Politični pregled.
Državni zbor še vedno ne more redno delovati, kajti narodni in liberalni Nemci tirajo skrajno obstrukcijo. V ponedeljek se je čas s tem tratil, da je opozicija vedno zahtevala, da se vsaka proti jezikovnim naredbam izročena peticija prečita Večina se je temu protivila. Levičarji so pa zahtevali, naj se glede vsake peticije posebej glasuje. Skoro bi bilo bolje, da bi bil dal predsednik prečitati te peticije. Vzbudilo bi bilo to vsaj nekoliko smeha ker so skoro vse narejene po istem uzorcu Bi se bilo vsaj videlo, kako malo duševne zmožnosti imajo vsi tisti nemški okrajni in občinski zastopi, ki so te peticije sklepali. Levičarji bi najbrž kmalu sami se naveličali tega dolgočasnega berila in se morda zadovoljili, ko bi jih le nekoliko bilo prečitauih.
Proti Ebenhochovem šolskem predlogu se oglašajo v vseh kronovinah razna učiteljska društva, pa tudi linška trgovska zbornica se je izrekla proti njemu. Sicer pa dosedaj nemški liberalci še niso začeli nobene večje agitacije proti pre-membi šolskega zakona v katoliškem smislu. Sedaj jezikovne naredbe obračajo nase vso pozornost in se za Ebenhochov predlog nimajo časa brigati. Seveda vse drugače vpitje bi pa bilo proti pokleri kaljen ju šole, da sedaj niso jezikovne naredbe na dnevnem redu.
Volitve na Hrvaškem so za opozicijo še dosti ugodno izpale. Voljenih je 29 opozicijonalcev in 58 vladnih privržencev. Vlada ima še vedno veliko večino, a vendar more opozicija biti zadovoljna, če se pomisli, da je v prejšnjem deželnem zboru imela le 12 poslancev. Volitve so očitno pokazale, da narod začenja spoznavati škodljivost sedanje vladne politike. Trije opozicijski poslanci bi bili še več voljeni, da so se glasovi pravično šteli. Vlada je grozno pritiskala. Vsled tega je bilo več izgredov. V Bošnjakovcih je pri volitvah bilo tudi 28 ubitih Na vse kraje so bili ob volitvah razposlali vojakov. Mnogo zaradi raznih stvari obsojenih kmetov je moralo dan pred volitvami v zapor, da niso mogli voliti. Več so jih pa pred volitvami pod raznimi pretvezami zaprli. Vzlic temu pa lahko rečemo, da je iz volitev razvidna prav obsodba Khuen-Hedervarvjevega vladnega sistema.
Pogodba z Ogersko.   —    Naš ministerski predsednik grof Badeni je bii v Budimpešti, da se je pogajal glede kvote z ogersko vlado.    Doseglo   se   ni   nobeno   sporazumljenje,   ker Madjari   nočejo več   plačevati, nego   so   plačevali   doslej.    Avstrijska vlada   je stvari   lotila se s napačne   strani.    Pri vžit-ninskem davku, bančnem vprašanju itd. je dovolila Ogrom vse mogoče ugodnosti nadejajoč se, da bodo   potem Ogri odjenjali. Ogri   so   že  izbili iz pogajanj   take   koristi,   da   bodo   na   dobičku, ko bi se jim kvota tudi za 5 ali  6 °/0 povišala. Kakor sedaj stvari stoje, bode morala kvoto krona določiti za jedno leto. Ostala pogodba se baje začasno podaljša na dve leti. Sicer je pa   popolnoma vse  jedno,   če   sta   si vladi   glede   kvote   sedaj sporazumeli ali ne, kajti dokler vladajo v avstrijskem državnem zboru   sedanje   razmere, bi   državni   zbor   pogodbo z Ogersko ne rešil.
Nemčija. — Pruskemu državnemu zboru je vlada predložila načrt novega društvenega zakona. Z novim zakonom naj bi se omejile sedanje že itak majhne pravice društev. Vladi seveda so izrazi prostega mišljenja, ki pridejo potom društev na dan jako neljubi. Vlada bi rada neomejeno gospodovala in vsakomur takoj sapo zaprla, ki bi se le upal katero proti nji ziniti. Posebno upa vlada, da bi z novim zakonom udušila gibanje socijalnih demokratov, katerih se tako boji. Vladni zastopniki in konservativni poslanci so z veliko vnemo zagovarjali nov zakon, dočim so ga vsi svobodomiselni poslanci odločno pobijali. Načrt zakona se je izročil posebnemu odseku v pretres. Dosti upanja ni, da bi vlada prodrla z predloženim zakonom
Grško-turška vojska.   —   Na skupno noto velevlastij je turška vlada   odgovorila, da ji je   mnogo do trajnega miru in da rada ustreže željam velevlastij in prične mirovna   poga janja   toda le pod gotovimi   pogoji.   Odpreti se morata pristanišči Preveša   in Volo vsem   iz Carigrada   dohajajočim ekspe-dicijam.  Nova meja se mora določiti na podlagi  prejšnje mejne črte in na podlagi zmage, katero si je Turška priborila z mnogimi žrtvami   Grška mora plačati  10 milijonov odškodnine za delno poravnanje provzročene škode na državnem in zasebnem blagu   Razveljati je vse pogodbe mej Turčijo in Grško ter se morajo obnoviti v smislu splošno veljavnih mejnarodnih pravnih določb. Skleniti je mej seboj no pogodbo glede izročitve zločincev. Dokler se ti pogoji ne spolnijo, se turška vlada ne moie spuščati v mirovna pogajanja    Zgodilo se je pa vendar, da se je sklenilo   premirje, ne da bi se bili spolnih   omenjeni stavljeni pogoji.  