bO 10023° v :• . j. «*j||3^K |.,., -- ..^SKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p inn ^ postale i gmppo Lena 400 lir Leto xxxvn. Št. 173 (10.995) TRST, četrtek, 23. julija 1981 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, PRVE OCENE PO KONCU SREČANJA SEDMIH NAJBOLJ INDUSTRIALIZIRANIH DRŽAV ZAHODA S srečanja zahodnih voditeljev v Ottavvi le splošna obveza za boj proti inflaciji Reaganova administracija uspešno ubranila svojo ekonomsko politiko - Nezadovoljstvo zahodnoevropskih voditeljev 0TTAWA — Po končanem dvodnevnem srečanju na vrhu sed-toih najbolj industrializiranih držav Zahoda je bil včerajšnji dan posvečen prvim ocenam. Svetovni tisk skoraj brez izjeme ugotavlja, **a je imel ameriški predsednik Reagan zadnjo besedo. Na tem Srččanju tudi niso sprejeli nič tako pomembnega, da ga bo treba obeležiti v zgodovinske knjige. Zahodnonemški tisk ocenjuje, da je **edmerica» le potrdila soglasje «o vprašanjih mednarodne politike, ^katerih že prej ni bilo nesporazumov in za katere res ni bilo potrebno 6r|®nizirati posebnega srečanja*. ---------- /o se da razbrati tudi iz pred-**iočnje tiskovne konference Rea-*ana, Thatcherjeve, Trudeaua, Mit-tciTauda, Spadolini ja, Schmidta in Suzukija v ottawski operi. Vsi so OROtovili, da je treba dati novega *a‘eta zahodnemu gospodarstvu in 8a čimprej potisniti iz sedanje kri-**> vendar so morali obenem pridati, da praktično vsaka država Predlaga svoje rešitve. Zahodna Ev-j^Pa ostro kritizira ameriško poetiko visokih obrestnih mer, ki negativno vpliva na njeno gospodarstvo, vendar ZDA niso pripravljene Popuščati na tem področju in zato s° se morali zahodni zavezniki Uma, Carniti in Benvenufo pri Rognoniju RIM — Voditelji sindikalne organizacije CGIL - C1SL - UIL Lama, Carniti in Benvenuto so se včeraj sestali z notranjim •hinistrom Rognonijem. Na srebanju so zlasti razpravljali o dejavnosti teroristov v tovarnah in ostalih delovnih mestih. Preučili so tudi vprašanja in u-krepe, ki jih nameravajo spreleti za zajezitev pojava pre-yratništva med delavstvom. V jutranjih, urah se je tudi sestalo vodstvo enotnih sindikatov. Na dnevnem pedu je bil dosje UIL o-'vtihotapljen ju teroristov v sindikalno in delavsko tkivo. adovoljiti le z okvirno obljubo, da ®P Washington do konca leta postopoma spremenil svojo ekonomsko Razočaranje nad tem srečanjem Z* da razbrati tudi iz izjav vodi-J®‘Jev po vrnitvi v domovino. Za-fodrionemški kancler Schmidt je rjkoj po prihodu v Bonn izjavil, da j® bil prav «prizadet» nad načinom , ako je Reaganova administracija ranila svojo ekonomsko politiko in je napovedal nove varčevalne ukrepe. Letošnji proračun naj m zmanjšal za kar 20 milijard mark, približno 10 tisoč milijard lir. Kanadski ministrski predsednik Trudeau je potrdil, da po tem srečanju bo ostalo vse po starem. Francoski predsednik Mitterrand pa diplomatsko ocenjuje, da v Ottavvi ni bil napravljen noben korak nazaj. Podobno oceno je' podal tudi italijanski predsednik Spadolini po vrnitvi v Rim včeraj zjutraj. Dejal je, da zahodni voditelji sicer niso našli rešitev za nesporazume, vendar so se lahko temeljito seznanili z ekonomskim položajem vseh u-deleženih držav. Ker sedem najbolj industrializiranih držav Zahoda ni bilo sposobno izdelati enotne protiinflacijske politike, je v zaključni resoluciji posvečena posebna pozornost mednarodni politiki in še posebej odnosom med Vzhodom in Zahodom ter med Severom in Jugom. Spadolini je v pogovoru za italijansko tiskovno agencijo dejal, da iz Otta-we prihaja odkrita želja Zahoda za začetek pogovorov z vzhodnim blokom. Italijanski politik je obenem poudaril potrebo, da se čimprej začnejo pogovori o evroraketah in izrazil obžalovanje, da je Kremelj zavrnil evropsko pobudo o Afganistanu, ki so jo v Ottavvi podprle tudi druge tri neevropske udeleženke srečanja. Ministrski predsednik je nato spregovoril o odnosih razvitega Za- Udeleženci »vrha* najbolj industrializiranih držav Zahoda v Ottavvi (Telefoto AP) niiiiiiiiuiHiitiiiiiiiHiiiHiiiitiitfiiiiiiiiiiiiiiiiuiimuiimiiiimiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinniHiiiniiiiiiniiitnnmiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu MINISTER FORMICfl POROČAL V POSLANSKI ZBORNICI Nova vlada bo davčno politiko uskladila s stopnjo inilacije Formica v bistvu potrdil, da bo nadaljeval s politiko ministra Reviglia - Napoved nižjih davščin na prvo stanovanje jena Italiji. V sodelovanju z.Evropsko skupnostjo in mednarodnimi organizacijami, ki imajo sedež v. Rimu, predvsem mednarodne organizacije za prehrano in poljedelstvo. naj bi pripravila paket ukrepov za odpravo lakote v svetu . Italijanski premier je priznal, da je bila razprava o gospodarskih vprašanjih najbolj živahna in da so se države le obvezale, da se bodo borile proti inflaciji. Prav v okviru teh prizadevanj se bo Spadolini v prihodnjih dneh pogovarjal s predstavniki industrialcev in delavcev. RIM — Finančni minister Formica je včeraj v komisiji za finance in zaklad poslanske zbornice obrazložil osnovne postavke finančne politike Spadolinijeve vlade. Formica je predvsem dejal, da vlada •• , - . „ namerava čimbolj poenostaviti finančne obveznosti za državljane ln hoda z državami v r^vo^mse ^ izdalj| ma!o n„m ^------------------—- " posebej o nalogi, ki jd- ratSW^r- bo pa shnšala timbolj poeno- staviti že obstoječa določila. Kar-zadeva posamezne točke vladnega programa je Formica dejal, da bo vlada v najkrajšem času predstavila osnutek spremembe davka na dohodke fizičnih oseb IRPEF; osnutek bo osnovan na predlogu bivšega ministra Reviglia, bo pa upošteval tudi večjo inflacijo, ki smo jo zabeležili leta 1981. Formica je tudi poudaril, da bo vlada predvidela možnost predhodne poravnave v o-bračunavanju davkov. To pomeni, da bo davkoplačevalec, ki ob izpolnitvi davčne prijave (obrazca 740) "",> BEOGRAD — Belgijski tisk je o nedavnem krvavem napadu na jugoslovansko veleposlaništvo v Bruslju precej pisal, malo ali skoraj ničesar pa ni namenil vprašanju, zakaj je Belgija postala nekakšno evropsko središče protijugoslovanske propagandno - prevratniške in teroristične dejavnosti različnih emigrantskih skupin. Belgijska sredstva javnega informiranja razen redkih izjem niso skoraj nič povedala o tem, zakaj belgijske oblasti dovoljujejo na svojem ozemlju delovanje tako številnih protijugoslovanskih emigrantskih organizacij in skupin, ki so postale v zadnjih mesecih glavni pobudniki nasilja in terorja, o čemer pričajo številni napadi na jugoslovanske državljane in njihova združenja v tej državi, požigi lokalov in klubov Jugoslovanov, ki so na začasnem delu v Belgiji, grožnje in izsiljevanja ter krvavi napad na veleposlaništvo SFRJ. Beligijski časniki niso pokazali pripravljenosti, da bi imenovali dejanja s pravim imenom, kakor tudi belgijske oblasti niso pokazale odločnosti, da stopijo na prste protijugoslovanski kampanji, da preprečijo skrajnežem in teroristom takšno obnašanje na lastnem ozemlju. Belgijski tisk ni hotel, oziroma ni mogel storiti koraka naprej glede na obnašanje uradnih oblasti. Tako je ostala belgijska javnost, ki je zaskrbljena zaradi terorističnih akcij, brez pravih informacij o ozadju napada na jugoslovansko veleposlaništvo v Bruslju, o tem kdo vodi kampanjo proti Jugoslaviji v Belgiji in kdo zažiga klube jugoslovanskih delavcev v tej državi. Le glasilo belgijskih komunistov «Drapeau rouge* poudarja, da bi se morala belgijska vlada resno zamisliti nad svojo neodločnostjo in neuspešnostjo v boju proti terorizmu. Ostali tisk se ukvarja v glavnem z vzporednimi in tehničnimi vprašanji glede prisotnosti zaščite poslopja veleposlaništva. Časnika »La libre Belgique» in «La demiere heure» si sploh ne prizadevata, da bi pojasnila, zakaj se prav v Belgiji dogajajo take krvave akcije prav na njihovem ozemlju. Prav o tem pa bi bilo kaj napisati. V Belgiji namreč deluje najmanj deset skupin albansko-ireden-tistične emirgacije, pa tudi ustaši, četniki in drugi. Zadnje mesece je RIM — Skupščina komunističnih I. še posebej oživela dejavnost skraj-poslancev bo na tajnem glasovanju ;■ ne albansko-iredentistične emigra-izvolila danes predsednika poslan- cije, ki nadaljujejo in razvijajo ide- ske skupine. Za izvolitev je na prvem glasovanju potrebna večina plenuma, na drugem pa večina glasujočih. Sedanji predsednik je posla- je fašistov in nacistov So tudi tako imenovali «levičarji», ki pravijo, da se naslanjajo na leninizem in marksizem. Gre pa tu bolj za tako imenovana »demokratična alternativa*, ki ni nič drugega kot prikrivanje in sprememba imena za pripadnike prej omenjenih skupin in prav tej »demokratični alternativi* namenjajo v zadnjih dneh precej prostora v belgijskem desničarskem tisku, ki izkorišča to za kritiko Zahodne Evrope, ker ne sledi več «trdi politiki* proti neuvrščeni in socialistični Jugoslaviji. Tak odnos, tako neobjektivno poročanje v nobenem primeru ne koristi niti Belgiji niti prijateljskim belgijsko-jugoslovanskim odnosom. (dd) BEOGRAD — Predsednik predsedstva CK ZKJ Lazar Mojsov je poslal prvemu sekretarju CK Poljske združene delavske partije Stanislav Kanii brzojavno čestitko ob njegovi ponovni izvolitvi na ta po- ložaj. V čestitki je med drugim izrazil prepričanje, da bodo poljska partija, delavski razred in poljski narod sami uspešno premagati probleme, s katerimi se sooča Poljska. Čestitka izraža tudi prepričanje, da se bodo prijateljski odnosi med ZKJ in PZDP, kot tudi med obema državama uspešno razvijati v interesu narodov obeh držav ter miru in socializma v svetu, (dd) Dva atentata na ženevski postaji ŽENEVA - Včeraj sta na glavni ženevski postaji eksplodirali z enournim presledkom dve bombi. Prva eksplozija je zahtevala štiri ranjene. od katerih sta bili dve osebi hudo poškodovani. Druga eksplozija ni zahtevala žrtev. Neki neznanec Je telefoniral na ženevsko uredništvo agencije France presse ter izjavil, da si očetovstvo dveh včerajšnjih atentatov lasti armenska teroristična organizacija MiitiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiimimtHMiiiiimiiiitiiiiitmiititiiiiiiiiiiiiiMiilliliintNI MED RAZPRAVO V SENATU Vlada sprejela priporočilo za izpolnitev organikov slovenskih šol v Italiji Popravek v zvezi s tem vprašanjem je predložila komunistična senatorka Jelka Gerbec stvari, zakaj so protijugoslovanski sebju v šolati vseh vrst in stopenj. teroristi in skrajneži začeti* svoje Vokvini te razprave je kotnumsUČ- RIM — Senat je včeraj končal z razpravo o zakonskem osnutku o nestalnem učnem in pomožnem o-sebju v šolah vseh vrst in stopenj. na skupina predložila popravek, ki zadeva slovenske šole v deželi Furlaniji - Julijski krajini; prvi podpisnik popravka je sen. Jelka Gerbec. Popravek zadeva tisti del zakonskega odloka, ki dopušča, da se ne izpolnijo organiki osebja v raznih šolah. Za slovenske šole naj bi ta določba ne veljala, kar pomeni, da bi bilo treba za te šole namestiti vse predvideno učno in pomožno o-sebje, kar že velja za nemške šole v bocenski pokrajini. Popravek je obrazložila sen. Gerb-čeva, ki je poudarila, da je na šolah s slovenskim učnim jezikom še viiiiiijiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiuuiiHniiiiiimiHuiiiiiiiimtiMiiiiiiiuiiiuiiiiiiuiiiiiniiiiiitifiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiiimiiiiimiiiiiiuiiniiiiHiiiiiiiiiiii V JUŽNEM LIBANONU SE NADALJUJEJO BOJNI SPOPADI Neuvrščene države zahtevajo ostre ukrepe proti Izraelu Zaskrbljenost v Angliji in ZRN • V Tunisu zaseda arabski obrambni svet RIM — Na italijanskih borzah je bil včerajšnji dan izredno negati- NEW YORK — Varnostni svet OZN je predvčerajšnjim v zgodnjih jutranjih urah soglasno sprejel resolucijo v kateri zahteva takojšnje prenehanje vsakršnega oboroženega napada v Libanonu ter naroča generalnemu tajniku OZN, naj v najkrajšem času poroča o izvajanju resolucije, a najkasneje v 48 urah. V resoluciji se poudarja tudi obveznost, da se zaščitijo suverenost, o-zemeljska celovitost in neodvisnost Libanona v okviru njegovih mednarodnih meja. . Skoraj ob istem času se je na sedežu OZN sestal koordinacijski odbor neuvrščenih držav, ki je tudi o- AMimiiuiiitutiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiimiiiiiuiiiiiinitn Z DVEMA LOČENIMA SPOROČILOMA RB najavile izpustitev Cirilla in Sandruccija J. Neapelj _ »Vračamo vam rab-1 nin brezposelnim in zaplenitev praz f^.^trillaj.. S temi besedami je a-' nih stanovanj v Neaplju.