Posamezna Številka 40 vinarjev.
ŠlBV. 172.
v notnimi, »M, one 29. mina n
Leio XLVII.
• SLOVENEC« velja
do pošti aa nt strani Jugoslavije la v Ljubljani: ia oelo leto naprej.. K 84-— ia pol leta „ .. „ 42-— u četrt leta ..„ 21'— n en muts „ •• „ 1'—
b taosematro oeloletao K9S-—
s Sobotna izdala: 5
Za oelo leto ..... K 1S-— sa Inozemstvo.. . . „ 20 —
i ' * Inserati: a t Enostolpna petltvrsta (59 mm široka la 3 mm visoka ali nje
prostor) sa enkrat . . . po K 1-20 nradnl razglasi . io K 1'80 Pri naročila nad 10 objav popust.
Najmanjši oglu 59/9 mm K-V—
Poslano:
Enostolpna petltvrsta li 3'— Izhaja vsak dan Izvzemšl ponedeljek ln dan po prazniku, ob 1. nrl zlntraj.
DV Uredništvo je v Kopitarjevi allol Itev. 6/m. Rokopisi u ne vračajo; nefrankirana pisma se ne ■prejemajo. Ursdn. telet. itv. 50, npravn. itv. 828.
Političen list za slovenski naroi
Uprava je v Kopitarjevi ul. 8. — Račnn poštne hran. ljubljanske St. 650 za naročnino In ŠL 349 za oglase, arstr. ln češko 24.797, ogr. 26.511, bosn.-liero. 7563.
Renner — zunanji minister.
NemŠko-avstrijska narodna skupščina fe sklenila z vsemi glasovi, imenovati Kari Rennerja za ministra zunanjih zadev. Ta 'dogodek nam daje povod, da spregovorimo nekaj misli o tej ljudovladi, ki jc bila nekoč središče in vodilna dežela monarhije, Z naglostjo in korenitostjo, ki je za opazovalca skoraj presenetljiva, je vodilna soc. demokratična stranka na Dunaju ubila in tmičila tradicije in zastarele naprave umrlega cesarstva. Kari Renner, ki je stal na čelu republikanske zakonodaje, je izdelal v par mesecih demokratično ustavo, strmoglavil preostanke absolutističnega državnega duha in reorganiziral celo vrsto Ustanov avstrijskega značaja. Potom kon-stituante, ki je bila voljena v najnevarnejših dneh prevrata kljub težkemu zunanjemu položaju, je dovršil veliko preobra-ževalno delo.
Če izvzamemo zagrizene in omejene Nemce na Koroškem in Štajerskem, moramo priznati, da se je ludi značaj javne ustave in način vladanja v ljudovladi spremenil. Prejšnje metode politične cenzure, ki so dušile svobodo tiska in teptale državljanske svoboščine, so izginile. Prostoduš-nost, ki vlada na Dunaju, je vidna na mah motrilcu javnega življenja ljuclovlade. Bolj-ševiška stranka, ki izdaja svoje dnevnike in celo revijo, je najnevarnejši in najbolj trdovratni sovražnik vladajočih socialistov. Kljub tej opasnosti se izogiba republikanska vlada vojaškega in policijskega nasilja in dokazuje s tem, da ji je dalo politično življenje stare monarhije precej državniškega izkustva. Renner in Bauer vesta dobro, kaj pomenijo represalije v političnem življenju. Zatiranje in policijsko preganjanje socialnega pokreta mu zamore dati — kakor kaže zgodovinsko izkustvo — le še več moči in nepotreben mučeniški sijaj. Najnedolžnejše in najplitkejšc gibanje postane s takimi načini pomembno. Ker se ljudje vedno, posebno pa v teh časih postavljajo radi na stran zatirancev, zadobi struja z lahkoto popularnost in postane s tem še le resničen in nevaren sovražnik. Policijsko preganjanje bi bilo komunističnim voditeljem zelo pogodu in ga skušajo zato na različne načine izzvati. Renner pa je miren in moder dovolj, da se ne da zvo-diti na to skrajno lahkomiselno in nevarno pot. S tem je odbita agitatoričnemu in pro-pagandističnemu delu komunistov vsa ostrina in jim je uničena vsa privlačnost.
Socialni demokratje gredo v svoji taktiki tako daleč, da dajejo komunistom svoje
dvorane in javna poslopja na razpolago za ljudska zborovanja. To se je vršilo in se vrši celo po krvavem revolucionarnem nastopu komunistov. Boljševiki so v veliki zadregi v svojem boju, ker jim je nemogoče kazati na »tirane« in krivične zatiralce. Omejeni so na strog stvarni in izključno idejni boj, ki je silno težak, malo prepričevalen in brez nevarnosti,
Iz te taktike se zrcali velika politična razumnost in popolno poznanje našega časa. Kdor pozna razpoloženje razdraženega, vsled vojne skrajno nezadovoljnega ljudstva, ve, da je policijsko nasilje na moč nespametno in kratkovidno politično sredstvo.
Če bi bila J. D. S. na Dunaju, bi pripovedovala seveda, da so Renner, Baucr in Fric Adler »slabiči na državnem krmilu, katerih delovanje na celi črti izpodkopava državno avktoriteto.« Le ljudje, ki so izgubili stik z ljudstvom in nimajo prav nobenega upogleda v trpljenje, ki je šlo s svetovno vojno preko Evrope, morejo verovati v politično odrešilnost policijskega sistema.
Socialno čuteči ljudje morajo politične metode stare Avstrije odkloniti in jih povsod in brez prestanka pobijati.
Jože Stabej:
Njih okrožni tabor v Celju 27. t. m.
»Mlaj, kakor ga še ni postavila čvrsta slovenska roka, —^svet, kakor ga še ni rodila nobena pomlad na slovenskih tleh — zdravi« Tako sta brzojavila 2. 5. 1903 dr. Krek in dr. Korošec z Dunaja prvim orlovskim telovadcem v Ljubljano. In pri orlovski prireditvi v Celju so mi bile venomer te besede v mislih. Saj pri tako sijajnem nastopu tudi nisem mogel drugače; ko pa je bil ves tabor samo izraz krepke in zdrave moči naših fantov in deklet ter zdrave in nepokvarjene sile v njih.
Ne vem, če jc že minil čas, ko sc je smatralo Orlovstvo za dnevno bagatelo in za podrepnika gotove stranke. Pustili so me živeli v svesti, da iz tega itak ne more narasti nič večjega, ali sploh kaj pom^pib-nejšega. Res, da v prvem povojnem času ni bilo kaj posebnega opaziti in da je bil vpliv orlovstva na splošnost docela malenkosten, — če že ne — kakor hočejo drugi — ni-čeven. — Razumljivo, da se ni mogel postaviti takoj v enako vrsto s Sokolstvom, ki ima že na Slovenskem prvo svoje društvo od leta 1863, Orel pa šele od 1. 1908.
Po kratkih letih dela pa sc je preokre-nila stvar v pozitivno smer in ravno zadnji čas pred svetovno vojno se je pričel Orel
dvigati. Že n, pr. samo suho dejstvo, da je imel slovenski Sokol 1. 1913 članov 6613 in vpisanih telovadcev 1761, Orel pa isto leto 5228 članov in 2696 telovadcev nam znači napredek orlovske misli. Pa Sokol že dela v presledkih od leta 1863 sem. Razmah Orlovstva je bil vedno večji, za Slovenci so ga prevzeli takoj Čehi in ideja se je širila med ljudstvom, ki jo jc pozdravljalo povsod. Je pa Orel tudi najbolj sveža in čila organizacija, ki pri delu ne more za-stareti in pri pravem vodstvu tudi ne kreniti na napačna pota. Sokolstvo je imelo izpočetka maloda v vsem isto smer, dokler se je še držalo Tyršovega načela: »Sokolstvo je nad strankami in služi vsemu narodu.« Ko pa je zgrešilo in ovrglo ta program, nadomestilo vero s svobodomisel-stvom, se vdinjalo slepo oni ali večim strankam, torej samo majhnemu delu naroda in pričelo s protikrščanskim delovanjem, je izgubilo svoj poklic in prešlo na krive ceste, ki še koraka po njih danes, kakor moramo tudi pribiti, da je še vedno mnogo Sokolov dobrih in poštenih. Ti pa morajo odpasti od prvih, ko izprevidijo popolnoma, kje jc oficijelno Sokolstvo.
Mišljenje glede na Orlovstvo pa doživlja danes preobrat in sicer tako, kakor je moral nujno slediti. Iz omalovaževanja in zabavljanja raste zanj zanimanje, orlovska načela pridobivajo novi krog pristašev. Predsodki proti njemu sc podirajo, Orel jc pr ?stal svoj krst. V znamenju boja za svoj o'.'oj in resničnost krščansko-družabnih
ov!
Ko prihajam tu na nekoliko natačnejše poročilo o nedeljskem okrožnem taboru v Celju, povem takoj izpočetka nepristransko mnenje vseh udeležencev, da se je ob-nesel prav dobro, tako kakor sc ni pričakovalo. Omenim še netočnosti pri izvajanju prostih vaj, ki pa jih pripisujem na rovaš godbi, ki ni znala dajati takta in je tako pravilno telovadbo malo da nc onemogočila. Tehnična neizurjenost sc jc opazila lc pri par posameznikih, dočim so pri orodni telovadbi dokazali vsi takšno višino in izurjenost, kakor si je ni mislil nihče.
Iz Ljubljane je odpeljal zjutraj ob 5. posebni vlak in dospel v Celje z nad tisoč potniki. Nekateri vozovi so bili okrašeni z zelenjem, venci in zastavami. Iz Maribora in drugih krajev Štajerske se je pripeljalo in prišlo mnogo udeležencev. Goste s Kranjskega so dočakali na kolodvoru z godbo in občinstvo jih je iskreno pozdravilo.
Potem se je uredil sprevod, ki je odšel k sv. maši v mestno župnijsko cerkev. Na čelu je jezdilo deset Orlov, nato je sledila godba, predsedstvo Orlovske Zveze, deset zastavonoš z zastavami. Na to so se vrstili
1
I STE K.
Še neka! © abecedi
slovenski
fGospodični učiteljici Franici Bezlajevi v odgovor na njen članek v »Slovencu« z dne 20. julija 1919.)
Vaš članek »O slovenski abecedi za slepce po Braillu«, ki je izšel v zadnji nedel-ski številki »Slovenca«, mi daje povod, da se dodatno k različnim razpravam o slepstvu, ki sem jih svoj čas podala javnosti, oglasim Se enkrat.
Pisava za slepce, iznajdba slepega Francoza Louis Braille-a, 16letnega gojenca zavoda za slepe v Parizu, ima za osnovo skupino šestih pik, ki so razvrščene v dveh navpičnih vrstah po tri, ali pa v treh vodoravnih vrstah po dve piki. Ako te pike označimo s številkami, tedaj je na levi strani prva, druga in tretja pika, na desni pa četrta, peta in šesta pika. Vodoravne vrste imajo potem
1., 4. piko 2„ 5. „ 3., 6. „
•	•
•	•
•	•
Temeljni	obrazec.
Znamenja za j.i- .i.jczne glasnike jc dobi! Braille tako, da jc lc pike razvrstil na različen način po 1, 2, 3, 4, 5 ali cclo 6 na eno, oziroma dve ali tri vodoravne vrstice nave-
denega obrazca, ki nam predstavlja v prostoru eno Braillevo celico ali en stolpič.
Na podstavi tega obrazca sloni krog 60 različnih originalnih znamenj, ki so bila v francoskcm jeziku potrebna za abecedo in še posebej za naglašene glasnike, katerih ima francoščina posebno veliko ter razna druga znamenja, kakor so n. pr. ločila in znamenje za število.
Pisava po Braillevem sistemu se je vsled enostavnosti principa tako ukoreninila, da tvori sedaj podstavo pisavi slepcev vseh kulturnih narodov. Brailleva iznajdba je premagala vse kritike in se obnesla tako splošno, da je postala univerzelna.
Razvoj in prireditev pisave za slepce sta pri vseh drugih jezikih pokazala jasno potrebo, da je najboljše, če se je dotična pisava kar najtesneje prilagodila francoskemu sestavu, ne pa se oddaljila od njega. Kar je skupnih črk in znamenj, je vse in povsod enakomerno ohranjeno (22 znamenj). Edino izjemo tvori ruski »jk* (ž). Kar je različnega, uporabljajo drugi narodi za posebnosti svojega jezika po svoje, zlasti da izrazijo nekatere glasovne skupine. V zaznamovanju glasovnih skupin tiči že početek slepskega tesnopisa za posamezne jezike.
