PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945; njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Montecchi 6 - PP 559 . rei. (040) 7796-600 primorski ir JE. dnevnik I Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 227 (14.318) Trst, sreda, 30. septembra 1992 Danes bi moral ministrski svet odobriti finančni zakon za leto 1993 Amato: Novih davkov ne bo Toda inflacija bo poskočila Primanjkljaj državne bilance bo znašal prihodnje leto 150.000 milijard lir Panika zaradi govoric, da hočejo zamrzniti ljudem bančne tekoče račune RIM — Ministrski svet bo odobril danes finančni zakon za leto 1993 in priložene listine, toda računi se nikakor ne ujemajo. Ne samo, še poslabšali so se, zato je bila Amatova vlada prisiljena spremeniti proračunske številke: primanjkljaj v državni bilanci bo dosegel prihodnje leto 150.000 in ne spočetka predvidenih 140.000 milijard lir, stopnja inflacije bo poskočila z napovedanih 3,5% na 4,5%, rast notranjega bruto proizvoda se bo upočasnila, saj bo znašala 1,5% in ne 1,6%, obseg javnega dolga pa se bo povzpel kar na 1.785.000 milijard lir, kar ustreza 110,6% NBP. Javni izdatki bodo ostali na letošnji ravni, nekatere naložbe pa bo treba odgoditi. Med novostmi na davčnem področju gre omeniti, da bodo premoženjski davek, ki bremeni podjetja, uveljavili s posebnim zakonskim odlokom, da bodo morali vršilci samostojnih poklicev plačevati obvezen minimalni davek in da bodo davek na luksuzne dobrine raztegnili tudi na družbe. Minister Goria si je omislil še nov davek na občinske storitve, ki naj bi nanesel 2.000-2.500 milijard lir in pomagal ublažiti breme občinskega davka na nepremičnine ICI. Potrdili so tudi omejitev davčnih olajšav, da bi tako pridobili 1.500 milijard lir, ni pa rečeno, da ne bo klestenje hujše. Davčni odpust bo trajal do marca 1993, predvideni priliv bo znašal 2.500 milijard lir. Ob vsem tem so se razširile včeraj zjutraj go- vorice, da bo vlada dala zamrzniti bančne tekoče račune, da si bo torej sposodila denar tudi na ta način. To je povzročilo hud preplah: ljudje so začeli prazniti račune in denar nalagati drugam ali pa kar doma v nogavico. To so počeli celo uslužbenci v senatu in poslanski zbornici, ki so dobesedno navalili na okenca Bance nazionale del lavoro, čeprav je zakladni minister Piero Ba-rucci označil te govorice kot špekulacijo tistih, ki hočejo destabilizirati gospodarski sistem in oškodovati varčevalce. Javnost je pomiril tudi sam Giuliano Amato. »Vlada se ne bo nikdar dotaknila vašega denarja v banki. Ravno strogost njenega "manevra" bi morala biti trdno jamstvo za varčevalce,« je poudaril in v isti sapi zagotovil, da ni v načrtu noben nov davek, razen premoženjskega davka na podjetja: »Tudi sicer pa se ne bo davčni pritisk na dohodke iznad trideset milijonov lir nikakor povečal, kajti zdaj gre samo za to, da postanejo razni enkratni davki, ki ste jih plačevali v preteklih letih, stalni.« Ko smo že navedli toliko številk, seveda ne moremo mimo ugotovitve, da se je plačilna bilanca močno poslabšala: v preteklem mesecu avgustu je izkazovala primanjkljaj za točnih 4.505 milijard lir, v vseh prvih osmih mesecih tekočega leta pa je dosegel deficit polnih 29.064 milijard lir, potem ko je v ustreznem obdobju lanskega leta izkazoval 3.779 milijard prebitka. Minister Piero Barucci Pred srečanjem Drnovšek-Šarinic Na program odprti problem med državam LJUBLJANA — Danes se bosta sestala predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in predsednik hrvaške vlade Hrvoje Šarinič. Skupaj s svojimi ministri se bosta pogovarjala o vrsti nakopičenih gospodarskih in političnih vprašanj, ki bremenijo sedanje odnose med samostojnima državama Hrvaško in Slovenijo. Opazovalci na obeh straneh pričakujejo, da visoki vladni delegaciji ne bosta zgolj ugotavljali, kaj kvari hrvaško-slovenske odnose, ampak da bosta predlagali tudi konkretne rešitve. Vsako nadaljne odlaganje reševanja nakopičenih problemov ima lahko hude posledice za splošne hrvaško-slovenske odnose. Niti ena niti druga stran se zdaj ravno ne moreta pohvaliti s kakšno posebno učinkovitostjo in medsebojno kooperativnostjo pri odpravljanju ovir in vzpostavljanja normalnih, če že ne vzornih medsebojnih odnosov. Hrvaška stran nekaj mesecev ni hotela ratificirati slovensko-hrvaškega sporazuma o gospodarskem sodelovnaju, ki bi brez dvoma bistveno olajšal mnoge težave v medsebojnih gospodarskih odnosih. Sporazum sta po dolgotrajnih pogajanjih in medsebojnih usklajevanjih februarja letos pripravili Peterletova in Greguričeva vlada. Zdaj pa nova hrvaška vlada sploh meni, da je ta sporazm »preživet« glede na novo nastale razmere na Hrvaškem in pravi, da je NADALJEVANJE NA 2. STRANI Operacija Green Ice se nadaljuje RIM — Akcija »Green Ice«, med katero so aretirali preko dvesto nar-kotrgovcev, zaplenili velike količine denarja in mamil, se nadaljuje s Preverjanjem premoženjskega stanja aretiranih oseb v Rimu, na Siciliji in v Kampaniji. Zdaj si gospodarski kriminalistični strokovnjaki Prizadevajo, da bi odkrili vse kanale, ki jih je uporabljalo »zavezništvo« med kolumbijskimi narkokarte-li, mafijo, 'ndrangheto in kamoro za Pranje velikanskih dobičkov od prodaje mamil. Na včerajšnji tiskovni konferenci s° tudi povedali, da je bil med predstavniki kolumbijskih trgovcev z •namili in Corleončani v teku dogovor, po katerem naj bi Italija postala edina baza za razpečevanje mamil P° Evropi. Cosa nostra naj bi dobila monopol za prodajo kokaina in tudi heroina. Med večmesečno preiskavo s° tudi ugotovili, da je Jose Duran Prevzel vlogo leaderja vseh kolumbijskih kartelov. Po vsej verjetnosti Je tudi dal na razpolago privatno le-talo, s katerim je nato šef kartela iz Medellina Pablo E sc obar pobegnil lz zapora. Duran je tudi skrbel za Prodajo vse droge, ki so jo proizved-h kolumbijski karteli, kar je organizaciji prinašalo ogromno denarja, in t° precej več od tistega, ki so ga zaplenili v akciji »Green Ice« (12 mihjard lir v Italij, 54 milijonov dolarjev v ZDA in nekaj milijard lir v i-ondonu). Celotno zločinsko organizacijo so Preiskovalci nadzorovali nekaj me-s Dl GORIZIA 3° it Assitalia xx GLAVNA AGENCIJA - GORICA 2 § benci imeli svojo vsedržavno stavko v petek. Šolniki so večinoma stavkali prvo uro, razen na slovenskih šolah, kjer je bila udeležba (razen na liceju Trubar) presenetljivo pičla. Zaprti so bili mnogi uradi, banke, zavarovalnice, v Tržiču tudi mnoge trgovine, zelo je bilo ovirano delo carine in drugih javnih uradov. V Tržiču je bojazen, da ne bi prišlo do izgredov, botrovala izredno strogim in po ocenah samih sindikalnih voditeljev pretiranim varnostnim ukrepom, saj je bil Tržič že od jutranjih ur uklenjen v pravcati policijski obroč. Po drugi strani pa je treba poudariti, da se je protest tudi do sindikata najbolj kritičnega dela delavcev omejil na slogane in transperente z zahtevo po splošni stavki. Občasno je med sindikalnim shodom na Trgu Republike bilo slišati žvižganje in glasne zahteve po splošni stavki toda ničesar več. Si-cer pa sta tudi govornika, Flavio Snidero v imenu pokrajinskih zvez CGIL, CISL in UIL (na odru sta bila ob njem tudi druga dva tajnika Bon in Brancati) in vsedržavni tajnik električarjev CGIL Andrea Amaro sprejela pozive baze in zagotovila, da se bo sindikat, če bo treba, poslužil vseh oblik boja. Amaro je po napadu na »politični razred, ki je državo privedel na rob bankrota, sedaj pa skuša posledice lastnih napak in zablod zvrniti na ramena delavcev, upokojencev in šibkejših razredov« takoj odgovoril vsem, »ki se bojijo, da bomo odjenjali, da se ne bomo poslužili vseh oblik boja. Ne bojte se: prepolni trgi delavcev po vsej državi so dokaz volje vsega sindikalnega gibanja, da tokrat ne odnehamo, da gremo do konca in prisilimo to nesposobno vlado, da sprejme za rešitev krize, ki je realna, tudi primerne in težke vendar pravične ukrepe«. Govornik je nato podrobno navedel vse krivice, ki jih prinašajo vladni ukrepi. Lahko jih strnemo v ugotovitev, da bodo težo krize plačali spet eni in isti kot vedno, kdor je bil doslej privilegiran pa bo tak ostal še naprej. Toda tokrat bo odgovor sindikata drugačen, je najbrž tudi pod vplivom vzdušja na trgu obljubil Amaro: »Spet se bomo srečali na trgu, ker smo trdno odločeni, da gremo tokrat do konca. Boj se nadaljuje, vztrajali bomo, dokler ne spremenimo stvari«. Obljubo je množica pozdravila z edinim aplavzom, ki ga je bil deležen Amarov govor, kot če bi delavci, ki so dotlej brez izgredov vendar dokaj hladno spremljali izvajanje sindikalnega voditelja, dali sindikatu možnost popravnega izpita. Na Goriškem se je pred kratkim mudila na obisku skupina učiteljev in pedagogov Osnovne šole Bičevje — gre za kraj v predmestju Ljubljane. Skupino sta vodila, oziroma spremljala Katja Hvala in Danilo Stekar, ki sta bila tudi pobudnika tega zanimivega in poučnega izleta v zamejstvo. Najprej so učitelji iz Bičevja obiskali