^ _^ anpi-? skorajšnjo osvoboditev neto n- .ega deželnega odbornika Ci-tokau ,lla’ ki je že tri mesece v de '" teroristov. Le nekaj ur kas-te Časnikar dnevnika «11 Matti-našel v nekem košu za smeti tem.o"110 .sporočilo, s katero RB u-r°čili kt*0 svojo odločitev. V spo-b; -V RR navajajo »zmage*, ki naj MU™ oosegle med »kampanjo Cina) u- °°encm pa pripominjajo, da gova jZa Cirillovo osvoboditev nje-lij družina in Stranka odšteli mi-kie.1 0 450 mil'.ionov lir odškodnine. torist-Zmagarni*' ki jih navajajo teta * .so ukinitev posebnih naselij Potresencc*. izplačitev odškod- Skoraj istočasno so tudi ugrabitelji inženirja tovarne Alfa-Romeo Rcnza Sandruccija napovedali v sporočilu št. 8 njegovo osvoboditev. Tako Cirilla kot Sandruccija, naj bi rdeče brigade izpustile le »začasno*, njihova obsodba na smrt pa je le odložena. V Neaplju in Milanu nestrpno pričakujejo osvoboditev obeh ugrabljencev, policija pa je že mobilizirala vse razpoložljive sile. RIM — Radikalci so včeraj predložili 2.060 popravkov k osnutku zakona o javnem finansiranju strank. S' tem se je dejansko že začela ob str akcija, ki so jo radikalci pred časom napovedali. DOSMRTNA JEČA ZA TURKA AGCO RIM — Sodniki rimskega porotnega sodišča so obsodili atentatorja na papeža, Turka Alija Agco na dosmrtno ječo zaradi poskusa umora tujega državnega poglavarja ter še na drugih deset let za vse ostale prekrške, ki jih je zagrešil 13. maja na Trgu sv. Petra, ko je z dvema streloma iz samokresa skušal ubiti Janeza Pavla H. Sodniki so torej v celoti soglašati s stališčem javnega tožilca, čeprav so za hudo, a pričakovano razsodbo potrebovali celih pet ur za razmislek. Včerajšnji zadnji dan sodne obravnave se je začel z zagovorom odvetnika Pietra D’Ovidia. Tudi tokrat Agce ni bilo v sodni dvorani, kar je vsekakor slabo učinkovalo na sodnike. D’Ovidio je v svojem »brezupnem* zagovoru skušal prepričati porotnike, da je turški terorist pravzaprav navadni fanatik, umsko prizadet ati pa vsaj psihično šibek mladenič, ki je nameraval postati »muslimanski heroj*. Zato naj mu bi sodniki priznati splošne olajševalne okoliščine in omilil) kazen. Uradni zagovornik je hkrati tudi skušal spodbiti teorijo o mednarodni zaroti. Dejal je, da Agci ni nihče pomagal, kar naj bi bilo razvidno tudi iz dejstva, da mladi Turk ni mogel preprečiti, da bi ga ujel. Organizirane atentate se ponavadi udeležuje več teroristov, je podčrtal D'Ovidio, ki je skušal razložiti, kje si je Agca priskrbel toliko denarja. Tega je baje z izsiljevanjem itrgal dvema istanbulskima mafijcema in predsedniku združenja turških delodajalcev. Sicer pa je nalogo zagovornika olajšala tudi preiskava italijanske policije, ki ni obrodila nobenih konkretnih rezultatov. Po včerajšnji razsodbi bo verjetno zadeva o »atentatu stoletja* tonila v pozabo, kljub temu, da ostajajo praktično odprta vsa vznemirljiva vprašanja," ki so se pojavila kmalu po atentatu. bravnaval vprašanje izraelske agresije. Predstavniki Libanona in Palestinske osvobodilne organizacije so seznali članice odbora z najnovejšimi dogodki v Libanonu. Koordinacijski odbor je objavil sporočilo v katerem ostro obsoja izraelsko napadalno politiko. Članice odbora pa pozivajo varnostni svet, naj preuči možnost, da se sprejmejo ukrepi, ki jih predvideva 7. poglavje listine OZN. Če pa bi se to ne zgodilo (morebiti zaradi veta) potem naj bi te ukrepe sprejele, posamezno ali skupno, neuvrščene države. Članice pozivajo nadalje vse države, naj se jim pridružijo pri obsodbi izraelske agresije. Iz Bonna poročajo, da je zahodno-nemška vlada včeraj izjavila, da se ne more izraelski napad na Bejrut opravičiti na noben način. Glasnik vlade ZRN Lothar Ruehl je dejal, da je njegova vlada zelo zaskrbljena zaradi bojev na izraelsko libanonski meji ter je pozval sprte strani, naj se vzdržita stopnjevanja spopadov. Zaskrbljenost vlada tudi v Angliji. Vplivni »Times* je včeraj zapisal, da so ZDA edina držvaa, ki lahko ustavi spiralo nasilja na Bližnjem vzhodu. Prvi korak pa. ki bi ga moral napraviti Washington je, da brzda Begina. Pričakujejo, da bo posebni poslanec predsednika Reagana Philip Habib v najkrajšem času obiskal libanonskega predsednika Sarkisa. Včeraj so se nadaljevali spopadi na izraelsko - libanonski meji ter izraelski letalski bombni napadi. Palestinske enote so ujele nekega izraelskega podčastnika. Izraelska kolona kakih 25 tankov pa je skupaj s pehoto napadla palestinske položaje. Izraelske enote so se usmerile proti mostu Hardali ter proti utrjenim položajem na gradu Beaufort. Prav iz' tega utrjenega položaja so Palestinci obstreljevati izraelske položaje v severni Galileji. Danes zvečer se bodo v Tunisu sestali zunanji in obrambni ministri dvajsetih arabskih držav združenih v Arabski ligi. Skupno s predstavnikom PLO bodo razpravljali o izraelski agresiji. BEOGRAD — Štiri pomembne angleške banke so zagotovile Jugoslaviji nove kredite. Verjetno bo o-peracijo izvedla angleško - jugoslovanska banka, ki so jo ustanovili pred dvema letoma. Italijansko -jugoslovanska zbornica bo novembra zasedala v Vidmu VIDEM — V novembru bo v Vidmu letno zasedanje itali-jansko-jugoslovanske trgovinske zbornice s sedežem v Milanu in jugoslovansko-italijanske zbornice, ki ima sedež v Beogradu. Letošnje zasedanje bo sovpadalo s 25. obletnico ustanovitve mešanih zbornic. Zasedanje bo v Vidmu, da se s tem poudari bogato sodelovanje med podjetji iz Furlanije in številnih krajev Jugoslavije, pa tudi zaradi angažiranosti furlanske sekcije mešane zbornice, ki ji predseduje industrijec D’Onofrio. V preteklih dneh so se videmski organizatorji že sestali s predsednikom italijansko-jugoslovanske zbornice inž. Zuccolijem, da sestavijo dokončen spored zasedanja. mnogo prostih mest, ki jih je treba v najkrajšem možnem času zapolniti, kar je bilo že zagotovljeno nemški manjšini m južnem Tirolskem. Sen. Gerbčeva je še zlasti ,poudarila pomen, ki ga ima šola za narodno manjšino, še zlasti za slovensko manjšino, ki je bila za četrt stoletja žrtev ostre in nečloveške jezikovne represije in je v tem obdobju izgubila za neprecenljivo vrednost kulturnih vrednot. »Noj mi bo dovoljeno, da opozorim na pomen, ki ga ima danes mirno delovanje, pravno in upravno urejeno, do šola lahko s potrpežljivim delom in z velikimi napori učnega osebja in celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji nadoknadi izgubljeno*, je poudarila sen. Gerbčeva, ki je tudi opozorila, da Slovenci že tri desetletja čakamo na rešitev številnih vprašanj in da je parlament doslej odobril samo dva zakona v zvezi s slovenskimi šolami, da od leta 1973 parlament ni sprejel nobenega ukrepa v. korist Slovencev, da že leta čaka na odobritev zakon za finansiranje Slovenskega stalnega gledališča, da se še ni začel postopek za odobritev zakona za globalno zaščito Slovencev, čeprav so bili osnutki predloženi že pred 11 leti in da ni bilo nič več narejenega za slovenske šole, kar pomeni, da rti bil izvajan duh osimskega sporazuma. Sen. Gerbčeva je zato poudarila, da bi sprejetje tega popravka vsekakor pripomoglo k razvoju slovenske šole, ter zato priporočila senatu, da bi ta popravek sprejel. Poročevalec sen. Saporito (KD) in predstavnik vlade sta izrazila mnenje, da bi vprašanje lahlco rešili na administrativni ravni. Popravek so zato spremenili v resolucijo, ki jo je vlada sprejela s po-voljnim mnenjem poročevalca. V resoluciji je poudarjeno, da je V šolah s slovenskim učnim jezikom v deželi Furlaniji - Julijski krajini in v ladinskih šolah bocenske pokrajine mnogo prostih mest in da je zato potrebno čimprej kriti ta prosta mesta, da se omogoči miren potek pouka in pedagoško kontinuiteto. Zato senat obvezuje vlado, naj sprejme primerne ukrepe, da se prosta mesta čimprej izpolnijo. RIM — V italijanskem kazenskem zakonu ni več zločina zaradi »časti*. Senatna pravosodna komisija je namreč včeraj dokončno odobrila zakonski osnutek na pobudo parlamenta, ki predvideva ukinitev kazenske pomembnosti zaradi častnih nagibov. V včerajšnjim sklepom odpadejo členi 544, 587 in 592 k.z. medtem ko je člen 578 (detomor zaradi materialne in moralne stiske) spremenjen. BEOGRAD — Na povabilo predsednika zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranoviča bo prispel jutri na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo šrilanski predsednik vlade Ranasinge Premadasa. Med obiskom bosta predsednika vlad proučila odnose med državama. ter obravnavala možnosti za razrešitev le-teh. Precej pozornosti pa bosta namenila tudi aktualnim mednarodnim dogodkom, gospodarskim odnosom v svetu, položaju v Evropi in Aziji ter kriznim žariščem. (dd) NADALJEVALA SE BO DANES IN ZAKLJUČILA NA JUTRIŠNJI SEJ! V pokrajinski skupščini se je sinoči začela razprava o finančnem proračunu Posegel je le komunistični svetovalec Pessato, kije med drugim odklonil nevtralnost in bojazen do katerekoli ideologije, značilni za predsednikove programske izjave V pokrajinskem svetu se je sinoči začela razprava o proračunu, ki ga je manjšinski odbor Listč za Trst predstavil na ponedeljkovi seji; govoril je le komunistični svetovalec Maurizio Pessato, medtem ko bodo ostali svetovalci drugih strank spregovorili na drevišnji seji, ko se bo splošna razprava tudi zaključila; replike odbornikov in predsednika Venture bodo na vrsti na jutrišnji seji, celotna razprava o pokrajinskem proračunu pa se bo zaključila z glasovanjem, izid katerega pa je že znan. Kot rečeno je proračunsko razpravo načel komunistični svetovalec Pessato, ki se je v začetku zaustavil ob uvodu programskega poročila predsednika Venture in obrazložil razloge, zaradi katerih je KPI izstopila iz prejšnje večine. Dejal je, da so se komunisti znašli v točno določenem političnem položaju, ki sta ga označevala dva momenta: na eni strani so imeli KD, ki se ni znala izmotati iz skupka najrazličnejših interesov, zaradi česar ni bilo mogoče izpeljati do konca septembrski sporazum; na drugi strani pa so se znašli pred domišljavo LpT, ki se je predstavljala kot nositeljica neke resnice; svojo domišljavost je pokazala tudi v trenutku, ko je hotela v odbor izvoliti po enega predstavnika ostalih strank, je dejal Pessato in tudi zaradi tega, ker z njo ni mogoče nobeno realno soočanje. V taki situaciji so se komunisti postavili lahko le kot alternativa do obeh strank, toda ne sami, ampak odprti tudi drugim strankam, kot PSI, SSk in PSDI, s katerimi so že sodelovali in sodelujejo v raznih odborih. Svetovalec Pessato se je nato zaustavil ob predsednikovem programskem poročilu in poudaril, da KPI ne mora sprejemati tiste nevtralnosti in bojazni do kakršnekoli ideologije, ki ga vseskozi spremlja. Zavrgel je tudi predsednikove trditve o pojmovanju kulture in podčrtal, da bi moral pokrajinski odbor dati točne predloge, ki so lahko tudi neprijetni, kar pa je vsekakor bolje od tiste nevtralnosti, ki je dvoumna in ki spremlja tudi programske izjave o kulturi. Veliko pozornost je svetovalec Pessato posvetil predsednikovim izjavam o vprašanju slovenske narodnostne skupnosti, ki jih po njegovem mnenju preveva nekakšna toleranca do teh problemov, a se ne dotikajo bistva vprašanja; poudaril je, da bi moral odbor na tem področju zavzeti točne obveze, ki bi morale predstavljati eno glavnih točk njegovega programa: zavzeti bi se moral in v tej smeri tudi delovati, da bi prišlo do mirnega in kulturnega sožitja med o-bema narodnostnima skupnostima, kar bi bilo v splošnem interesu. V zvezi s temi vprašanji je svetovalec Pessato še dejal, da kaže, da je lista vedno v strahu, da bi slovenski narodnostni skupnosti nudila kakšne privilegije in še kaj podobnega in še pristavil, da izjave n>enih predstavnikov nimajo vero- moglih in mladoletnih potresencev, ki so bolj trpeli za posledicami naravne katastrofe v obdobju obnovitve. Drevi ob 20. uri se v Ul. Caprin 18 sestane svetjakobski rajonski svet. Ob isti uri se v Ul. dei Mille IS sestane rajonski svet za Kjadin in Rocol. JUTRI OB 18. URI V SESUANU Seja KGS dostojne osnove in to trditev utemeljil z nekaterimi primeri. Svoj poseg je komunistični svetovalec zaključil z obravnavanjem vprašanj skrbstva ter socialnih in psihiatričnih služb. Na vsej črti je odklonil tisto vitalistično zadržanje, ki je označevalo predsednikovo poročilo o teh problemih po trdil je veljavnost izbir, ki so jih na tem področju naredile prejšnje uprave in listarskemu odboru očital, da iz nezmožnosti ni znal dati nobenega predloga na ta vprašanja. • Deželni odbor je sklenil, da bo dodelil dve milijardi in 360 milijonov lir občinam, ki jih je prizadel potres. S to podporo bodo krili stroške za bolniško nego starejših, one- iiiiMiiiiitHiiitiiMiiiiiiMiiiiiitiiMiitiiiiHrtiiHfMHiMinitfiiiiiitiiiiimiitiimiiitiftimiiitmittiiimitiiiiiiimiimiiiiiiiiitMtiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiuii« SPOROČILO TRŽAŠKE OBČINSKE UPRAVE Za popis prebivalstva, ki bo oktobra bodo zaposlili več sto popisovalcev Rok za prijavo poteče 31. avgusta - Prijavijo se lahko vsi, ki so dopolnili 18. leto Jutri, 24. julija, ob 18. uri se na sedežu v Sesljanu sestane Kraška gorska skupnost. Dnevni red predvideva izvolitev predsednika in u-pravnega sveta. VČERAJ V SKORAJ POLETNEM VZDUŠJU Deželni svet začel razpravo o osnutku za razvoj kulture Zakon predvideva uporabo 7 milijard lir za obdobje 1981-83 Posega slovenskih svetovalcev Štoke (SSk) in Iskre (KPI) Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je