Pri tem se sklicujem na pregledno tabelo z različnimi abecedami po Braillu v enciklopedični ročni knjigi o slepstvu, ki jo je spisal Aleksander Mell.
V 22 predalih so označena skupna znamenja, ki jih imajo za iste glasove Francozi, Angleži, Amerikanci, Čehi. Hrvati, Poljaki.
Nemci, Danci, Ogri in Italijani, Rusi se od ostalih naštetih slovanskih narodov ločijo v imenovani razdelitvi v tem, da uporabljajo za francoski znak »j« svoj -- ;ic« (ž), kar jc fonetično sorodno.
Edino skoro, na kar se ta tabela še ni ozirala, je to, da so Hrvatje zamenjali medsebojna znaka za »z« in »ž«. To so nam poročali letos. Odslej imajo Hrvatje za »z« in »ž« ista znamenja kakor mi Slovenci. Glede rabe novih znamenj se bodo lahko pridružili Hrvatom tudi Srbi.
Nadaljni predali tabele kažejo, da vsi našteti narodi v svoji pisavi po Braillevem originalnem sestavu uporabljajo za črke, ki imajo naglas k c, ali strcščico, ali kljukico (cedili e) ali kak drug podoben privesek, vedno in povsod le po eno Braillevo celico ali en stolpič, nikdar pa ne dveh.
Vzrok iskati je naravno v tem, da je simultanni vtisek, ki ga mora dobiti slepec pri obtipavanju enega znamenja, tem sla-bejši, čim obširnejši je prostor, ki ga zavzema dotično znamenje. Čhn manjše in ožje je znamenje, tem zanesljivejši jc psihološki učinek.
V onem delu tabele, ki kaže razločke slepske pisave pri posameznih narodih, najti je zopet nekaj skupnega. Rusi, Hrvatje in Čehi uporabljajo za črko »s« isto znamenje, kakor sc je uveljavilo za slovenski »J«.
Čuditi se Vam moram, da ste v svojem članku v »Slovencu« od dne 20. julija 1919 . proti temu »š« nastopili tako ostro in nculc-l meljeno. Če ie ta znak primeren in dober,
Orli v kroju, 284 po številu, 172 Orlic in
nekaj naraščaja, za tem obilo narodnih noš in Orlov v navadni obleki. V sprevodu je korakal tudi Orel-poverjenik dr. Karel Verstovšek. Utis, ki ga je imel človek pri pogledu na dolge vrste v sprevodu je bil lep in razveseljiv. Po vseh ulicah ob straneh je bilo polno občinstva, državna policija je skrbela za vzoren red.
Tiho sv, mašo v cerkvi jc odslužil državni poslanec dr. J. Hohnjec. V cerkev, so odšli: Orlice, naraščaj in drugi verniki, dočim so ostali Orli pred cerkvijo. Na koru je lepo popeval mešan pevski zbor.
Po sv. maši so odkorakali vsi udeleženci na Dečkov trg pred- Narodni dom, kjer se jc vršil javni tabor. Taboru jc predsedoval in ga otvoril dr. Ogrizek iz Celja, ki jc izprcgovoril pozdravne besede in izražal vzradoščenje celjskih Slovencev nad to prvo javno slovensko prireditvijo v Celju. Krivičnost in nekdanja oholost celjskega nemškutarstva jc poražena. Poudarjal jc pomen orlovske organizacije in njena načela. Na to je dobil besedo poverjenik dr. Karel Verstovšek, ki jc v dolgem načelnem govoru poda! krasno vse ono, kar hočejo Orli in krščansko ljudstvo sploh. Spočetka pa je izrazil začudenje r.ad tem, da ni prišel pozdravit slovenske mladine mestni gerent, ko je prva, ki prvič svobodno manifestira v slovenskem Celju. Za dr. Vcr-stovškom so še govorili dr. Hohnjec, ki jc prinesel na tabor pozdrave dr. Korošca in Jugoslovanskega kluba, Hrvat Donadini, I. podpredsednik Orlovske Zveze br. Jože Pire in br. Krepek, S himnama »Hej Slovani!« in »Lepa naša domovina« je bil taboi zaključen.
Sprevod, ki se je uredil po zborovanju, je krenil v istem redu kakor prej na telo-vadišče, ki je bilo pripravljeno na obširnem vrinem prostoru mestne dekliške šole, kjer sc jc vršila skušnja tclovadccv za popoldanski javni nastop. Drugi udeleženci pa so se razšli po mestu in nekateri so se »okorajžili« na Stari grad.
Popoldne ob 2. je bilo na telovadišču že polno občinstva. Prišli so gostje. Med njimi jugoslovanski finančni minister dr. Momčilo Ninčič, ki se jc pripeljal iz Ljubljane, poverjenik dr. K. Verstovšek, mestni vojaški zapovednik, celjski okrajni glavar dr. Žužek, poslanec dr. Hohnjec in šc nekaj drugih.
Nastop telovadcev jc bil lep in gotov. Nastopili so: naraščaj s proslimi vajami, Orli in Orlice s prostimi vajami, Orli z vajami s palicami, Orlice z vajami s šerpami in Orli na orodju, končno vsi skupno v alegorični skupini na peterih bradljah. Gledalci so bili z vsemi izvajanji jako zado-
da ga rabijo Čehi, Hrvati in Rusi, bi nikakor ne kazaio ga odstraniti in ga nadomestiti z novotarijo samo radi tega, ker ga rabijo za svoj »seli« tudi Nemci. Vaše stališče vzbuja vtis, da Vam niti znano ni bilo, da smo si s Čehi, Hrvati in Rusi v uporabi znaka »š« edini.
Vaš predlog za izpremembo tega znaka nasprotuje, vsem Braillovim principom in se mi zdi stvarno popolnoma nepotreben.
Čelu, Hrvatje, Rusi in z njimi tudi mi uporabljamo za označenje črke »š« oni znak, ki ga imajo Francozi za »u« s strešico (ac-cent circonflcx) »(i« in ga mi vsi štirje narodi nc moremo rabiti za take namen«!.
Prav ista stvar je s črko »ž«, ki ste jo, gospodična, zavrgli, češ, da je edino nemškega izvora. To ni res.
1 a znak je francoski c s krativcem (ac-cent grave), »£«, angleška kratica »the«, italijanski »e«, češki »ž«, nekaj časa tudi, kakor sem že omenila, hrvatski »ž«, poljski »ž«, in če hočete ogrski »zs«.
Kdor tega ne verjame, naj si ogleda Mcl-lovo enciklopedijo. Kar je za Čehe in Hrvate prav in dobro, naj bo tudi za nas, in prav posebno nepotrebno in nespametno bi bilo odpravljati to, kar so uvedli v svoji že obstoječi pisavi Hrvatje in kar sc jc uvedlo tudi Dri nas. Znak za »ž«
. •
• .
• •
2., 3., 4. in 6. pika
Strma 3L
6EOVBNEC, Sxn& 29. tultftt. 13181
Sfev. 172.
voljni, posebno pa so Hm ugajale nekatere proste vaje Orlov in Orlic, ki so se dobro izkazale, telovadba na orodju, predvsem pa zaključna skupina.
širše seje Orlovske Zveze, Iti se je vršila po telovadbi, se je udeležilo mnogo bratov in sester. Razpoloženje, ki je vladalo pri njej, je bilo več ko navadno in dalo izraza krepki Orlovski misli. Določilo se jc več važnih sklepov za celotno organizacijo, ki so pa sporočena na drugem mestu. Nepopisno je bilo veselje ob sklepu, da se bo vršil 1. 1920. Slovanski Orlovski zlet v Mariboru.
Prosta zabava, ki sc je razvila potem na telovadišču, je bila preprosta in dostojna. Obsojali bi pa najhuje sleherni prestopek dostojnosti br. Orlov in vsakogar. Mislimo, da se tega ni zgodilo, kar nam mora biti v veselje in radost. Bilo pa je malo časa za zabavo, ker cb 7. smo odkorakali skupno na kolodvor in se odpeljali zopet s posebnim vlakom v Ljubljano, ostali pa so se razšli ali odpeljali vsak na »voj kraj — v srcih s polno zavestjo: Na S Orel se dviga.
Slovenski frančiškani škofu IVIahnlčn.
Frančiškanski provincijalni kapitelj
fe v svoji seji dne 24. julija t. 1. sklenil, da «e pošlje presv. škofu dr. Mahniču, ki ži-tv{ v pregnanstvu na Laškem, udanostna Izjava, ki se glasi:
Presvetli gospodi Gregorij naši >Ljubil si pravico in sovražil krivico...«, zato bivaš v pregnanstvu. Bivaš, toda če Bog hoče, se povrneš; kajti Tvojemu trojedinemu narodu, ki ča-■ti v Tebi svojega prvoboritelja v verskem in narodnem oziru, si prepotreben, zlasti v sedanjem času.
Presvetli vlaiiJa! Ko je kruti Herod •v. Petra, prvaki apostolov, vrgel v ječo, }e cerkev Dres prenehanja molila za njegovo rešitev. In dobri Bog je poslal angela iz nebes, ki je Petra rešil in ga vrnil žalujoči in proseči cerkvi
Preljubljeni višji Pastir! Vedi, in bodi Ti kapljica medu v kupo jgrenke mire, da Tvoje rodno ljudstvo, ki iTe ljubi in grli in Tvoje ime z velikim spoštovanjem izgovarja, da to ljudstvo z nami vred prosi ?a-Te, da bi Te ljubi Bog čimpreje rešil pregnanstva in Te vrnil Typji osiroteli čredi in nami
fllltftPirf m	Slede podpisi.
fig* X.
namesto luči — požar.
S poredno s prevratom, ki je s hitrico sledil vojni katastrofi, se pojavlja povsod kakor po načrtu hlepenje po šolski r e f o r -m i. V, Nemčiji so svobodomiselni krogi nastopili z zahtevo, da hočejo takozvano enot-nostno šolo, to pa zaradi tega, ker bi z njo najlaglje in kar z enim udarcem ter brez posebnega boja odstranili versko šolo in z njo krščanski nauk iz vseh šol. Znani minister Adolf Hoffmann je s kratko absolutistično odločbo izrekel smrtno obsodbo nad versko šolo; toda katoličani so sc uprli taki »demokratski^ vladi ter s svojimi škofi odločno ugovarjali, da bi sc mladina celo potom šole silila v žrelo brezverstvu. Poslanci »centra« so nastopili ter s svojim priznanim vplivom dosegli, da se jc vendar še ohranila možnost verstvene šole, da še ostane krščanski nauk kot reden učni predmet.
Na Bavarskem je ministrstvo za pouk izdalo 25. jan. t. 1. podobno kulturobojno odredbo. iTakoj drugi dan je protestiral celokupni episkot, in sicer iz pravnih, nravstvenih, socialnih in vzgojnih razlogov. Nadškof monakovski Faulhaber je v posebnem škofijskem listu poudarj&l« da je odredba ministrstva, ki odpravlja verski nauk iz šol, pred Bogom težja, nego morilni ukaz trinoga Heroda. Staršem piše nadškof Faulhaber med drugim tako-le:
»V vesti ste, krščanski starši, slejkoprej zavezani, navajati svoje otroke, da obiskujejo krščanski nauk, pravtako, da hodijo k službi božji in prejemajo sv. zakramente. Še nikdar v življenju naše ljudstvo ni tako nujno potrebovalo Zveličarja sveta in socialnih moči svete vere kot danes. Še nikdar ni bilo verstvo z vsemi zveličavnimi in krepilni-mi viri tako nujna državna potreba kot danes. Šc nikdar ni bil krščanski nauk za naraščaj tako nujno »obligatni predmet« kot danes...«
Protestne besede so imele očividen učinek. Povsod po deželi je nastopilo katoliško ljudstvo zoper ministrsko odredbo in zavarovalo svoje otrOke pred tiranstvom brezvestnih no-gočnjakov.