slovensko osnovno šolo ' Oton Župančič" v Gorici, kjer jih je sprejela ravnateljica prof. Mira Brajnik, ki jim je podrobneje predstavila italijanski osnovnošolski sistem ter stanje in težave slovenskih osnovnih šol na Goriškem. Drugi obisk je veljal Kulturnemu domu v Gorici. Tu je goste sprejel ravnatelj doma Igor Komel ter obrazložil vlogo doma v goriš-kem kontekstu ter trenutne težave slovenskega kulturnega hrama. V istih prostorih je goste sprejel tudi predstavnik raziskovalnega inštituta Slori, prof. Aldo Rupel, ki jih je seznanil s težavami in uspehi Slovencev v Italiji, s posebnim poudarkom na pedagoško—vzgojnem področju. Gostje iz Slovenije so obiskali še dijaški dom "Simon Gregorčič". V popolodanskih urah so se učitelji iz Bičevja podali v Benečijo, kjer so si ogledali dvojezično osnovno šolo v Špetru Slovenov. Ravnateljica šole Živa Gruden jim je razložila nastanek in vlogo te-šole. V sodelovanju s Filozofsko fakulteto iz Ljubljane Kinoatelje pripravlja že tretjič multimedijski tečaj slovenščine Kinoatelje bo tudi letos, tokrat že tretjič, v sodelovanju s Filozofsko fakulteto v Ljubljani, priredil sistem multimedialnih tečajev slovenskega jezika (Loglab — multimedialni tečaji slovenskega jezika). Skupaj z goriškima soorganizatorjema, Kulturnim domom in SLORI-jem vodi Kinoatelje prepričanje, da je spoznavanje jezika in kulture najbližjega soseda nujna pot v pravo sožitje in v to, kar bi lahko imenovali kulturno ekologijo: skladen in spoštljiv odnos do naravnega in kulturnega okolja. V okvir teh prizadevanj sodijo tudi razne druge pobude Kinoatelje-ja, med temi na prvem mestu Film video monitor. Novost v letošnji sezoni je, da bo pobuda LOGLAB — multimedialni tečaj slovenskega jezika začela tudi v Trstu, kjer sta s Kinoateljejem soorganizatorja Slavistično društvo in združenje ACLI. Pokrajinski predsednik združenja Franco Codega takole ocenjuje pobudo: 'ACLI podpirajo pobudo, ker verjamejo, da se v Trstu mora ponuditi še ena priložnost kulturnega odpiranja, to pa predvsem do sosednje Slovenije, s katero bomo morali graditi skupno in solidarno bodočnost v družbi, politiki in ekonomiji". Multimedialni tečaji slovenščine so nastali v sodelovanju s Centrom za slovenščino kot drugi jezik pri Filozofski fakultuti v Ljubljani. Skupaj je bil sestavljen didaktični program, ki ne poudarja samo jezikovne vzgoje, ampak ponuja konkreten stik s slovenskim prostorom. To je toliko bolj pomembno pri učenju jezika, ki je veliko bolj v središču nacionalne kulture, kot je to značilno za druge jezike. Tečaj jezika in kulture, ki si prizadeva za medetično spoznavanje in želi biti faktor medetične integracije. Tečaj je v prvi vrsti namenjen osebam italijanskega jezika, zanimiv pa je tudi za tiste naše rojake, ki slovenščino slabo znajo, ali znajo samo narečje. S tega vidika je zanimiv Multimedialni integracijski tečaj slovenskega jezika. O poteku tečajev lani in predlanskim smo v našem časopisu obširno poročali. To bomo seveda delali tudi v bodoče. Zaenkrat še priporočilo in navodilo, kje se interesenti lahko vpišejo, oziroma prejmejo podrobnejša pojasnila. V Gorici, v prostorih knjižnice Damir Feigel, v Križni ulici,3 tel. 531733 ob delavnikih med 10. in 19. uro. V Trstu, v Tržaški knjigarni, ul. Sv. Frančiška 20 - tel. 635954 ( od 8.30 do 13. ure in od 15.30 do 19. ure). V nedeljo množična prireditev 15.Kolesarjenje prijateljstva Športna zveza Nova Gorica organizira, v sodelovanju z Obsoško skupino za socialni turizem iz Gorice ter Zvezo slovenskih športnih društev v Italiji tradicionalno množično kolesarsko prireditev. Kolesarenje prijateljstva (15. po vrsti) bo v nedeljo, 4. oktobra s startom v Novi Gorici. Potek športno-rekreacij ske prireditve so predstavili včeraj na tiskovni konferenci v Novi Gorici. Udeleženci se bodo odpeljali na pot izpred Športnega parka v Novi Gorici ob 9.30 ter bodo prevozili 30 kilometrov dolgo progo, speljano deloma po slovenskem, deloma po italijanskem ozemlju. Cilj bo prav tako v športnem parku v Novi Gorici. Prireditev ni tekmovalnega značaja, vendar bodo udeleženci kljub temu morali skozi kontrolne postaje . Ena od le teh bo tudi na Peči. Vsak udeleženec prejme kontrolni kartonček. V Gorici sprejemajo prijave posameznikov in skupin na sedežu TGS v_ Don Boscovi ulici, na sedežu ZSŠDI v ulici Malta, v Katoliški knjigarni ter v turističnih uradio IOT in Appiani. Vpisnina, oziroma pristojbina, znaša 4.000 lir. Prireditelj odklanja vsakršno odgovornost za nezgode, oziroma poškodbe pred, med prireditvijo in po njej, udeležencem pa pose- bej priporoča, da vozijo ob spoštovanju prometnih predpisov. Udeleženci naj se na prireditev pripeljejo le z brezhibnimi kolesi. Zaradi stavke pokojnine dan prej Pokrajinsko vodstvo poštne uprave obvešča upokojence, da bodo zaradi vsedržavne stavke javnih uslužbencev v petek, 2. oktobra, izplačevanje vseh pokojnin, ki naj bi jih izplačevali tega dne, anticipirali za en dan. Upokojenci bodo lahko torej vnovčili pokojnine v poštnih uradih jutri, 1. oktobra. razna obvestila Družba se dobi jutri, 1. oktobra ob 19.30 na Placuti. Radio Trst A začenja danes nov niz oddaj Na Goriškem valu. Danes ob 13.20 bodo na vrsti poročila o kulturnih in športnih dogodkih, drugi del oddaje pa bo v celoti posvečen proslavam ob 40—letnici smrti Vinka Vodopivca. Sekcija VZPI—ANPI Jamlje/Dol priredi v nedeljo, 18. oktobra ob 15. uri tradicionalni Partizanski piknik v Jamljah, pri Marjotu Pahorju. Prijave, do vključno 12.oktobra sprejemajo Ettore Moro, Mario Croselli in Karlo Kobal. Sekcija vabi vse, ki se nameravajo piknika udeležiti, da se čimprej prijavijo. Mokro cestišče past za avtomobiliste Številne prometne nesreče na Goriškem Spolzko cestišče in neprevidnost sta najbrž med vzroki dveh hujših in številnih manjših nesreč na ožjem goriškem območju. Ob 8.45 je prišlo do trčenja na vozlišču v bližini mednarodnega mejnega prehoda pri Štandrežu. V trčenju je bila ranjena 71—letna Maria Sandrin s Tržaške ceste 145, ki so jo v bolnišnico sprejeli za mesec dni. Nastala pa je tudi velika gmotna škoda na vozilih. Težje posledice pa je v prometni nesreči zadobila 68—letna Maria Venturini, ki se je peljala s kolesom po ulici III. Armata. Pred hišnoštevilko 48 (pred supermarketom Vivo), kjer živi, je hotela zaviti, ko jo je zadel avtomobil, ki je pripeljal v isti smeri. Avtomobil znamke lancia delta je vozil Mau-rizio Lutman iz Gorice, ul. Čampi. Pri padcu se je Maria Venturini hudo poškodovala, saj se bo morala zdraviti več kot dva meseca. Zadobila je namreč močan pretres možganov ter utrpela dvojni zlom piščali ter druge poškodbe. Z lažjimi telesnimi poškodbami in dobršno mero strahu se je "izmazala" 17—letna Romina Sfiligoj, ki je doživela prometno nesrečo v Ločniku, na prehodu za pešce. Nesreča se je pripetila nekaj pred 14. uro. Pri prometni policiji v Gorici so imeli, prav zaradi številnih nesreč, izredno naporen dan. Nič drugače pa ni bilo tudi pri njihovih kole- gih na Tržiškem, kjer so prav tako zabeležili številne prometne nesreče, vendar so bile vse v glavnem brez težjih telesnih poškodb. ■ V župnijskem domu Anton Gregorčič v Štandrežu bo jutri, 1. oktobra ob 20.30 redni občni zbor prosvetnega društva "Štandrež". Dnevni red obsega poleg poročil o opravljenem delu trudi izvolitev novega odbora. čestitke Pred petindvajsetimi leti sta stopila na skupno življenjsko pot Dragica Ci-jan in Jurij Pahor. Ob obletnici jima čestita in vošči vse najboljše klapa 1956/57. kino Gorica VITTORIA 20.15-22.00 »Američani«. Igrata Al Pacino in Jack Lemmon. Zmagovalec na Festivalu v Benetkah z najboljšim igralcem (J. Lemmon). CORSO 17.30-22.00 »Basic instinct«. VERDI 17.30-22.00 »Batman, il ritorno«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Al Moro - dr. Alesani, Trg. De Amicis 10 - tel. 530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute - dr. Fabris - ul. Cosulich 117 - tel. 711315. __________pogrebi_____________ Danes v Gorici ob 9.45 Orazio Calda-rola iz bolnišnice Janeza od Boga v Škocjan ob Soči, ob 10.30 Valeria Rocchi vdova Volpe iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče ter ob 12. uri Vittoria Tavagnutti iz splošne bolnišnice na glav' no pokopališče. V deseto sezono s Stupico in Kravosom TKG ambasador slovenske kulture V šempetrski galeriji Bažato razstava del udeležencev likovne kolonije Mir in tišina Zakojce ter ženska telesa v izziv »Želimo si, da bi TK Galerija postala nekakšen ambasador slovenske kulture, da bi ponesla naš glas v širši prostor«. Željo izreka ravnatelj TK Galerije Franko Vecchiet tik pred odprtjem njene nove, jubilejne sezone, ki sovpada sicer z nič kaj prijaznimi in obetavnimi družbenimi in gospodarskimi razmerami okrog nas, a se zato najavlja pestrejša in vsebinsko bogatejša. To kulturno ambasadorsko vlogo je Galerija pravzaprav že izvajala v teh desetih letih svojega obstoja, ko je skoznjo šlo 122 razstav in 140 umetnikov, ko