začel včeraj razpravljati o dveh zakonskih osnutkih o razvoju in širjenju kulturnih dejavnosti v deželi. Prvega je predstavil deželni odbor in o njem je poročal predstavnik deželne večine Tome. Drugega (ki nosi pravilni naslov »Pobude za razvoj kulture v FJK») je predstavila komunistična svetovalska skupina — podpisniki Battello, Iskra, Pascolat in Proserpio. Za manjšino sta najprej spregovorila komunist Battello in demoproletarec Cavallo. V široko razpravo, v katero je poseglo 10 govornikov, sta se vključila tudi slovenska svetovalca Štoka (.SSk) in Iskra (KPI). Osnutek deželnega odbora predvideva uporabo 7 milijard lir za obdobje 1981 - 83. Pomembna novost — je dejal Tome — predstav- Bliža se popis prebivalstva, in-1 di zaposlili kot popisovalci, lahko dustrije, trgovine, raznih služb, in vložijo prošnjo v protokolnem ura- obrtništva. Nekje sredi oktobra se bo namreč, kot pred desetimi leti, več sto popisovalcev razpršilo po mestu in okolici in razdeljevalo posebne vprašalne pole po družinah in gospodarskih podjetjih in obratih. Medtem so se seveda pričele priprave na popis. Eno najzahtevnejših vprašanj, s katerimi se morajo občine, zlasti tržaška, v tej fazi spoprijeti, je zaposlitev ustreznega števila popisovalcev. Tržaška občina je prav te dni objavila razpis za honorarno zaposlitev določenega števila ljudi. Pred desetimi leti so tehniki razdelili mesto na 400 okrožij in zaposlili prav toliko popisovalcev, enega za vsako okrožje. Koliko popisovalcev bo potrebnih letos, iz tiskovnega sporočila tržaške občine ni razvidno, po vsej verjetnosti pa bomo presegli število iz leta 1971. Vsi, ki bi se oktobra meseca ra- Sporočilo upokojencem Patronat INČA CGIL javlja, da ■ 4ahke ■ zainteresira, ni v njegovih uradih (Ul. Pon-dares, vogal Ul. S. Apollina-re) predložijo prošnjo za 10-odstotni povišek na dodatnih pokojninah. Gre za pokojnine, ki so nižje od minimalnih in ki so bile izplačane po 30. a-prilu 1968. Pravico do poviška imajo interesenti v smislu razsodbe ustavnega sodišča štpv. 101 z dne 19. aprila letos. S 1. avgustom v smislu zakona o pravičnih stanarinah PODRAŽITEV STANOVANJSKIH NAJEMNIN ZA 15,45 OD STO To velja za nepodaljšljive najemninske pogodbe Druge stanarine se povzpnejo za 8,24 odstotka Dne 1. avgusta se stanovanjske najemnine povišajo za 15,45 od sto. Uradni vestnik republike je namreč priobčil sporočilo osrednjega statističnega zavoda (Istat), da se je pokazatelj maloprodajnih cen — veljaven pri »prikrojeva-nju» stanarin draginjski stopnji v smislu zakona o tako imenovanih pravičnih stanarinah (equo cano-ne) — junija letos vzpel za 20,6 od sto nad ravnijo v lanskem juniju. Ker zakon določa, da še v primeru dražitčv najemnine lahko povišajo v razmerju 75 od sto zvi- šanja omenjenega pokazatelja, izhaja, da znaša podražitev stana in, kot uvodoma rečeno, 15,45 od sto, kar seveda niso mačje solze. Gornje velja za primer nepo-daljšljivih najemninskih pogodb. Za stanarine, ki izvirajo iz podalj-šljivlh pogodb — v poštev pridejo stanovalci, katerih letni dohodek v letu 1978 ni prekosil 8 milijonov lir — velja pa povišanje v razmerju 8,24 od sto, kar u-streza 40 odstotkom zvišanja pokazatelja o gibanju maloprodajnih cen. du tržaške občine (Trg Unita 4, soba št. 32), najkasneje do 31. avgusta. Med prijavljenimi bo občina sprejela tiste, ki so že dopolnili 18. leto in imajo diplomo nižje srednje šole. Prednost bodo seveda i-meli tisti, ki bodo predložili diplomo višje srednje šole. Vsi kandidati bodo morali nato opraviti poseben pripravljalni tečaj, nakar bodo polagali izpit, na podlagi katerega bo ocenjevalna komisija določila lestvico imenovanja novega začasnega osebja. Kot rečeno, zapaue rok za prijavo 31. avgusta. Tržaška občina pa pri tem posebej opozarja, da morajo vsi tisti, ki so se že pred tem morebiti prijavili za popisovalce, prošnjo obnoviti, sicer ne bodo prišli v poštev za za jasno zaposlitev. Zanimivo je tudi, kako bodo popisovalci plačani. Višina honorarja bo namreč odvisna od števila vprašalnih pol, ki jih bo vsak popisovalec razdelil in zbral. Poprečno naj bi nft vsakega popisovalca šlo tristo popisnic. Za vsako izpolnjeno popisnico bo občina plačala 2.000, oziroma 2.500 lir- v -primeru popisa prebivalstva (večja ali manjša vsota je odvisna od tega, če bo popis Izveden v redko ali gosto naseljenem kraju), za vsako izpolnjeno vprašalno polo pri popisu gospodarskih podjetij pa bo plačala 1500 lir. Do tod tehnična plat priprav na popis prebivalstva. Kaj pa tista druga, politična plat, ki našo narodnostno skupnost še posebej zanima? Se bo morda ponavljalo vse tisto, kar se je dogajalo tako leta 1971, kot desetletje prej in zaradi česar je naša narodnostna skupnost preko svojih strank in organizacij odločno protestirala? V preteklosti smo se namreč odločno upirali poskusom štetja prebivalstva po narodnosti in vsem takšnim poskusom se odločno upiramo še naprej. Drugo vprašanje so popisnice. Naša narodnostna skupnost je že pri prejšnjem popisu zahtevala dvojezične popisnice, vendar smo bili tedaj priča neverjetnim zamudam pri njihovem tiskanju, da ne govorimo o neverjetnih diskriminacijah pri njihovem razdeljevanju med prebivalstvom. Se bodo nemara te nedopustne »pomanjkljivosti* ponovile tudi tokrat? Naša zahteva je, da pravočasno poskrbijo za dvojezične popisnice in da jih potem ne po- Na učiteljišču je maturiral KLAVDIJ STARC na realni gimnaziji pa BORIS VITEZ Obema čestitajo igralci in odbor ŠZ Jadran. tisnejo ob stran z najrazličnejšimi izgovori. Že sedaj moramo biti nad tem budni. Tretje vprašanje pa so popisovalci sami. V tiskovnem sporočilu občine ni pol besedice o tem, da bi lahko bilo med rekviziti za namestitev popisovalcev tudi znanje slovenščine. Smatramo namreč, da bi moral del popisovalcev, zlasti tistih, ki bodo imeli opravka s slovenskimi družinami in slovenskimi podjetji, obvladati slovenski jezik. Očitno pa se na občini za ta vprašanja ne zmenijo. Zato bo zelo važno, da se bo za popis prijavilo čimveč slovenskih mladincev. Danes se poročita TULLIO GRGIČ in DANI PERTOT Srečno življenjsko pot jima želijo Vasja, Vedrana, Dunja in Samo. lja delegiranje pokrajinskim ustanovam za upravljanje s sredstvi. Nadalje daje mnogo prostora mladinskim dejavnostim in mednarodnemu povezovanju z izseljenci in valorizira še posebno furlansko kulturo in «kulture drugih krajevnih izvorov: beneške, slovenske in nemške*. Osnutek nadalje predvideva posege na glasbenem področju, humanističnem, znanstvenem in družboslovnih znanosti. Za Battella je osnutek le »delen* in se nanaša fragmentarno zgolj na en sam podporni moment tega setorja: na podporo tako imenovanih kulturnih dejavnosti. V zvezi z decentralizacijo je Battello omenil, da deželna uprava z en estrani nadaljuje s prevzemom posameznih pobud, z druge pa ne dopušča, da bi se uprava teh dejavnosti prenesla na občine, temveč na pokrajine. Govornik je tudi negativno o-cenil tisti del zakonskega osnutka, ki zadeva pobude v korist obrambe in valorizacije krajevnih kultur. Te probleme bi morala prvotno obravnavati poseben avtonomen zakon. Stoka se je izrazil pozitivno o predstavljenem osnutku; dejal je, da bo glasoval za zakon, če bodo sprejeti nekateri amandmaji, ki jih bo predstavil. Ko se govori o kulturi bodo morali opustiti pridevnike kot »italijanska*, «beneška*, «furlanska». »Ko ne vidim pri teh klasifikacijah pridevnika »slovenska*. se razjezim* — je poudaril. Prav zato je predstavil nekaj a-mandmajev. Komunistični svetovalec Iskra je zatem naglasil, da je bilo pripravljalno obdobje tega osnutka zelo dolgo, obenem pa je občutiti določeno silo pri obravnavi v deželnem svetu. Tudi finančna sredstva, ki jih osnutek predvideva za kulturo, so preskromna. Kulturne dejavnosti je težko uokviriti v določene sheme, zato bi moral zakon dopuščati nekakšno dinamiko na tem področju. Dežela bi morala imeti pri vsem tem drugačno vlogo, ne tako centralistično, kot prevladuje sedaj. Včerajšnja razprava se je zaključila z replikami Cavalla, Battella, Tomeja in odbornika za šolstvo Barnabe. Danes bedo razpravljali o posameznih členih in predstavljenih amandmajih. Le-teh je več kot sto. PERČIČ IN KOROŠEC OPRAVILA MATURO NA TRGOVSKI S 60/60 Zrelostni izpit v očeh dveh odličnjakov Na trgovskem tehničnem zavodu so v ponedeljek objavili izide letošnjega zrelostnega izpita. Med dijaki, ki so uspešno opravili maturo, sta tudi dva odličnjaka: Marko Perčič in Igor Korošec. Maturo sta opravila s 60/60. Oba sta se z veseljem odzvala našemu vabilu in nam povedala nekaj svojih misli o zrelostnem izpitu in o svojih bodočih načrtih. Vprašanje: Matura je mimo. Kako sta jo doživljala? Je bila za vaju res težka preizkušnja? Perčič: Meni se ni zdela težka, morda, ker sem bil dobro pripravljen. Reči moram, da sem se učil skozi vse leto, tako da sem pred zrelostnim izpitom le ponovil snov. Med letom sem po časopisih sledil raznim pomembnim dogajanjem doma in v svetu. Tako sem se z lahkoto znašel pri pismenih nalogah. Tudi ustni del izpita se mi je zdel lahek, ker sem snov dobro obvladal, medtem ko so nekateri drugi imeli težave. Korošec: Tudi meni se sploh ni zdela težka. Matura kot taka nedvomno nekaj pomeni za nadaljnje življenje. Vseeno pa na izpitu ne pride do izraza celotna dijakova zrelost, prvič, ker je čas izpraševanja omejen, pri ustnem delu izpita pa pride dijakova osebnost do izraza samo pri zagovoru pismene naloge. Včasih škoduje dijaku tudi trema, tako da ne pove tistega, kar bi sicer povedal. Letošnja maturitetna komisija se pri izpraševanju v splošnem ni spuščala v podrobnosti. Dijaku so dovolili, da je lahko govoril sproščeno in na koncu razvil določeno misel. Pri pismenih nalogah nas je presenetila naloga iz trgovinstva, kajti mec’ letom nismo dovolj predelali nekaterih proble: mov, ki jih je zahtevala ta pismena preizkušnja. Vprašanje: Kaj mislita o maturi nasploh? Perčič: Sedanja matura se mi ne zdi dovolj pripravna za ocenitev zrelosti maturanta. Pri izpitu pridejo namreč v poštev le trije predmeti in to se mi zdi premalo za aiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiuuiiiniuiiMiiifiiiiiuuiiiiiiniitfiiiiiiniiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiitimiiiiiiiiimi POJASNILA IN NAVODILA PATRONATA INCA-CGIL KAKO NAJ SE RAVNAJO TISTI KI SO OPROŠČENI «TICKETA» To so užitniki socialnih pokojnin ter invalidi • Tržaška občina sporoča, da bo občinska knjižnica zaprta od 1. do 20. avgusta zaradi preurejevanja prostorov. Poročali smo že, da so v smislu zakonskega odloka št. 250 z dne 28. maja t.l. oproščeni delnega plačevanja zdravil («ticketa») samo u-žitniki tako imenovane socialne pokojnine pa še vojni in civilni invalidi (zaradi nezgod r.a delu). Oprostitev pa si morajo sami priboriti, in sicer morajo lekarnarju predložiti listino, iz katere bodi razvidno, da sodijo v to ali ono gori navedeno kategorijo. Ker pa doslej še ni natančnih določil glede praktičnega uveljavljanja zakonskega u-krepa, svetuje patronat INČA (CG IL), naj se prizadeti ravnajo po navodilih krajevne zdravstvene e-note (USL). V teritorialnih sekcijah KZE (bivše SAUB) v ulicah Ghiberti, Far-neto in Nordio ter pri Sv. Soboti in v Miljah naj predložijo potrdilo (pokojninsko knjižico ipd.) pristojne ustanove (INPS, INAIL itd.), iz katerega mora izhajati, da do-tični uživa socialno pokojnino ali pa da je tak ali drugačen invalid. Za koristnike socialne pokojnine zadostuje knjižica INPS. Delovni invalidi (delovna nesposobnost mora znašati najmanj 11 odstotkov) lahko predložijo zadnje potrdilo o prejemu invalidninehUdi invalidi pa pa OBTOŽBI ROTELLIJA IN DRUGIH Stavka psihiatričnih operaterjev v obrambo službe za umsko zdravje Zbrali so se na skupščini, kjer so napovedali, da bodo zaostrili akcijo, če bo pokrajinski svet sprejel zahtevo o izk'jučitvi Rotellija in Ortolanija Huda gonja proti ravnatelju psihiatrične službe v Trstu in Basa-glievemu nasledniku Rotelliju, nekdanjemu pokrajinskemu odborniku za psihiatrijo in zdravstvo Panizo-nu ter upravniku psihiatrične bolnice Ortolaniju je zadnje čase zaostrila spopad ne le med dvema različnima koncepcijama zdravlje nja umsko prizadetih, temveč med dvema vse bolj jasno izoblikovanima svetovoma na Tržaškem: tistim, ki je uprt v prihodnost in se zavzema za odprtejše in pravičnejše družbene odnose, in tistim, ki postaja vse bolj zaverovan v preteklost in mu je vsakršna sprememba v demokratičnem smislu trn v peti. Sodni postopek proti omenjenim psihiatričnim operaterjem je tipičen dokaz te zagledanosti v preteklost, kajti napad na Rotellija in druge je v bistvu predvsem napad na bistvene spremembe, ki so z Basaglio in njegovimi nasledniki nastale tako v psihiatrični teoriji kot praksi. Tudi odločitev listarskega pokrajinske- ga predsednika Venture, da postavi na dnevni red pokrajinske skupščine zahtevo po izključitvi Rottelija in Ortolanija, odraža iste težnje. In prav na to odločitev so bolničarji, zdravniki, socialni delavci, operaterji EGS in upravno osebje psihiatrične bolnišnice včeraj odločno odgovorili. V dopoldanskih u-rah so se namreč zbrali na skupščini in soglasno sklenili, da izve- SLOVENSKI RAZISKOVALNI INSTITUT obvešča, da bodo URADI ZAPRTI od 27. julija do 17. avgusta 1981. .......................................................................