O kokoškah. Kokoške krmimo deloma z mehko, deloma s trdo hrano, to je zrnjem. Mehko krmo pripravimo iz mešanice kuhanega zmečkanega krompirja, otrobov, ovsenega, ječmenega ali koruznega šrota in raznih primesi. To ltrmo pokladamo svežo, mlačno in drobtinasto, nikdar premehko ali celo  teko čo. Skisana brana povzroči bolezni. Mehki hrani primešamo pomladi in pozimi suho zdrobljeno listje koprive. Jajčaricam potrebno apno damo v ob•liki klajnega apna ali zmleto belo kredo kot primes mehki krmi in suhe zdrobljene jajčne lupine. Kot močna krma je priporočljiv Promiul in kuhane zmlete kosti (kostna moka). V času misanja je potrebna hrana, ki vsebuje mast, to je laneno seme ali lojni ocvirki ter ribja moka. Prav hvaležne so putke za vsakovrstno zelenjadne odpadke. Po zimi pa tudi kaj rade in s pridom surov razpolovljen runkel, ki ga obesimo v primerni višini na žebelj. Kot trda hrana pride v poštev žitna mešanica iz pšenice, ječmena, ovsa in koruze. Kdor hrani svoje putke enostransko in boče pri tem samo štediti ali je celo mnenja, da si najdejo živali ves živež same na prostem, ne sme pričakovati haska od njih. Samo otrobi, sama koruza ali krompir in koruza ni zadostna hrana. Koruza za jajčarice ni priporočljiva, ker se po njej živali odebelijo in prenehajo nesti. Čim raznovrstnejša je krma, tem bolja je. Kokoši morajo imeti na razpolago ostrorobat pesek, katerega potrebujejo za premlevanje zrnja. Manjkati ne sme zveža pitna voda. Pozimi naj bo voda prestana, torej nikdar ledeno mrzla. Krmimo pa kokoške sledeče: Pomladi: zjutraj mehko krmo iz krompirja, otrobov ovs_-.ega ali ječmenovega šrota in kopriv. Zvečer damo zrnje — pšenico in oves ali ječmen. Poleti: zjutraj mehko krmo iz poparjenih otrobov in ribje moke. Zvečer pa pšenico ali jeemen. Na jesen: zjutraj mehko krrno iz krompirja, otrobov, nastrganeera korenja in ribje moke. Zvečer mešano zrnje, ječmen, koruzo in oves. V času misanja dodamo še koruzni šrot, laneno semo ali lojne ocvirkc. V zimskem času: zjutiaj mehko krmo iz krompirja, korenja, pšeničniti otrobov, zdrobljenih kopriv, ribje moke, ječmenovega ali še boljše koruznega šrota. Zvečer pa žitno mešanico iz koruze in ječmena ali koruze iu ovsa. V poletnem času, deloma tudi spom-* ladi in jeseni si kokoške poiščejo same dobršen del svoje hrane zunaj na prostem. Če imajo prost izhod, najdejo zgodaj zjutraj bogato obloženo mizo z izbranimi slaščicami raznih. žuželjk, glist, polžev i. dr. Ob času žetve jim tudi žita ne manjka. Ob takem času dajemo kuretini zjutraj nekaj mebke krme brez ribje moke in zvečer po potrebi, če nima dovolj polnih golš, malo žita, ječmena ali pšenice. Gnezdo. Kokoške kaj radc neso v skritih, mirnih kotičkih. Na to se je treba ozirati ter pripraviti primerna gnezda, da si jih putke same ne izoerejo včasih v skoraj nedostopnih višinah v senu, kar otežkoči gospodinji kontrolo nad nesnostjo kokošk. Gnezda moramo držati čista, posebno pazimo, da se ne zaredi mrčes, ki prežene putke iz gnezd. Proti mrčesu so se dobro obnesli naftalinski podložki, ki odvračajo s svojim vonjem krvosese in zajedavce. Jajčka odvzamemo dnevno iz gnezd. Morebiten duh po naftalinu se izgubi kmalu. Zelo koristen nam. je kontrolni zapisnik o nesnosti naših kokoši. Izguba ali dobiček? Dobra jajcarica znese letno povprečno 150 jajc. Prvo in drugo leto morda celo 170 ali še več. V tretjem letu pa dokaj manj. Zato putke tudi ne držimo dnlje k._kor do 3 leia, ker ponehava nesnost in koko. no plača vefi prehrane. S 110 do 120 jajčki nam plača kokoš vs>. siroSka krnie. Kar znese preko tega Stevila jajčk, laliko računamc kol dobiček. Prišteti je temu Še izkupi.ek za kokoš satno. Največji hasek nam dado putke iz ¦zgodnjih gnezd, ki so navadno dobre zimske jaj.arice. (Kurnik. Prostoren, zračen, Buh, svetel in. snažen mora biti. To je predpogoj za dobro uspevanje kuretine. Vzrok rnnogih bolezni je zadohe'. vlažen in neanažen kurnik. Za sedenje je potrebno, da nftmestimo dovolj močne okrogle droge in sicer ne prev.soke in