je tržaški javnosti (in ne samo slovenski) približala slovensko umetnost in ko se je tržaška javnost (in ne samo italijanska) preko nje seznanila z delcem italijanskega likovnega ustvarjanja. Njena ambicija je sedaj ta, da bi še učinkoviteje podirala tako geografske kot etnične, jezikovne ter kulturne meje in zidove. Tudi zasnova prihodnje dejavnosti Galerije je ambicioznejša. Skušala bo predstaviti slovenske, italijanske in tudi druge umetnike, skušala bo dati besedo mladim, ki se šele podajajo na nelahko pot umetniške ustvarjalnosti in skušala bo prisluhniti tistim, ki jih ni več, a so za sabo pustili neizbrisne umetniške sledove. Nekakšna idealna povezava med včeraj, danes in jutri torej, ki naj bi dala čim popolnejšo sliko likovnega življenja v Trstu, kot fokusu pozornosti in zanimanja Galerije, in v širšem prostoru, ki naj bi v koncentričnih krogih te pozornosti in zanimanja zajel ves prostor Alpe Jadrana in še čez, kar se bo dalo. Drugi velik korak na novi poti TK Galerije je povezovanje likovne umetnosti s književnostjo. Četrtkove otvoritvene slovesnosti ne bodo samo priložnost za spoznavanje likovnih umetnikov in njihovih umetnin, temveč tudi za spoznavanje pesnikov in njihovih poezij. Postale bodo skratka nekakšna likovno pesniška srečanja, pri čemer bo TK Galerija ne le ambasa- dor likovnega, temveč tudi pesniškega sporočila v večkulturnem in večjezikovnem prostoru. V novo sezono bo TK Galerija stopila jutri z razstavo umetnika Gabrijela Stupice, ki je bil pravzaprav njen krstni boter pred desetimi leti, in predstavitvijo nove pesniške zbirke »Obzorje in sled« zamejskega ustvarjalca Marka Kravosa. Stupica je prvi razstavljal v TK Galeriji in se sedaj vrača s pregledno razstavo del na papirju (risb, temper, svašev in grafik), ki jih je dal na razpolago umetnostni muzej Cekinov grad, v katerem imajo stalno mesto. Umetnika in njegova dela bo predstavila umetnostna kritičarka Tatjana Pregl iz Ljubljane. Marko Kravos pa bo prvi pesnik galerijskih sprememb na prehodu desetletja. Njegovo novo pesniško knjigo »Obzorje in sled«, ki je pravkar izšla pri Državni založbi Slovenije pod uredništvom Kajetana Koviča in likovno opremo Jurija Kocbeka, bo jutri predstavil sam Kajetan Kovič, medtem ko bo gledališki igralec Vladimir Jurc bral odlomke iz knjige. Jutrijšnji začetek nove sezone TK Galerije (otvoritvena slovesnost bo ob 17.30) bo prav gotovo zelo pomemben dogodek v kulturnem življenju zamejskega in vseslovenskega prostora ž odmevnostjo tudi v širših okvirih. Ta odmevnost bo še zaznavnejša že na prihodnjem likovno-pesniškem srečanju, ki bo v četrtek. 15. oktobra, ko bosta gosta TK Galerije italijanski slikar srednje generacije iz Trsta Adriano Bon in pesnica Frattanto-nio, po rodu s Sicilije in živeča v Trstu. Kozmopolitske značilnosti Galerije bodo prišle do izraza tudi na naslednjem srečanju (29. oktobra), ki bo posvečeno hrvaški likovni in pesniški ustvarjalnosti. Predstavili bodo izbor hrvaške grafike, gost pesniškega dela srečanja pa bo znani pesnik in umetnostni kritik Tonko Maroevič. Poudariti je treba, da bodo ob nastopih neslovenskih pesnikov, nekatere njihove pesmi prevedene v slovenščino. Bogatemu začetku sezone bo sledilo prav tako pestro in bogato nadaljevanje, ki ga zaenkrat še ne bomo razkrili. Srčno pa si želimo, da bi napori prirediteljev obrodili bogate sadove. NIVES MARVIN T T metnost ne pozna nikakršnih meja, je univerzalna in av-tonomna. Vsak umetnik ima svojo ustvarjalno moč, jezik, horizont, s katerim interpretira svoje videnje sveta in odnos do časa, ki ga doživlja v določenem zgodovinskem trenutku, kjer je zdajšnjost najbolj aktualna in vpeta v širšo časovnost. Avtonomnost likovnega izraza, znanja, izkušenj, čustvenega in duhovnega subjektivnega podoživljanja so tudi skupna značilnost razstavljenih del osmih slikarjev in enega fotografa, udeležencev letošnje, že tradicionalne slikarske kolonije Zakojca 1992. Neomadeževano okolje, arhitektura in arhitektonska zasnova, mir in tišina Zakojce ter ženska telesa, simbol najširše in naj elementamejše človeške lepote, so bili tudi letos stimulans in izziv likovnim ustvarjalcem iz italije, Avstrije in Slovenije v času štiridnevnega bivanja od 11. do 14. junija v spomladanski atmosferi Bevkove rojstne vasi. TX isbe in platna Giorgia Celili bertija, leta 1929 v Vidmu -L X rojenega umetnika, najpomembnejšega furlanskega likovnika, uveljavljenega tudi širom po svetu, so svet intime, zaznav in podoživljanja v razigrani invenciji neizčrpne fantazije. Z izbiro materialov v različnih tehnikah (platno prevleče z malto, ki ji doda pesek, nato nalepi poslikano platno, ki ga oplemeniti še z dodatno poslikavo z akrilnimi barvami) in v različnih variantah razpreda igro znakovnih sporočil, estetsko in dekorativno učinkujočo, kjer se radosti in strogosti, občutja in razumski nadzor, struktura in simboli prelijejo v likovno harmonijo: osebno izpoved sreče in infantilnega podoživljanja vsega lepega. Razstavljene lavirane risbe, kjer s hipnimi in vehementnimi potezami nakaže voluminoznost ženskega telesa ali delov, dokazuje mojstrsko obvladovanje te tehnike, nam pa se odkriva kot skrivnost iskalec vsečasovnega, igriv v iskanju spontanega in samosvoj raziskovalec svojega notranjega jaza in duše. Iz Avstrije, konkretno iz Beljaške-ga prostora, znanega po bogati zgodovinski in umetnostni tradiciji, se nam z razstavljenimi deli predstavljajo kar trije že uveljavljeni umetniki. Franc Berger, ki se je že drugič udeležil te kolonije, je vedno znova okupiran s problemi sodobne potrošniške družbe: potrošne ali že uporabljene predmete integrira v novi likovni kontekst. Embalaža, stiropor, karton, računalniški elementi, ip. s svojimi optičnimi in reprezentacijskimi lastnostmi postanejo avtonomni nosilci prostorskih koordinat, ki določajo kompozicijo. Ti materialni elementi, ki v kolažni tehniki ustvarjajo relief, oplemeniten z monokromno kovinsko sivino, se spreminjajo v zgoščeno podobo, meditativno poduhovljeno kot relief psihe umetnika. I I ludi ak. slikar Valentin Oman, Koroški Slovenec, ostaja do- JL sleden v svoji likovni govorici, realizirani na zanj značilnih vertikalnih platnih. Na prusko modrem ozadju ustvarja strukturo sledov barv (jajčne tempere nanaša najprej na polivinilaste trakove, le te zlepi na slikarsko platno in jih, ko se primerno posuše, odstrani) kot vizualizirana sporočila in kot most zavesti tudi v soočanju s preteklostjo; nam pa odkriva avtorja kot pronicljivega in globokega misleca, ki v ustvarjalnem procesu sledi problemu bivanja, obstajanja, minljivosti in metafizičnega obstoja. Tudi skicozne risbe s črno jajčno tempero in trsko dokazujejo Omanovo raziskovanje človekovega telesa - angažirane podobe ženske -epopeje ljubezni, hrepenenja in čutnosti. Po zavezanosti kolažni tehniki z izrezki iz časopisja, ki jih v simbolnem in pripovednem pomenu razporedi po platnu v novo likovno sporočilo, prepoznamo slike Roberta Primiga. Celotna kompozicija nam deluje kot makro znak, katerega sporočilo pa je sinteza seštevka pomenskih konotacij iztrgank, integriranih na platno v racionalnem zaporedju. Slikarska intervencija z akrilnimi barvami in rdečili, s katerimi doseči razpokan efekt površine, še oplemeniti svojo subjektivno obravnavo in naravnanost do duha časa in izročila, ki ga živi. "K T eprekinjena motivna zave-zanost ženskemu aktu kot .L N večnemu navdihu in izzivu obeležuje gvaše in platna ak. sli- karja Zvesta Apollonia. Na slikarski površini z vehementnimi potezami čopiča prosojnih nanosov njemu tipičnih barv zabeleži najprej osnovno strukturo teles, ki jim nato z drobno in precizno strukturo in s kromatskimi harmonijami in kontrasti določa plastičnost in iluzijo prostora. Ženska telesna pojavnost, njen duh in ideja, so predstavljena kot živo, čustveno izzvano videnje, kot prežemanje vidne resničnosti in njene neposredne pretvorbe skozi pritisk in potrebo avtorjeve izpovedi. Kromatska tonaliteta kot organska sestavina njegovega slikarstva mehča sleherno morebitno togost in še okrepi vsebinsko in razpoloženjsko noto: postane glavni protagonist vedno novih likovnih domislic, s pomočjo katerih spreminja vse videno in doživeto v univerzalne in brezčasne simbole. T iki, napolnjeni z barvo in nabiti z energijo, ki se razteza-J__l jo po slikovni površini kot notranjem psihičnem prostoru, v katerem se naseljujejo oblike iz podzavesti kot prizorišču intenzivnega kromatskega dogajanja, je prepoznavni likovni jezik ak. slikarja Lojteza Logarja, docenta za slikarstvo in grafiko na ljubljanski ALU. Slikanje z njemu značilnimi intenzivnimi barvami: karmin rdeča, viola, zelena, modra in umbra zlata v omejujočih črnih konturah, ki s svojimi ostrinami in mehkoba-mi dimenzirajo kompozicijo in poudarjajo erotično konotacijo ter ekspresivnost v uporabi form, so odlike, ki nam predočijo močno ustvarjalno energijo umetnika. Izvrstne kolorirane