—«•««•...............»».».».M««.., ..........................................»».M.................................... Avto zbil priletno žensko: najprej 20 dni prognoze, malo zatem pa smrt Na oddelku za oživljanje glavne I ti javne varnosti prijavili sodnim bolnice je včeraj popokan izdihnila | oblastem 24-letnega ^ Bruna J^scu priletna ženska, ki .jo je okrog 13 T ‘1 ure povozil v Ulici Teatro Romano avto znamke fiat 131 Žensko, navidezne starosti 75-80 let, srednje postave, ki je imela na sebi temnosivo krilo, pisano jo pico in modre sandale ie med prečkanjem ceste pri prehodu za pešce, v višini hišne številke 9, podrl Gianfranco Aloisio Najprej so jo prepeljali na otropedski oddelek! kjer so jo sprejeli z 20-dnevno prognozo okrevanja. Ko pa se je njeno zdravstveno stanje začelo naglo slabšati, so jo prinesli na oddelek za oživljanje, kjer je iz dihnila. Ženska ni imela pri sebi dokumentov. tako da je še niso iden tificirali. Tat za zapahi Zaradi tatvine v stanovanju Vi viane Volk (Lakotišče 400) so agen- la. Le ta se je 11. t.m. s pomočjo pajdaša pritihotapil skozi odprto okno v stanovanje Volkove in si prisvojil dragocenosti v vrednosti kakih 10 milijonov lir. Očividec je Pascula prepoznal za enega od tatov. Taksist s pestmi nad norveška pomorščaka V precej nejasnih okoliščinah sta se ranila norveška pomorščaka Ha-kon Knutsen in Geri Karlsen, člana posadke ladje Evita, ki je za sidrana v našem pristanišču. Knut-sena so sprejeli na ortopedskem oddelku s 15-dnevno prognozo okrevanja, medtem k ' so Karlsenu nudili le prvo pomoč, Norvežana sta izjavila, da se ju je izven pristanišča lotil s pestmi neki taksist. Obračunavanje med Irancema Na avtoparkirišču mejnega prehoda pri Fernetičih je prišlo včeraj zjutraj do prepira in nasilnega obračunavanja med dvema iranskima kamionistoma. 38-letnega Alija Hey-darija je rojak končno zabodel, tako da so ga morali z rešilcem nemudoma odpeljati v bolnico. Zaradi vreza na desnem zapetju se bo I-ranec moral zdraviti 15 dni. V teku je preiskava. Delavec ob prst Z rešilcem Rdečega križa so prepeljali v bolnico 38-letnega delavca Maggiolina Piazzo, ki je doma v Ronkah in je zaposlen v podjetju SIC v Ul. Milano 19. Piazza se je ponesrečil pri delu s svinčeno ploščo, ki mu je odsekala prstanec leve roke. Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku, kjer so zdravniki izrekli 30 dnevno prognozo okrevanja. V kanalu pri Ponterošu odkrili poginulo lisico V samem mestnem središču, to pa v kanalu pri Ponterošu (Ru$em mostu), so v včerajšnjih prvih popoldanskih urah našli poginulo li sico. žival .je zagledal mestni redar, ki je — misleč, da je pes — poklical uslužbence občinskega pesjaka. Šele ti, ki so žival potegnili iz vode, so videli, da gre v resnici za lisico. Seveda se je takoj postavilo vprašanje, kako je zašla lisica v kanal. Ali jo .je tja naplavila voda. ali jo je že mrtvo kdo odvrgel, ali se je priklatila kar sama po mestnih ulicah...? Iz varnostnih razlogov so vseka- Danes se poročita TULLIO GRGIČ in DANI PERTOT Obild sreče jima želita oče in mati. kor pozvali veterinarja pokrajin skega konzorcija, dr. Giamporcara, ki aga 59-odstotna, nebo oblačno, jn°rje mirno, temperatura morja stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Gianluca Caputo, Davide Fonda, Giuliano Oliva. : UMRLI SO: 81-letni Giuseppe Ko-nar, 82 letna Margherita Verhauz Pne, Bertan, 69-letna Slava Carli, Kletna Maria Poldrugovaz por. Rarbo, 69-Letna Elisabetta Mandel P°r- Gasparutti, 61-letnj Giuseppe Resuta, 82-letna Erminia Scherl por. Uiagodi, 82-letna Maria Luigia Co-?°jo vd. Frateschi, 61 letni Giovanni ^erial, 84-letna Carla Škof vd. Le-nardon, 71-letni Egidio Zidar, 84-letna Amalia Pertot vd. Cuzzolin, 74-*^tna Maria Gerbec, 78 letna Aurelia Uranduch vd. Ianciar, 77-letna Nor-*na Fonda vd. Zuechi, 74-letni Gio-^anni Bardi - Bena ti, 89-letna Maria Mattei vd-. Mauro, 47-letni Romano “agnacco. KD PRIMORSKO MAČKOLJE vabi na ŠAGRO ki bo 24., 25. in 26. julija 1981 v gozdiču v Mačkoljah Program: Jutri, 24. julija, ob 20.30 ples z ansamblom «Veseli godci» Sobota, 25. julija, ob 20.30 ples z ansamblom «Pomlad» Nedelja, 26. julija, ob 18. uri kulturni program ob 20.30 ples z ansamblom «Pomlad» Kioski bodo dobro založeni z domačimi jedmi in pristnim mačkoljanskim vinom Vabljeni PO IZVOLITVI PREDSEDNIKA HADRIJANA CORSIJA BRIŠKA GORSKA SKUPNOST IMA KONČNO SVOJ ODBOR V njem je poleg Corsija še drugi predstavnik SSk Simon Komjanc Skupščina je odobrila proračun v višini 299 milijonov lir dnevna služba lekarn (od 8.3« do 20.30) Corso Italia 14, Ul. Giulia 14. Er-15 di S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (°d 8JO do 13. in od 16. do 20.30) Uargo Sonnino 4, Trg Liberta 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Uargo Sonnino 4, Trg Liberta 6. LEKARNE V OKOLICI Roljunec: tel. 228 124; Bazovica: tet 226 165; Opčine; tel. 211001; jrosek: tel. 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel —0-121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje; «>• 213137; Milje: tel. 271 124. Izleti SPDT prireja za izkušene planince 25. in 26. julija dvodnevni izlet v Dolomite na Tofano di Rozes in na vrh Fanis Sud. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI. Ul sv. Frančiška 20/n (telefon 040/767304), še danes, 23 julija. Sekcija PSI Prosek • Kontovel vabi 2. avgusta na avtobusni izlet na Bled, v Bohinj in na Vogel. Odhod s Proseka ob 6.30 Združenje Union Pndlonjer prire di 26. 7. izlet v Pieve di Cadore. Vpi sovanje jutri od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30. Telefon: 64 459. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od K do 21. ure in praznična od 3. •* 20 ure. tel 68 441. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO JONATHAN UVINGSTON ~ X- DEVIN 81 /a (ob križišču za Ribiško naselje) Tel. 208 339 V veliki izbiri: raznovrstne školjke iz vseh morij — tropski akvariji — nagačene živali — minerali — izdelki umetniške obrti — artikli za na plažo BIFE BAR Trgovina obutve SUPER * . ' * rr KVALITETNI ČEVLJI PO POSEBNO UGODNIH CENAH SUPER TRST — ULICA MAZZINI 44 — TEL. 744801 Ročno okrašena keramika, izredna izbira na 4.000 kvadratnih metrih s parkirnim prostorom v Ul. Fiancna 13 Blago na zalogi. Tlaki, keramične obloge. Toda tudi dodatni deli in pohištvo z-j kopalnice v najmodernejših predlogih. In cene? Zmerne. Zares prijateljske. UGUSSI iftlHUilJMklT# ■€*Nrkzi»m| JlHMk' ŠPORTNA KONFEKCIJA EKSKLUZIVNI MODELI za moške in ženske trst — UL. SV. CATERINA, 5 — TEL. 65651 OTROŠKA, ženska •m MOŠKA KONFEKCIJA Trst — ULICA ROMA, 17 — TEL. 64890 Gledališča VERDI Danes, 23. julija, ob 20.30 bo v okviru Operetnega festivala v Verdiju tretja predstava Kalmanove o-perete cGrofica Marica*. Nadaljnji predstavi, in sicer četrta in peta, bosta na vrsti v soboto 25. in in v nedeljo, 26. julija. Orkester gledališča Verdi Do vodil Oskar Da-non. zbor Verdijevega gledališča Andrea Giorgi, režija Beppe De Tomasi, scenograf Uberto Bertacca, kostumi Sebastiano Soldati, koreogra fija Gino Landi. Med pevci gre zlasti omeniti naslednje: Eiena Zilio, Gaetano Scano, Aurora Banfi, Gino Pernice, Riccardo Peroni, Orazio Bobbio, Gianna Jenco in Giorgio Vaiietta. Med debitanti na operetnem torišču pa velja navesti Liano Rotter, Umberta Raha in Franca Jesuruma. Kino Miramarski park: «Luči in zvoki» ob 21.30 v italijanščini in ob 22.45 v srbohrvaščini. Ariston 21.30 (na prostem) «Count-dovvn dimensione zero*. Režija Don Taylor. K. Douglas, M. Sheen in R. 0’Neil. Ritz 17.00 «L'uomo del confine*. C. Bronson. Grattacielo 16.30—22.15 «Serafino*. Režija P. Germi. A. Celentano. Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.45 *I magnifiei sette del-lo spazio». Capitol 18.00 «Taxi driver*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 »Tutti gli uomini del presidente*. Lumiere 16.00 «Blue ecstasy». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 «11 tunnei delLorrore*. Prepovedan mladini pod 14. ietom. Filodrammatico 15.00—22.00 «Radio taxi girls*. Prepovedan mladini i pod 18. letom. ] Nazjonale 16.00 »Florence*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Radio 16.00 «Oroscopiamoci*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ljudski vrt (poletni kino) 21.15 «Mo-ses Wine detective*. Valmaura (poletni kino) 21.15 «11 piccolo grande uomo». Razna obvestila Gobarska družina Bresadola obvešča svoje člane, da bo sedež v ulici Giustinelli 7 odprt vsak ponedeljek Od 9. do 21. ure za klasificiranje nabranih gob. Briška gorska skupnost ima končno vsa svoja telesa. Splošna skupščina je že na seji prejšnji teden izvolila predsednika Hadrijana Corsija, težave pa so nastale z izvolitvijo članov izvršnega odbora, ker je Slovenska skupnost poleg predsednika zahtevala v izvršnem odboru še enega svojega predstavnika. Ker so v sporazumu o zavezništvu za občino Krmin, v katerega so vključili tudi briško gorsko skupnost, dodelili SSk samo predsedniško mesto in je SSk pozneje, mimo sporazuma, zahtevala še eno mesto v odboru, sicer bi odpovedala podporo v Krminu, so kar tri seje odpovedali preden so se dogovorili, da bo v zameno za predstavnika KD iz občine Šlovrenc (ki ima z gorsko skupnostjo malo zveze) dobila SSk svojega predstavnika iz občine Števerjan. Novi odbor je potemtakem takole sestavljen: predsednik Hadrijan Corsi (SSk), podpredsednik Silvano Polmonari (KD), v odboru so nadalje še trije krščanski demokrati (Dino Feresin iz Moša, Giorgio Maurencig iz Dolenj in Aldo Bas-so iz Krmina). Simon Komjanc iz Števerjana (SSk). Sergio Medeot iz Moša (PSI), Isidoro Maurenzi iz Koprivnega (PSDI) in Danilo Canesin iz Krmina (KPI). Po sodbi Siovenske skupnosti je izvolitev njihovega predstavnika na vodstvo briške gorske skupnosti, (območje zaobjema kar sedem občin) eden izmed najpomembnejših uspehov stranke v njenem življenju. Takoj po izvolitvi izvršnega odbora (seja je bila v občinski sejni dvorani v Krminu), je predsednik imenoval za podpredsednika Silvana Polmonarija. To imenovanje je bilo izvedeno na podlagi poprej doseženega političnega sporazuma. V nadaljevanju seje je splošna skupščina odobrila proračun za leto 1981, ki izkazuje 299 mi'i ionov lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Tekoči stroški znašajo 99 milijonov lir, (njihov priliv bodo zagotovili iz občinskih in deželnih virov), za investicije pa so namenili 200 milijonov lir. Ta denar bo volila dežela iz sredstev, ki so zagotovljena v večletnem proračunu gorske skupnosti. Cenjene bralce Primorskega dnevnika iz Nove Gorice obveščamo, da naš časopis lahko kupijo ob nedeljah na avtobusni postaji v središču mesta. Drevi v Šieverjanu občinska seja Drevi ob 20.30 bo v sejni dvorani županstva izredna seja občinskega sveta v Števerjanu. Na dnevnem redu je odobritev večjega števila odločb občinskega odbora, ki se nanašajo na nakup kuhinjske o-preme pri podjetju Bartoli iz Trsta za celodnevno slovensko šolo. na izdelavo tretje variante zazidal nega pravilnika in gradbenega pro grama (zaupali so .jo arh. Codellii) in napeljava vodnega priključka k celodnevni šoli (delo bo opravil konzorcij CAFO). Odobrili bodo novo kilometrino za osebje, vložili prošnje za prispevke in se seznanili s končnim obračunom deL ki so se nanašala na preureditev županstva. • Pod Brdicami pri Kežbani bodo v nedeljo, 26. t.m., odkrili spominsko plošč dr. Sigizmundu Ossrju -Paolu, sanitetnemu referentu in prosvetnemu delavcu, ki je padel pred 36 leti. V SOBOTO NA KOTALKALIŠČU V STANDREZU Tekmovanje za 3. trofejo društva Oton Zupančič Nastopili bodo kotalkarji društev iz naše dežele ter gostje iz Slovenije Kotalkarji v Štandrežu se te dni pridno pripravljajo na sobotno tekmovanje za 3. trofejo društva Oton Župančič. Na prireditvi, ki bo potekala v soboto ves dan, v primeru slabega vremena pa v nedeljo, bodo nastopili tekmovalci kotalkarskih društev iz naše dežele in kot napovedujejo tudi gostje iz Nove Gorice, Velenja in Ljubljane. šlo bo tokrat zares za mednarodno udeležbo. Ob zaključku tekmovanja bo še revijski nastop tako da bedo tudi gledalci prišli na svoj račun. Ce se mladi kotalkarji vneto pripravljajo, da bi na sobotni prireditvi osvojili kar največ točk, pa imajo organizatorji te dni drugačne skrbi. Tako pripravljajo pi- MEDTEM KO SE NAD NJO ZGRINJAJO TEMNI OBLAKI Politične intrige onemogočajo pričetek delovanja goriške KZE Zdravstvena ustanova je s svojimi 4-5 tisoči uslužbencev največje podjetje v pokrajini ■ Kakšne bodo posledice vladnih varčevalnih ukrepov Najbrž ne vsi, toda tisti za javno