Pred par tedni se je pojavila tudi na obzorju naše nove domovine neka reforma za preustroj srednjih šol s »krotkim« priveskom, da sc s četrtim razredom na srednjih šolah ukine krščanski nauk! Ne vemo, ali se naša javnost nc zaveda dalekosežnosti tega predloga, ki je izšel od ministrske mize beogradske, ali pa se sodi, da tega usodnega koraka ne mislijo zaresno izvršiti! Zadnji in skrajni čas je, da povzdignemo vsi kot en mož — na shodih, po društvih in družbah — svoje glasove, da enodušno protestiramo proti začetemu razkristjanjevanju naše srednje šole, iz katere bodo izšli naši bodoči voditelji. Protestiramo, da bi se na tak način teptala verska zavest in najdražje svetinje našega ljudstva. Naš narod zahteva, da se mu sinovi in hčere vzgajajo tudi v višjih razredih srednje šole slejkoprej na: temelju učnega načrta, ki bo obsegal kot glavni učni in vzgojcvalni predmet krščanski nauk.
Framasonstvu, ki tiči brez dvoma kot prva gonilna sila v tem nepedagoškem, furti-maškem in nedemokraškem predlogu za odpravo krščanskega nauka na višjih srednjih šolah, se za tako prosveto lepo zahvaljujemo. Ali je to tista luč, ki smo jo pričakovali iz Beograda?
Komur velja ta beseda ogorčenja, nai se zaveda, da je podoben dečaku, ki sc igtl z žveplenko ob robu s smodnikom napolnjenega soda! Odraščajoči srednješolski mladini, ki uprav v teh letih potrebuje izdatne moralne opore in zanesljivega vodstva — jemati priliko za versko poglobitev in jo pustiti brez orientacije in brez duhovnega orožja za nevarnosti bodočega življenja, sc pravi toliko, kot prepustiti ladjo viharnim vetrovom in pogubonosnim valovom brez krmarja in brez jadra.
Vprašamo dalje krmarje naše mlade države: Ali mislite, da s tem utrjujete temelje državni stavbi, če ji jemljete najvarnejšo oporo, versko in nravstveno izobrazbo in s tem zanesljivo zagotovilo zvestobe in vdanosti bodočih vodilnih činiteljev v državi I? Ali mislite, da delate trdno vez med podaniki tro-imenskega naroda, čc bi hoteli šariti z odloki, ki pomenijo hudo razžaljenje naših verskih čuvstev in verskega prepričanja!? Ali mislite, da se strinja z demokratičnimi načeli, s katerimi se je napravilo toliko ugodnega razpoloženja med ljudstvom ob tvorbi nove države, če sc kar preko predstavnikov, ki
niti voljeni niso bili, hoče uveljaviti žaljiva in razburljiva kulturnobojna naredba I?
Kdo pa naj odločilno posega v to tako v srcc naroda posegajočo zadevo? Kdo ima prvo in naravno pravico do odgojc in izolike? Jasno, da starši. Kakor se trta opira na količek, tako se naslanja otrok na starše: V otroku ljubijo starši sami sebe, in ta ljubezen jih krepi, da so zmožni doprinesti za otroka najhujše žrtve. Po drugi strani je pa otrok popolnoma navezan na roditelje ter jim docela zaupa. Starši so torej žc po naravi in po naravnem zakonu, ki ga je Stvarnik zapisal v njih srca, obvezani, da skrbe za vzgojo otrok.
Poeledica te dolžnosti jc pravica do vzgoje, ki je nc more in ne sme staršem nikdo iztrgati. Kajpada smejo roditelji del te pravice prepustiti tudi drugim, kajti sami večinoma niso v stanu izpolnjevati in izvrševati vzgojnega poklica v taki meri in na tak način, da bi bila otrokom bodočnost zavarovana. V ta namen je ustanovljena šola, ob zibelki šole pa stoji Cerkev. Šola je in ostane pomožna ustanova družini, kir mora vzgojo tako oskrbovati, da vedno in povsod vpošteva voljo roditeljev. Ako šola ne ustreza upravičenim in nujnim zahtevam staršev, ako zanemarja ver-stveno in nravno vzgojevanje, ki brez njega pošteno življenje ne more obstati, ki jc torej nujen postulat vsake šole, so roditelji nc lc upravičeni, marveč v vesti primorani, da sc upro z vsemi dovoljenimi sredstvi in odločlni dobi mladostnega razvoja!?
Najrevnejši oče, najubožnejša mati rada prestajata lakoto in pomanjkanje, da, tudi smrt, samo da zagotovita otroku življenje in srečno bodočnost. Ta otrok je v prvi vrsti član domače družine, ki skrbi zanj v mladostnih letih; ko pa nekoliko odraste, mora to skrb prevzeti poleg Cerkve deloma seveda tudi država, zlasti ako se vzgojuje v srednjih šolah. Kako bo pa ta šola nadomeščala ver-stveno in nravstveno skrb rodnih staršev, ako hoče verstveni pouk izluščiti ir. učnega in vzgojnega reda, in sicer v najbolj kritični in odločlni dobi mladostnega razvoja!?
Oglasili smo se, upamo, da šc pravočasno, da nc bo pozneje, ko bo hišo že vpe-pelil pogubonosni ogenj, treba obžalovati in popravljati, kar sc utegne z nepremišljeno naglico — čc rabimo najmilejši izraz — zagrešiti. ..	1
Končamo z vzklikom, ki ga je izustil P. Abel na dunajskem kat. shodu (1889): »Ustanovite šolo brez verstva, brez vere, pa boste vzgojili rod za verski nihilizem!«
Ententa mažarom.
LDU Pariz, 26. julija. (DKU Brezžično.) Aliirane in asociirane vlade so objavile nastopno izjavo: Aliirane in asociirane vlade bi rade sklenile mir z mažarskim narodom in naredile konec položaju, ki onemogoča gospodarstveno obnovo srednje Evrope in ki dela oskrbi prebivalstva nepremagljive težkoče. Nemogoče je pričeti oskrbovalno delo, preden nima ogrska vlada, ki predstavlja narodno voljo in ^i po črki in po duhu izpolnjuje obveznosti, sklenjene z aliiranimi in asociira-nimi vladami. Vlada Bele Kuna ne odgovarja tem pogojem na noben način. Ako naj se odpravi blokada, prične gospodar-stvena obnova in ako naj bo mir, mora biti mažarski narod zastopan po resnično reprezentirajoči vladi, ne pa po taki, čije avtoriteta temelji na strahu. Kakor se razume samo ob sebi, se bo naredilo konec zasedbi ogrskega ozemlja po tujih četah,
obsega en sam stolpec in vsakdo mi bo pritrdil, čc pravim, da bo ta znak ostal in da skoro gotovo nc pride nikdar do veljave od Vas predlagani znak, ki zavzema popolnoma brez vsake potrebe zopet d^ stolpiča ter krši Braillev princip.
Svoj predlog stavite iz stališča, da Ncmci uporabljajo isti znak za svoj ostri »8« čili »ss«. Ne glede na to, da nemški nima prav ni-kakega stika s slovenskim« »2« in da ga je v slovenskih besedah nemogoče zamenjavati z »ž«, bi morali Čehi, Hrvati, Rusi in Poljaki odpraviti ali izbrisati, kar po več znakov samo zaradi tega, ker jih v drugačne in svoje namene uporabljajo tudi Nemci. Čehi bi se morali odreči devetim znakom, čc vštejemo v tabeli v predalih za Nemce tudi nemški »ss« ali »B«. (Ta znak je v tabeli izpuščen.)
Francoski i s strešico »i« jc angleški »sh«, češki »č«, hrvatski »č«, slovenski »č« ter madjarski »cs«, obenem pa nemški »ei«.
Zakaj bi kazalo ta znak nadomestiti z znakom dveh stolpičev, mi je neumljivo, in jaz nikakor ne morem najti resnega razloga v tem, da ga slučajno rabijo Nemci kot svoj >ei«.
Če bi morda kdo oporekal, da znaki za »s« in »z« na eni ter »š« in »ž« na drugi strani v začetku delajo čitateljem težkoče zaradi svoje simetrične oblike:
• •
. .
2„ 3., 4. in 6. pika z
1., 5. in 6. pika S
dovolila bi si, opozoriti ga na simetrijo znakov za »c« in »i«, ki sta v francoščini, torej v Braillevem originalnem sistemu, najbolj pogosta znaka.
Velecenjena gospodična! Vaš predlog se opira na težkoče, na katere ste zadeli pri poučevanju slovenske slepe mladine v materinščini in pri tem priznavate, da sc je ta pouk vršil v Gradcu. Pouk se bode odslej vršil na tleh Slovenije, kjer ne bode nikake prilike, da bi se v ta pouk mešali nemški pojmi in z njimi tudi seveda nemški znaki. Pouk bode imel originalno slovensko smer in nikakor ne gre, da bi se kršil Braillev sistem samo radi tega, ker bi oni slepci, ki so 6e učili v nemškem jeziku, morda ne mogli premagati teh težav. Te težave bodo ob pravi metodi takoj izginile, čc bodo učitelji slepcem obrazložili, da je č, š, ž v znaku skupen Slovencem, Hrvatom in Čehom.
V svojem članku ste pogrešili pravo obliko za črko a, kar vzbuja vtis, da se jc uri-nila pomota v članek iz prenagljenja, in vsakogar, ki pozna Braillevo pisavo, sili, da čita od Vas predlagam »č«, »š«, »ž« kot zlog »ac«, »as«, »az«.
Končno Vas nameravam opozoriti, da jc bil od Vas zgrajani črkopis odobren in uveden v resnem prevdarku in posvetu strokovnjakov. vseh faktorjev, ki so sc konccm leta
1917. zanimali za vprašanje, kako je ugotoviti črkopis za prireditev slovenske knjižnice za slepce.
Meseca februarja 1918 je bil razglašen v slovenskih časopisih, tudi v »Slovencu«, oklic na slovensko ženstvo, v katerem jc bilo izrečeno splošno vabilo, da vsak, kdor se zanima za ustanovitev slovenske slepske knjižnice, pridi k predavanju in sodeluj pri pisanju knjig za knjižnico. Takrat ste, velecenjena gospodična, molčali iz meni neznanih razlogov, ki so Vaša stvar. Molčali ste, v svojem članku pa povdarjate, da ste na dotične težkoče zadeli tekom svoje večletne prakse v Gradcu, iz česar bi bilo popolnoma pravilno sklepati, da so Vam bile težkoče meseca februarja 1918 gotovo že znane. Ne morem si misliti, da koncem meseca februarja 1918 niste čitali slovenskih časnikov ali da niste ničesar čuli, da se imajo pisati slovenske knjige za slepce. Da tedaj niste stopili v javnost s kakim predlogom, ko je veljalo samo delati in delati in da hočete sedaj v že storjeno delo, namreč v knjižnico, ki je v popolnem skladu s hrvatskimi in češkimi knjižnicami, spraviti nekaj novega in nepotrebnega, zdelo sc bo vsakomur, da ste »prišli« prepozno. Isti očitek bi vas zadel celo v tem slučaju, če bi bil Vaš predlog umesten in utemeljen.
Jaz mislim, da mi bodo one dame, ki so se vkljub vsem političnim nevarnostim tako mnogoštevilno in radovoljno odzvale vabilu k ustanovitvi slovenske knjižnice za slepce, »lasti oslepele vojake, pritrdile in ostale iz prepričanja pri sedaj veljavnih in dobro vpeljanih znakih. J Minka Skabernetova.
ako bo poveljnik aliiranih čet preverjen o pravem izvrševanju pogojev za premirje.
Francosko časopisje o Mažarih.
