pride do užLka varstva. Že sedaj se kaže povsodi tako intenzivna trtoreja, da če dajo te trte vse dohodke, kar se utegne zgoditi v dveh ali treh letih, bomo imeli tako vinsko produkcijo, da preseže italijanski vinski uvoz. Manj bodo zadovoljni konjerejci, ker bo treba plačati odslej na konje od 25 do 40 lir carine, kar utegne znašati pri našem izvozu konj, na leto okoli 40.000, svoto približno milijon lir. Kdo plača ta milijon, to je še vprašanje. Ali ga plača avstroogrski.eksporter konj ali italijanski importčr? O tem odloči bodočnost. — Agrumi so prosti carine, za mandeljne se je plačalo 12 K, sed* f so prosti, za kostanje prej 43/4 K, sedaj prosti, za fige 2 K 38 v, sedaj le 2 K. Vse take določbe morejo le pospešiti trženje z agrumi itd., kar bo uplivalo le vspodbujevalno na primorsko izdelovanje zabojev. Kar pa mora navdati z zadovoljstvom vsakega avstrijskega lesnega trgovca, je to, da se je posrečilo avstroogrskim pogajateljem doseči polno carinsko prostost za les in žagane izdelke; kajti italijanski pogajatelji so iskali za vino prav energično pri avstrijskem lesu kompenzacije. Tu pa se je pripetil redki slučaj, da ni bil žrtvovan varstvu zemeljskega producenta industrijalec; kajti zvišano carino na vino plača zopet kmetovalec, »Črni Peter" je v tem slučaju konjerejec. Želeti je, da se posreči temu carino zvaliti na italijanskega konsumenta, kar se lahko posreči pri drugih konjih, kako pa se posreči to pri cenejših malih hrvatskih konjih, je težko povedati naprej. Pjesna industrija ima torej popoln povod, da je zadovoljna z avstroogrskirai pogajatelji ; storili so, kar jim je bilo mogoče storiti, in z velikim znanjem se je to pot branilo avstroogrsko industrijo v Italiji. Kaj pa pomeni to posebno pri lesni industriji, naj označijo nekatere številke. Italija je uvozila iz Avstro-Ogrske na lesu in lesnih izdelkih leta 1903.....6,970.140 me, „ 1905.....7,780.962 me. Uvoz se je torej zvišal v tej dobi za okroglo 8100 vag. to je okoli 12%. Tako razvitje lesne trgovine z Italijo gotovo ne more nastati pod vlado carinskih mej. Če torej mor remo biti zadovoljni z italijansko carinsko pogodbo, moramo vendar, čeprav nam je hvaliti po jedni strani, grajati po drugi. Carinska pogodba z Nemčijo pa ne more zadovoljiti avstrijskega industrijalca z žagami. Priznavam rad, da so bila pogajanja z Nemčijo mnogo težja in bolj komplicirana nego z Italijo, ali vsejedno ni bilo potreba slabe situacije, v kateri se nahajajo avstrijski lastniki žag pod staro pogodbo, še poslabšati; delala se je nova pogodba, v kateri se izroča avstrijskega Žagarja popolnoma nemškemu Žagarju, in sicer brez varstva. Pri teh pogajanjih mi je nerazumljiv mir in popoln molk industrijalcev z žagami. V niednem časniku, v nijednem strokovnem listu, v nobeni skupščini interesentov nisem čul niti jednega glasu proti nemški lesni pogodbi. Jedino je naredil g. Winterberg, veliki industrijalec, na 21. gozdarskem kongresu meseca marca 1905. na Dunaju. Ta gospod je svaril na prav lep način pred posledicami nove nemške pogodbe glede lesne trgovine, se je zavzel živo za industrijo z žagami, je povdarjal težkoče proti veliki obremenitvi te industrije zlasti vsled zavarovanja proti nezgodam, itd. Ali ta glas se je čul na gozdarskem kongresu, večji del na kongresu navzočih gospodov pa je imel povod, biti zadovoljen z novimi nemškimi stipiilacijami glede lesne carine; bili so ponajveč lastniki gojzdov in drugi interesenti. (Pride še.) Posnemanja vredno. -— Občina Boh. Bistrica na Gorenjskem je določila za tekoče leto 200 K za premovanje govedi v svoji občini. Sedaj so na Gorenjskem že tri občine, ki skrbijo na tak način