dobro zagreti odborniki krajevne zdravstvene enote, se zaskrbljeno sprašujejo, kako voditi to ustanovo, ki je s svojimi med 4 in 5 tisoči zaposlenih oseb največje podjetje v goriški pokrajini. Kje bodo črpali sredstva za osebne dohodke zaposlenih in za delovanje štirih bolnišnic v Gorici, Tržiču, Gradežu in Krminu. Pa za vodenje bolniških blagajn, ki so prišle pod njihovo upravo. Enkrat samkrat so se sestali člani odbora KZE in še takrat niso storili drugega, kot da so — razen izvolitve predsednika, ki je porinil kri v demokristjanske glave — sklenili konvencijo o povezavi z blagajno goriške hranilnice. Od takrat dalje se niso več sestali. Namesto njih so se sestajala strankarska tajništva, ali posamično, ali v dvoje ali pa tudi na večstrankarski osnovi. Sestajala so se zato, da bi preverila odnose v koalicijah in možnosti za drugačno razporeditev sil. Tako bo naj- brž že nekaj časa, vse dotlej, dokler se v zapletenih pogovorih mgd strankami in med tistimi, ki so za to poklicani, ne dosežejo takšni kompromisi, da bodo s podeljenimi «stolčki» vsi. ki se v tej politični bitki tolčejo, bolj ali manj potešili svoje apetite. Teda problemi KZE ostajajo. O-stajajo stari in se jim pridružujejo novi. Minister Andreatta je v svojem nastopnem posegu napovedal občutne varčevalne ukrepe v zdravstvu, kakšnih 5 tisoč milijard lir. Kolikšno breme bo Rim prisodil deželi Furlaniji - Julijski krajini in kako se bo to breme porazdelilo med posamezne pokrajine in zdravstvene ustanove? Zagotovo je, da bodo zdravstvu v tem letu namenjena manjša sredstva kot v lanskem. Morda celo za kakšnih 20 odstotkov manjša. Takšna o-dločitev bo vodstvo KZE postavilo pred nalogo, da rešuje kvadraturo kroga. Po delovnih pogodbah so se osebni dohodki od lani do letos zvišali, če zaradi drugega ne že zaradi samo draginjske doklade. Podražila so se zdravila. Razvrednotenje lire je povečalo upravne stroške. Ob vsem tem pa vlada napoveduje krčenje izdatkov. Toda s tem se skrbi za javno zdravje pri nas odgovornih niso še izčrpale. Postopoma bodo morali naše štandarde prilagoditi italijanskemu povprečju. Se pravi, da bodo morali znižati število postelj itd. Vse to v razdobju petih let. To so zelo važna vprašanja, toda ne tako važna, da ne bi zaradi prizadetosti nekaterih krogov, ker so užaljeni, da niso svojega človeka izvolili na vodstvo KZE, blokirali dejavnost tako pomembne in za oibče zdravje pomembne ustanovg. še več! Že v nekajmesečnem pričakovanju izvolitve predsednika KZE so povsem zamrznili imenovanje v pomembne ustanove in s tem ohromili njihovo dejavnost. Mali oglasi telefon t040) 7946 7? PRODAM 14 kv. m opek za betoniranje plošč (pignate). Opčine - telefon 040/212145. NUDIM kraško kamenje za zidavo kraškega zidu. Telefonirati od 8. do 10. in od 20. do 22. ure na št. 040/225657. SLOVENSKO stalno gledališče v Trstu zaposli mizarja in vratarja Kulturnega doma. Pogoji: italijansko državljanstvo, obvladanje slovenščine, končana obvezna šola, odslužen vojaški rok. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, Ul. Petronio 4 (Kulturni dom), do 15. avgusta 1981. NA PEČI prodajamo hišo (jedilnica, sprejemnica, tri spalnice, kopalnica in shramba) z vrtom 650 kv. metrov. Interesenti naj v večernih urah pokličejo po telefonu (0481) 882-247. AGRAR1A MOČILNIK, Trst, Ulica Udine 18, telefon 418878, nudi po zelo ugodnih cenah motorne žage partner, alpina, homelite in oleo mac. KUPIMO rabljen harmonium. Telefonirati ob večernih urah na št. (0481) 84166. PRODAM avto simca 1301 v odličnem stanju iz leta 1973. Telefonirati po 13. uri na štev. (040) 228-723. PRODAM nesnice čiste pasme Tom-šič-Sovodnje, Ul. Brenner 7 (0481) 882064. MODE VALENTINA • Domjo vam nudi po znižanih cenah najrazličnejša oblačila. OSMICO je odprl Ivan Terčon v Mav-hinjah. Toči belo in črno domače vino. PRODAM gliser trimarano fiart 3,8») m motor crysler 20 KS — Cena 1.70U.000 lir. Telefonirati na štev. (040) 743-071. DAJEM privatne lekcije iz angleščine, italijanščine in latinščine. Telefon 040/774964. JADRNICO flying junior odlično o-hranjeno ugodno prodam. Telefon (040 ) 52 277 ob uri kosila. PRODAM motor za kros znamke SWM Rotax cc 250. Informacije na PD v Gorici. TROSOBNO stanovanje s kuhinjo, kopalnico, dvema balkonoma ter ga ražo prodamo na Kolon ji Razgled na morje. Telefon 040/417402 - po 20. uri, Ozbič. SPETO VPRAŠANJU NEDISCIPLINIRANIH-IZLETNIKOV čudni nameni glede podgorske tovarne Avtomobili in motorji ne sodijo na gozdne poti Sovodenjska občina bo v kratkem izdala ukaz o prepovedi vožnje motornih vozil po gozdnih in poljskih poteh ter namestila posebne znake Z vprašanjem nediscipli'ranih nedeljskih izletnikov se v zadnjem času ukvarjajo tudi v sovodenjski občini, kjer pripravljajo nekaj u-krepov, da bi zaščitili zasebno lastnino in obvarovali okolje pred nasilnim vdorom motornih vozil, ki jili je v zadnjem času mogoče srečati na najbolj nepričakovanih mestih. Občinska uprava bo v kratkem poskrbela za namestitev posebnih znakov o prepovedi kroženja motornih vozil na poljskih in gozdnih poteh, poskrbela pa bo tudi za izdajo posebne odredbe o prepovedi. Prepoved vožnje ne bo veljala za lastnike parcel in druge upravičence. Vprašanje je aktualno zlasti na področju Vrha in Gabrij in občani iz teh krajev so doslej že velikokrat izrazili nezadovoljstvo nad obnašanjem izletnikov, ki z avtomobili zasedejo travnike in o-grade in ki imajo dokaj čudne pojme o zasebni lastnini. Glavni naval motorizacije na Kras je po navadi v pomladnih mesecih, ko izletniki nabirajo limeij in stikajo za drugimi užitnimi. poganjki manjši val motoriziranih izletnikov pa se poda na Kras ob koncu poletja in v jeseni. Zlasti avgusta (ob velikem šmarnu) so pogosti požari. Prav gotovo bo škoda v gozdovih manjša, če bodo avtomobili ostali ob glavnih cestah in če se bomo po gmajnah in gozdovih ter poljih napotili peš, menijo na občini. Sindikati odločno zavračajo načrt ob preureditvi proizvodnje V tekstilnem sektorju naj bi zaposlili samo 250 delavcev Za ostale se omenja zaposlitev v drugih dejavnostih V tekstilni tovarni v Podgori naj bi po preureditvi proizvodnje in po ureditvi lastninskih odnosov zaposlili največ 250 delavcev. Še o-stalo delovno silo pa bi zaposlili v drugih dejavnostih na območju goriške pokrajine, v podjetjih pod u-pravo ali nadzorstvom nove finančne družbe za razvoj (Indusvi). Take naj bi bile namere deželne uprave, deželne finančne družbe Friulia ter združenja industrijcev, ki so prišle na dan na sestanku med predstavniki sindikata tekstilcev Fulta ter enotne sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL, s predstavniki upravnega sveta družbe Coto-nificio triestino, finančne družbe Friulia ter zgoraj omenjene novo ustanovljene družbe Indusvi. Sindikati tako rešitev odločno odklanjajo, kajti ne upošteva dosedanjih načrtov in predlogov, kakor tudi ne NIIIIIIIIIIIIIISIIIimllllllllllirllllllllMIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIISIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIlllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllU Izhod iz prometne izolacije HM v: & •—"" ...;---jropg?—sr™ 't ";-.........* ■ mt**™ ...^ X V Z 'l * "*//5 ^4^/ V - . -4 upošteva razvojnega načrta tekstilne industrije na deželni ravni. Prav omenjeni načrt pa predvideva vodilno in pomembno vlogo za podgorsko tekstilno tovarno. Nadalje, ugotavljajo sindikati v tiskovnem poročilu, ni zaenkrat nobenih konkretnih predlogov o zaposlovanju «odvečne* delovne sile. ampak je to vprašanje prepuščeno kasnejšemu reševanju. Predstavniki sindikata so od upravnega sveta podgorske tekstilne tovarne zahtevali izdelavo načrta za takojšnjo obnovitev proizvodnje, od deželne družbe Friulia pa izdelavo širšega načrta ob upoštevanju različnih predlogov 2a zagotovitev nadaljevanja proizvodnje v podjetju Coto-nificio triestino. Vloga nove družbe Indusvi pa bi bila v sedanjem trenutku v organiziranju dopolnilnih dejavnostih v neizkoriščenih proizvodnih prostorih tovarne. Sindikati se bodo v najkrajšem času sestali tudi z deželnim odborom. IZGUBLJENO - NAJDENO V uradu za najdene predmete pri goriškem županstvu hranijo naslednje predmete, ki so na razpolago zakonitim lastnikom: Pet zneskov denarja, tri denarnice z zneskom denarja, zapestno uro, zapestnico iz draaocene kovine, motorno kolo, otroško kolo vrste «cross», moško kolo, štiri zložljiva kolesa, etui za ključe, dva para naočnikov za vid, torbico z zneskom denarja in drugimi predmeti, jačo in hrano za sobotno tekmovanje, radi pa bi kotalkališče in domske prostore tudi počistili jn uredili za spre lem tolikšnega števila gostov. P;i tem računajo tudi na prostovoljno pomoč in sodelovanje vaščanov. Prva delovna akcija bo na sporedu že danes zvečer, s pričetkom ob 20. uri. E zadovoljstvom pa bodo, tako so nam zagotovili, sprejeli tudi morebitne zamudnike. Na ol)is!*u izseljenci iz Kanade Goriški župan je skupaj s predstavniki občinskega odbora ter predstavniki pokrajinske uprave sprejel večjo skupino izseljencev iz Furlanije, ki so svoj drugi dom našli v Kanadi. Sprejem je bil v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu, kjer se .je predsednik društev izseljencev «Fogolars friulans* iz Kanade, Carlo Taciani, zahvalil za prisrčen sprejem in gostoljubje. Skupaj z izseljenci, ki so na obisku v stari domovini — te dni je v naši deželi nad 1000 kanadstrih Furlanov — je pripotovala tudi skupina Indijancev plemena Huron Sprejemu na goriškem gradu je sledil krajši kulturni spored. V ponedeljek bo v Locniku nastopil zbor iz Montreala, svoj del sporeda pa bodo prispevali tudi Indijanci, ki bodo prikazali splet najbolj značilnih plesov. Po nesreči je pobegnil Več kakor mesec dni se bo moral zdraviti zaradi težjih poškodb, ki jih .je zadobil v prometni nesreči, 38-letni Giuseppe Lanzctta iz Genove. Nesreča se je pripetila na pokrajinski cesti med Tržičem in Gradežem v torek nekaj pred 23. uro v samem predmestju Tržiča, in to v dokaj nejasnih okoliščinah. Lanzetto, ki je skupaj s tremi prijatelji hodil ob desnem robu ceste v smeri proti Gradežu. ie namreč zbil avtomobilist, ki je po nesreči pobegnil. Razna obvestila Kmečna zveza obvešča člane in prijatelje da bo urad v Ul. Malta 2 v Gorici zaprt od 27. julija do 22. avgusta zaradi dopusta. Razstave V Pilonovi galeriji v Ajdovščini se odvija Tretji trienale jugoslovanske fotografije. Lahko pa si obenem o-gledate tudi spominsko sobo slikarja Vena Pilona in sobo, kjer so razstavljena dela pisatelja dr. Danila Lokarja. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence izleta na Jalovec, da bo odhod v soboto, 25. t.m., ob 18. uri s Korna. Prevoz z lastnimi sredstvi. Prenočitev v Trenti, oziroma na Vršiču. V nedeljo vzpon na Jalovec. Kino C or Ir u VERDI Zaprto. CORSO 18.00—22:00 «Luca il contra-bandiere*. F. Testi in I. Monti. Prepovedan mladini pod 14. letom. V1TTORIA 17.30-22.00 «La moglie ingorda*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržit' EKCELSIOR 18.00-22.00 «Sono fo-togenico*. PRINCIPE 18.00—22.00 «Le porno so-relle*. rtoro ('.urica m okolica SOČA 18.00—20.00 «Mož na preizkušnji*. Ameriški film. SVOBODA 18.00—20.00 «Zarota okrog nafte*. Grški film. DESKLE 19.30 «Pariški nori konj*. Francoski film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolo, Ul. 1. maja, tel. 73328. DEŽURNA I.EKARVA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, Ul. Cardueci 38, tel. 84 268. Prebivalci štirih hiš ob nekdanjem železniškem prehodu na Tržaški cesti bodo v kratkem spet dobili neposredno povezavo z mestom. Zaključujejo se namreč dela za izgradnjo neposredne povezave med Ul. Tabaj in prometnim vozliščem. Te dni polagajo asfaltno plast, v prihodnjih dneh pa bodo postavili še železno ograjo, ki je nujno potrebna spričo nekaj metrov visokega nasipa. Cesta bo pomenila tudi hitro povezavo južnega območja Gorice s štandrežem. Škoda le, da je med prometnim vozliščem in Štandrežem vmes še zavarovan železniški prehod, ki pa ga nameravajo v prihodnjih letih odpraviti. (Na sliki: zaključna dela na grad bišču novega cestnega odseka). KONFEKCIJA ZA VSE OD OTROKA DO ODRASLEGA TR2IC UL. DUCA D’AOSTA 91/93 TEL. (0481) 44557 Miue nagrad vsiaje slouensKega naroda s Visoka priznanja ob 40-letnici vstaje in sicer plakete Zveze združenj borcev NOV' so dobili tudi nekateri borci iz zamejstva. Na sliki zgoraj Tržačan Florenco Budigoj, na spodnji sliki Irena Furlanova, ki prevzema odličje v imenu moža Dušana, ki se svečanosti ni mogel udeležiti Na gornji sliki vidimo Goričana Giuseppa Lorenzona med prevzemanjem odličja, na spodnji pa Openko Zorko Zlobec Od Benečanov je visoko priznanje dobil Luigi Stefanutti iz Fojdc, od Korošcev pa predsednik ZSO iz Celovca dr. Franci Zwitter Visoka priznanja zaslužnim borcem, revolucionarjem ter javnim in kulturnim delavcem za njihovo uspešno in požrtvovalno dejavnost Kakor smo včeraj obširno poročali, so ob letošnjem