Velesile so pritisnile na Turčijo, da je privolila v premirje.   Dosedaj je imel namreč sultan najboljšo oporo v Nemčiji in Rusiji.    Nemški   cesar in ruski   car sta sultanu   čestitala k uspehu   turškega orožja in ob ednem izrekla željo, naj se vojevanje takoj ustavi.   Ker se sultan   boji izgubiti   naklonjenost teh dveh držav je odjenjal in privolil v premirje. Sicer ve dobro, da bi se mu bilo   bati sile.   Z jedne   strani se poroča, da se je   premirje   sklenilo za  17,   z druge   zopet samo za 10 dni.    V teku tega časa naj se sklene trajni mir.    Turčija   seveda   stavi velikanske   zahteve,  v   katere Grški   ne   bo mogoče privoliti.   Sploh ni misliti, da bi se Turčija in Grška mogli sami pobotati.    Poslaniki evropskih velesil so dobili ia-strukcije, glasom   katerih velesile odbijajo   turško zahtevo, naj Grška  odstopi Tesalijo, pač pa   pritrjajo zahtevi, naj  se meja regulira. Zahtevajo tudi, naj Turčija zniža svoje zahteve glede odškodnine in se izrekajo zoper odpravo kapitulacij. Grški ministerski   predsednik Ralli   se   pred vsem sklicuje nasproti velikim   zahtevam Turčije na noto velevlastij,   kjer se   glasi,  da napadovalec ne sme   imeti od   eventuvalne   zmage   nikake   koristi.   Grški listi   pritrjajo   predsedniku in naglašajo še, da je v resnici Turčija   pričela vojsko     —    Sultanu razni mohame-danski krogi   jako nasprotujejo, ker je   privolil v mirovna pogajanja. Mohamedanci so razburjeni, ker se je sultan dal vplivati od velevlastij    Turkom je   pač vzrastel greben vsled pridobljenih   zmag.    Domišljaj) si zdaj, da   bo vse   njih,  kar so zasedli.   Seveda v tem   oziru   se   močno   motijo.    Nevolja   mej njimi   bo   pa   še   večja,   ko   bodo   uvideli,   da z zmago   proti Grkom ne bodo toliko dosegli, kakor sedaj pričakujejo.   Istina je   pač,   da se ima Turčija v prvi vrsti   zahvaliti velevlastim, da si   je   priborila   take   zmage.    Ko   bi velevlasti ne bi bile vplivale   na   ostale   balkanske   države in   bi   se   bili   spuntali v Epiru   in Makedoniji, na kar je Grška   računala,   potem   bi se bila Turški vsa   druga   godila.   Turška   naj bo lepo   zadovoljna s tem,   kar se  ji   ponudi   in   pomisli   naj, da   prav za prav nima pravice do obstoja v Evropi, ker ne uvede v svojih deželah reform, kakoršne zahteva civilizirana Evropa.
Grška. — Poročali smo že o revolucijonarnem postopanju ljudstva nasproti kralju. Policija je sedaj prišla na sled tajni družbi, iz katere so izšli vsi izgredi nasproti kraljevi hiši. V tej družbi je tudi več italijanskih anarhistov, ki so baje celo voditelji zarote. Torej tudi v Atenah delajo Italijani zgago. Da so na bojnem polju laški prostovoljci prvi bežali, je znano. Sploh se zdaj odločno zatrjuje, da so Lahi, ki so prihiteli na Grško, imeli vse druge namene nego . dobre in ni jim bilo pomagati maloštevilnim Grkom napram močnemu Turku, temveč izkoristiti so si hoteli nesrečen položaj Grške. V Atenah so nahujskali ljudstvo zoper kralja. Vlada je prišla sicer tej zaroti na sled toda bati se je, da ne prepozno. Razmere v Grški so zdaj sila žalostne. Ljudstvo je obupano vsled pomankanja in porazov na bojiščih in vse blagajne so prazne. Ni čuda, da je nezadovoljnost ljudstva velika in da je na-hujskanje prav lahka stvar. V Grški se spletejo lahko največje   prekucije  in  kralj Jurij in prestolonaslednik Konstantin
212
bota   najbrže   le   velesilam   imela   zahvaliti,   če   ostaneta   na prestolu.
Italija v Afriki. Ko so v zbornici razpravljali o italijanski pokrajini v Afriki, je vojni minister predlagal, naj se odzove domov vsa vojaška posadka, kolikor jo je v Eritreji, ter naj se uvede ondi zopet civilna uprava s civilnim guvernerjem na čelu. Poudarjal, da Italija itak mora vsako leto velikanske svote šteti za vojsko, kar državne finance težko prenašajo. Temu predlogu se je uprl ministerski predsednik Eudini, češ, da tega ni mogoče storiti. Navadno je drugod, da vojni minister stavi take pretirane zahteve in da ga morajo drugi ministri pobijati, no v Italiji je ravno narobe. Vojni minister, ki je sprevidel, kaj bi bilo najpametneje, našel je nasprotje pri drugi vladi. Italiji torej ne bode še dano biti prosti nepotrebnih bremen v Afriki.
i
213