LDU. Lyon, 28. julija. (Brezžično.) —' Francosko časopisje se obširno peča z ofenzivo tnažarskih boljševikov proti Rumunom. »Journal« pravi, da ta pojav predstavlja nevarnost, ki jo je treba nenadoma in v kali udušiti. Žc zopet groze Mažari, da razvnamejo vojno v osrednji Evropi. Končno bodo velesile vendarle morale uvideti, da trajen mir v Evropi ni mogoč, kokler obstoji žarišče boljševizma v Budimpešti, in da vsako nadaljnje zavlačevanje proti-nastopa resno grozi ,da bo izzvalo najhuje neprilike. Zavedajoč sc teh nevarnosti, priznavajo tudi Jugoslovani neobhodno potrebo, ostati v prijateljski zvezi z Rumunijo. — »Petit Parizien« piše: Namen tnažarskih boljševikov je, razbiti Rumunija O resnosti položaja si ni treba delati nobenih' iluzij. Ali sc bodo Rumuni, navezani samoj na svojo lastno moč, mogli upirati mažar-skemu navalu? Načrt budimpeštanske sovjetske vlade jc jasen: uničiti rumunsko armado in podati roko Ljeninovim udeČim gardam. Obenem si prizadevajo, izzvati na Hrvatskem nemire proti Srbom, v čimer sc njihovo rovanje strinja s podpihovanjeo* nemških agentov v tej pokrajini Premagani sovražnik izkuša najprej osamiti, pon tem pa ugonobiti enega izmed naših zavez-'jikov. Treba mu jc na vsak način priskočiti na pomoč, zakaj francosko javno mnenje niti najmanj nc dvomi o tem, da mora v tako važni stvari veljati popolna vzajemnost med zavezniškimi narodi. — »Echo de Pariš « komentira madžarsko ofenzivo inj pravi, da namerava Mažarska, čije zlon činska častihlepnost je pomagala Vsenem-cem izzvati svetovno vojno, nadaljevati ta vojno, potem, ko jc Nemčija žc podlegla, Nastane vprašanje, ali se bodo zavezniki ozirali na to izzivanje. Želeti bi bilo, pravi piscc, da bi zavezniki končno spoznali v) rastoči predrznosti Belo Kuna posledice svoje žc predolgotrajne popustljivosti: prišla jc ura, da se uporabi sila do skrajnosti, kakor sc jc svoj čas izrazil predsednik Wilson.	'■'■!•' !r
l- Dr. Renner zopet u i Parizu.
LDU Lyon, 28. julija. (Brezžično.) V ne-» deljo zjutraj sta se nemškoavstrijski državni kancelar dr. Renner in delegat Richard Schul-ler s posebnim vlakom vrnila iz Feldkircha vi St. Germain. V njihovem spremstvu so bili tehnični in finančni sosvetniki Krast, Griiner in Wutte. Kancelar dr. Renner je takoj po prihodu v St. Germain vložil prošnjo za podaljšanje desetdnevnega roka, ki so ga zavezniki pri izročitvi drugega dela mirovne pogodbe dovolili Nemški Avstriji za predlon žitev odgovora.
LDU St, Germain, 27. julija. (DunKUJ. Državni kancelar dr. Renner se je danes zjutraj vrnil iz Feldkircha. Takoj nato je poro-^ čal zaupnikom političnih strank o kabinetni konferenci v Feldkirchu o ukrepih glavnega odbora in narodne skupščine. Nato je pozval k sebi v St. Germain delegirane uradnike in člane državnega urada za zunanje zadeve, sporočil jim spremembo v vodstvu tega urada, in sc v toplih besedah spominjal zaslug, k a-* terih si jc v težavnem položaju stekel za publiko dr. Bauer.	^
LDU Pariz, 27. julija. (DunKU ^ Brezžično). Po svojem povratku v St. Germain jc poslal državni kancelair dr. Renner predsedniku mirovne konference prošnjo, da se podaljša desetdnevni rok za odgovor na načrt mirov« ne poffodbe.	1 Mi U
Vrhovni zavezniški svet in Rusija.
LDU Lyon, 28. julija. (Brezžično.) Pri svojem posvetovanju o trgovinskih odnošajih med Rusijo in drugimi državami se je vrhovni zavezniški svet dotaknil v soboto tudi vprašanja, da-Ii naj se še nadalje vzdržuje blokada Rusije ali nc. Zdi se, da je zastopnik Zedinjenih držav, Whitc, po navodilih predsednika Wilsona stavil o tej stvari nekatere predloge. Po naziranju Amerikancev je blokadno stanje neločljivo od vojnega stanja. Ker pa ententa z Rusijo ni v vojnem stanju, se mora tudi blokada odpraviti. Drugi člani konference sicer tej resnici niso ugovarjali, toda poudarjali so, da z Rusjo niso niti v mirovnem stanju in da v mednarodnem pravu ni nikakega podobnega primera, ako sc žc Amerika postavlja na pravno stališče. — Kakor izvaja »Journal des Debats«, je sklenil svet petorice, opozoriti predsednika Wilsona na neugodne praktične posledico, ki bi jih imela odprava blokade; v tem primeru bi sc namreč poboljšala prehrana boljševiške armade in boljševiških funkcionarjev na škodo protiboljševiških mas. Tako bi sc nasprotovalo prehranjevalni akciji, kakršno je zamislil Iloover in za kakršno se poteguje tudi ameriška vlada, namreč prehrani v korist celokupne Rusije.
poroča »Journal des Debats«, White v soglasju z Wilsonovira stališčem svoje pomisleke proti blokadi Rusije. Po amerikan-skem naziranju je blokada dopustna samo v času vojske. Ker pa med entento in Rusijo ne obstoji vojno razmerje, mora biti tudi blokada ukinjena. Ostali člani petorice temu dejstvu niso oporekali, pač pa opozarjali na to, da prav tako malo obstoja tudi mirovno razmerje med entento in Rusijo in da v mednarodnem pravu še ni nobenega primera, iz katerega bi se dalo sklepati na ta izjemni položaj. List domneva, da je petorica opozorila Wilsona posebno na to, da bi ukinjenje blokade učinkovalo samo na ojačenje boljševiške armade in uradništva v veliko škodo vseh protiboljševiških množic*
Boji v Rusiji, LDU Moskva, 27, julija. (DKU Brezžično.) Vojno poročilo z dne 26. juhia Takoj, ko je Rdeča armada osvojila Verh-ne, Uraisk in Irbit, jc prišlo poročilo, da jc Rdeča armada osvojila Čeljibinok. Ta uspeh je izredno važen. Prog • Verhne— Uraisk—Čehabinsk—Irbit utrjuje konino-viljavno postojanke na Uraldu.
P.sM poročila.
Nov konkordat.
LDU Lyon, 28. julija. (Brezžično.) Kakor poročajo iz Belgrada, proučava minister za uk in bogočastje kraljestva SHS, dr. Alaupovič, osnovo novega konkordata z Vatikanom, ki naj velja v vsem kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Novi boji med Čehi in Mažari.
LDU Deutschaltenhurg, 28. julija. (Brezžično.) Čehoslovaške čete so pri Ostrogonu razstrelile most in ujele ogrske obmejne straže. Sodi se, da se sovražnosti med obema strankama zopet začno.
Mažarska ofenziva proti Rumunom.
LDU Bukarešta, 27. julija. (DunKU. — Brezžično.) 20. julija so Mažari otvorili veliko ofenzivo proti Rumunom. 'V bojih 20. in 21. julija so bile rumunske prednje straže primo-rane umakniti se in Mažari so prekoračili Tiso na nekaterih mestih. V severnih odsekih v okolišu Tokaja in Tiszadoba so bili odbiti močni mažarski napadi. 22. julija so rumunske rezerve ofenzivno posegle v boj, ki traja še na celi fronti. Poslednja poročila pravijo, da so bile čete Bele Kuna hudo poražene. Glasom rumunske uradne objave so pustili Mažari na bojišču 4000 mož in se umaknili premoči na nasprotno obrežje Tise.
Mirovna pogodba v italijanski zbornici.
LDU Rim, 27. julija. (DunKU. — Brezžično.) Ministrski predsednik Nitti je predložil zbornici mirovno pogodbo in predlagal, naj se izroči komisiji 24 članov, katere naj imenuje zbornično predsedstvo.
Kobaridska katastrofa.
LDU Milan, 27. julija. (DunKU). »Avanti« objavlja memorandum o kobaridski katastrofi, ki so ga predložili socialistični poslanci preiskovalni komisiji. Spomenica poudarja, da so bile čete sicer duševno potrte in utrujene, vendar pa koprneče po slavnih junaških činih pod dobrimi voditelji. Katastrofa da gre izključno na rovaš nezmožnosti vojaškega vodstva v raznih odsekih.
Stavka v Milanu.
LDU Milan, 27. julija. (DunKU) Kakor poroča »Secolo«, so sklenili milanski kovinarji danes stopiti v stavko, ker niso bile izpolnjene njihove zahteve. Gre jim v bistvu za določitev minimalne mezde. Število stavkajočih znaša okoli 30.000. V Bergamu stavka 50 tisoč tkalcev. To gibanje se pripisuje naravnost katoliški delavski uniji, katera je zahtevala, da sc zvišajo delavske podpore od 40 na 50%.
Politima novke.
-f- Glasovi o ministrski krizi. Nedeljski »Obzor« prinaša iz Belgrada brzojavko z dne 26. t. m.: Glasovi o ministrski krizi še vedno trajajo. Ker je več ministrov odpotovalo, se z ozirom na to ne more smatrati, da bi mogla kriza izbruhniti. Danes zvečer pa se je razširila po mestu vest, da je kriza, ki je že dalje časa latentna, končno izbruhnila, toda kako in na kak način, še ni znano. Trdi se, da vzrok krize ni v nobeni zvezi z vestjo »Večernih Novosti«, da odstopi minister za trgovino dr. Voja Veljkovič in da ga bo zamenjal poslanec Živojin M. Rafajlovič. Vsekakor se smatra ta vest za popolnoma netočno. Dobro informirani krogi ne verujejo v krizo v sedanjem času. Ministrski predsednik Protič skuša že dalje časa z vsem svojim vplivom odvrniti krizo, ker bi mogla slabo učinkovati na zunanjo politiko naše države in ker smatra, da tudi drugače ni zato primeren čas. Kljub vsemu prizadevanju min. predsednika Protiča pa je v radikalni stranki skupina poslancev, ki bi se nc protivila krizi, nego bi si jo tudi želela. Ta skupina, ki jo nazivljejo »radikalni radikalci«, je dosti močna. V njci
so vsi radikalni poslanci iz Vojvodine, Bosne in Srema.
+ Agitacija proti tržaškemu škofu dr, Karlinu. Tržaški listič »Ocio de soto« je uprizoril gonjo proti tržaškemu škofu dr. Karlinu kot Slovencu ler mu stavlja rok, da v enem mescu zapusti svoje mesto. Po tržaških ulicah so bili nabiti posebni natisi številke, v kateri je priobčil hujskajoči članek »Dcleoda Chartago«, — Tudi svoje vrste posebnost, da zakotni list postavlja škofu rok, do katerega mora zapustiti svoje mesto.
-f- Kočevski okraj ! Pred tedni je bil od poverjeništva sklican v Sodražico posvet glede raznih pcticij iz kočevskega okraja. Shod za shodom je sklepal resolucije o ustanovitvi meščanske šole v Ribnici, premestitvi obrtne šole v Kočevju, kjer se opusti, v Sodražico, ter slov. nižje gimnazije v Kočevju. Posvet jc sklical in vodil poverjenik g. Vrstovšek. O obrtni šoli je referiral vi. svetnik g. Šubic. Udeležena sta bila ribniški in kočevski okraj. Razgovor je bil kaj živahen. Poslanec g. Škulj je krepko nastopal za koristi okraja, kot je že prej na shodih in pri raznih posvetih, tudi ob glavni in merodajni razpravi. Delo ni bilo zaman. Poverjeništvo za uk javlja, da se meščanska šola v Ribnici prične v jeseni, slov. gimnazija v Kočevju se obdrži oziroma se v jeseni otvori prvi razred slovenski, v Sodražici se ustanovi vzorna delavnica za izdelovanje lesnih izdelkov. Tozadevne priprave so od strani vlade že gotove. To sporočamo celemu okraju s polno hvaležnostjo neumorno delavnemu poverjeniku g. dr. Vr-stovšku.
-j- Imenovanje djakovskega škofa. »Jadran« odgovarja o vprašanju imenovanja škofa Aksamoviča '.Novi Dobi« tako-le: »Avstrijski cesarji so bili res dosegli že pred stoletji od svete stolice pravico imenovali škofe in je to pravo posebno naglašeno v dunajskem kon-kordatu z leta 1855. Vpraša pa se, kaj je ostalo od tega konkordata in od tega privilegija sedaj, ko ni več avstrijskega cesarja, ki je imel to pravico?« »Jadran« sc sklicuje na 74. kanon novega cerkvenega kodeksa, ki pravi: »Osebni privilegij je navezan na osebo in z njo vred prejenja.« List nadaljuje, da je z razpadom Avstrije prenehal tudi konkordat, tako da se naša država pripravlja na nov konkordat s sveto stolico. »Jadran« pravi nato, da se ima sedaj priznati sveti stolici nesporna pravica, da se poslužuje svojih privilegijev, država pa, ki hoče stopiti z njo v •dobre odnošaje, mora spoštovati njene medtem izdane odločbe in imenovanja.