dnevu vstaje podelili zaslužnim borcem, revolucionarjem in javnim ter kulturnim delavcem vrsto priznanj in odlikovanj in sicer plakete Zveze združenj borcev NOV ter nagrade vstaje slovenskega naroda. V naslednjem objavljamo utemeljitve teh nagrad, ki so jih dobili posamezniki za svoja dela ali pa nekateri kolektivi kot na primer uredništva ali pevski zbori. Tržaški partizanski pevski zbor -most prijateljstva Tržaški partizanski zbor »Pinko Tomažies. je s svojim smiselnim, seriozno zastavljenim programskim konceptom ter z izrazito zmogljivostjo potrdil upravičenost svojega osemletnega obstoja in delovanja ter postal nepogrešljiv kulturno politični dejavnik ne le v Trstu, temveč tudi na mnogo širšem območju. Postal je resnični most med italijanskim in jugoslovanskimi narodi, ki se zavedajo, kaj pomeni dobro sosedsko sožitje in kaj skupna skrb za bodočnost. Tržaški partizanski pevski zbor «Pinko Tomažič* ne goji le slovenskih in italijanskih partizanskih ali revolucionarnih pesmi, z veliko ljubeznijo se posveča tudi podobnim pesmim drugih ljudstev, v zadnjem času pesmim, ki so nastajale ali še nastajajo v deželah tretjega, neuvrščenega sveta. S takšno obogatitvijo svojega repertoarja tržaški partizanski pevski zbor veča svoj pomen in vpliv, postaja umetniški glasnik teženj, ki danes obvladujejo tretji svet, teženj po svobodi, miru, enakopravnosti in bratstvu med ljudstvi. Ljubljanski partizanski pevski zbor O Partizanskem pevskem zboru Ljubljana smo v 37 letih njegovega delovanja mnogokrat govorili in podčrtali njegovo pomembnost. A tudi danes je še enako aktiven in uspešen kot nekdaj, saj nenehno širi svoj repertoar in ga pospešeno snema na plošče in kasete. Partizanski pevski zbor je sestavljala najprej skupina ranjenih borcev. Po osvoboditvi se je ■ zbor širil in ..pomlajeval z drugi-'iffrborči in aktivisti NOG. V zadnjem času je pritegnil v svoje vrste veliko mladih. In tako zdaj nekdanji borci in mladina družno nadaljujejo zborovo tradicijo in gojijo partizansko, revolucionarno in drugo pesem v kar najbolj dognani obliki. Da ti bo pesem postala resnična ljudska pesem, opora in spremljevalka našega človeka v veselju in tegobah. Da bi iz nje črpal moč in polet v časih preizkušenj, kot ju je med NOB. Partizanski pevski zbor je zaradi svoje tradicije, zaradi svoje programske usmerjenosti in poustvarjalnih kvalitet nedvomno najbolj poklican, da nadaljuje in poglablja vlogo propagatorja in gojitelja teh in takih pesmi oziroma njihovega humanega sporočila. Matej Bor: za življenjsko delo Prelomno leto 1941, leto vstaje slovenskega naroda, je bilo tudi rojstno leto naše partizanske poezije. Prav v onem črnem letu je Matej Bor, ogorčen nad okupatorjem in obenem prežet z gorečo željo po radikalni preobrazi sveta napisal tiste vznesene pesmi, ki so februarja 1942 izšle v znameniti zbirki «Previ- harimo viharje*. Borova drobna, a lična knjižnica, ilegalno natisnjena v Ljubljani, je na mah postalo najbolj odmevna slovenska knjiga. V mraku okupacije nam je dajala moč in polet, kakor so ju dajale tudi Borove poznejše, v marsičem še žlahtnejše partizanske pesmi. Matej Bor je bil v štirih letih našega oboroženega boja tisti poet, ki so ga naši borci največkrat prebirali, recitirali in uprizarjali. Bil je in ostal naš najznamenitejši partizanski pesnik. Le malokateri pesnik ima čast in srečo, da se v usodnem zgodovinskem času popolnoma izenači s svojim ljudstvom. Matej Bor je doživel takšno lirično počastitev: postal je glasnik svojega ljudstva. V povojnem času je Matej Bor našo poezijo obogatil s svojo žlahtno intimno liriko. Toda tudi novi problemi časa in naše družbe so odjeknili v njegovih delih, npr. v njegovi vizionarski pesnitvi «šel je popotnik skozi atomski vek», v njegovih angažiranih . dramah kakor tudi v romanih «Daljave» in «Odloženi». Spričo vsega tega je več kot upravičeno, da v letošnjem jubilejnem letu nagrado vstaje prejme Matej Bor, in to za svoje življenjsko delo. Aleš Bebler: Čez drn in strn Knjiga «čez drn in strn* je dragoceno memoarsko delo Aleša Beblerja, enega izmed vodilnih protagonistov našega narodnega in socialnega osvobojenja in hkrati človeka z izjemno razgibanim življenjem. Otroška leta v rodni Idriji, prva svetovna vojna, beg iz okupirane Primorske, šolanje v Celju in Ljubljani. vključitev v napredno študentsko gibanje, študij v Parizu, kjer je doktoriral iz prava in kot ilegalec prvič okusil zapore, bivanje v rahlo tesnobni stalinski Rusiji, vojskovanje v Španiji, kjer je bil huje ranjen, in nato naš štiriletni osvobodilni boj, v katerem je Bebler imel vodilno vlogo zdaj v tej zdaj v oni coni slovenske dežele. A po osvoboditvi se je v raznih mednarodnih forumih žilavo boril za naše nove meje in kot diplomat spoznaval širni svet kakor tudi razna diplomatska zakulisja. Toda tudi danes še vedno stoji sredi življenja in » svojim bojem za varstvo okolja ’ da jnovidno nadaljuje svoj 'boj za človeka in naš skupni blagor. "BebTerjevsT pripoved o lastnem življenju, v katerem ni manjkalo dramatičnih trenutkov, je pogosto zelo barvita, zmeraj pa prostodušno iskrena. Za njo čutimo moža velikih življenjskih izkušenj, širokosrčnega svetovljana, ki pa je hkrati ves naš, pristno domač in ljudski. Knjiga njegovih osebnih spominov seveda ni izčrpna zgodovina, se pa dotika mnogih zgodovinskih dogodkov s predvojne evropske scene, kakor tudi dogodkov iz najusodnejših let naše lastne preteklosti. France Lubej-Drejče: Odločitve France Lubej je s svojo knjigo »Odločitve* dal pomemben prispevek k osvetlitvi družbenih tokov na Slovenskem med obema vojnama, zlasti k osvetlitvi idejne diferenciacije v sokolski organizaciji, o čemer doslej nismo imeli celovitega prikaza. Lubej, dolga leta viden sokolski funkcionar, je bil eden glavnih pobornikov za uveljavitev naprednih idej v sokolskih vrstah. Kot dosleden domoljub je takoj ob nastanku OF postal njen aktivist. S pritegovanjem sokolov po Dolenjskem, Notranjskem in o-koli Ljubljane je pomagal organizirati odbore OF in že julija 1941 je postal član Vrhovnega plenuma OF. Kot ilegalec se je srečaval z mnogimi težavnimi situacijami, toda spremljala ga je sreča in skupno z vodstvom osvobodilnega boja je slednjič odšel na osvobojeno ozemlje. Po roški ofenzivi ga je pot vodila v Dolomite, od tam pa spet nazaj na Kočevsko. Med potjo na zgodovinsko zasedanje v Jajce ga je spremljala misel, da bi tudi vrhovni komandant NOV moral dobiti maršalski naziv, in je to slovenski delegaciji tudi povedal. Lubejeva knjiga je stkana iz bogatih osebnih doživetij, tako partizanskih kakor tudi tistih iz časa njegovih predvojnih konfliktov. Poseben pomen pa ima njegova knjiga zato, ker je v njej prvič obširneje prikazan delež, ki ga je napredni del sokolske organizacije dal za osvoboditev domovine in zmago socialistične revolucije. Milica Ostrovska: Kljub vsemu odpor Trilogija Milice Ostrovska »Kljub vsemu odpor* je obsežen prikaz o-svobodilnega gibanja v okupiranem Mariboru. Avtorica, med vojno pregnana v Srbijo, je ustrezno gradivo začela zbirati takoj po osvoboditvi, ko je bil spomin na vojno še živ. Leta 1963 je objavila prvi del svoje faktografije, pet let pozneje pa še drugi in tretji del. Letos pa je celotno delo Milice 0-strovške v Mariboru ponovno izšlo, vendar to ni samo ponatis, saj je nova izdaja za celih 500 strani zajetnejša od prve. Na podlagi dodatnih raziskav in odmevov na prvo izdajo je avtorica marsikaj predelala, razširila in o-benem dodala razne registre. Pri pisanju o uporniškem Mariboru se je Milica Ostrovška seveda opirala tudi na pisane dokumente, nemške in partizanske, žal pa je naših dokumentov zaradi posebnih razmer v okupiranem Mariboru izredno malo, zato si je morala pomagati predvsem z ustnimi pričevanji nekdanjih borcev ali njihovih preživelih svojcev. V dolgih letih je zbrala spominska pričevanja nič manj kakor 800 oseb, jih skrbno preverila in jih kronološko strnila v zaokroženo podobo uporniškega Maribora. Trilogija »Kljub vsemi* i odpor* ni čistokrvna zgodovina*, je pa trdna podlaga zanjo in obenem je delo tudi zelo berljivo, saj avtorica osvetljuje tudi razne mračne afere, ki so občasno pretresale o-svobodilno gibanje v Mariboru. Za izreden trud, vložen v to pomembno delo, se Milici Ostrovški podeli nagrada vstaje, nagrada, ki je posredno tudi priznanje vsem tistim, ki so se sredi glavne okupatorjeve trdnjave na Štajerskem bojevali za našo zmago. Janez Bitenc: partizanska glasbena ustvarjalnost Janez Bitenc, muzikolog in skladatelj, že dobrih trideset let sistematično in strokovno neoporečno raziskuje, ohranja in preko radia , ali tiska posreduje glasbeno ustvarjalnost, nastalo med NOB, kakor tisto, ki se je rojevala po osvoboditvi, a se veže na NOB oziroma revolucionarno preteklost. V spominu so nam ostale zlasti njegove oddaje in zapisi pod naslovi »Partizanski skladatelji sp spominjajo*, »Tovarišica, zapoj nam se enkrat*, »Po poti partizanskega pevskega zbora Srečko Kosovel* in druge. V zadnjih dveh letih je Janez Bitenc kot urednik radia Glas Ljubljane obogatil svoj opus z dokumentarno dragocenimi oddajami, kot npr. «Kako so nastajale partizanske pesmarice*, ali oddaja z rekonstrukcijami glasbenih sporedov na ROF in s pričevanji bivših umetniških sodelavcev ROF, dalje oddaja o pesmih partizana Cirila, kakor tudi tista z naslovom »Partizanski skladatelji otrokom*. Posebej velja omeniti tudi portrete partizanskih skladateljev, ki jih je Janez Bitenc uvedel na radiu z novim letom 1981 in jih doslej veliko že tudi realiziral. Mimo vsega navedenega je Janez Bitenc leta 1965 izdal »Partizanske pesmice*, izdal pa je tudi glasbene posnetke in spomine osmih partizanskih skladateljev. Na lastna besedila, ki zajemajo tematiko partizanskih kurirjev, pa je lani in predlanskim v reviji »Kurirček* — izšlo 10 njegovih izvirnih mladinskih skladb. Uredniški odbor pionirskih knjig Vsakoletnega zbora jugoslovanskih pionirjev se udeleži šest do deset tisoč pionirjev, organizator pionirskih srečanj, Zveza prijateljev mladine Slovenije, pa pred vsakoletnim zborom tudi izda u-strezno knjižico, ki obravnava to ali ono poglavje iz naše NOB. V 14 letih je doslej izšlo 14 knjižic v skupno skoraj 200.000 izvodih, v njih pa so, pionirjem primerno, obdelana že skoraj vsa območja Slovenije. V letošnjem jubilejnem letu je izšla knjižica »Ljubljana — mesto heroj*, posvečena osvobodilnemu boju prebivalcev našega glavnega mesta. Knjižico so napisali naši priznani strokovnjaki in vzgojitelji, in to tako, da so se udeleženci pionirskega srečanja lahko kar najbolje seznanili z borbo mesta, ki je bilo prvo v Jugoslaviji odlikovano z Ordenom heroja. Uredniški odbor in avtorji tovrstnih knjižic z veliko ljubezni in znanja pripravljajo ustrezno čtivo, ki naj našim pionirjem uspešno posreduje veličino NOB, učiteljem in mentorjem pa da gradivo za vsebinsko čim bogatejše vsakoletno srečanje pionirjev Jugoslavije. Uredniški odbor in avtorji^ knjige Revolucionarna izročila Obsežna in lepo oblikovana knjiga »Revolucionarna izročila — domicili v slovenskih občinah* je izredno bogat, svojevrsten zgodovinski zbornik in priročnik, kakršnega doslej še ni bilo v slovenski literaturi. V pripravi besedila so sodelovali 104 individualni in 10 kolektivnih avtorjev pod vodstvom prizadevnega uredniškega odbora, v katerem so bili odlični slovenski zgodovinarji dr. Tone Ferenc, dr. Miroslav Stiplovšek in dr. Milan Ževart ter Franc Debeljak, ki je vodil nastajanje publikacije. Delo so pripravljali več let ob tvornem sodelovanju odborov enot in služb pri ZZB NOV Slovenije, kakor tudi odborov nekdanjih aktivistov OF, ki negujejo bojne in revolucionarne tradicije v svojih domicilnih občinah in drugih sredinah. Utemeljitve podeljenih domicilnih listin našim bojnim enotam, službam in ustanovam in organom so kot celota bogata, toda strnjena in kakovostno dognana podoba narodnoosvobodilnega boja v letih 1941 ■ 1945 na Slovenskem. Ta podoba je tesno povezana s slehernim krajem naše ožje domovine in je hkrati tudi nazorno pričevanje o zakoreninjenosti bojnih in revolucionarnih izročil, ki so nam nenehna vzpodbuda tako danes kot jutri. MARJAN TOMŠIČ: 42. 0ŠTRIGETA Spev za spevom se je glasil pozno v noč. Komaj je eden zamrl, se je porodil drugi. Glasovi so se dvigali, dosegli blagodejnost višav in se spuščali. Drhteli so in se gladko pretakali in razlivali. Nenadoma pa je zavladala smrtna tišina. Marinič se je ozrl: na stenah so gorele bakle in se čftio dimile. . Brezglavci so vstali. Na oltarju so nekoga pribijali. Videli so udarce, glasov ni bilo slišati, tudi nobenega zvoka ne. Tedaj so bitja brez glav začela zapuščati cerkev. Za-denjskl s hrbti naprej, so odhajali. Toda mesto, ki ga je kateri od njih izpraznil, ko je stopil v procesijo, se je takoj zapolnilo z drugim. Tako so se kar naprej pojavljali in procesija med dvema vrstama klopi se je kar naprej polnila in se izlivala. Marinič je z grozo spoznal, da odhajanja iz cerkve ne bo nikoli konec, da je obsojen na večno čakanje. Kajti ni se mogel vključiti med tiste, ki so se pomikali ven in dano mu je bilo vedeti, da bo lahko odšel šele potem, ko bodo vsi zapustili svetišče. Potne kaplje so mu pronicnile iz čela in iz ličnic. Vročično so mu zagorele oči. Pomislil je kot v morečih sanjah: »Pa zakaj me Leda ni opozorila? Pa zakaj ni rekla, da naj ne vstopam?