risbe ak. slikarja Štefana Planinca, tudi dolgoletnega profesorja na ljubljanski ALU, nas pritegnejo s prefinjenostjo, natančnostjo in doslednostjo v tehnični izvedbi kot tudi z vsebino: fantazijsko demonskim svetom s ha-lucidno varljivimi figurami ljudi, ki so del našega bivanja v metafizičnih okoljih in odnosih. Risbe so avtorjevo osebno videnje in občutenje sveta, pogojeno s traumatičnostjo in fobijami človekove biti in danosti v svet, oropane človeškega dostojanstva; so brezna strahot, grozot, nečlovečnosti, skratka brezna niča. Planinčeva dela s pridihom fantastičnega nadrealizma in s svojo do popolnosti estetizirano izrazno noto, so posebna retorična dela, ki nas vzburjajo in vznemirjajo ter prisilijo k razmišljanju. "K T ajmlajši udeleženec kolonije ak. slikar Jože Šubic s _L N svojo nagnjenostjo k eksperimentiranju in s sprejemanjem izzivov, ki mu jih nudi sodobni svet, udejanja likovna hotenja v kombinirani tehniki. Barvne predmete, ki jih meša z lepili in jih nanaša na platno dosledno z lopatico, ponekod pa jih oplemeniti z žago-vino, s čimer doseže reliefno površino, ureja v strogi racionalni ureditvi geometrijskih barvnih ploskev, ki jih zmehča in strukturo kompozicije dokončno precizira z risarskimi intervencijami (spirale, elipse, krogi ip.) ter kolažnimi aplikacijami (bakrene ploščice, žice, ip.). Simbolna moč barve, trdnost strukturalne zgradbe, urejen ritem polabstrak-tnih oblik v brezmejni fantaziji najbolj preprostih in elementarnih zapisov, pogojenih z mehanizmi nezavednega v samem procesu ustvarjanja, so primarni elementi likovne govorice slikarja iz Maribora. Organitator lanske in letošnje mednarodne kolonije v Zakojci in gostitelj udeležencev, Marjan Bažato v fotografskem mediju raziskuje žensko bit, razkriva njena krhka ravnovesja in skrivnostne lepote. Svetloba kot nosilec in gradilni element nastajajoče fotografije ni prepuščena sama sebi, ampak ukanjeno ulovljena v časovnem premiku hotenega trenutka: gre za premišljene estetske poze v določeni svetlobni in scenski konstrukciji in za preciziranje vzdušij in čustvenih dramatičnosti. Razstavo del udeležencev kolonije Zakojca 92 si lahko ogledamo do 15. oktobra letošnjega leta v šempe-terski galeriji Bažato. Ob stoletnici rojstva književnika in nobelovca Iva Andrica (1892-1975) Neuslišani klic po humanizaciji SLAVKO GABERC Le malo ljudi se bo 10. oktobra, ko mineva natanko sto let od rojstva nobelovca Iva Andrica spomnilo besed velikega pisatelja: »Včasih sredi dejavnega življenja mahoma začutim, kako stvari zapuščajo svet in človek človeka. Tedaj se vrnem v svojo samoto, k pravemu domu svoje zavesti. Ampak moja samota ni tihota in nepremičnost, tema in nezavest; to je kričanje in vpitje vseh človeških usod in življenjskih zahtev od začetka sveta do danes, to je burno kroženje neštetih sonc, spričo katerih je to, ki nas greje, samo igračka, donenje milijona vesoljskih zvonov... In skoz to vesolje ... hči zasajen ... meč svetlobe - moja zavest.« Poleg pisateljevanja se je Andrič ubadal Judi z diplomatsko službo in služboval v Vatikanu, Bukarešti, Trstu, Gradcu, Marseillu, Pari-Zu, Madridu, Bruslju in Ženevi. Leta 1937 je bil Pomočnik zunanjega ministra kraljevine SHS, °b kapitulaciji Jugoslavije pa poslanik v Berlinu. Kot diplomat in svetovljan bi torej zlahka lahko pisal o usodah ljudi v velikem svetu, vendar se je zavestno odločil za območje otroštva in domotožnih hrepenenj, ki ga je stvarniš-ko vzdigoval iz teme skoraj srednjega veka. Največkrat je opisoval Sarajevo, Višegrad in Travnik, študiral je zgodovinska dela, kronike ln arhive ter črpal iz starih potopisov. Med dvema svetovnima vojnama so njegove novele izšle v treh knjigah, njegovi najbolj znani romani Most na Drini, Travniška kronika in Gospodična pa so bili prvič natisnjeni leta 1945. oliko je ustvarjal tudi po vojni ter izdal še e,Uo zbirko novel, daljšo novelo Prekleto dvo-rišče in zbirko črtic Obrazi ter drugo. Najpogosteje je torej zajemal snov svojim novelam in romanom iz preteklosti Bosne in Hercegovine, od utrditve turške oblasti dalje, največ pa iz 19. stoletja. V njegovih delih nastopajo domači in turški fevdalci, paše in begi, srbski, hrvatski in muslimanski trgovci, kmetje, podložniki (raja), priseljeni uradniki, oficirji, pravoslavni in mohamedanski dušni pastirji. Mojstrsko opisuje mesta in vasi, bogataše in reveže, krščanska dekleta in žene, pa tudi muslimanke, mešanico kultur, narodnosti in ver; skratka vse kar je usodno vplivalo na razvoj dogodkov skozi daljše zgodovinsko obdobje na križišču med Zahodom in Vzhodom. Zanimivo je, da je Andrič najraje izbiral posebneže oziroma nenavadne osebe. Na turški strani so ga zanimali velikaši, pustolovci in tirani, na katoliški pa malomeščanski bogataši, potomci starih družin in frančiškanski fratri. Veliko pozornosti je namenil zlasti duševnemu in nagonskemu življenju bosanskih ljudi ter pri tem odkril veliko bolestnih, grozotnih in mračnih pojavov, ki so žal ostali aktualni vse do naj novejših krvavih dogodkov v Bosni in Hercegovini. Andričevo pisanje je vselej pretehtano, polno vsebine, mojstrsko v opisovanju podrobnosti in označevanju oseb (posebej žensk in otrok), ter mešanih zakonov in njihovih tragičnih razsežnosti. Presunljiva so pisateljeva razmišljanja in zgodbe iz otroškega sveta, zgodbe, ki se venomer ponavljajo, pa so kljub temu vedno znova enako boleče. Otroštvo je Andricu čas, ko »živimo življenje svojih želja in tako doživljamo vse, kar želimo«, čas, ko otrok z domišljijo in imaginacijo posega v pokrajine zunaj svoje izkušnje in vednosti. Že od malih nog smo postavljeni v svet poln izkušenj, preverjanj, potrjevanj in smisla obstajanja. Otroštvo je za Andrica tako kot za F.M. Dostojevskega, doba, ki določa pota in usode ljudi. Ko pa otroštvo mine, v zrelem obdobju, se vse življenje »zdravimo otroštva«. In velikokrat se ga ne želimo »ozdraviti«, kajti pozaba otroštva prinaša ničnost in smrt. V zgodbi Deca (Otroci) nam Andrič predstavi novo kategorijo strahu, ki jo sam imenuje »otroški strah«; to je strah, »ki -že glede na to, kakšen je prvi stik otroka z družbo in njenimi zakoni - bodisi izginja pozneje z leti, z umskim razvojem in pravilno vzgojo, bodisi, narobe, ostane v otroku, raste skupaj z njim, mu napolnjuje, lomi in stiska dušo, mu zastruplja življenje kot skrita bolečina in huda obremenitev«. Andričeva pripovedna proza je utemeljena v naravi človeka, ki se samo ponavlja in obnavlja oblike, medtem ko je vsebina ista, in se ne more otresti navzočnosti nesmiselnega gorja in nerazumljivih, zapletenih obvez zato, ker o življenju sodi s stališča kompleksne človekove usode. S svojimi zgodbami, s svojim sporočilom, ki je dejansko klic po humanizaciji in plemenitenju odnosov v življenju odraslih in otrok, je Andričeva pripovedna proza enkratna in posebna ne le v Bosni in Hercegovini, temveč širše. S svojim književnim delom je Andrič nehote postal značilni predstavnik svojega časa in kraja, dolga leta zatiranega pod bližnjimi in daljnimi sosedi, živečega v primežu eksotike in folklore. Vendar sta mu priznanje in široko veljavo prinesla človeška resničnost in pristnost, zajeta v umetniško obdelavo, ne pa eksotičnost, kot so to želeli prikazati nekateri literarni kritiki. V zgodovini književnosti bo ostal zapisan, kot pisatelj s številnimi darovi, z možnostmi, da se izrazi na razne in pogosto nasprotujoče si načine, ki se nam, podani v celoti, kažejo kot velik, razkrižan, zapleten in veličasten mozaik človeških usod v Bosni in Hercegovini. Za Bežigradom povratna tekma pokala prvakov med SCT Olimpijo in Milanom Praznik nogometa v Ljubljani LJUBLJANA Za drevišnji nastop Milana v slovenski prestolnici vlada kajpak veliko zanimanje, čeprav je seveda že vnaprej jasno, da SCT Olimpija nima nobenih možnosti, da bi se še potegovala za uvrstitev v 2. kolo nogometnega pokala prvakov. Milančani bodo v Ljubljani igrali brez nekaterih svojih asov. Van Basten, Papin in Lentini sploh niso dopotovali v Slovenijo. Kljub temu bo lahko trener Capello sestavil nadvse kompetitivno moštvo, saj mu kakovostnih igralcev res ne manjka. Posebno pozornost namenjajo nastopu Hrvata Zvonimirja Bobana, ki je v letošnji sezoni odigral le eno uradno tekmo, v Terniju v domačem pokalu. Poleg njega bosta od tujcev nastopila še Nizozemca Rijkaard in Gullit. Črnogorec Savičevič ostaja doma iz »varnostnih razlogov«, zaradi bližine hrvaške meje. Sam Savičevič naj bi trenerju dejal, da se ne boji igrati proti Ljubljančanom, a ga skrbi morebitni izpad kakega fanatika na tribuni. Nič kaj prijazen s Slovenci ni bil v svojih izjavah za italijanski tisk niti Boban. Po pisanju agencije ANSA naj bi izjavil: »Hrvatje smo bili pravzaprav zid med Srbi in Slovenci. Slovenija se je osamosvojila za ceno naše krvi.