+ Ljudska stranka v Bosni in Hercegovini. Na sestanku v Mostaru so se dne 9. t. m. bavili frančiškanski provincijali Bosno in Hercegovine s političnim položajem v teh dveh deželah ter opazili nevarnost razdora med Hrvati. Zaradi tega so zaprosili zastopnike hrvatskega naroda Bosne in Hercegovine, naj ukrenejo potrebno, da pride čimprej do sloge. Povodom te izjavo piše mostarska »Narodna Slobo-da«, cla se je hrvatska ljudska stranka osnovala samo zato. da bi ojačila in složila hrvatske katolike v Bosni in Hercegovini. Program ljudske stranke je tak, da ima mesta v njej vsak pravi Hrvat katolik in zato ni razloga, da bi nekaj gospodov ne stopilo v stranko. Čisto bosenska stranka ne moro uspešno ščititi narodne in versko-kulturne interese, pač se je treba združiti z onimi strankami v Jugoslaviji, ki zastopajo ista verska in narodna načela, a to sta ljudska stranka v Dalmaciji in banovini ter ljudska stranka v Sloveniji.
+ Anglež! o našem položaju. »Times« prinašajo članek od svojega posebnega dopisnika iz Reke. Članek obravnava naš notranji položaj z nam zelo prijaznega stališča. O Hrvatih, katere je imel dopisnik največ prilike spoznavati, pravi: Velik del hrvatskega naroda je navdušen za zedinjenje. Razlika vere med Srbi in Hrvati, ki bi bila mogla biti preminulim generacijam zapreka ujedinjenja, danes ne clcla zapreke. Katoliško duhovništvo v Hrvatski in Sloveniji spoštuje ideje nadškofa Strossmayerja. Da poglobi edinstvo z brati Srbi, je duhovščina za to, da se uvede v cerkvi narodni jezik namesto latinskega in mislim, da Vatikan tega ne bo preprečil. Srbi so v svoje uvedli gregorljanski koledar in minister vere v belgrajski vladi je Hrvat katolik. Ako se mlada država obrani, tujih intrig in ako sc tej državi pusti, da gre svojo pot, bo ta država živela in procvitala. Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev bo jez ne samo proti germanski invaziji, ampak tudi proti boljševiški anarhiji, ki preti Evropi. — Dopisnik ugotavlja nadalje, da Slovenci n Hrvati v od Italijanov zasedenem ozemlju odločno vztrajajo pri svoji združitvi z ostalimi svobodnimi brati.
-)- Delovanje Tittonija. »Secolo« prinaša poročilo svojega pariškega poročevalca, da je imel Tittoni po posvetovanju o ureditvi grško bolgarskega Moora. razKovor s Tardieuiem in C.le-
menceaujem. Tittoni hoče pridobiti Angleže in Francoze za to, da vplivajo na Jugoslovane, da popuste. V slučaju pa, da bi Jugoslovani ne hoteli popustiti in priti do sporazuma z Italijo, bo on pripravil zaveznike na izredno dogodke. Dopisnik pristavlja, da Amerikanci ne olajšujejo, ampak otežujejo vsako italijansko-jugoslovansko pogodbo. Poročilo zaključuje: Kakor izvemo, bo italijanska delegacija v slučaju, da ne pride do prave rešitve italijanskega problema, javila konferenci, da bo Italija izvršila londonski pakt. Verjetno je, da Tittoni v svojih razgovorih ni omenil te eventualnosti, vendar bo pripravil zaveznike na najhujše. Mi nismo ravno posebno močni na konferenci, ali tudi prav slabi nismo.
+ Papež nemškim škofom. Ob priliki, ko jc bila ustavljena blokada proti Nemčiji, je poslal papež nemškim škofom pismo, v katerem izraža svoje veselje nad tem, da jc ustavljena proti Nemčiji blokada, ki je povzročila toliko žrtev med nemškim narodom. Škofom priporoča, da pripomorejo po svoji moči k izboljšanju stanja nemškega naroda.
+ Poincare ne bo več kandidiral. »Echo de Pariš« poroča: • Predsednik Poincare ne bo več prevzel kandidature za predsedstvo republike. Ko potečo njegova doba, sc vrne v aktivno politično življenje.
-j- »Temps« o Bolgariji. Povodom prihoda bolgar. mirovne delegacije v Pariz piše »Temps« pod naslovom »Bolgarija in zavezniki« med drugim; Bolgarski dele-gatje se predstavljajo kot zastopniki nekake nove Bolgarij, ki nikakor ni odgovorna za to, kar se je godilo v preteklosti. Toda treba je, da Bolgarija temeljito popravi svoj zločin in sc pokori zanj. Bolgarski narod zasluži najstrožjo kazen, zakaj samo ta ga bo mogla naučiti, da dandanes grozovitosti in drugi taki zločini ne najdejo nobenega usmiljenja več in da prinašajo vse prej kot dobiček.
DmmmB novice.
—	V frančiškanski provinci}?, ki se bo odslej imenovala »provincija sv. Križa Slovenije«, so izvoljeni za gvardijane: Za Ljubljano: Dr, P. Gvido Ran t, za Kamnik: dr. P. Gracijan Heric, za Novomesio: P, Matej Vidmar, za Pazin: P. Fortunat Goli, za Nazaret: P. Kerubin Tušck, za Brcžice: P, Berard Jamar, za Gorico: P. Albert Tire, za Maribor: P. Severin Koroš.-jc, za Sv. Trojico: P. Norbert Sušnik, za Brezje: P. Pcnaventura Resman; za predsio nike-na Viču. P. Teodor Tavčar, v Novijiifti; P. Ambrož Remic, v Žabnicah: P. P>; Žan-kr-r. Rezidenca Brezje je dvignjena v ken-ver.t,
—	Imenovani v poštni službi. Za
provizorična poštna koncipista sta imenovana Anton Suhač in Joško Peršič pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani.
—	Udeležencem zborovanja S. D, Z,! Ravnateljstvo južne železnice je blagohotno dovolilo udeležencem na vseh progah južne železnice polovično vožnjo ocl postaje vstopa do Ljubljane in nazaj. Vsakdo mora imeti predpisano legitimacijo (s fotografijo) in izkaznico, ki jo pripravljalni odbor pošlje na udeležencev naslov, Velja samo od 6, do 12. avg. 1919. Pripravljalni odbor.
—	Gorenjske podružnice 5. D, Z, občin zbor, se je vršil prvič po p t tih letih 26. t. m, v Radovljici v »Ljud.-kem domu«. Udelešla je bila oMnoštevilcn, rem potom se odbor mora posebno zahva'iti g. župniku Faiurju, ki je di' šel akc na roko, Ni/ztce so pozdravili, g. ž/olik Fatur, g. kaplan Tome in v imenu Slomškove zveze,« g. nadučitelj Slapšak. Za tekoče leto je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik: Bitenc Mirko, stud. phil. podpredsed-rik: Žibeit Jakob, bogosl,, tajnik. Špenaal Jože, stud, phil,, blagajnik: Sodja Tine, med,, knjižničar: Pleša Franc, bogosl,, 1, revizor: Ambrožič Franc, bogosl,, 2, revizor: Slivnik Anton, med,
—	Z Viča. Velik blagor z« ljudstvo je dobro učiteljstvo. Tega se zaveda narod sai^, saj ljubi in spoštuje svoje prve kulturne buditelje. Med te z vso pravico prištevamo g. Ivana Štruklja, nadučitelja na Viču. — Viška šola jc skrajno potrebovala spretne in zmožne voditeljske roke. V tem pogledu se je g. Štrukelj pokazal pravega mojstra, naravnost strokovnjaka v svoji službi. Še celo leto nc deluje med nami in, kako izpremembo v vseh ozirih, kako krasni uspehi povsod! To je zasluga njegovega neumornega, požrtvovalnega dela. Ljudstvo uvideva njegov trud, spoznava njegove lepe zmožnosti in plemenito srce ter čuje iz ust svojih otročičev le hvalo o svojem učitelju, oziroma o svojem voditelju, zato ga čisla in spoštuje; otroci pa sc ga oklepajo kot skrbnega očeta. Viška občina jc res lahko ponosna, da jo lomu za narotl in za Boga vnetemu možu izročena ni ena deca. možu na avoiem me-
stu, Vsled tega pa z gnusobo cele duše obsojamo napade na njegovo osebo po liberalnih časopisih. Tem bolj so nam gabi to berilo, ker izvira iz političnega nasprotovanja in iz maščevalnosti njegovega bližjega okoliša, ki ga je dogovorjeno zasledovalo, sumničilo — naravnost ga izzivalo. Seveda velika večina ga čisla in odobruje njegove korake, ker pozna razmere, kakor odobruje njegovo početje tudi šolska oblast. Seveda, čc bi g. vodja dovolil popolno prostost v levar šolske discipline, v pohujšanje mladine in v spodtiko ljudstva (vedeti jc treba, da je na Viču strankarstvo zelo razvito) ter bi še svoj stolec prepustil drugemu oz. drugi, kar je glavni motiv gonje zoper njega, tedaj fti biffr drugače. Pa g. Štrukelj, vnet za izobrazbo viške decc, no pusti take svobodo in ne da vajeti nezmožnemu čloVeku, zato ga blatijo prav po liberami metodi. To je možato — viteško! ČucTn'3 pa jc tudi, da nekateri več ne poznajo liberalne zvitosti in ne uvideva jo,-da tisto »obžalovanje« no velja toliko-vnjegovi osebi, ampak veliko več celi TiJJganizaciji. G. voditelj, po začeti poti tjalje! Ljudstvo je za Vami, par hujskaČev in nevoščljivcev ne iiridc v poštev. Iskrena naša želja je ta: Bog dajinaši mladi Jugoslaviji tako blagih, Sposobnih, značajnih in narodnih pedagogov kot je g. nadučitelj na Viču. Šolske oblasti in narod jih bo vesel, v trajnem spominu bodo živeli v kraju svojega delovanja.
— Črna pri Prevaljah. Veselica v prid našim invalidom, ki sc je vršila povodom rojstnega dne Nj. Velič. kralja Petra I. v nedeljo, dne 20. julija, se je prav dobro obnesla. Vrgla jc čistega dobička 3049 K 48 vin. Poleg domačinov smo pozdravili tudi goste iz Cslovca, Velikovca, Guštanja, Prevalj in Možice. Veselico je med drugimi posetil tudi rudniški nadsvetnik, ki je daroval 100 K v omenieni namen. Neodpustljivo pa je, da so prireditev bojkotirali tukajšnji socijalno - de-mokraški delavci. Menda v zahvalo zato, da so po večini bili oproščeni vojaške službe in so invalidi namesto njih na bojnih poljanah žrtvovali in pustili svoje telesne, pa tudi duševne moči. S tem so rdečkarji dokazali, da pri njih ni samo le vera »privatna zadeva«, ampak tudi ljubezen do bližnjega. Vsem pa ki so pripomogli k lopemu uspehu veselice, bodi na tem mestu izrečena v imenu trpečih invalidov najprisrčnejša zahvala!
—	Iz Bistrice v Rožu, V nedeljo, 20. t, m., se je vršila v Bistrici v Rožu pri »Adamu« v Svečah velika ljudska slavnost — proslava osvoboditve — v prid jugoslovanskim invalidom. Velike množice ljudi so prihajale od blizu in daleč Ob 15. uri so prikorakali od kolodvora z godbo in zastavo jugoslovanski železničarji in orožniki z gosti sosednjih vasi. Domača dekleta v belih oblekah so bila kot časjna straža s slovenskimi trobojnicami. V sporedu so bili vsi sloji zastopani. Obširna dvorana in vrt pri »Adamu« sta bila prenapolnjena. Ljudstva se je nabralo okolu 2000. Slavnostni pozdrav jc imel domači administrator č. g. Ruprecht. Govorili oziroma predavali so še gospodje profesor Mišič, sodnik dr. Reichman, dr. Wieser in drugi. Ljudstvo je s pazljivostjo in z zadovoljstvom zasledovalo vse govornike. Na obrazu navzočih si lahko čital, kako so zopet vsi srečni, da so vendar enkrat rešeni tujega jarma, zato je tudi, ko so govorniki omenili naše osvoboditelje brate Srbe, zaorilo po slavnostnem prostoru: »Živeli naši osvoboditelji! Živeli bratje Srbi! « Zelo vrlo so sodelovala domača dekleta, posebno gospodične Marica Rozman, Tončka Blatnik, Pepica Šavnik, Ana in Marica Pak, Marica Plavc, Lenčka Ešel, Rezika Kovačič, Ančka in Angela Ferčnik, Anica Šlajher, Angela Jesenko, Tina Reguš in Rezika Fantur. Domača godba in pevska društva iz Podsinjevasi in Sveč pod vodstvom g. nadučitelja Ma-jerja so se izvrstno izkazala. — Čistega dobička se je nabralo 2356 K 20 vin., katera vsota se porabi za invalide. _ Veselica se je razvila v pravi ljudski tabor. Videlo se jc, kaj napravi sloga med ljudstvom, Tukaj si slišal samo eno besedo, mi smo bili, smo in hočemo ostati združeni Jugoslovani. Vsa čast odboru, v katerem so bili zastopani domača duhovščina, orožništvo, pošta, županstvo in železničarji, in ki so z združenimi močmi tako lepe uspehe dosegli. Vsa čast in hvala pa tudi štacijskemu poveljstvu in okrajnemu glavarstvu v Borovljah, ki sta podpirala in omogočila to lepo slavnost.