za prospeh govedoreje. Izvozni trg v fiorici. — Na izvozni trg v Gorici je došlo tekom lanskega leta: marelic k v i n t a 1 o v 384, cimbarjev 5500, čre-Senj 17.471, kostanja 6300, fig 433, jagod 27, jabolk 1157, hrušk 1430, breskev 1447, sliv 309, češp 614, grozdja 2789, ribezlja 122, kosmatega grozdičja 142, špargeljnov 1521, graha 5533, pomidorja 1240, krompirja 60.191, fižola 3787. Vsega vkupaj kvintalov 110,444 za vrednost 2,148.112 K. Leta 1904. je došlo na izvozni trg v Gorici 143.690 kvintalov, in za to se je skupilo 2,779.587 K. Torej je bilo lani manj kvintalov 33.246 in manj skupička 631.475 K. Avstrijski IZVOZ V BulgarljO. Izvoz iz Avstrije v Bulgarijo se množi od leta do leta. Leta 1900. je znašal 12.64 mil. frankov, lota 1904. pa 38.37 mil. Bulgarski izvoz v Avstrijo je poskočil od 1. 1900. na 14.09 mil. Živnostenska banka. — v seji upravnega sveta Živnostenske banke dne" 1. marcija so predložili in odobriH bilanco za I. 1905. Ta izkazuje odštevši režijne troške, davke i. dr. K 1,654.065-11 čistega dobička. Pravilna dotacija rezervnega fonda naša K 90.614*36. Upravni svet je sklenil, da predlaga na občnem zboru dne 18. marcija, da se od čistega dobička izplača 6 odstotna dividenda t. j. K 12*— za delnico, kakor v prejšnjem letu. Naši kulturni delavci v zrcalu Prešernovih poezij. — Spisal ar. K. Ozvald. Tisk. in zal. »Narodna tiskarna" v Gorici. Odprto pismo*) gospodu Andreju V r t o v c u, upokojenemu učitelju Tolmin u. Vaša ponovna na gospoda c. In-, okraj, šol. nadzornika Andreja Lasiča naslovljena odprta pisma, v katerih ste si izvolili poleg drugega njegovo uradno delovanje na povsem neumesten način za napadno točko Vašega osebnega sovraštva, nas prisilijo, Vas tem potom naprositi, da v prihodnje opustite takim potom h načinom zastopati koristi uči-teljstva. Učiteljstvo tolminskega političnega okraja pozna zadostno lastnosti srca in značaja gospoda šol. nadzornika, zna tudi ceniti njegovo delovanje in mu izkazuje največje zaupanje in v največji meri zasluženo spoštovanje. Kadi tega smatra učiteljstvo tega političnega okraja kot častno dolžnost, da tem potom protestuje proti vednim iz osebnostuih in malenkostnih vzrokov izvirajočim napadom ter Vas uljudno prosi, da blagovolite opustiti osebnosti ter nas, ne oziraje se na iste podpirati solidarno z gosp. c. kr. nadzornikom. Gabrijela Vidmar Fran Miklavič Josipina Merhar Fran Bogataj Justina Silič Anton Miklavič A»a Mlekuž Josip Kalan Pavla Hmelak Iv. Ivančič Štef. Komavli Anton Gnmtar Bojana Boltar Anton Stres ml. Ferdo Kavs Anton Stres st. Izidor Koch Ivan Trebše Alb. Dominko Kaj. Fajgelj Fran Uršič Štefan Firm Andrej Trebše Bogumil Bratina Miroslav Logar Janko Grželj Krist. Bratina Ivan Hrast. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Solnčniki u najuečji izberi po usaki ceni so ravnokar dospeli. J. ZORNIK - 00RIC4 Gosposka ulica 10. Največja izbera ipdercev vedno zadnje novosti idealnih krojev, samo pri J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Krasni okraski za spoirilaclne in letne obleke I so vže začeli dohajati. J. ZORNIK - GORICA Gosposka ulica 10. Zaščitna znamka: „Sldro" Liniment. Gapsici comp. Nadomestek za Pa i n - E x p o 11 o r je splošno priznano kot tovrstno bol bi »ž a J oče mašilo; cena 80 vin,, K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatli ah z našo zaščitno znsmko ,S!dro* iz Rlchterjere lekarne, potom sp i<» srnto?o prejelo originalni izdelek. (RICHTERJEVA LEKARNA ..zlatem leva" v Pragi isabethgasse št. 5 nova. Dnevno razpošiljanje. K^9*^4 e** Mizarska zadruga ** v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s stroj eviiim obratom ua parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou : •t—-„;i^. ...,¦.