« Do včeraj je bilo za dre višnjo tekmo na prodaj še nekaj manj kot 2.000 vstopnic, blagajna na štadionu bo drevi odprta od 10. ure dalje. Po besedah trenerja SCT Olimpije Luča Pertiča bodo Ljubljančani tudi drevi igrali obrambno, vendar pa bodo skušali popraviti bled vtis s prve tekme. Postavi moštev: OLIMPIJA: Simeunovič, Protega, Englaro, Hadži-alagič, Djuranovič, Vrabec, Podgajski, Ubavič, Valentinčič, Topič, Žibert. MILAN: Rossi, Tassotti, Maldini, Donaodni, Nava, Baresi, Evani, Rijkaard, Boban, Gullit, Massaro. SODNIK: Ulrik (ČSFR). Sinoči je medtem turinski Juventus že odigral povratno srečanje pokala UEFA na Cipru proti moštvu Anorthosisi Famagosta. Juventus je zmaga s 4:0 (2:0). ANORTHOSIS - JUVENTUS 0:4 (0:2) STRELCI: Ravanelli v 14. min., Kobler v 39. min. in Casiraghi v 65. in 89. minuti: JUVENTUS: Peruzzi, Carrera (Sartor od 75. min.), de Marchi, Conte (D. Baggio od 59. min.), Kobler, Julio Cesar, Di Canio, Galia, Casiraghi, Platt, Ravanelli. Od italijanskih ekip največ tvega Torino, ki je prvo srečanje pokala UEFA v Norrkopingu izgubil z 1:0. Trener Mondonico napoveduje oddolžitev Švedom, na igrišče pa bo poslal postavo, ki je v Pescari izbojevala le točko. Za ostala moštva nasprotniki ne bi smeli predstavljati nepremostljive ovire, nekaj več na Madžarskem tvega le Parma. Danes bo FIFA izključila Jugoslavijo ZURICH — Danes bo FIFA izključila Jugoslavijo iz kvalifikacij za svetovno nogometno prvenstvo. To bi bila morala svetovna nogometna organizacija storiti že 7. septembra, a je sklep odložila po posredovanju predsednika srbsko-črnogorske državne tvorbe Milana Paniča. Ker do zdaj ni prišlo do nikakršnega političnega in gospodarskega popuščanja do takoi-menovane ZR Jugoslavije, prevladuje mnenja, da bo danes FIFA opravila le formalnost. Glasnik FIFA Andreas Herren je izključil možnost, da bi prišlo do nove odložitve sklepa, ker se mudi s sestavo koledarjev. Če bo Jugoslavija izločena, bodo v 5. skupini igrale le reprezentance Rusije, Madžarske, Grčije, Islandije in Luksemburga. POKAL PRVAKOV Šestnajstina finala 1. tekma 2. tekma Kvalif. SCT Olimpija (Slo) - Milan (It) 0:4 danes — Riga (Latvija) - Poznan (Polj) 0:2 danes — Žaljgiris (Litva) - Eindhoven (Niz) 0:6 danes — Viking Stavanger (Nor) - Barcelona (Šp) 0:1 danes — Dinamo Bukarešta (Rom) - Lahti (Fin) 0:1 danes — Lyngby (Dan) - Ranger (Škot) 0:2 danes — Ferencvarosz (Madž) - Bratislava (ČSFR) 1:4 danes — CSKA Sofija (Bol) - Austria Dunaj (Av) 1:3 danes — Tavria Simferopol (Ukr) - Sion (Švi) 1:4 danes — Porto (Port) - Union (Luks) 4:1 danes — CSKA Moskva (Rus) - Reykjavik (Isl) 1:0 danes — Bruges (Bel) - Makabi Tel Aviv (Izr) 1:0 danes — Hapoel Nikozija (Ciper) - Aek Atene (Gr) 1:1 danes Besiktas (Tur) - Goteborg (Šve) 0:2 danes — Olympique (Fr) - Glentoran (Škot) 5:0 danes — Leeds United (Angl) - Stuttgard (Nem) 0:3 danes Z Benfico ob 16. uri V Izoli veliko pričakovanje IZOLA — Za zgodovinski praznik izolskega nogometa je v tem prijaznem ribiškem mestecu vse nared. Obnovljeni stadion pričakuje danes popoldne veliki dan, ko se bo ob 16. uri pričela povratna nogometna tekma med Belvedur Izolo in silovito Benfico za pokal UEFA. V ponedeljek je Benfica s posebnim letalom dopotovala v Ronchi, od koder je nadaljevala pot v Portorož, kjer so igralci z vodstvom nastanjeni v hotelu Emona. Včeraj je trener Tomislav Ivic imel na izolskem igrišču lažji trening. Med drugim je povedal: »Končni izid me ne skrbi preveč, saj imamo lepo prednost. Toda želim tukajšnjim privržencem nogometa predstaviti dobro igro Benfice. Zato bom poslal na igrišče postavo, ki je to sposobna uresničiti.« V Izolo je pripotovalo 18 igralcev, saj manjkajo vratar Neno, Brazilec Moser, Ukrajinec Juran in Rus Mostovoj. Povsem drugačno ozračje pa je v izolskem taboru, saj jih je v seriji domačih neuspehov še posebej prizadel poraz z Mariborom. Trener Ivan Marj on priznava, da nima sredine igrišča: »Res nam igra v sredini izjemno šepa, pravzaprav je nimamo. Igralcev, kot so Želko Mekič in Djuranovič se ne da tako enostavno nadoknaditi. Toda imamo močno obrambo in to nam bo z Benfico odgovarjalo. Sicer ne bom postavil tako močne obrambne igre kot na prvi tekmi, toda tudi v Izoli pričakujem nalete gostov, ki se bodo želeli •pokazati v najboljši luči. Morali se bomo omejiti na hitre protinapade in če nam bo vsaj eden uspel, bom zadovoljen. Doseči namreč vsaj en zadetek, to je naš veliki cilj,« napoveduje Marj on, ki ima vse igralce zdrave in pripravljene. Za tekmo je ogromno zanimanje in zagotovo bo tukajšnji stadion, ki je dobil na vzhodni strani novo tribuno, dosegel rekordni obisk. Vstopnice po 2.000 tolarjev za sedišče in 1.000 tolarjev za stojišče je še moč kupiti danes dopoldne ob 9. ure naprej na blagajni stadiona. Blagajnik Venčeslav Lovrečič si seveda že mene roke in pravi: »Član izolskega kluba sem že 36 let. Doživel sem veliko prijetnih, pa tudi žalostnih trenutkov, toda še v snu nisem pomišljal, da bom doživel dan, ko bo pri nas gostovala silovita Benfica.« (Kreft) POKAL POK. ZMAGOVALCEV Šestnajstina finala 1. tekma 2. tekma Kvalif. Monaco (Fr) - Nidz Legnica (Pol) 1:0 danes — Palloseura (Fin) - Trabzonspor (Tur) 0:2 danes — Steaua Bukarešta (Rom) - Bohemians (Irs) 0:0 4:0 Steaua Černomorec (Ukr) - Olympiakos (Gr) 1:0 danes — Boavista (Port) - Valur Reykjavik (Isl) 0:0 danes — Spada Praga (ČSFR) - Onians (Škot) 1:0 danes — Antverpen (Bel) - Glenavon (Irska) 1:1 danes — Cardiff (VVales) - Admira VVacker (Av) 0:1 1:1 Admira Wack. Ujpest Dosza (Madž) - Parma (It) 0:1 danes — Aarhus (Dan) - Aik Stockholm (Šve) 3:3 1:1 Aarhus Beggen (Luks) - Spartak Moskva (Rus) 0:0 danes Limassol (Ciper) - Liverpool (Angl) 1:6 1:2 Liverpool Luzern (Švi) - Levski Sofija (Bol) 1:2 danes — Atletico Madrid (Šp) - Maribor (Slo) 0:3 danes — Hapoel (Izr) - Feyenoord (Niz) 0:1 danes — Hannover (Nem) - VVerder Bremen (Nem) 1:3 danes POKAL UEFA Dvaintridesetina finala 1. tekma 2. tekma Kvalif. Anderlecht (Bel) - Hibernian (Škot) 2:2 1:1 Anderlecht Napoli (It) - Valencia (ŠP) 5:1 danes — Derry City (Irska) - Vitesse (Niz) 0:3 1:2 Vitesse Frem Copenhagen (Dan) - Neuchatel (Švi) 2:2 4:1 Copenhagen Ajax Amsterdam (Niz) - Salzburg (Av) 3:0 danes — Real Sociedad (Šp) - Vitoria (Port) 0:3 danes — Spora (Luks) - Sheffield (Angl) 1:8 jutri — Paok (Gr) - Pariš Saint Germaine (Fr) 0:2 jutri — Oerebro (Šve) - Malines (Bel) 1:2 danes — Real Zaragoza (Šp) - Caen (Fr) 2:3 jutri — Groningen (Niz) - Vac Samsung (Madž) 0:1 danes — Kaiserslauteren (Nem) - Fram (Isl) 3:0 4:0 Kaiserslaut. Torpedo Moskva (Rus) - Manchester (Angl) 0:0 4:3 Torpedo Celtic Glasgow (Škot) - Koln (Nem) 0:2 danes — Portdovvn (Angl) - Standard Liege (Bel) 0:5 0:0 Standard Mikkelin (Fin) - FC Copenhagen (Dan) 0:5 danes — Eintracht (nem) - VVidzevv Lodz (Pol) 2:2 danes — Torino (It) - Norrkoping (Šve) 0:1 danes — Hearts (Škot) - Slavija Praga (ČSFR) 0:1 danes — Rosenberg (Nor) - Dinamo Moskva (Rus) 1:5 danes — Anorthosis (Ciper) - Juventus (It) 1:6 0:4 Juventus Auxerre (Fr) - Lokomotiv Plovdiv (Bol) 2:2 7:1 Auxerre Rapid Dunaj (Av) - Dianmo Kijev (Ukr) 0:1 danes — Panathinaikos (Gr) - Craiova (Rom) 6:0 danes — Belvedur Izola (Slo) - Benfica (Port) 0:3 danes — Roma (It) - VVacker Innsbruck (Av) 4:1 danes — U. Craiova (Rom) - Sigma Olomouc (ČSFR) 0:1 danes — Galatasaray (Tur) - Katovvice (Pol) 0:0 2:1 Galatasaray Borussia Dort. (Nem) - Floriana (Malta) 1:0 7:2 Borussia Real Madrid (Šp) - Temišvar (Rom) 1:1 4:0 Real Madrid Botev Plovdiv (Bol) - Feuerbache (Tur) 1:3 danes — Sporting (Port) - Grasshoppers (Švi) 2:1 danes Krstiti nastop koprskih košarkarjev v Kovačevem pokalu Spektakel na Škofijah KOPER — Drevi, s pričetkom ob 20. uri, bo na Škofijah v tamkajšnji športni dvorani Burja mednarodna košarkarska tekma, s katero stopa v evropska mednarodna tekmovanja tudi koprski Micom Marcus, ki mu je žreb za prvega nasprotnika v tekmovanju za Koračev pokal določil izraelskega prvoligaša Makabi Ris-hon iz Ziona. Koprčani so v prvenstvu kljub velikim okrepitvam slabo startali in drevi bodo morali pošteno popraviti igro v obrambi, če se bodo želeli uspešno upirati drugouvrščeni ekipi izraelske lige, za katero igra med tremi Američani tudi veteran izraelske košarke, 36. letni Mike Berkowitz, pred leti prvi igralec Makabija iz Tel Aviva. Domače vodstvo s trenerjem Ka-vedžijo na čelu pričakujejo, da bo igralcem Micom Marcusa, Američa- nu Reynoldsu, pa Lapovu, Brodniku, Šantlju (njegov nastop je vprašljiv zaradi bolezni) in drugim sloviti tekmec dovolj velik motiv za čim boljšo igro. Zagotovo pa se obeta košarkarski spektakel, kakršnega v Kopru še nismo doživeli. Danes bosta od slovenskih predstavnikov v Koračevem pokalu igrala tudi Postojna (doma z nemškim TVG) in Domžale (ob 19. uri doma z ruskim Avtodorožnim), Olimpija pa bo v 2. kolu evropskega prvenstva jutri gostila atenski 01ympiakos. Ta teden bodo krstni nastop v evropskih košarkarskih pokalih opravila tudi italijanska moštva, razen Stefanela, ki bo obe tekmi s Slavijo iz Sofije odigral prihodnji tedpn v Trstu. Milanski