—	Gasilska župa žalska je na svojem izrednem občnem zboru v St. Petru sklenila, priporočati tovariškim društvom naročbo »Gasilca« za članstvo proti naročnini neposredno pri »J. G. Z. L.« v Ljubljani, prirediti v tekočem letu drugi zlet v Laški trg ali v Trbovlje. Načelstvo poživlja društva k mno-gobrojni udeležbi povodom poseta Nj. Viso-čanstva prestolonaslednika v Celju ter pol-noštevilno zastopstvo celega zveznega odbora v Ljubljani. Za dobro uspelo gasilno vajo se izreka tam. društvu priznalna pohvala. Vsem društvom sc naroča prijav datuma prireditev župnemu načelstvu.
>— Kdo zamenja župnijo? Svojo EupnljoLabud pri Sp. Dravberku (nem-Bko slovenska, poldrug tisoč duš, štiri-razredna šola), zasedeno od jugoslovanskih vojakov, bi rad zamenjal za drugo na Slovenskem župnik (Čeh), ki so ga
iv	adventu pregnali nemški brambovci, Alojz Umlauf, faraf, t. č. v Kloster Dota inikčmek. Repčin p. Olomuc (Moravsko).
—. Kako se skrbi za obmejne Slovence. Iz Maribora poročajo: V ljutomerskem okraju že dva meseca niso idobili tobaka iz Ljubljane. Med ljudstvom vlada zaradi tega nezadovoljnost. Zanimivo pa je, da je pred nekoliko meseci odvetnik dr. Gorišek, ki ni noben trafikant in tudvne gostilničar, dobil dva voza tobaka, smodk in cigaret, nakazanih iz Ljubljane. Razdelil ga je med svoje pristaše in posojilnice, ki so članice celjske zveze.
—	Pismo ujetnika iz Marchlrenka na
Avstriiskem. Koroiki kmečsi srn piše
julija: Si*ne pozdrave pošiljam iz našega žalostnega kraja, kjer sem že en mesec. Prej 6em bU v Celovcu. (Tja so mu mogli od doma jesti nositi.) Gre mi tukaj boli slabo, ker trpimo dosti pomanjkanja in čakamo r.a našo rešilno urO. Mogoče Vi kaj veste, kdaj bomo zmenjani? Če ne bo
v	kratkeJJ, bo zelo slabo za nas, ker smo bolj revni kot vsak bciač. Prej nisem mogel nič pis-ti, še le danes sem djbll karte (Rdečega k ža). Kd*or se sliši, ie sedaj v Jugoslaviji vsega dosti. Na veselo svidenje enkrat I
—	Čehoslovaški poslanik An t. Kalina je na poti iz Belgrada v Prago posetil v soboto hrvatskega bana v Zagrebu, Poslaniku je čehoslovaška obec v Zagrebu priredila v Češki besedi svečan sprejem.
—	Jugoslovanski prostovoljci iz Mur-mana v Zagrebu. V nedeljo so došli v Zagreb 2 častnika in 100 mož prve jugoslovanske prostovoljne divizije, ki se je do zadnjega časa borila skupno z zavezniškimi četami na Murmanski obali proti boljševikom. Na Murmanski obali je v zavezniških vrstah še en bataljon jugoslovanskih prostovoljcev.
—	Dogodki v Varaždinu. Župan mesta Varaždina je izdal povodom žalostnih dogodkov dne 23. t. m. v Varaždinu proglas na prebivalstvo, v katerem ga pozivlje, naj sodeluje Z vsemi močmi pri vzpostavi miru in reda. Župan nastopa v svojem proglasu proti povzročiteljem krvavih izgredov in poziva meščanstvo, naj izroči vsakega boljševika oblasti, da ga sodi po pravici in da naj obenem izkaže Sast onim srbskim mučenikom in junakom, ki to padli v obrambi časti in ugleda države SHS ter v obrambi samega mesta Varaždina.
—	Pomanjkanje premoga. Zagrebška plinarna je vsled pomanjkanja premoga ustavila dobavo plina podnevi, vsled česar so prizadete razne obrti, zlasti pa tiskarska. Posredovala je pri zagrebškem županu dr. Srkulju deputacija tiskarjev in izdajateljev časopisov, kateri pa je župan izjavil, da nc more ugoditi njihovim prošnjam, ker ima plinarna premoga samo še do srede. Nadalje je izjavil, da je v Mariboru 200 vagonov blaga za Hrvatsko in da odgovarja ravnateljstvo južne železnice na vse urgence, da ne more transportirati blaga dalje, ker nima dovolj premoga. Kako je to blago, ne ve, sta pa med omenjenimi vagoni tudi dva vagona premoga za zagrebško plinarno. Južna železnica bi gotovo zmogla to-Kko premoga, da bi vsaj ta dva vagona poslala v Zagreb.
—	Lastnikom avtomobilov in motornih Icoles. Opozarjajo se vsi lastniki avtomobilov in motornih koles na naredbo celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 16. aprila 1919, štev. 446 (Uradni list LXXVI). Po mestu in deželi se je mnogo mot vozil brez predpisane nove evidenčne številke. — Varnostni organi imajo ukaz, počenši s 1. avgustom 1919 nastopati najstrožje v smislu gori navedene naredbe.
—	Zaključni Izkaz zbirke za koro-
ike begunce z dne 10. maja 1919. Osrednji zavarovalni oddelek Ljubljana: Zbirka uradništva K 720; zbirka uradnika g. Adlerja K 2204; zbirka uradni-ka g. Mušiča K 76; zbirka uradnice gdč. Cotman K 548*20; zbirka uradnice gdč. Rozman K 108; zbirka uradnicc gdč. Šibenik K 70; Podružnica Maribor ^Predstojnik gospod Planinšek) K 5813. r— Okrajne poslovalnice: Krško (predstojnik gospod Magdič Fr.) K 1639; Radovljica (pred9t. g. Lavrinc F.) K 3047; Kamnik (predst. g. Kostanjevec J.) K 694; Litija (predst. g. Ncffat M.) K 462 skupaj K 15.381'20. Od zgoraj navedene po inicijativi g. urad. vodja Zvonika Žolgar nabrane svote se je od-idalo posredovalnici za begunce v Ljubljani K 10.079 20 ostanek K 5302 pa bo (Poverjeništvo za socijalno skrb porabilo ta brezplačno perilo najrevnejšim beguncem. — Poverjeništvo za socijalno skrb.
—. Promet z bankovcL V uradnem listu z dne 26. julija t. L je izšla pod St. 573 nova naredba delegacije ministrstva financ v sporazumu s paverje-.fiištvom za notranjo zadeve o kazen-•akem preganjanju zlorabnesra žigosa-
nja in razpečavanja bankovcev ter o denarnem prometu z inozemstvom. Naredba ne vsebuje bistveno nič novega, ampak samo poostruje že obstoječe tozadevne predpise ter jih, v kolikor so se nanašali doslej samo na vrhniški sodni in radgonski politični okraj, uveljavlja za vso območje delegacije ministrstva financ v Ljubljani. V zmislu naredbe je kaznivo predvsem zlorabno žigosanje bankovcev z globo do 50.000 K ali zaporom do 6 mesecev ali pa z obema: Te kazni je nalagati brez ozira na kaznivost takega žigosanja po kazenskem zakonu. Isto velja za razpeča-vanje zlorabno žigosanih bankovcev. Razpečavanje nežigosanih bankovcev se kaznu j o z globo do 20.000 K ali z zaporom do treh mesecev ali pa z obema. Zamenjavo takih bankovcev za jugoslovansko žigosane dovoljuje v ozira vrednih primerih slej ko prej delegacija ministrstva financ. Gre zlasti za stranke jugoslovanske narodnosti iz inozemstva in iz zasedenega jugoslovanskega ozemlja, ki niso imeli prilike poskrbeti za pravočasno žigosanje svojih bankovcev. Prepovedan je nadalje uvoz nežigosanih in seveda tudi zlorabno žigosanih bankovcev iz inozemstva v kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev ter se preganja kot tihotapstvo po dohodarstvenem kazenskem zakonu. Nežigosani bankovci se smejo uvažati samo z izjemno dovolitvijo delegacije ministrstva financ v takih primerih, v katerih je dopustna že tudi naknadna zamenjava teh bankovcev za jugoslovansko žigosane. Naredba zabranjuje konečno izvoz vsake vrste denarja, bodisi tuzemskega ali inozemskega, kovanega ali papirnatega. Prestopki se kaznujejo po doh. kaz. zak. Prost je samo izvoz papirnatega denarja v popotnem in obmejnem prometu do vrednosti 1.000 K, drugače pa treba za vsak slučaj posebnega dovoljenja ministrstva financ. Manjši prekrški te naredbe se kaznujejo z globo zaradi nereda do 5.000 K ali z zaporom do 14 dni. Kdor se spozna krivim kakega po tej naredbi kaznivega dejanja, mora razen kazni pričakovati, da se mu v korist države zapleni ves denar, ki je bil predmet kaznivega dejanja. Zapretene kazni, izvzemši one po splošnem in doh. kaz. zak., naloži tisto politično oblastvo I. stopnje, ki mu je v občini, kjer se je doprineslo kaznivo dejanje, poverjeno žigosanje bankovcev ali nadzorstvo nad njim. Za radgonski politični okraj je v tem oziru pristojen okrajnemu glavarstvu v Radgoni prideljeni odposlanec deželne vlade za Slovenijo. Zoper razsodbo je dopustna pritožba tekom 8 dni na delegacijo ministrstva financ v Ljubljani. Določbe te naredbe so torej, kakor videti, precej ostre in se občinstvo v naprej opozarja, da se bodo strogo izvajale. Dolžnost vsakega posameznika je, da si tudi sam ogleda denar, predno ga vzame, in se s tem obvaruje gmotne škode. Pri tej priliki se z ozirom na razne pritožbe v časopisju povdarja, da je državnim blagaj-nicam izrecno naročeno, naj sprejemajo v vplačilo takisto bankovce z dvomljivim, bodisi nejasnim, nečitljivim ali zabrisanim, oziroma nepopolnim jugoslovanskim žigom, v kolikor ni upravičen sum, da gre za očitno neveljaven žig. Sprejemati morajo seveda tudi bankovce z jugoslovanskim žigom v cirilici, oziroma v mažarskem ali nemškem jeziku, ako ni sicer proti veljavnosti žiga nikakih očitnih pomislekov.
— Išče se Franc Mozetič iz Trsta, roj. 1879., ki sc je nahajal zadnji čas pri 5. dom. pešpolku v Voitsbergu. Kdor ve, kje se nahaja, naj naznani »Posredovalnemu uradu za begunce v Ljubljani«.