„¦.. ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. —-— „....... Podružnica v Trstu Via dl Piazza vaorala 1. Podružnica Y Spljotu. Zastopstvo v Orljontu. Cene zmerne, delo Učno In solidno. A. vd. Berini i gorica, Šolska ulica št. 2. ! ^elika zaloga =jj ^= oljkinega olja',; prve vrste M ^iiljžiti tvidk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Nlce j s prodajo na drobno in debelo. "j Prodaja na drobno: K -'64,-72,-'80, -'88, ~-96,112,1*20,1"36,1'44,1*60,180, 2'-. | ____Na debelo cene ugodne. -------- , Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se uuSča kupcu do popolne vporabe olja; po | vporabi se spet zameni s polno. j , pravi vinski kis in navaden. Zaloga I : _-------------mila in sveč.---------------- I j Cene zmerne* * s RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta tekočega leta dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči A A lat M M in goniln.n naprau, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko. Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca kakor dotlej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v našo Stroko. Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Ivan Potočnik & A. Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. V 6Qrici, za vojašnico štev. 13. Hiša na prodaj z vrtom in gozdom na Vrhovijah št. 30. V tej hiši je že dolgo let gostilna ter se odd& tudi gostilniška koncesija. Voda je v hiši. H&a 'je i^ralTnT^^^fgovimHKiv leži na razkrižju cest iz celih Brd, Plave-Kojsko, Kamberško - Marij no Celje itd. Ponudbe na : ^Melinek Fran, Vrhovlje p. Kojsko. Štampilje z kaučuka vseh velikostij in oblik kakor tudi v obliki žepne ure, medaljona, svinčnika, z datumom itd. za zasebnike, društva, urade, banke, samostojne tiskarne iz kavčuka z odnosnimi stroji itd. Naročila sprejema ..Goriška Tiskarna', fl. Gabršček. TJtaorci štampilj so na razpolago. V najem se da s 1. aprilom dobro idoč, na novo urejen Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi svojo prodajalno jestvin. V zalogi imam kavo vseh vrst, različne moke iz Johmanovega in Hajdičevega mlina, dalje imam različne pijače kakor francoski konjak, pristni kranjski brinovec, domači tropinovec, izvrsten rum, maršalo, malaga, istrijanski refošk, kavo in vžigalice sv. Cirila in Metoda, testenine Žnideršič & Valenčič itd. „ _ _ ~_ Teč vrst olja.-------— ¦ Pošilja se po pošti najmanj 5 kg. ¦ Josip Kutin v Gorici. — Semeniška ulica št. 1. II pokoežen« ŽPofij« ©oHšlto ii> Gradišče s ^ **° ¦*¦ ^psI-oii) li) otjolko -^ •«- -w -narisal. E. Bombig izdala in založila $lovanska knjigarna A. Gabršček. v Gorici. Nategnjen na platnu s palicama zgoraj in spodaj (obseg 90x130 cm) s poštnino vred K 9 — Isti zemljevid ukusno opremljen z oglasi narodnih tvrdk, tudi na platnu m s palicama, s poštnino vred K 5'—¦ Ker nameravam svojo trgovino uravnati večinoma za prodajo zagotovljenih oblek, prodajam krojno blago, ki ga imam v zalogi, do 25 % pod tovarniško eeno. Posebno črno blago 2a novice, zimske suknje za vsakega novica za samih 28 K i. t. d. Kdor se hoče po ceni dobro obleči ima zdaj ugodno priliko. Jamčim za to, da mu oytane v dobrem spominu tvrdui 1POMJ v Gorici, na Travniku št. 5. Narodni kolek4 Knjigarna A. Gabršček. koleke, poštne znamke in use poštne ured- nostnice prodaja Poteikoi Avb s cesarskimi brzoparniki »KAISER WILHELM II.", »KRONPRINZ WILHELMM in „KAISER WILHELM der GROSSE". I Prekomorska vožnja traja samo 5 6 dni. ,~tf Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega i"* parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških želoznio dobite t^-J | v Ljubljani ediuo le pri L— 1IHRD0 U1UBJI, UrtmA ttilL 35 = » nasproti občeznani gostilni „pri Starem Tišlerju". t33 Odhod iz Liubljaue je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki se J2 tičejo pot jnja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna. ~2 Politikom, . cenjenim v vpadno drŽave kakor: Oolorado, Mexiko, Californijo, ^a Ari , vtah, wioming, Navada, Oregon in Washington nudi naše društvo I /! posebno ugodno in izredno cfino crez GiuVMtoa. Odhod na tej progi C*3 i« Bremna enkrat mesečno. "—* Tu bo dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vse ostale dele sveta, kakor t H Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo, Singapore v Avstralijo itd. ** Največja zaloga slik v modernih in antiknih okvirjih, — umetniške vrednosti. — Slike proih slouanskih slikarjev. — flabožne slike slovečih slikarje«. —- francoske, angleške in amerikanske gravure velike umetniške vrednosti v okvirjih po želji odjemnikov. 4g ^g ^g i& «3g" ^g* Razstava slik v i. nadstropju, v prostorih tiskarne. -*g~-*g--^F-«r-«g* Knjiprna in frpvina z umetninami A. Gabršček \l Gorici. Redlln. snovi, katare vsabuje materino mlako se nahajajo tudi v Kiifekejevi moki za otroke, katera lahko služi kot jedina hrana dojenčkov pred vsem posebno radi beljakovine in mineralnih tvarin, katere se nahajajo v tej moki. Ako ae primeša to moko kravjemu mleku postane mleko ne samo redilneje ampak tudi lažje prebavljivo ter odstrani neredno stolico, katero provzrofia večkrat hrana s kravpm mle-kom. S tem da postane mleko lažje prebavljivo se želodečne organe obvaruje pred mnogimi bolezni. — —-^»— - Namizno orodje in posodje vseh vrst. Priznano težko posrebrnjene najlepše forme. Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za »mako, kavo, Saj, namizni podstavki, umetni izdelki. Jedino nadomestilo pravega srebra. Posebni izdelki za hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi pensijone, gospo- C. kr. dvorni založniki Ciiiistofle & C.,E - Dunaj I. Operaring 5 (Heinrichsliof). — Ilustrovan cenik na zahtovanje. — " vseh mestih zastopano po prekupcih. Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki < »ornjo tovarniško znamko in ime C h r is t o tt e. | s petimi tečaji na turmno. Nalanetieja pojasnila pri lastniku Josip Kogovšek v Idriji. Dve hiši V Kobaridu št. 21. in 62. — s petimi deleži razdeljenih občinskih zemljišč I in dvema kosoma večjih njiv in travnikov prodam po jako ugodnih plačilnih pogojih. — Hiša št. 21. je pripravna za | obrtnika, št. 62. pa za kmetovalca. A. Gabršček lastnik »Goriške tiskarne" v Gorici. I o Zahteuajte pri nakupu chicht-ovo štedilno milo 2 znamko ..JELEN1 Varstvena znamka. Z Ono Ja gpgr* zajamčeno ČlStO ~WQ In »raz veake kiodljlva primesi. Para Izvratno. Kdor hoče dobiti zarea Jaiaftano pristno, parila Z aeaaedlJS*© tali© aaj dobro pazi da to Imel vaak komad lata „SCHICHT" la varstveno znamko „ JELEN', 6aW§ Sirski AaesSi a« au — HalveSfa toverae fta vrata aa avropajskam ozemlju! DoblM SP DOOSOd ' Zastopnik: Uinberto Bosszini - Gorica, Magistratna ulica štev. 4. ! j^ V najem &Sks se odda s 1. aprilom prav lepo stanovanje, kuhinja, 3 sobe, teraca v I. nadstropju, veliko senčnato dvorišče z zeleno utico in vrtom za samih 20 K mesečno v Dol. Vrtojbi vis-a-vis cerkve. Ustnik Jakob Maraž, Vrtojbi. ¦ asatl a*aa aafc aHfcT Preselitev. Gostilna J08IPA KOMELA na tekata Frana Josipa 70 se preseli v tekočem mesecu na trg Korejnj št. 13. Šapirograf najbolji razmnoževalni aparat za samostojno in najccn.