Philips je sinoči v Belgiji v prvem kolu Koračevega pokala s 97:67 premagal moštvo Dil-beek iz Bruslja. Tragedija v Ceseni CESSNA — Mati libera Cesene Davorja Jožica, 60. letna Dragica, je umrla v Ceseni za posledicami srčne kapi. Jožičeva mati je v Italijo prispela prejšnji teden iz kraja v bližini Sarajeva, da bi se izognila vojni vihri in se pridružila sinu, ki živi v Ceseni že šest let in je poročen z domačinko. Askevv spet zbežal? REGGIO EMILIA — Potem, ko je napovedal, da se vrača v ZDA je košarkar Sidisa Vincent Askew dobesedno izginil iz Reggio Emilie. Na obeh včerajšnjih treningih ga ni bilo, zaman so ga iskali tudi doma. Askevv je pred tremi leti sredi sezone že zbežal iz Vidma, da bi se preizkusil v NBA ligi. Tržaške šesterke že danes, goriške pa jutri V moškem in ženskem tekmovanju za deželni pokal bo po sobotnem Startu drugo kolo na sporedu že sredi teg tedna. Pet slovenskih šesterk s Tržaškega bo igralo že drevi, vse tri goriške pa jutri. Tokrat sta na sporedu tudi dva derbija. Moški SKUPINA A: Rozzol - Sloga (Volta ob 20.30); Zaule - Bor (v Miljah ob 20.30); SKUPINA B: Glympia CDR -Soča Sobema (jutri v Slovenskem športnem centru ob 20.30). Ženske SKUPINA A: Sloga - Virtus (Opčine ob 20.30); Sokol Indules - Bor Friulex-port (Nabrežina ob 20.30); SKUPINA C: Kmečka banka - Sagrado (jutri v Sovodnjah ob 20.30). Na sliki: z derbija deklet 1. kola Bor Friulexport - Sloga Tamara in Claudio sta MATEJA imela in zdaj sta oba vesela. Veliko sreče, da ne bo smola, vama želi ekipa Sokola Valprapor Imsa v Izoli Goričani osvojili prvo mesto Valpraporovi odbojkarji se intenzivno pripravljajo na začetek prvenstva C-l lige. Konec minulega tedna so nastopili na troboju v Izoli in v močni konkurenci osvojili končno prvo mesto, saj so premagali tako (sicer okrnjeno) Žirovnico (slovenska superliga), kot gostitelja Izolo (1. slovenska liga). Čeprav se gostovanja iz raznih razlogov niso mogli udeležiti Petejan in brata Feri, je bil turnir za Goričane več kot dobrodošel in tudi izjemno koristen, saj sg bila vsa srečanja v telovadnici OŠ Vojka Šmuc izenačena. Ok Valprapor že dobrih deset let tesno sodeluje z OK Izola. Pri tem je zanimivo, da so se nekdanji igralci obeh ekip zdaj znašli na položajih funkcionarjev in strokovnjakov, njihov trud pa je poplačan s tem, da razpolaga zdaj obe društvi z mlado in perspektivno šesterko. IZIDI Žirovnica - Izola 3:2 (11:15, 15:12, 15:2, 12:15, 15:12); Valprapor Imsa -Žirovnica 3:2 (11:15, 15:12, 15:2, 12:15, 15:12); Valprapor Imsa - Izola 3:1 (16:14, 5:15, 15:3, 15:11). VALPRAPOR IMSA: Berzacola, Buzzinelli, Paoletti, Florenin, Super-ga, Rigonat, Lutman, Stabile, Prinčič. Jutri bodo odbojkarji Valpraporja v Trevisu odigrali prijateljsko tekmo z mladinsko vrsto "under 20" tamkajšnjega prvoligaša Sisley, v nedeljo pa jih čaka pokalni štart proti ekipi videmskega VBU (B-l liga). Peter Braini odličen v Monzi Naš goriški motociklist Peter Braini, ki na hondi tekmuje za team Adriaimpex Primotor kluba, je v nedeljo na legendarnem dirkališču v Monzi dosegel svoj doslej največji uspeh v karieri. V zadnji preizkušnji za državno prvenstvo »šport production« je v konkurenci 36 najboljših dirkačev te kategorije iz vse Italije osvojil 3. mesto, ob 2. mesto pa je bil le za nekaj tisočink sekunde, saj ga je prav na ciljni črti prehitel Colzani (honda), a prvi je bil Celebrano (honda). Braini je štar-tal s 14. časom iz 3. vrste (a samo z eno sekundo slabšim časom od vodilnega), pod dežjem je vozil izvrstno in nadoknadil mesto za mestom ter se, kot rečeno, prebil celo na drugo mesto, nazadnje pa je bil še vedno odličen tretji. Nedeljski uspeh je bil krona izjemno uspešne Brainijeve sezone. Naš motociklist je izredno vozil že na kvalifikacijskih preizkušnjah (skupno se jih je udeležilo okrog 180 dirkačev), kjer je nanizal vrsto odličnih uvrstitev, tako da se je v finalno fazo uvrstil kot eden najuspešnejših. Na prvi finalni dirki v Misanu je imel Braini veliko smole. Zaradi okvare na zavorah je pri hitrosti 200 km na uro doživel hud padec. K sreči se ni poškodoval, a njegov motor je bil precej pokvarjen, do naslednje dirke v Vallelungi pri Rimu pa je bilo premalo časa, da bi ga optimalno usposobili za nastop. Tako je tam Braini z nekoliko preveč zadržano vožnjo (padca pri tako visoki hitrosti ni mogoče kar tako absorbirati..) pristal šele na 15. mestu, čeprav je bil do polovice dirke osmi. V Monzi pa je zastopnik Primotor kluba naposled lahko pokazal, kaj zmore, zmore pa res dosti! Mlašnsko namiznoteniško prvenstvo i’ Fossanu Krašovci odlični "Prišel, videl, zmagal". S temi zgodovinskimi besedami lahko označimo nastop Krasa na prvi državni preizkušnji mladinskih kategorij v Fossanu. Kras je zmagal v dveh kategorijah: zlato med deklicami je osvojila Vanja Milič, med naraščajnicami Katja Milič, z bronom v roki pa je na zmagovalni oder stopila, poleg Katje, tudi Erika Radovič. Varovanke Matjaža Šercerja so bile dobro pripravljene in prepričane, da na prvem turnirju osvojijo pomembne točke za državno prvenstvo. Vanja Milič je v tekmovanju skupin zasedla drugo mesto, tako da se je morala pomeriti s prvouvr-ščeno iz druge skupine Balbonijevo, sicer nosilko državnega naslova, ter jo premagala. V finalu se je potem z 2:1 oddolžila še Karin Cagliari za predhoden poraz v skupini. Končna razvrstitev med deklicami: 1. Vanja Milič, 2. K. Cagliari, 3. Balboni, 4. Macean. V tej kategoriji sta opravili svoj krstni nastop tudi Nataša in Nina Milič, ki sta si prisvojili važne točke z zasedenim 5. do 8. mestom. Težje tekmovanje so opravile Katja Milič, Erika Radovič in Ivana Stubelj, ki so še do lani tekmovale v nižji kategoriji. Pri naraščajnicah so bile tri skupine, kjer sta izšli obe krasovki kot zmagovalki, Stubljeva pa druga v končnici je zasedla 6. mesto. Finalni del je bil v rokah krasovk: Katja Milič je bila v tem boju zmagovalka, 2. Donvitto, 3. Erika Radovič, 4. Danielli. Peter Santini je v konkurenci naraščajnikov igral še precej dobro, bil je tretji v skupini, kar pa ni bilo dovolj za nadaljnje tekmovanje. Krasovi drugokategor- niki so istočasno nastopali v Veroni na turnirju absolutne kategorije, kjer sta novinki Monika Radovič in Ana Bersan zmagali dvojice in osvojili še 3. mesto v prvi kategoriji. V polfinalu sta izgubiliz Arrisi-Merenda, članicama državne reprezentance. Velik uspeh je dosegla tudi Krasova dvojica Mersi - Igor Milič, 3. mesto med drugokategorniki in pri tem premagala vrsto znanih imen (Ouaglia -Vaglietti 2:0, Possi - Sigolo 2:0, Infantoli-no - Nannoni 2:1) ter z 1:2 podlegla paru Marzocchi-Nuvola. Posamezno se je najdlje prebil "stari" Krasov drugokategor-nik Christian Mersi, to je med osmerico najboljših v svoji kategoriji, zatem pa je v prvi kategoriji v svoji skupini premagal De Giorgija in z dvema igralcema izgubil. Odlični so bili tudi naši novopečeni drugokategorniki: Monika Radovič, Ana Bersan, Igor Milič ter Biserka Simo-neta. Nekoliko treme je seveda bilo pred prvim nastopom in čeprav se nobeden od njih ni kvalificiral v finalno skupino, so v svojih skupinah skoraj vsi premagali po enega nasprotnika, z ostalimi pa vsaj zmagali en set kot Bersanova proti Norese in Semenzi, medtem ko je Rado-vičeva slavila zmago nad Lazzeri, Simo-netova nad Ariattijevo, Igor Milič nad Sigolom. Nekatere med temi nasprotnicami bodo dekleta srečala tudi v ekipnem prvenstvu. Vsaka zmaga ima zato za naša dekleta velik pomen, za dvig prepričanja vsakega igralca oziroma igralke v lastne sposobnosti. Upamo, da je bil poraz Biserke Simoneta s strani Segrer-jeve, njene stare znanke, zgolj le naključje, kakor je to sigurno bilo v primeru Igorja Miliča z Nannonijem, ko se je tretji set končal na 19. (J.J.) Zamejsko balinarsko prvenstvo Kras ponovil lanski uspeh Kot smo že poročali bo v petek ob 19.30 v Ricmanjih sklepna prireditev 12. zamejskega balinarskega prvenstva, ali holje nagrajevanje najboljših ekip. Po več kot dvomesečnih zagrizenih bojih je pred nedavnim Kras ponovil lanski naslov. To je bil že četrti uspeh Zgoničanov, ki so tako postali najuspešnejše zamejsko društvo. Največja novost letošnje izvedbe je bil finalni play-off, potem ko je deset nastopajočih ekip merilo moči v dveh izločilnih skupinah. Potem ko so si prvaki s težavo zagotovili uvrstitev v play-off, pa so v nadaljevanju pokazali svojo prvo vrednost. V dvojnem srečanju z Nabrežino so si nastop v velikem finalu dejansko zagotovili že v prvem obračunu v gosteh, ko so slavili s 6:2. Izredno napet pa je bil drugi polfinale, kjer sta Primorje in Gaja izborili kar tri zaporedne remije s 4:4, za določitev drugega finalista pa je odločala točkovna razlika, ki je govorila v prid Prosečanov. Nekaj podobnega kot v polfinalu se je dogajalo s Kraševci v finalnem obračunu. Z zmago s 6:2 na Proseku so že postavili resno hipoteko po osvojitvi naslova, odločilno točko pa je v povratnem srečanju v Zgoniku, ki se je zaključilo s končnim