UubUanske novice.
lj Iz deželne vlade. Poverjenik za notranje zadeve ta teden nc sprejema strank, kor bo službeno odsoten.
lj Prihod slovenskih uradnikov iz Trsta v Ljubljano. Kakor se nam javlja, pride 30. t. m. ob 8. uri zjutraj iz Trsta vlak "z družinami vladnih, poštnih in finančnih uradnikov v Ljubljano. S tem obveščamo njih svojce in so-rojake, da bodo pripravljeni na njih sprejem.
lj Starešinski sestanek se vrši danes, v torek, dne 29. t. m. ob 8. uri zvečer v hotelu Union. Prosim polne udeležbe. — Predsednik.
lj »Delavski sestanek« prirede ljubljanske skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze v torek, dne 29. julija, ob 8. uri zvečer v knjižnici Katoliškega tiskovnega društva, Jugoslovanska tiskarna, III. nadstropje. Gre za delavski položaj z ozirom na nove razmere! — Krščanski socialci, pridite!
lj Ljudski oder ▼ Ljubljani. Dane* (v torek) zvečer ob 8. uri sc vrši v Ljudskem domu (v damski garderobi) sestanek vseh članov Ljudskega odra. Radi važnosti in nujnosti zadeve, prosimo, da se sestanka vsi zanesljivo udeleže. Novi člani ia članico dobrodošli!
Priglase naj se v pisarni (Ljudskega odra (I. nadstropje). Pred sestankom izredna odborova seja.
lj Podružnica Slomškove zveze v Ljubljani ima svoj sestanek v torek, dne 29. julija 1.1. ob 4. popoldne v Ljudskem domu. — Zaradi zelo važnega rar-rovora se vabijo člani k polni udeležbi. — Predsednik.
lj Podružnica S. D. Z. za Ljubljano ln okolico je na svojem IV. rednem občnem zboru dne 26. julija 1919 izvolila sledeči odbor: predsednik phil. Zupan Ljubo, podpredsednik bog. Repnik Stanko, tajnik tehn. Majce Lojze, blagajnik iur. Eiletz Polde, knjižničar tehn. Cibej France in revizorja bog. Matkovič Drago ter phil. Bohinec Valter, — Dopisi nai se pošiljajo na tajnika tehn. Majce Lojze, Ljubljana, Škofja ulica 1.
Nainoveiše.
VZROK MINISTRSKE KRIZE.
LDU Belgrad, 28. julija. »Demokra-tija« javlja: Kakor doznavamo, je izbruhnila ministrska kriza zaradi neke politične vesti, za katero ni noben minister vedel in s katero ne stoji nihče v zvezi. Govori se, da je ministrski predsednik zaradi te vesti grajal ministre demokratske zajedni-ce in da so isti uvideli, da skupno delo ni mogoče. Zaradi tega se je sklenilo, da predloži ministrski predsednik ostavko vlade, kakor hitro se vrne prestolonaslednik v Belgrad.
ŽELEZNICA REKA-ŠT. PETER MEJA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO?
LDU Dunaj, 28. julija. (ČTU) »8 Uhr Abendblatt« poroča iz Lugana: Glasom pariških poročil v milanskih listih, je Amerika v razpravi o rešitvi jadranskega vprašanja stavila posredovalni predlog, po katerem naj bi mesto Reka in majhen del pristanišča pripadel Italiji, večji del pristanišča pa naj bi prišel pod upravo zveze narodov. Železniška proga Reka-Št. Peter naj bi bila meja med Italijo in Jugoslavijo, in naj bi se nevtralizirala. Italija naj bi se odpovedala dalmatinskim mestom in dobila le vojaška poroštva.
PROTIČ PRIDE V ZAGREB.
(Izvirno poročilo »Slovenca«.)
Belgrad, 28. julija. Ministrski predsednik Stojan Protič odpotuje 30. t. m. v Zagreb, kjer se bo mudil tri dni.
MADŽARSKA PROTIBOLJŠEVIŠKA VLADA IN JUGOSLAVIJA.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 28. julija. Član madžarske protiboljševiške vlade v Segedinu dr. Te-leky je bil včeraj sprejet v avdijenci pri ministrskem predsedniku dr. Protiču. Odpotoval je nato v Segedin, da poroča svoji vladi, a se zopet vrne v Belgrad.
ARETIRANI MADŽARSKI RDEČI GARDISTI V JUGOSLAVIJI. — 6 MILIJONOV ZA BOLJŠEVIŠKO AGITACIJO.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Zagreb, 28. julija. Več članov mau^ar-ske rdeče garde je prekoračilo našo mejo. Naše oblasti so jih aretirale in odpeljale v zapore v Zagreb. Pri sebi so imeli 6 milijonov kron, katere bi morali vporabiti v boljševiške agitacijske svrhe med Jugoslovani,
RUMUNI PORAZILI MAŽARE.
LDU Krakov, 27. julija. (ČTU) Rumun-sko vojno poročilo: Severna fronta 26. julija: Vojska je na treh mestih: V Raka-mazu, Tisza Fiiredu in Szolnoku z mnogoštevilnimi četami prekoračila Tiso in na desnem bregu zasedla nekaj krajev. V teku zadnjih dni so romunske čete s .svojo ofenzivo pognale sovražnika v beg in ga zasledujejo. V odseku Tisza Fiiredu so operacije končane, kjer smo sovražnika popolnoma uničili. Oni, ki so ušli topovskemu in puškinemu ognju, so našli smrt v valovih Tise. V odseku Szolnok so romunske čet« v času, ko se izdaja to poročilo, zasedle Dorok-Szent Miklos in sovražniku odrezale umikanje. Operacije sc tu nadaljujejo. Sovražnik je imel velike izgube, ker so ga Romuni napadli z vso silo od strani in za hrbtom. Zadnji ostanki so se rešili z begom.
LDU Bukarešta, 27. julija. (ČTU) Vojno poročilo rumunskega glavnega stana dne 26. t. m,: Severna fronta: Rumunska protiofenziva je imela sijajen uspeh. Po skoro dvodnevnih bojih so vrgli Rumuni Madžare preko Tise. Rumuni so uplenili množico vojnega materijala, ki ga dosedaj še niso mogli pregledati. Sovražnik beži v največjem neredu. Rumuni so zajeli mnogo ujetnikov, topov, strojnic in metalcev min. Del ogrskih čet je na umiku utonil v Tisi. Ob Dnjestru so samo manjše praske. — Poročilo od 27. julija: Ko so Madžari pobegnili preko Tise, nadaljujejo rumun-ske čete zasledovanje in so zavzelo mostišče Szolnok. V črti Tiszarof-Tiszafold-var-Mindezent se pripravljajo Rumuni, da prekoračijo Tiso. Število ujetnikov in zaplenjenega materijaja sc do sedai še ni mogla dojočiti.
LDU Bukarešta, 28. julija. (ČTU) Rumunski tiskovni urad javlja: Odkar so Madžari začeli ofenzivo proti Rumuniji, se oglaša vsak dan več ogrskih državljanov za vojaško službo v rumunski armadi. Postavil se je že samostojen ogrski polk, ki bo kmalu odšel na fronto. Ta polk bo deloval obenem z drugimi Četami madžarske protivlade.
ČEŠKO-POLJSKA POGAJANJA V TE« ŠINU.
LDU Krakov, 27. julija. (ČTU.) Poročilo o konferenci čehoslovaško-poljske komisije, izdano 26. t. m.: V včerajšnji eeji je predsedoval po predpisih poslanec Grabski. Poslanec Udržal je v imenu čehoslovaške delegacije prebral izjavo, v kateri jc podrobno utemeljeval državnopravno stališče, na katerem je stala delegacija od začetka konference. Izjava končuje s formalnim predlogom, da bi bilo nadaljnje razpravljanje strogo zaupno in da naj bi je vodila podkomisija, kj bo izdelala tudi načrt meje tešinske Šlezijc. Poljska delegacija jc izjavila, da smatra tudi zanaprej samo voljo naroda za merodajno in je pritrdil predlogu, da se ustanovi podkomisija, ki naj prouči ves konflikt tešinskega ozemlja in naj potem plenumu predloži konkretne predloge. Konstatirali so, da so mnenja subkomisije soglasna, nakar se je seja zaključila. Člani subkomisije so za Poljake Grabski in Osietski, za Čehoslo-vake pa d*. Stepanek in Udržal.
NOVA POLJSKA VLADA.
LDU Krakov, 28. julija. (ČTU) Varšavski listi pišejo, da se bo poljski kabinet sestavil najbrže tako-le: Predsedstvo Pa-derewski, ministrstvo za zunanje stvari: grof Vladimir Skrcinski, podpredsednik in finančni minister dr. Bilinski, za notranje stvari Wojoiehovski, za trgovino in obrt Wieroicki, za aprovizacijo Ziemiecki, za javna dela Bzczemovski, za poljedelstvo Raczinski, za uk in bogočastje Przemycki, minister za bivše prusko ozemlje Adamski ali poslanec Karfanski. Za pravosodje, kulturo, železnice in za varstvo delavcev dosedaj imena kandidatov še niso natančno znana. Listi poročajo, da se bo morda ustanovilo tudi ministrstvo za obnovo pokrajin. Paderewski nadaljuje pogajanja z zastopniki strank.
LDU Krakov, 28. julija. (ČTU.) »Go-niec Krakowski« poroča iz Varšave: S tem, da je dr. Bilinski prevzel finančno ministrstvo, se je zboljšal položaj Poljske v inozemstvu, ker dr. Bilinski uživa zaupanje kapitala ententnih držav.
UKRAJINSKA ARMADA SE PREDALA POLJAKOM.
LDU Krakov, 28. julija. (ČTU.) »Go-niec Krakowski« poroča iz Varšave; V spremstvu poljskih štabnih častnikov je prišla v Varšavo delegacija ostankov ukrajinske armade na Zbruču, da se dogovorijo o predaji in izročitvi orožja.
KURZ KRONE.
LDU Dunaj, 28. julija. (ČTU.) *Neue Freie Presse« poroča: V Curihu je v soboto padel kurz krone na 12 centimov.
ODGOVORNOST ZA AVSTROOGRSKE BANKOVCE.
LDU Dunaj, 28. julija (ČTU.) Švicarski poslanik na Dunaju Boucart je zunanjemu uradu poslal noto, da so po mnenju švicarske vlade vse mrddnostne vlade solidarično odgovorne za bankovce, ki jih je bila izdala avstro-ogrska banka.
Cestnik S. 8*. S. Z.
Slov. kat. izobr. društvo na Breznici
vabi k prireditvi, ki bo dne 3. avgusta ob 6. uri zvečer v dvorani stare šole. Spored: 1. Nagovor, 2. petje, 3. igra v 5 dejanjih »Sanje«, Čisti dobiček bo za pogorelce v Zagradcu.	,
Resnica o dijaškifr podporah.
Odgovor poverjeništva za uk in bogočastje na resolucijo sekcije društva »Jugoslavije« v Pragi, stanovske organizacije slovenskega visokošolskega dijaštva v Pragi, sklenjeno na občnem zboru dne L t, m. in priobčeno v dnevniku »Jugoslavija« štev. 177, z dne 24. t. m.
Slovenski dijaki v Pragi se v zgoraj omenjeni resoluciji pritožujejo:
a)	da jc poverjeništvo za uk in bogočastje zanje v pretečenem šolskem letu kar se tiče podpor preslabo skrbelo,
b)	da je njihove tozadevne prošnje prepočasi in krivično reševalo,
c)	da jc dovoljene podpore premalo točno v Prago dostavljalo.
Poverjeništvo bi na podla zavijanja rcsnice in naivna sumničenja, ki jih vsebuje že po svoji netaktni sestavi skrajno raz-žaljiva spomenica dijaštva sploh ne odgovarjalo, če bi se ne čutilo dolžno nepoučeni javnosti podati natančno pojasnilo o svojem postopanju pri podeljevanju dija?
Predvsem mora poverjeništvo povdar-jati, da se v splošnem podpore in ne samo dijaške podeljujejo po prostem prev-darku in da odločuje pri presoji vprašanja, ali naj se v danem primeru podeli podpora in v kaki izmeri, edinole kvalifikacija in potrebnost prosilca. V želji, da bi posamezne podpore v razmerju z danimi sredstvi, odgovarjale kolikor mogoče faktičnim potrebam prosilcev, je poverjeništvo pričetkom šolskega leta povabilo zastopnike dijaštva vseh strank, ki so obenem s poročevalcem v dijaških podporah v skupnih sejah določevali višino po .sameznih podpor. Poznejše prošnje se 'vsled odsotnosti dijakov niso mogle več reševati na ta vseskozi demokratičen način, vendar se je tudi pozneje uporabljalo ves čas isto merilo, ki so ga tedaj nasveto-vali dijaki sami.