ne drug nad drugim. Gnoj odstranimo redno, od časa do časa polijemo in odrgnemo droge in lesene deU kurnika z vrelim lug_m, da se s tem uniči mrčes. Vsaj enkrat na leto p_ razkužimo kurnik z apnenim beležem, kateremu primešamo kraolin. Snaga v kurniku je eden glavnih. pripomočkov k uspešni n dobičkanosni reji perutnine. Kurnik ne sme biti v vročih poletnih mesecih soparen — v zimskem času pa tako hladen, da kuretina ozebe. Če perutnina nima iz kateregakoli vzroka pi-avega počitka in Ce prezeba, ne uspeva. Mrzel kurnik opažimo ali sicer zadostno zavarujemo pred mrazom. Kokoši, ki prezebavajo, ne neso. Tudi pozimi morajo kokoši imeti zadosti velik ored vetrom zavarovan prostor, kjer se lahko gibajo in brskajo ter imajo priliko, da se kopljejo v pesku. V hudem mrazu in sneženem metežu pa putk ne spuščamo na prosto. Kokošjereja je "-ospodinji vir lepih d&hodkov. Predvsem pa je važno, da g.je le čistokrvne živali dobre pasme in domače vzreje ter jim posveča potrtvbno pažnjo, saj jo dobi bogato poplačano. !>ospodinjsko-nadaljevalna šola v Obiežu Na tej šoli se je zaključil pouk dne 26. sveč. Ni bilo letos razstave, ker sta bili lansko leto dva ia ker »o hotela dekleta došlc k zaključni priredinvi tudi pogostit.'. Tega pa ne b! mogla — t_ko ao povedala — če fci biia v učnib prostorii: razstava Imel «eni srečo, da sem bil tud) Jm povabljen na eaključno slovesnost. Ob t.j priliki sem se tako navdušh za kmetsko- in gospodinjsko-nadaljevalne šole, da moram o njih ns vsak narMn nekaj napisati za »Gospodarja«. Saj še menda mnogi ne vedo, kaj se odrasla dekl&ta v teh Solali učijo. Voditeljica šoie 8. Vitoslava Hanžalič je natančno poročala, kaj so delale 28 dni. Vr_ila sta se pravzaprav dva vzporedna tečaja z 12 gojenkami. Vsak je imel pouk 28 dni po S učnih ur. Kuhanjo, gospodinjstvo, vr.ti\artsvo; žlviloznanstvo, vzgojeslovje iii še. več tegt — vsega ei nisem mogcl zapomniti — je poučevala s. Vitoslava Hanželi;, Sivanje, ročna dela itd. pa s. Liberija Plazaa-. Nauk o krščanskem življenju je poučeval središki kaplan g. A. Stakne v obeh te.ajih skupno 26 ur. Vsi trije, ki so poučevali, zatrjujejo, da so dekleta z največjim zanimanjem sledila pouku. Večina deklet ni zamudila niti ure pouka, če prav je bila pot dostikrat silno slaba. Zato i!udi uspeh ni izostal, kar so pokazali nastopi deklet samih. Šest jih je nastopilo s tako sigurnostjo, da bi je ne pričakovali od kmetskega dekleta. Vmes pa je prepevalo 24 mladih grl prelepe narodne pesmi. Zelo veliko so morale peti pri svojem delu v kuhinji in pri šivanju, da zna.jo tako dolgo vrsto pesmi. Razumel sem, zakaj so jo s takim veseljem mahale s svojimi cekri v šolo te velike šolarke. Tam v Obrežu je bilo pač prijetno, da menda nikjer več ne bo tako. Ob koncu so se gojerfke zabvalile vsem, ki so jim pripomogli do te šole, nato so vse navzoče pogostile ter tako tudi praktično pokazale, kaj da znajo. Vsi navzoči, zlasti starši deklet, so bili z uspebi šole izvedno zadovoljni. Videli so, kako dobro je bil porabljen čas, ko so hodila dekleta v šolo in rekli so, da hočejo dati še ostale hčerke v gospodinjsko šolo, da se kaj naučijo. Kr. banska uprava, ki organizira in kmetijsko- in gospodinjsko-nadaljevalno šolstvo, s tem kmetskemu stanu res mnogo koristi. O tem sem se enkrat do dobra pripričal. Tinje na Pohorju. Dne 15. februarja tega leta je bil zaključek gospodinjsko-nadaljevaJne šole v Tinju na Pohorju. Tečaj je trajal čez tri meeoc3 iri «e ga je ufielfjževalo 15 kmetskih deklet do konca, vkljub nekaterim besedam. Zaključek saan js bil .elo iskren !a v veselje vs.rn, kaior dekleton1, takc tuUi gg. uČii'eljica.Ti, ki so poučevale na tečaju. Za! konec so dekleta priiedila znano igro »Fii gospodi«. ki je pri ljudob vzbajaia ogromno poučnegi'. smeha. Št. Peter pri Mnribora. V nedeljo, dna 16. marca se zaključi Uimose.n1. gospodlnjski tečaj, ki ga vodijo tukajšnje eolska sestre. ^ Sklap točaja bo združen t razstavo vočnih clol ir. kuharskih umetnosti uašib mladih bodoi| 6ih gospodinj.