* Tedaj se je nekaj tik ob njem ledeno zahihitalo. Marinič je okamenel, kajti prepoznal je smeh. Bila je babura stafura. Zahreščala je vanj svoj posmeh: : *Si mislil, da te bo rešila? Pa smo te ujeli, čeprav si so branil z vsemi štirimi! Tu si in naš si! Ha ha ha ha'» 'O groza! O mili bože moj!’ je dahnil Marinič ves iz sebe in se je oziral, ali ne bi kje našel rešilne bilke. Babura Stafura pa je kar naprej tulila okoli njega in ga obletavala kot osa. Režala se mu je v obraz, kazala mu je brezzoba usta in prskala ga je s smrdečo slino. Kričala je: «Mi pa te imamo! Mi pa te imamo!* 'Kako se je to zgodilo?’ je mislil potepuh in večni popotnik. 'Kako se je moglo zgoditi, da je zaslepila Ledo? Kako se je moglo zgoditi, da sem tako gladko zdrsnil v njeno past?’ In je zaklical v hudi stiski in obupu: «Leda! Leda!* Nič. Najprej popolna tišina, nato pa krohot iz stoterih štrcljev, ki so se še vedno pomikali mimo njega. «Ha ha ha!» se je repenčila babura in je švigala po tepuhu okoli glave. «Ti kar kliči! Kliči in kriči! Ne prikličeš več svojega angela varuha! Prerezali smo vajine žice in žičice. Vse! Zveze so prekinjene! Njena dušica te išče, blazni v grozi, ker ve, da smo te ujeli. Jo slišiš? Teka tod okoli in te išče. Pa ne ve, kje si. Sluti, pa te ne more najti. Ne bo te našla! Oslepili smo jo in ukradli smo ti srce, s katerim si jo vedno lahko priklical. Glej Marinič, glej svoje srce! Na moji roki tiktaka, na moji roki podrhteva tvoje plašno, prestrašeno srce! Pojedla ga bom, požrla! Nisi me hotel, bežal si pred mano, odrival si me, zdaj pa te imam! Moj si! Naš si! Ha ha ha! Ho ho ho ho!» In res je na Štafurkini umazani dlani, med rdečkastimi in ostrimi kremplji, trepetalo potepuhovo srce. Brezumno Louis Davvson 22.05 Dnevnik danes 22.15 Kdo pozna umetnost? Zagreb 16.30 Poletno popoldne 19.05 TV koledar 19.15 Begunec 19.45 Ugrabitev 21.00 Argumenti, zunanjepolitična oddaja 21.50 Jacques Brel, glasbena oddaja 23.20 Ohridsko poletje 81 ŠVICA 18.35 Poletni programi za mladino 19.30 TV film iz serije Jeeg Robot 20.40 Jaz sem Dillinger, film 22.15 Jazz club TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.10 Radijski mozaik: Danes bomo govorili o ..., Glasbene spremljave. Iz arhiva: Današnje branje: »Teden kot vsi drugi*; 10.10 Koncert s posnetki na trakovih in ploščah; 11.30 Poldnevniški razgledi: Zanimivosti doma in v svetu, Na počitnice, Moj konjiček; 13.20 Poštni predal: Glasba po željah; 14.10 Popoldanski program: Skladatelj - dirigent; 14.30 Otroški kotiček; 14.50 Danes smo izbrali; 15.30 Portreti naših igralcev; 16.00 Glasba v razvedrilo; 17.10 Razširjeni obzornik: Skladbe za zbor ... in orkester; 18.20 Priljubljeni motivi. KOPER ‘(Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar: 7.37 Kinospored; 8.15 Najava sporeda; 14.00 Najava sporeda in pregled dogodkov; Srednji val 546,4 metra ali 549 kilohertzov UKVV - Beli križ 102,0 MHz UKW - Koper 98,1 MHz UKVV - Nanos 88,6 MHz 14.05 Popevke se vrstijo; 14.40 Minute z ansamblom Borisa Franka in Beneški Fantje; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.40 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Mladinska oddaja: 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.15 Horoskop; 9.00 Ansambel Ca-sadei; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . . .; 10.15 15 minut z ansamblom Pino Calvi; 10.32 Glasbeni odmor; 10.35 Horoskop; Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 253,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKVV - Koper 89,3 MHz UKVV - Nanos 101,0 MHz 11.00 Vsi jih poslušamo; 11.32 Kirn; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 12.50 Z nami je.. .; 13.45 Controluce; 14.33 Modri val; 15.33 Glasbeni collage; 16.00 Plošče; 16.45 Savio record; 17.00 Goldonijev ciklus; 17.10 Izbrani za vas; 17.32 Crash; 17.55 Knjižna polica; 18.00 Glasbeni varietč; 18.30 Glasbeni slovar; 19.15 Poje Gianna Nannini: 19.45 Nasvidenje jutri. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00 17.00, 19.00 Poročila; 6.00, 7.15 ir 8.40 Glasbena kombinacija; 6.4| Včeraj v parlamentu; 9.00 jn 10.01 Radio anche noi; 11.00 Štiri četr tine; 12.03 Zločin Vica Squarciafi ca; 12.25 Ul. Asiago Tenda, oddaji z občinstvom; 13.15 Primer Mar low; 15.00 Poletni program; 16.1' Rally; 16.35 Trinajst noči s Sade 17.03 Modri Milan; 18.28 Nekdanji pesmi in običaji; 19.15 Protago nist in njegov inštrument; 19.41 Volk zgubi dlako, komedija; 20.41 Glasbeni odmor; 21.00 Jazzovsk koncert: Count Basie’s Alumni 22.00 Evropski objektiv; 22.35 Pri dite in sanjajte z nami; 23.03 Da nes v parlamentu, Telefonski poziv RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 13.30, 19.3' Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi; 9.0 Zločin in kazen, F. Dostojevske ga, 10. nadalj.; 9.32 in 10.12 Luni v vodnjaki!; 11.32 Tisoč popevk 12.10 in 14,00 Deželni programi 12.45 Prizori današnjega življenja 13.41 Sound - Track, glasba in ki no; 15.00 Nemogoči intervjuji, ol koncu, poje Fred Bongusto; 15.4: Vse o toploti, minuto za minuto 19.00, 20.10 in 21.50 Napravimo ko rak nazaj; 19.50 Radijska šola 20.30 Francoska opereta: «La fi'l' du tamboumajor*; 22.20 Parlanien tarna panorama. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11.00, 12.06 , 13.00, 15.00. 20.00 Poročila: 7.1' Prometne informacije; 7.20 Rc kreacija; 7.35 Vremensko poročil' za pomorščake; 8,00 Druga jutra nja, kronika; 8.30 Iz naših spure dov; 8.45 Dobro jutro, otroci! 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.3' Mladina poje; 1Q.05 Z radiom n' poti; 10.40 Turistični napotki; 110 Rezervirano za . . .; 12 35 Znam in priljubljeno; 13 10 Znane me'o dije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.4' Od vasi do vasi; 14.00 Iz našil krajev. Iz naših sporedov: 14 9 Priporočajo vam . . .; 15.05 M« hurčki; 15.20 Koncert za mlad' poslušalce; 15.40 Jezikovni pogo vori; 16 00 Dogodki in odmevi 16.30 Zabavna glasba; 16 50 Pa dio danes, radio jutri!; 17.00 Vr tiljak; 19.00 Vsa zemlja bo z n« mi zapela . . . «Bilečanka»; 19.1' Lokalne radijske postaje; 19.35 I' pesmarice Huga Wo)fa: 20.35 Lah ko noč, otroci!; 20.45 Minute z an samblorn Jožeta Kamniča; 21.letnih pripravah?* »Javilo se je toliko telovadk, da smo morali zaradi uspešnega trenerskega dela omejiti število tečajnic. Skupno smo pa sprejeli v tečaj 32 telovadk, ki smo jih razdelili v dve skupini. Prva skupina je že o-pravila vadbo med 22. junijem in 1. julijem, druga pa bo imela tečaj od 24. avgusta do 2. septembra.* »Kakšne elemente vadbe imate na sporedu?* »V glavnem akrobatiko, ostalo pa so le pripravljalne vaje za moč, hitrost, vztrajnost itd.* «Kakšne starosti so tečajnice?* »Od sedmega do enajstega leta starosti.* »Koliko deklice vadijo dnevno in kakšna je težavnostna stopnja tega treninga?* »Vsak dan vadijo do tri ure, po mnenju trenerja samega pa je bila težavnostna stopnja skoraj največja možna za to starost otrok. Menil je, da je bila že skoraj na ravni slovenske republiške vrste, seveda u-poštevajoč dejstvo, da je tehnična raven naših telovadk precej nižja. Naša dekleta pa je še dodatno o-bremenjevalo uvajanje novih elementov.* »Kakšno je bilo strokovno vodstvo vadbe?* »Vadbo je vodil jugoslovanski višji gimnastični trener Teo Pajnik iz Maribora, ki je bil pred časom sam jugoslovanski državni mladinski reprezentant » »Deset dni vadbe je kratko ob- dobje. Ali je bilo kljub temu opaziti pri dekletih določen napredek?* «Da, seveda. Pri vseh! Vidno so napredovale, posebno pri nekaterih elementih.* «Znano je, da pri gimnastiki poškodbe niso ravno izjemen pojav. Ste se jim v prvem tečaju izognili?* «Skoraj popolnoma. Dve manjši poškodbi nista niti omembe vredni.* »So dekleta imela do vadbe motiviran odnos?* »So. Zelo so se zanimale, delale so zavzeto, zlasti ker so vedele, da bodo obravnavane elemente vključile v svojo vadbo. Dodatna vzpodbuda pa jim je bilo pri vadbi tudi občinstvo, ki ga nikoli ni manjkalo.* »In prosti čas?* «Začenjale so z vadbo zelo zgodaj, že ob 6.30 zjutraj, zato prostega časa ni manjkalo. V glavnem so se deklice kopale, gojile so razne športne igre, aktivno so se vključile v družbo številnih ostalih o-trok v taboru, s katerimi so igrale razne družabne igre itd. Seveda, plavanje in sončenje pa je bilo na prvem mestu prednostnih aktivnosti. Precej zaslug za to, da jim na obali ni bilo dolgčas, pa je imelo tudi lepo vreme.* »Imele so torej mnogo prijateljev?* «Da, navezale so izredno številne stike s svojimi vrstniki, z otroci iz Sarajeva (člani tamkajšnjega smučarskega kluba), iz Vojvodine in drugod.* »Ste imeli težave z disciplino?* »Nasprotno! Naše deklice so bile izjemno disciplinirane in ubogljive. Z njimi ni bilo niti najmanjše težave. V taboru so jih stavljali za vzgled ostalim otrokom; sicer pa je bilo tako tudi na lanskem tečaju.* »Skratka, menite, da je bil tečaj koristen in bi veljalo to pobudo u-vesti kot stalno obliko aktivnosti Borovega gimnastičnega odseka tu di v prihodnjih letih?* »Seveda! Zlasti zato. ker je vodstvo kampa 'Beogradsko odmarališ-te Rovinj’ z izredno prijaznostjo in naklonjenostjo skušalo v vsakem pogledu ugoditi vsaki naši želji in je bilo zato počutje tečajnic res idealno, s tem pa tudi pogoji za vadbo in delo.* se bo začel vzpon na vrh Fanis Sud po zavarovani poti Tomaselli. Na vrh (2989 m) bodo prispeli po dvournem vzponu. Spust bo po normalni poti, planinci pa bodo prespali v koči Dibona pod skupino Tofah. Tu se bo začel naslednjega dne vzpon na vrh Tofana di Rosez. Po zavarovani poti Li-pella, ki je ena najlepših v vseh Dolomitih, se bodo podali na vrh te gore, katerega bodo dosegli po kakih treh urah in pol. Povratek bo do koče Giussani ter spet v kočo Dibona. Planinci morajo s sabo vzeti čelado. dva karabinerja, žepno baterijo, cepin, deroze, štirimetrske vrvice in alpinistični pas, pa še rokavice. Povratek domov bo v večernih urah. KOLESARSTVO DANES VN LARCIANA Na stariu vsi najboljši italijanski profesionalci LARCIANO (Pistoia) — Danes bo tradicionalna kolesarska dirka za VN Larciana, ki se je bodo udeležili skoraj vsi najboljši italijanski profesionalci. Na startu bedo namreč Moser, Saronni, Battaglin, Baronchelli, Con-tini, Argentin in Panizza. Nastopili bodo tudi nekateri tuji kolesarji. Sestanek CONI - RAI Na sedežu RAI v Rimu se bosta danes sestali delegaciji CONI (predsednik Carraro, podpredsednika Ne-biolo in Gattai ter glavni tajnik Pescante) in RAI (predsednik Za-voli in glavni ravnatelj De Luca). Delegaciji se bosta pogovarjali o razširitvi delovanja med obema u-stanovama. V MESECU AVGUSTU Tekaške prireditve v Sloveniji Iz koledarja množičnih tekaških prireditev v Sloveniji 1981 82, ki ga je izdal Odbor za množične prireditve pri Smučarski zvezi Slovenije, zaznavamo v avgustu le eno tekmovanje, kot že v mesecu juliju. To se pravi, da so v tem času ljubitelji tega maožično-re-kreacijskega športa »delno na počitku* in se pripravljajo že na naslednji mesec september, ko je že program pestrejši in so tekmovanja po vsej Sloveniji. V mesecu avgustu 1981 torej le eno tekmovanje na koledarju in sicer: v petek, 21. avgusta 81 ~ suhi tek na Smledniku - Tek dvojic, ki ga prireja TVD Partizan Smlednik (naslov Jenko (061) 324401). Proga je dolga 12 kilometrov. V tem času naj omenimo da na Goriškem in Tržaškem v okviru raznih vaških praznikov marsikatero športno ali kulturno društvo priredi tudi tekaški pohod. Zadnje čase smo bili na Goriškem priča trem podobnim pohodom v So-vodnjah, na Vrhu in štandrežu, ki so precej dobro uspeli, kar kaže, da se tudi v okviru naše narodnostne skupnosti veča zanimanje do tega načina športne - rekreacije. Naj še dodamo, da zainteresirani za ta tekmovanja iz zamejstva se lahko za podrobnejše informacije obrnejo na sedež ZSŠDI v Trstu (Ul sv. Frančišča 20/11 - telefon 767,104) in v Gorici (Ulica Malta 2 - telefon 33029), polec tega na lahko tamle tudi dvignejo letošnji koledar množičnih tekaških prireditev 1981 - 82 v Slovenili, ki ga je pred nekaj meseci izdala Smučarska zveza Slovenije. Svetovno prvenstvo paraplegikov RIM — Drevi bodo z letališča Ciampino vzleteli tekmovalci, ki bodo zastopali Italijo na svetovnem prvenstvu za paraplegike, ki bo od 26. julija do 1 avgusta v Stoke Mandevillu v bližini Londona. Italijansko reprezentanco sestavlja 40 tekmovalcev, med katerimi je 6 žensk. Na svetovnem prvenstvu bo sodelovalo skupno 900 tekmovalcev iz 50 držav, ki se bodo pomerili v atletiki, namiznem tenisu, košarki, plavanju, sabljanju in lokostrelstvu. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino Mesečno 7.000 lir — celoletna 84.000 V SFRJ številka 5,50 din, ob nedei|crh 6,00 din, zo zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, za orgonizaci|e in podjetja mesečno 100,00, letno 1000.00. Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-3374 Strflfl 6 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 23. julija 1981 2iro račun 50101-603-45361 tADIT* DZS 61000 L|ubl|aH0 Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., vlš. 43 mm) 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožal|akta in SEV lahko računa na podporo Sovjetske zveze in drugih držav socialistične skupnosti*. Sovjetska voditelja poudarjata še, da je bodočnost Poljske v socializmu in v tesnem sodelovanju s socialističnimi državami. Sovjetski tisk je po zaključku kongresa poljske partije bolj zadržan. Ni opaziti več napadov na poljske voditelje, kot se je zgodilo pred mesecem dni, še vedno ze'o živa pa je kritika na račun desničarskih struj v sindikatu Solidarnost in članov odbora KOR. V Turinu v septembru festival «Uiiita» ; RIM — Vsakoletni festival partijskega glasila KPI «Unita» bo letos od 5. do 20. septembra v Turinu. Vest je sporočil na tiskovni konferenci član tajništva partije Alessandro Natta. Teme, ki jih bodo obravnavali na festivalu so naslednje: «60 let KPI», množična občila, dom in mesto ter tehnologija proizvodnje. Odprtja festivala se bodo udeležili predsednik poslanske zbornice Nilde Jotti in župani številnih velikih evropskih mest. Na festivalu bodo priredili politične debate s predstavniki drugih strank. Ob zaključku bo govoril sekretar partije Berlinguer. Prodaja blaga na čisto težo RIM — Senatna komisija za industrijo je dokončno sprejete zakon, ki ureja prodajanje blaga na podlagi čiste teže. Trgovci, ki ne bi spoštovali določil novega zakona, bodo lahko kaznovani z globami, ki gredo od najmanj 150.000 do največ 600.000 lir pri drobni prodaji ter v dvojnem znesku pri prodaji na debelo. Potrošniki so čakali na ta zakon več let, toda počakati bo treba še precej časa (pet let), ker bo treba omogočiti trgovcem, da uskladijo merilne naprave s predpisi. PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI - PRIMORSKE VESTI V Marušičih 17 kiparjev z vsega sveta na poletni kiparski šoli «Kornarija» MARUŠIČI — Asfaltiram pot, ki pelje od Kaštela pri Bujah proti Marušičem, v notranjost Istre, deli istrski svet m dva dela. Na severu je flisnata Istra, m južni strani pa se začne rdeča Istra, tako imenovana po značilni rdeči zemlji, polni boksita. Vendar je rdeče prsti bolj malo. Le tanek sloj je je m površini. Pod njo je živa skala. Tukaj so Maruščani stoletja dolgo, namesto zemlje, obdelovali kamen —- bel in rumenkasti istrski marmor, ki ga poznajo po vsem svetu. In če je ta. istrski kamen od tu leta dolgo potoval v svet, kjer so ga obdelovali umetniki in iz njega gradili veličastne stavbe, se je lansko in letošnje poletje zgodilo obratno. V Marušiče je prišlo letos 15. julija 17 kiparjev z vsega sveta na poletno kiparsko šolo zKornarija*. V piranskih zoblanih galerijah* so se odločili, da bi v enem od številnih zapuščenih kamnolomov v bli- žini Marušičev začeli z mednarodno poletno kiparsko šolo. Napisali so pisma in vabila, jih poslali na vse jugoslovanske kiparske akademije in vsem ambasadam v Jugoslaviji, da bi te obvestile akademije po svetu. Sredi julija je v Marušiče, prispelo 17 kiparjev iz Avstralije, Cipra, Kolumbije, Indonezije, Italije, Japonske, Jugoslavije, Španije in Velike Britanije. Šolo vodijo trije prizmni kiparji — Francisco Ga-zitua iz Čila, sicer predavatelj kiparstva na londonski St. Martin School oj Art (pred dvema letoma je delal m portoroški formi vivi), Japonec Masajuki Nagase in Janez Lenaši iz Pirana. še pred tem se je bilo potrebno s krajani Marušičev dogovoriti za pomoč. Maruščani so zamisel o kiparjih v svoji vasi sprejeli z navdušenjem in bili takoj pripravljeni pomagati, kolikor se je le dalo. Že v maju in juniju so se množično od- zvali in s prostovoljnim delom v sobotah in nedeljah pripravili vse, da' so lahko gostoljubno sprejeli kiparje. Ko pravimo množično, je treba vedeti, da šteje njihova krajevna skupnost 250 ljudi, vsaj ena petim pa se je udeležila delovnih akcij v prostih dneh, kljub temu, da je bU čas za delo na njivah, ali za kopanje ob morju, najbolj primeren. Urediti je bilo potrebno, zapuščeno šolo, kamor so nastanili kiparje, do kamnoloma (kakih dvesto metrov) je bilo potrebno napeljati elektriko in vodo, pri kamnolomu so zgradili hišico za počitek in za spravilo kiparskega orodja, kolikor se je le dalo so očistili zapuščen kamnolom ... človek skorajda ne more verjeti — od kod taka zagmnost teh ljudi, saj gre vendar «le» za kiparsko šola. Krajevna skupnost Marušiči i-ma v občini Buje najbolj delavno kulturno društvo. Če pa bi primer- SVOJEVRSTNA POBUDA BIVŠEGA ZALOŽNIKA GIOVANNIJA PABBRIJA Z dvema kamionoma TIR je skušal pretihotapiti premoženje v Švico Finančni stražniki so tovor, ki ga je sestavljalo 120 zabojev, zasegli na meji pri Ventimiglii - Zaporni nalog tudi za Fabbrijevo ženo SANREMO — «Nenavadno* prevažanje pohištva in drugih dragocenosti je bilo usodno za milanskega industrijca Giovannija Fabbrija. Bivšega lastnika — skupno z bratoma Rinom in Dinom — znane založniške hiše «Fratelli Fabbri Edi-tori» so namreč finančni stražniki aretirali, medtem ko je njegova žena Eritli Enstein za katero so prav tako izdali zaporni nalog, pravočasno «zapustila* Italijo in se baje zatekla v Švico. Italijansko sodstvo ju obtožuje kršitve zakona 1976 o valutnih normah in poskusa ustanovitve premoženjske dejavnosti v tujini. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Vse se je začelo pred dnevi v Milanu, ko so finančni stražniki zabeležili sumljive premike okoli dveh kamionov TIR, ki so ju natovorili s 120 skrivnostnimi zaboji. Kamiona sta bila namenjena v Fabbrijevo vilo v Švico, izbrala pa sta svojevrstno in mnogo daljšo pot preko Francije. Finančni stražniki so zato obe vozili zasegli na italijansko - francoski meji pri Ventimiglii Ko so raztovorili kamiona so bili nemalo presenečeni. Fabbri je skušal vtihotapiti v tujino skoraj vse svoje pohištvo, zlatnino, srebrnino, slike, dragocene preproge in dru- ALEXANDER HAIG SE DOLGOČASI Giovanni Fab' i ge umetniške predmete. Ko so ga na policijski postaji vprašali, kam in kako z dragocenim tovorom, je mirno odgovoril, da o tem ni vedel ničesar, da je vso zadevo urejevala žena. Skratka, normalen prevoz bolj ali manj razsgžne «prtljage». Nepomembna podrobnost: vrednost tovora znaša vsekakor več kot eno milijardo lir. Da bi ugotovili resnično vrednost materiala je preiskovalni sodnik i-menoval dve posebni komisiji — sodišče in nadzorništvo kulturnih dobrin —, Ki bosta morali med drugim tudi oceniti, ali je nameraval Fabbri odnesti v tujino tudi nekaj umetnin. V tem primeru bi ga lahko tudi obtožili poskusa izvažanja umetniških predmetov. Finančni stražniki pa so medtem obnovili potek goljufije. Najbolj sumljivo je bilo dejstvo, da kamiona nista izbrala najbližje poti med Milanom in Zurichom. Nasprotno sta bila krenila proti Bordigheri in od tam proti Ventimiglii. Očitno je Fabbri upal, da bedo na francoski meji bolj površno pregledali tovor, medtem ko so cariniki ob švicarski meji mnogo bolj strogi. Razen tega je bilo ime lastnika dragocenega tovora spretno ponarejeno. Od tu sumi in aretacija. Včasih pač tudi izvoznikom kapitalov trda prede. WASHINGTON — V Washingtonu so se končale 22. olimpijske igre matematikov. Na tem tradicionalnem tekmovanju srednješolcev so Jugoslovani dosegli odlične rezulta- Fotoreporter je v svojo kamero n jel •zanimanje*, s katerim Je Alexander Halg sledil vrhu v Ottawi (AP) te. Mladen Despich iz Sarajeva je ............mmiiiinu..................MmmiMiMnMHmiiiiiiHii.umi......... JUAN CARLOS SE NOČE UDELEŽITI POROKE PRINCA CHARLESA IN LADY DIANE Gibraltar oba ja špansko-britanske spore LONDON — Velika Britanija je z razburjenjem in presenečenjem reagirala na vest, da se španski kralj Juan Carlos ne bo udeležil slavmstue poroke prestolonaslednika prin ca Charlesa in lady Diane, ker sta slednja, uvrstila med dežele, ki jih nameravata obiskati med poročnim potovanjem tudi Gibraltar, starodavno britansko vojno-pomorsko o-porišče, ki je ie od nekdaj kamen spotike med Španijo in Veliko Britanijo. Zadrego britanskih vladnih krogov je še v večji meri povečala tudi uradna protestna nota španskega veleposlanika v Londonu. O-čitno je, da je britanski tforeign officet podcenjeval občutljivost Španije glede stoletnega spora okoli malega polotoka ob gibral-tarski morski ožini, ki povezuje Atlantski 0-cean s Sredozemskim morjem. V Londonu iščejo že krivce za dogodek, ki je mahne izzoveI pravcati diplomatski zaplet. Glasnik Buchingham palače je nemudoma podčrtal, da ne gre za državni obisk in da se bosta Charles in Diana mudila v Gibraltaru le nekaj ur. Sicer pa, pravi glasnik kraljevega dvorca in s tem zvrača.vso krivdo na vlado, sta se mgledna zaročenca» pri sestavi svojega medenega tedna' predhodno posvetovala z zunanjim ministrom. če iz poročil dvora in vlade preveva precejšnja zadrega in nepripravljenost — Thatcherjeva se je izmazala z običajnim eno com-ment* — pa tega ne moremo trditi za britanske parlamentarce, ki niso požrli Juan Carlosove zialitve*. Najbolj ravzpiti so seveda konservativci, ki so še posebej občutljivi za dogajanja, ki zadevajo kraljevo družino. Skoraj vsi so odločitev španskega kralja označili kot zzoprno>. Albert McQuarrle pa se je spustil še dlje: «Uradno bom zahteval, je resno dejal, naj vlada ttmaknq svojo podporo k vstopu Španije v EGS. Seveda ne manjka pikrih in bolj tehtnih pripefmb' na račun španskega ravnanja. Nekateri politologi ugotavljajo, da je incident nastal prav v trenutku. ko sta se tajnik zunanjega ministrstva Lord Carrington in njegov španski kolega Pe-dro Perez-Lorca skoraj dogovorila za ponovno odprtje špansko-gibraltarske meje. Kaj pa na drugem bregu? špansko časopisje posveča dogodku mnogo prostora. Vsi soglasno ugotavljajo, da bo Charlesov in Dianin obisk na Gibraltaru, za katerega menijo, da je «neprimeren. neutemljen in napa-čen», imel hude posledice v odnosu med obema državama. Kajpak, tudi Španija je kraljevina in dolžnost njenih «podložnikov* je v tem, da branijo oskrunjeno čast Juan Carlosa in njegove izvoljenke Sofie. Najbrž pa bi bila najbolj sprejemljiva rešitev v pristnem, srednjeveškem dvoboju, kot se za zplavokrv-neže» spodobi, ki vsak madež oj>ere in je vsekakor manj zamuden kot dolgotrajna politična pogajanja in diplomatska krpanja. osvojil prvo mesto, Mila Ležajich in Nikola Miljkovich iz Beograda sta prejela drugo nagrado, Nebojša E-lev iz Sarajeva in Ivica Bošnjak iz Sremske Mitroviče pa tretjo. Steklina že napada domače živali VIDEM — Steklina, ki je prišla v našo deželo iz Avstrije in Jugoslavije, je že zahtevala prve žrtve med domačimi živalmi. V Val Pe-sarjni so prejšnji mesec ubili domačo mačko, za katero $e je nato izkazalo, da je bila okužena s to tudj za človeka smrtno nevarno boleznijo. Lastnike mačke so takoj zapeli zdraviti proti steklini. Videmski pokrajinski živinozdrav-nik je izjavil, da se je zgodilo prav to česar se je bilo treba najbolj bati. da je steklina prodrla na naseljena območja. Ko steklina napade domače živali postane za človeka mnogo bolj nevarna in zahteva hitre ter učinkovite preventivne ukrepe. Zato so v videmski pokrajini še okrepili službo, ki cepi pse in mačke proti steklini. jali s številom prebivalcev, bi bila to prav gotovo e :a najbolj »kulturnih* krajevnih skupnosti v državi, saj se približno polovico članov te skupnosti ukvarja s kulturo. Tako se ponašajo s 56 članskim mešanim pevskim zborom, s klapo za dalmatinske pesmi, z oktetom, številno folklorno skupino in ansamblom, ki jih spremlja. «Maruščane je vzgojil kamen. Več stoletij niso mogli živeti od drugega kot od kamna. Z vpregami in volički so naši predniki vozili velike kamnite bloke do Umaga, Pirana, Trsta. Od tu pa je šel po morju v svet. Naš kamen je v palačah v Beogradu, na Dunaju, v New Yorku, v Benetkah ga je največ. Most, ki povezuje Benetke s koprnim je obložen z maruščanskim kamnom. Trdo delo v kamnolomih je zahtevalo veliko skupnega dela, kolektivnosti in to je ostalo še danes v nas. Ob delu smo morali peti in si dajati ritem. Eden drugemu smo pomagali na njivicah. Edina nagrada je bila zvečer dobro istrsko vino in pesem, ki nas je družila. V Marušičih ni prebivalca, ki ne bi imel posluha ..razlaga Ser-gio Marušič, ki je največ pomagal pri organiziranju poletne kiparske šole v svojem kraju. Tudi sam je bil kamnosek. Pravzaprav ni družine v Marušičih, ki ne bi imela vsaj enega ali dva klesarja, ali kano-lomca. Krajevna skupnost je ob «o-balnih galerijah» tudi edina prispevala denar za ureditev kiparske šole.