rezultatom 4:4, izborila domača dvojica in takrat o letošnjem prvaku ni bilo več nobenega dvoma. Končni vrstni red 12. zamejskega balinarskega prvenstva je bil naslednji: 1. Kras, 2. Primorje, 3. Nabrežina in 4. Gaja. (Z.S.) Na članskem košarkarskem turnirju »Del Negro« v Trstu Zadovoljiv nastop borovcev 17. izvedba košarkarskega turnirja "Del Negro« se je končala z zmago Ser-volane, ki je v finalni tekmi s prostim metom playmakerja Cerneja v zadnjih sekundah tekme premgala Italmonfalco-ne, potem ko so le-ti vodili že s 15 točkami prednosti, največ točk pa sta dosegla Tonut (23) in Radovani (18). Odlično se je obnesla tudi ekipa Bora Radenske, ki je sicer osvojila zadnje mesto, tako v polfinalu kot zlasti v finalu za tretje mesto pa so Sancinovi fantje bili skoraj enakovredni postavam višje, C lige. V petkovem srečanju proti Servolani so borovci držali v šahu Brumnovo ekipo yseh 25 minut. Dalj časa so vodili, v obrambi pa so uspešno zaustavljali igro nasprotnikov. Zatem je belo-zelenim zmanjkalo moči in koncentracije, na dan Pa je prišla tudi telesna premoč domači-n°v, ki so najprej povedli za 15 točk, zatem pa dobro branili prednost in se tako uvrstili v nedeljski finale. V malem finalu so se borovci srečali z ekipo Itale S. Marco, ki je bila še lani ®9a izmed Jadranovih nasprotnikov v C bgi. Persi in Smotlak sta odlično vodila svojo ekipo, ki je bila večji del tekme v Vodstvu in je imela zmago takorekoč že k žepu. Še pet sekund pred koncem je “arini povišal prednost Bora na tri točke, mkušeni Medeot pa je z metom iz razdajte izenačil. V podaljšku so naši popustili !n ob koncu klonili, s prikazano igro pa te bil borov trener Šancin vidno zadovo-ten. Med posamezniki je bil v napadu Jjspešen Carbonara, učinkovito pa je pod košema igral Poretti. „ FINALE ZA 3. MESTO “OR RADENSKA - ITALA S. MARCO “9:93 (80:80; 40:41) ,. BOR: Simonič 2, Monticolo 5 (1:2), Per-Sjč 6, Debeljuh 9 (4:4), Smotlak 9 (1:2), j-arbonara 16 (3:3), Persi 17 (1:2), Barini “ (6:8), Poretti 18 (6:10); trener Sancin. PM: 22:31. TRI TOČKE: Carbonara 3, Debeljuh 1. FINALE ZA 1. MESTO SERVOLANA LATTE CARSO - ITALMONFALCONE 82:81 (31:47) KONČNA LESTVICA: 1. Servolana Latte Carso; 2. Italmonfalcone; 3. Itala S. Marco; 4. Bor Radenska. (VJ) Jadran ZSŠDI drugi Na nedeljskem mladinskem košarkarskem turnirju v Novi Gorici za memorial Debenjak bi selekcija Jadrana ZSŠDI kmalu poskrbel za prvovrstno presenečenje. Potem ko so naši košarkarji tesno premagali domačo postavo Iskre iz Nove Gorice, so namreč v odločilnem srečanju za 1. mesto izgubili le za dve točki in po enem podaljšku z reprezentanco Furlanije—Julijske krajine. In ne samo: naši so celo nastopili brez Iva Miliča in Kristjana Rebule ter Marka Debeljuha, ki so bili zaposleni s članskim vrstama Jadrana, oz. Bora. JADRAN ZSŠDI - ISKRA NOVA GORICA 97:95 (48:45) JADRAN ZSŠDI: pavlica 6 (1:1), Briščik 4 (0:1), Kapun, Starec 13 (7:10), Pro, Posse-ga 14 (6:8), Tomšič 21, Bordon 10, Gregori 28 (4:4), trener: Vremec. TRI TOČKE: Tomšič 3, Gregori 2, Pavlica 1. FJK - ISKRA NOVA GORICA 110:93 FJK - JADRAN ZSSDI 110:108 (46:55; 95:95) JADRAN ZSŠDI: Pavlica 14 (3:7), Briščik 21 (3:4), Kapun 2, Starec 16 (2:5), Pro 2, Posega 25 (3:6), Tomšič 21 (3:4), Gregori 8. PON: Starec (41), Kapun (44). TRI TOČKE: Starec 2, Tomšič 2, Briščik 1. KONČNA LESTVICA: 1. FJK 4; 2. Jadran ZSŠDI 2; 3. Iskra Nova Gorica 0. (A. V.) Na sliki: borovec Ivan Bajc med skokom na odbito žogo. r Šz BOR Poroča, da se bo začela telovadba za tarejše rekreativke v petek, 2. oktobra, ob 17. uri. nogometni klub bor nab* vse mlajše cicibane, ki jim je všeč jjjjSomet, na treninge, ki so ob pone-vi i ih na nogometnem igrišču v Bazo-CL oziroma ob četrtkih na nogomet-m igrišču v Dolini od 15.30 do 17. s^.Za tiste otroke, ki ne morejo priti na treninge, bo poskrbeljeno za Ul« **«» n cumye, uu puM ^oz na igrišče in nazaj. KK BOR SEKCIJA MINIBASKET °bvešča, da se nadaljujejo vpisovanja in >:.............. ' • renii trs ®a|Ul!- Mlajši (3. razred do vrtca) ke^ t *n »starejših« otrok za'minibas-„1 Treningi so ob torkih in petkih na • mai,,« Ml, — - st»ni^?.i° ob 15.00, vsi ostali (4., 5. in /®lši) pa ob 16.00. Vpis na igričšu. obv ®OR " NAMIZNOTENIŠKI ODSEK baVesča, da poteka redna tedenska vad-dr„?.aimlajših vsak torek in četrtek v Moi Ve?*h prostorih od 17.15 do 18.45. z6n je tudi prevoz igralcev, obv °°JKARSKO DRUŠTVO BOR i« , .a- da bodo treningi za začetnike 'orwaKCetnice (letnik 1982 in mlajši) ob Pri « v telovadnici pedagoškega liceja bv- Ivanu, v Ul. Caravaggio od 15. obvestila - obvestila - obvestila ____________ do 16.30 in ob četrtkih na stadionu »1. maj« od 17. do 18. ure. Vpisovanja neposredno na treningih, ki jih vodi usposobljena vaditeljica in prof. telesne vzgoje Silva Meulia. ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije v jutri, 1. oktobra, ob 20. uri na sedežu ZSŠDI v Trstu. ZSŠDI obvešča, da se bo pričel plavalni tečaj za otroke daens, 30. t.m., ob 16.45 v bazenu pri Alturi. TEČAJ MINIODBOJKE ŠZ Sloga obvešča, da v telovadnici openske srednje šole S. Kosovel poteka tečaj otroške telovadbe in miniodbojke za osnovnošolce. Urniki: ob sredah 14.45-15.30 (I. in II. razred) in 15.30-16.30 (III., IV. in V. razred); ob sobotah 14.45- 15.45 (I. in II. razred), 15.45-16.45 (III., IV. in V. razred). Tečaj vodi prof. Franko Drasič. Vpisovanje neposredno v telovadnici. ŠD KONTOVEL ODBOJKARSKA SEKCIJA obvešča, da bodo treningi za začetnice (letnik 1981 in mlajše) ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.30 v mali telo- vadnici ob odprtem igrišču na Kontove- lu. ŠD KONTOVEL - MINIBASKET obvešča, da je spored vadbe minibaske-ta v šolski telovadnici na Proseku naslednji: letniki 1980/81/82 ob ponedeljkih od 16.30 do 18.00, ob torkih od 18.30 do 20.00, ob petkih od 16.30 do 18.00; letniki 1983/84/85 ob torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 in letnika 1986/87 ob torkih in četrtkih od 16.30 do 17.30. ŠD POLET KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da so urniki vadbe v minibas-ketu v telovadnici Pristaniških delavcev pri Briščkih naslednji: ob torkih od 14.30 do 15.30 za letnike 1984/85/86; od 15.30 do 16.30 za letnika 1982/83 in ob četrtkih od 15.30 do 16.30 za letnike 1984/85/86 in od 16.30 do 17.30 za letnika 1982/83. ŠZ DOM obvešča, da so treningi za minibasket (letniki 1982/83/84) ob torkih od 15.45 do 16.45 in petkih od 14.45 do 15.45. Ekipa propaganda (letnika 1980 in 1981) pa trenira ob sredah od 16.45 do 18.00 in ob četrtkih od 16.45 do 18. ure. Informacije in vpisovanja ob urah treningov! Naša združena ekipa v prvenstvu najmlajših Start s 6 zadetki PRIMORJE A - ESPERIA 9:0 (4:0) STRELCI: Čurman 4, Šušteršič 3, Še-mec in Karis. PRIMORJE A: Gruden (Gregori), Tence (Zornada), Miliani (Sardo), Bu-kavec, Lorenzi, Martini (Manzin), Šušteršič, Ota (Kariš), Šemec in Čurman. Toča golov in sijajen start naših v tem prvenstvu! Združena ekipa naj-mlajših, ki nastopa za proseško Primorje, se je v uvodni tekmi prvenstva predstavila v pravi luči, saj je dobesedno pregazila tržaško Esperio. Junak tekme je bil že po prvih minutah Čurman kar s tremi zadetki. Kaj reči še o tej ekipi kot le to, da je na prvem nastopu zares zadovoljila, saj je igrala zelo učinkovito, zagrizeno in požrtvovalno. Čeprav je bil nasprotnik tokrat prešibak, je prvi vtis o naši ekipi zanesljivo ta, da bo v tem prvenstvu odigrala vlogo favorita. Naj omenimo, da Primorje B tokrat ni igralo, ker ekipa Roianeseje se je v zadnjem trenutku odpovedala temu prvenstvu, (d.gr.) OSTALI IZIDI 1. KOLA: Campanel-le - Montebello prelož.; CGS - Fortitu-do 0:6; Domio - Chiarbola 1:1; Triesti-na - Fani Ol. 2:0; Muggesana - S. Can-zian 4:0; Portuale - Costalunga 3:2. MLADINCI CORMONESE - PRIMORJE 6:0 (2:0) PRIMORJE: Valente, Husu, Guštin, Sardoč, Gherbassi, Bembič, Škabar, Digovich, Štolfa, Pahor, Vodopivec. (Čok, Ostrouška, Passelli). Naši mladinci so začeli naporno in zahtevno deželno prvenstvo z gladkim porazom. Vendar naj takoj pristavimo, da trener Tul uvaja v ekipo consko ŠK KRAS - ROKOMETNI ODSEK obvešča, da bo prvi trening naraščajnike ekipe (letnik 1976 in mlajši) danes, 30. t.m., ob 17.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Vljudno vabljeni vsi, ki so že igrali v prejšnji sezoni ter novi. ŠK KRAS NAMIZNOTENIŠKI ODSEK obvešča, da bo v letošnji sezoni začela z vadbo nova skupina otrok, ki obiskujejo osnovno šolo. Prvi trening in obenem sestanek bo jutri, 1. oktobra, ob 16.