-jo izdelovanje tiskovin vsako vrste: pisma, okrožnice, mtr, risarije, načrte, programa jedilne liste, vabila itd. itd. 100—150 čistih izvodov se lahko izdela Y 15 minutah. Izdelke toli v Črnem kakor tudi v barvotiska. Cena: Oblika dopisnice cm I0xi5 K 10* — » kvart-foiio » 22x33 * 30'— Navodilo v porabe na razpolago. Naročila sprejema: »Soriška Tiskarna" A. Gabršček v Gorici. Posojilnica in hranilnica v Ajdovščini rcgistrovana zadruga z neomejeno zavezo. VABILO na XII. REDNI OBČNI ZBOR ki sl ode vršil v nedeljo dne 25. marca 1906. od 3. uri pepsIAis v zadružnem uradu v Ajdovščini. DNEVNI RED: 1. Porodilo načelstva. 2. Poročilo pregledovalea računov. 3. Potrjenje računskega sklepa za 1. 1S05. 4. Poročilo v letu 1905. izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva in pregledovalcev računov. 6. Posvetovanje glede" zgradbe lastnega doma. 7. Slučajnosti. Za slučaj da ne pride zadostno število udeležencev se skliče drugo zborovanje na isti dan ob '/,4. ure popoldne, katero bode sklepčno ne glede na število zastopanih deležev. V Ajdovščini, dno 20. februvarja 1906. Načelstvo. MMM^^W4^^^mmmmifM4W^iw^&[wmm^iM^ S kren in še več zaslužka na dan. Družba za domača dela in strojev za pletenje. Iščejo se osebe obojega spola za pletenje na našem stroju. Lahko in hitro delo skozi celo leto na domu. Ni treba nobenih znanostij. Se ne gleda na oddaljenost V in delo prodajamo mi. Družba .'za domača dela in slrojeu za pletenje Tomaž H. Whitiick & C.o, Budim- ' »Goriško vinarsko društvo" --------(vpisana zadruga z omejeno zavezo) : v Gorici z= ¦¦»¦*¦¦ ima v svojih zalogah in prodala ¦W»w naravna in pristna vina *»**«.«. z Brd, z Vipavskega in Krasa. ¦¦•*¦¦ •- Razpošilja na vse kraje od 56 litrov dalje. Uzorce vin pošilja na zahtevo. Cene zmerne, postrežba točna in reelna. iSedež dtnišHa: (gorica, alica JSarzelliDi %% Odlikouana pekarija in sladčičarna. Hapol DpašČilf, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Kornu v(lastni hiši.) Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte itd. Priporoča se slavnemu občinstvu za mno gobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Prodaja tudi različne moke. • Božjast Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v priir, Schwann6n ¦ Apoteko, Frankfbrt a H. Ceniki zahtevano brezplačno. 1 Andrej Fajt I pekovski mojster I v Gorici GorsB Franc. Gius. št. 2. 1 filij^lkA v isti ulici št. 20. 2 Sprejema naročila vsakovrstnega 1 peciva, tudi najfinejega, za nove i maše in godove, kolače za bir-S manee, poroke itd. Vsa naročila J izvrSuje točno in natančno po želji • naročnikov. • Ima tudi na prodaj različne moke, • fino pecivo, fina vina in likerje • po zmernih cenah. • Za veliko noč priporoča goriške pince, potice Itd. !!Novost !! -3s Radirka „Rapid" s=-Radira črnilo, tuš in tiskarsko črnilo, ne cla bi kvarila papir. Se dobiva v slovanski knjigarni A. Gabršček v Gorici. m TrLoV5ko-obrtr|a zadruga v" Gorici registrovana zadrug-a a neomejenim Jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z oziroin na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja- Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine Va# prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po il;t%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži bo dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu*. Načelstvo in nadzorstvo. Se dobiva v vseh lekarnah. Najboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. — REVMATIZMU in PROTINU JB izdelan v Trstu v lekarnah Raf&al Godina, lekarna „Alla Madonna della Solate" pri Sv. Jakobu; Josip Godina, lekarna „JW< Ifjea", Via dal Farnefio 4. Cena steklenice K 1'40. Iz Trsta se ne razpoBilja manj nego 4 steklenice proti povzetju ali naprej poslanim zneskom K T— prosto poštnine. =====