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. SK DEVIN organizira smučarske tečaje na plastični stezi v Nabrežini. Tečaj za začetnike se bo pričel 9. oktobra ob 18. uri, nadaljevalni in agonistični pa 16. oktobra ob 18. uri. Vpisovanje vsak torek na sedežu v Cerovljah ob 21. uri, informacije na tel. 220423 v večernih urah. ŠD BREG - REKREACIJA obvešča vse člane, da bo prva vadbena ura v torek, 6. oktobra, ob 21. uri v občinski telovadnici v Dolini. Toplo vabljeni vsi, predvsem novi člani. obrambo in nov način dela. Rdeče-ru-meni so začeli še kar dobro, vendar je že v 15. minuti moral solidni Valente pobrati žogo iz mreže. Resnici na ljubo je sodnik sprelgedal kar precej »off-sidejev« v korist naše obrambe. Drugi zadetek je padel iz 11-metrovke po sumljivi akciji domačih. V prvih dvajsetih minutah drugega polčasa so naši odlično igrali, vendar jim ni uspelo ustvariti pravih priložnosti. Naj dodamo, da so naši že v prvem polčasu izgubili zaradi poškodbe Štolfo in Digovicha. (Maxi) OSTALI IZIDI 1. KOLA: Fortitudo -JUVENTINA 0:0; S. Giovanni - Itala 3:1; Trivignano - Ronchi 1:2; S. Luigi -Lucinico 6:1; Pro Gorizia - Costalunga 0:2; S. Sergio - Monfalcone 8:0; Union 91 - S. Canzian 5:1. NARAŠČAJNIKI ESPERIA - PRIMORJE 1:2 (0:1) STRELCA: Kuk in Emili. PRIMORJE: Husu, Ferfolja, Turk, Braini, Lukša, Sardoč, Emili, Zangari, Balbi, Švara, Lovrečič, Pahor, Ban. Končni izid ni pravilna slika o razmerju moči na igrišču. »Rdeče-rume-ni« so namreč vseskozi igrali bolj urejeno in učinkovito, vendar je napad še neuigran in neizkušen. Naši bi lahko dosegli večje število golov, saj so ustvarili vsaj ducat zrelih priložnosti in izvedli nekaj dobrih akcij, ki dobro obetajo za to za prvenstvo. Pohvalo zasluži vsa ekipa trenerja Žužiča. OSTALI IZIDI 1. KOLA: Campanel-le - Portuale 1:4,- CGS - Fortitudo 3:1; S. Giovanni - Ponziana 0:0; Olimpia -S. Andrea 2:0; zaule - Don Bosco 3:1; Chiarbola - S. Sergio 1:3. Teniška Šola ŠZ Gaja Teniški odsek ŠZ Gaje s Padrič organizira tudi letos teniško šolo, v okviru katere naj bi otroci spoznali prve osnove tenisa ali pa izboljšali svoje znanje. Skupinsko delo bo potekalo od oktobra do maja na društvenih pokritih igriščih in je namenjeno predvsem otrokom letnikov 1981-1984. Organizator zato vabi interesente, naj se udeležijo sestanka v petek, 2. oktobra, ob 18. uri na sedežu združenja na Padričah, na katerem bodo izbrani urniki in skupine. Za podrobnejše informacije pokličite po telefonu štev. 040/212988 - Plesničar. Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512346; za Slovenijo: mesečna 450 SLT (dnevna 22 SIT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29. 2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441. Oglasi:1 trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote. dnevnik sreda, 30. septembra 1992 I TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462 Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske Čeprav se v medijih pojavlja predvsem Sarajevo, je vojna zajela vsa mesta Bosne in Hercegovine Vojna vihra povsem razdejala Mostar V novem delu mesta je več zgradb popolnoma uničenih. Ista usoda je doletela tri železobeton-ske mostove na Neretvi. Kljub razdejanju pa srbske sile nadaljujejo z obstreljevanjem mesta. Srbi to počenjajo, ker so v Mostarju praktično koncentrirane vse strukture Hrvaške skupnosti Her-ceg Bosne. Drugi razlog za topniška bombardiranja pa je dejstvo, da mesto stoji na prometnici, ki je nekoč povezovala Sarajevo s pristaniščem Ploče. Hrvati ne ostajajo dolžni. S topovi obstreljujejo pretežno srbska mesta v vzhodni Hercegovini. Mostar je popolnoma militarizi-rano mesto. Hrvaški obrambni svet ima v rokah vso oblast, kar je po svoje povsem logično, saj je HVO praktično sam obranil mesto. Muslimani in njihove organizacije so se znašli v vojni vihri popolnoma nepripravljeni in neorganizirani, tako da so, kljub temu da je večina prebivalstva muslimanske narodnosti, politično popolnoma na psu. Sarajevska Izetbegovi-čeva vlada je skušala to situacijo popraviti s tem, da je v Mostar poslala enega izmed svojih najboljših častnikov Arisa Pašaliča. Pašalič bi moral formalno poveljevati vsem enotam, ki se na mostarskem področju borijo proti Srbom. V resnici ne nadzoruje niti uradov, kjer je njegov štab, saj se hrvaške enote pokoravajo samo svojim oficirjem. Nekatere muslimanske skupine slabo prenašajo hrvaško nadoblast in se temu primerno upirajo. Prejšnje dni je neka skupina intelektualcev na primer osnovala Muslimansko skupnost Hercegovine, ki v svojih izjavah zelo kritizira bodisi politiko HDZ BiH kot zadržanje muslimanske SDA. Mostarci se za vse te politične zdrahe bolj malo zanimanje. Glavna njihova skrb so granate, takoj zatem pa jih tare problem preskrbe s hrano. Ponudba v trgovinah je iz razumljivih razlogov skromna, poleg tega prebivalstvo nima denarja, da bi lahko kupilo to, kar potrebuje. Večina tovarn že nekaj mesecev ne obratuje, moško prebivalstvo je skoraj vse mobilizirano v enotah HVO in mesečno dobiva zelo skromne plače, ki zagotovo ne zadostujejo za prehrano cele družine. Poleti so se ljudje, tudi s pomočjo karitativnih organizacij, nekako že znašli. Nihče pa ne ve, kako bo preživel zimo. je vojaška policija HVO zaustavila domnevni humanitarni konvoj muslimanske organizacije Merha-met, ki bi moral pripeljati hrano za muslimanske begunce iz severne Bosne, ter ga preusmerila pred zgradbo Vojaške policije, kjer so člani Merhameta, ki so spremljali konvoj, čakali na dovoljenja za vožnjo skozi vojna področja. Ravno takrat je nekaj metrov stran priletela granata, ki je pri priči ubila šest ljudi. Umrli so Maročan Georg Martin Lachmayer, turška državljana Ebu Beker in Garson VVaiter, neki Aden, ki je bil brez dokumentov, ter neki Anglež, ki je bil ravnotako brez dokumentov. Granata je ubila tudi vojaka HVO. Po Mostarju se je takoj razširila vest, da so bili padli šoferji v resnici muslimanski prostovoljci, »mudžahedini«, ki so v Bosno prišli, da bi se borili na strani svojih islamskih bratov. Predstavniki HVO to vest pred tujimi novinarji niso potrdili, obenem pa je niso niti zanikali. Na Mostar vsaki dan, povprečno, pade od 20 do 50 granat. Mes- to je praktično popolnoma razdejano, še posebej stari del. Večina hiš na ulicah ob Starem mostu je zgorela. Ista usoda je doletela trdnjavi, ki sta nekoč čuvali Stari most. Na srečo zidi trdnjav, čeprav načeti od granat, še stojijo. Hudo poškodovani sta znamenita Karadjozbegova mošeja in katoliška katedrala, hrvaški ekstremisti pa so minirali pravoslavno cerkvo. »Sakralni objekti so v tej vojni žal večkrat žrtve nesmiselnega vandalizma, ker jih razni ekstremisti imajo za simbole drugih narodnosti, nikomur od teh ljudi ne pade na pamet, da so ti objekti in spomeniki skupen zaklad vseh prebivalcev Mostarja,« nam je dejal vikar mostarske škofije Anton Braiko, ki je takole nadaljeval: »Četniki so, 6. maja, z granatami vztrajno obstreljevali našo katedralo in sedež škofije. Ko so videli, da je škofija začela goreti so prenehali z obstreljevanjem in nazdravili »uspehu«. Takrat je v naši knjižnici zgorelo več kot 60 tisoč knjig.« MOSTAR - Stari Most (na sliki pod naslovom), verjetno najlepši primer islamske arhitekture v Hercegovini, čudežno še zmeraj stoji pokonci in povezuje levo in desno obalo Neretve. Od časa do časa ga zadene kaka srbska granata. Zadnjič se je to dogodilo v soboto, 19. septembra. Takrat so drobci granate ubili mladega nemškega fotoreporterja Georga Psuhla. Zaradi te smrti, so se nekateri svetovni mediji zavedeli, da Bosna in Hercegovina ni samo Sarajevo in da tudi drugod po tej nesrečni državi ljudje umirajo kot muhe. Tako kot je na primer umrla tridesetletna Larisa Nulič. Larisa je v kuhinji svojega stanovanja dojila svojo šest mesecev staro hčer. Takrat je na vrt priletela granata, drobci so nesrečnico ubili. Larisin mož je takoj pritekel v kuhinjo, kjer je v mlaki krvi dobil ženo in dete. Takoj je spoznal, da je žena mrtva, otrok pa je bil ves pomazan s krvjo. Hčer je takoj odpeljal v bolnico, tu pa so mu zdravniki pojasnili, da mala ni ranjena, kri s katero je bila pomazana je bila mamina. Lariso so pokopali takoj naslednji dan v parku na ulici Liska, v novem delu Mostarja. Na pogrebu se je zbralo kakih petdeset sorodnikov in prijateljev. Hodža, muslimanski duhovnik, je zdrdral molitev, nakar so člani civilne zaščite takoj zakrili grob. Nekateri ožji sorodniki so hoteli ostati še nekaj trenutkov ob grobu, a jih je poveljnik enote Civilne zaščite prepričal, da je bolje če zapustijo park. Improvizirana pokopališča so namreč eden izmed priljubljenih ciljev četniških topničarjev. »Žalostno je, da smo mrtve prisiljeni pokopavati v parkih v središču mesta,« nam je pripovedoval Željko, »a nimamo druge izbire, na pokopališču so potekali hudi boji, tako da je prepolno municije. Poleg tega ga četniki stalno obstreljujejo.« V parku Liska so že pokopali več kot 200 ljudi. Večinoma so to bili civilisti: Hrvati, Srbi in Muslimani. Željko nam je pokazal tudi grob nekega Britanca, ki se je, verjetno kot plačanec, boril v vrstah HVO. Ko so ga pokopali, so mu na križ zapisali samo ime Mak in pridevnik Anglež.« Mak ni edini tujec, ki je umrl v Mostarju. V četrtek, 17. septembra Stara turška trdnjava na drugi strani znamenitega Starega mosta Mostar je danes povsem razdejano in militarizirano mesto