Kar se tiče višine podpor, poverjeništvo uradno ugotavlja, da se jc izdala za preteklo šolsko leto za dijaštvo vsota v skupnem znesku 300.000 K; od tega odpade na »Akademski dom« v Zagrebu 150.000 kron, na podporno društvo za slovenske visokošolce v Pragi 5000 K, na jugoslovansko akademično menzo na Dunaju 25.000 K in za denarne podpore dijakom, ki študirajo v inozemstvu (Praga, Brno, Pribram, Gradec, Dunaj itd.) 120.000 kron; zadnji znesek je dovolila na predlog poverjenika narodna vlada za Slovenijo še v dobi, ko ni bila vezana na v Belgradu določeni proračun. Te vsote poverjeništvo ni moglo in ni smelo prekoračiti, ker mu tudi pozneje, ko je bil ta kre-.dit že skoro izčrpan, ministrstvo za pro-sveto v Belgradu kljub opetovanim prošnjam ni dalo večjega kredita na razpolago. Poverjeništvo tudi ni stalo gluho nasproti jprošnjam merodajnih činiteljev in dijaštva samega, da je treba poslati dijake v inozemstvo (Švica, Francija itd.), da tam po-globe svoje znanje v tehničnih in gospodarskih vedah. Obrnilo se je zaradi tega z raznimi uradnimi predlogi v Belgrad, ho-Heč izposlovati, da bi se dijaške podpore izenačile za vse jugoslovanske pokrajine ter da bi se iz skupnega kredita izločil kredit, ki bi bil poverjeništvu za podelitev izdatnih mesečnih podpor na razpolago. Zaželjenega uspeha pa žalibog ni doseglo. Razumljivo je torej, da poverjeništvo, ki je bilo vezano na dovoljeni kredit in ki je moralo upoštevati skupno 164 prosilcev, ni moglo dijakom na nobenem izmed omenjenih vseučilišč dovoliti večje I podpore kot k večjemu v izmeri od 600 do 1000 kron za oba tečaja in tako tudi v Prago ni moglo izplačevati priznanih podpor v čehoslovaški valuti. Zato mora poverjeništvo z vso odločnostjo zavračati neutemeljene očitke spomenice, da so sc podpore nepravično razdeljevale in da se je nekatere dijake pred drugimi prote-žiralo,
»Naravnost škandalozno« reševanje prošenj za podpore je obstojalo v tem, da je poverjeništvo, ki je preobloženo z nujnimi in važnimi posli, z največjo vestnostjo upoštevajoč bedo našega dijaštva reševalo njihove prošnje, če le možno, isti dan, ko so dospele. Da je ostalo nekaj prošenj, ker je manjkal naslov prosilca ali ker se frekventacijsko izpričevalo kljub zahtevi ni vposlalo, dalje časa nerešenih, odnosno da sc nekaterim dijakom, zlasti v Prago, denar (drugi obrok) ni mogel izplačati, ker se zanj vkljub izrečnemu pouku niso potrudili prositi, ne bo menda nikogar osupnilo. Javnost pa naj sama presodi, na kateri strani leži malomarnost in brezvest-nost, na strani poverjeništva ali dijaštva samega.
Podpore so se dol. februarja t, 1. redno nakazovale in izplačevale po dunajskem poštnem čekovnem uradu; s tem dnem pa je bilo ustavljeno delovanje omenjenega urada za nakazila iz Jugoslavije ter so se že nakazane, a ne izplačane podpore vrnile z Dunaja, Poverjeništvo odnosno knjigovodstvo je vodilo točno evidenco o vseh neizplačanih podporah ter čakalo na ugoden čas, da se bodo lahko ie podpore vnovič nakazale. Nakazovale so se nato po tukajšnjih bančnih zavodih. Splošni zapor denarnega prometa z inozemstvom je ponovna nakazila zavlekel za dalje časa. Da se dijaštvu čimprej pomore do podeljenih podpor, se je knjigovodstvo vnovič obrnilo na tukajšnje bančne zavode, da bi ti po svojih podružnicah odnosno po z njimi v trgovski zvezi stoječimi zavodi, omogočili izplačevanje. Nakazovanje te vrste je šlo nekaj časa brez zaprek; zadnji čas pa se je zopet ustavilo vsako nakarilo v inozemstvo, tako da so podpore zopet zastale. Poleg tega dunajska devizna centrala ne pripusti nobsnega izplačila iz Jugoslavije, ako isto preseda tedensko 500 K; dovolila je izplačila samo tedaj, ako je bil nakazani znesek podprt s trgovsko fakturo in namenjen v poravnavo iste. Nakazovanje podpor sc je zaradi tega^ moralo zopet ustaviti in so se končno šc neizplačane podpore nakazale na ravnateljstvo pomožnih uradov deželne vlade, ki bo podpore kratkim notom iz-« plačevalo. Kakor razvidno, so krive, da se podpore niso mogle točno izplačevati, edino le splošne prometne ovire.
Na vprašanje, kaj da je s ponovnim kreditom, ki »si ga je priborilo dijaštvo samo« od ministrstva za prosveto v Belgradu za tekoče šolsko leto po intervenciji praškega poslaništva, poverjenišivo izjavlja, da mu o kakem novem kreditu ni ničesar znanega. Nedotaknjen pa je kredit 150.000 K, ki ga je postavilo ministrstvo prosvete v Belgradu v proračun za 1, 191Q-1920. Morda bi znalo poslaništvo v Pragi dati podrobnejše informacije o za leto 1918-1919 dovoljenem ponovnem kreditu od 100.000 K.
Ker tudi kredit za bodoče šolsko leto ne bo dopuščal, da bi se podpore zvišale, poverjeništvo z največjim veseljem pozdravlja sklep praških dijakov, ki so v svoji spomenici dokazali tako malo čuta hvaležnosti, da se ne nameravajo prihodnje leto več obračati na deželno vHdo za *beraške podpore« in da so se odločili seči po samopomoči. Poverjeništvo bo na ta način prišlo v prijeten položaj, deliti izdatnejše podpore dijaštvu na drugih vseučiliščih, zlasti na novoustanov1,enem vseučilišču v Ljubljani. Poverjeništvo pa nc more zamolčati, da se je ostalo dijaštvo, zlasti dunajsko, za podeljene podpore izrečno zahvalilo in izjavilo svojo hvaležnost vladi in njenim zasluženim voditeljem, ki da so »ponovno dokazali, da razumevajo težaven položaj naših dijakov v inozemstvu in sc tudi resno trudijo stanje dijaštva izboljšati.«
Končni sklep dijakov, da zahtevanih izpričeval ne bodo predložili, seveda ne bo frpremenil postopanja poverjeništva, ki se bo, kakor dosedaj, tako tudi v bodoče, pri podeljevanju podpor oziralo na kvalifikacijo in marljivost prosilcev.
VEST^^^OVSRE ZVEZE
Gospodarski odsek O. Z. ima sejo jutri v sredo ob pol osmih zvečer v Zvezni pisarni. Udeležba vseh potrebna. — Predsednik.
Dr. F. "VVindischer:
Organizacija in zastopstvo naše trgovine in otirtnosiL
i.
Potreba stanovske organizacije jo dandanes jasna. Smotreno in uspešno zastopati interese more le dobra in čvrsta stanovska organizacija. Sistematično izvedena stanovska organizacija je tudi raz stališče zakonodaje in uprave dragocene vrednosti, osobito glede trgovskega in obrtnega stanu. Čim točneje posluje, tem boljšo in tem stvarnejšo informacijo more dajati upravnim in zakonodajnim mestom. Točna in stvarno pravilna informacija je pa v današnjem gospodarskem metežu in veliki raznolikosti naših teritorijev vodilnim mestom neodbitno potrebna, ako naj v gospodarskih vprašanjih prenehajo razne malosrečne odredbe. Slovensko trgovstvo in obrtništvo ima že svojo organizacijo iz časov pred vojno, po vojni se opaža zlasti med industrijalci in obrtniki živahnejše or-ganizatorično gibanje: snujejo se nove organizacijo in izpopolnjujejo že obstoječe.
Stanovska organizacija obrtništva in trgovstva je zgrajena pri nas na dvojnem temelju. Imamo prostovoljne organizacije, navadno v obliki društev po društvenem zakonu, ter prisilne (obligatorične) temeljem obrtnega zakona, zadruge in gremije. Pr o s t o -aTo 1 j n e društvene organizacije so med slovenskimi obrtniki in trgovci že dolgo na delu. Nastale so iz žive potrebe, rodila jih je želja, da ščitijo interese teh produktivnih stanov ter da pospešujejo razvoj nacionalne trgovine in obrtni je. Za nacionalno-politična prizadevanja v obrtnih in trgovski zadrugah ni bilo mesta, ker so bile pod vladnim nadzorstvom ter so družile obvezno stanovske pripadnike ne glede na narodnost. Med trgovskimi organizacijami tc vrste imamo: »Slovensko trgovsko društvo »Merkur« s podružnico v Kranju, čigar delokrog obširja vse slovenske dežele, »Slovensko trgovsko dr.uštvo v Celju«, »Trgovsko izobraževalno društvo v Trstu.« Od obrtniške društvene (prostovljno) organizacije je omeniti zlasti naslednja društva: »Di *uštvo rokodelskih mojstrov v Ljubljani«, »Slovensko obrtniško društvo v Ljubljani« (za vso Slovenijo), »Slovensko obrtno društvo v Celju«. V Gorici je bila skupna organizacija trgovcev in obrtnikov v »Društvu trgovcev in obrtnikov«, prav tako jc v Mariboru, kjer obstoji »Slovensko trgovsko in obrtno društvo«. Nacionalno- '
politično važno je, da se »Slovensko trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani ni nikdar v svojem delovanju omejevalo na Kranjsko.
Obvezna stanovska organizacija trgovska in obrtniška je izvedena v zadrugah in gremijih. Organizacija obrtniška je v tej stroki številnejša in popolnejša nego trgovska. Poleg znatnega števila zadrug na Štajerskem, Kranjskem, Koroškem in Primorskem obstoja za kranjske in štajerske zadruge tudi organizacija višje vrste »Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani« ter »Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug« s sedežem v Laškem Trgu. Številne gostilničarske zadruge na Kranjskem imajo lastno deželno zvezo. Število trgovskih zadrug in gre-mijev na slovenskih tleh ni ravno veliko, v zadnjem času se tovrstna organizacija izpopolnjuje. Slovenski indu-strialci v celoti pou starim režimom niso za nje. Nekateri so bili v splošno avstrijski organizaciji »Bund der In-dustriellen«. Le za mlinarje je obstojala društvena organizacija »Zveza kranjskih mlinov v Ljubljani« ter za tesarsko stroko »Slovensko tesarsko društvo v Ljubljani«. V Jugoslaviji se je takoj pokazala potreba tudi lastne industrialne organizacije. Osnovala se je »Zveza industrijalcev« na slovenskem ozemlju« s sedežem v Ljubljani, ki je takoj začela živahno delovati.
Slovensko trgovstvo in obrtništvo ima sedaj dva strokovna stanovska lista: »Narodno-gospodarski Vestnik« (prej »Slovenski trgovski vestnik«) je glasilo trg. društva »Merkur«, »Zvezf industrijcev, trg. društva v Celju ter trg. in obrtnega društva v Mariboru. »Obrtni Vestnik« je glasilo »Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani« ter »Zveze južnoštajerskih obrtnih -zadrug« in slovenskih obrtnih društev.
Pregled v stanju slovenske industrialne, trgovske in obrtniške organizacije nam kaže, da je organizacija žc dosegla znatno stopnjo razvoja. Ob napredujoči stanovski zavednosti, ob ši-reči se probuji je gotovo, da bo šlo or-ganizačno delo v novih razmerah čvrsto dalje. Slovenske, organizacije, po svojih treh strokah v enote združene, bodo morale iskati zveze z uspešno delujočimi organizacijami svojih srbskih in hrvaških tovarišev. Znamenit bo dan, ko se bodo mogli zbrati prvič na skupno posvetovanje zastopniki organizirane srbske, hrvaške in slovenske industrije, trgovine in obrti. Veličastni jugoslovanski kongres bo to! Priprav-ljajmo mu pot in izpopolnujmo se!
Prosvefia.
pr »Veriga«, Ali ste že kupili »Verigo«, to najboljšo našo ljudsko dramo, ki jo je izdala Nova založba in jo razpošilja po 5 K za izvod, če se pošlje denar naprej? Sezite po lični knjigi, ki je čast Novi Založbi in našemu književnemu trgu sploh po svoji opremi in notranji vsebini. V kratkem izidejo še druge knjige o Novi založbi, ki se zdaj pridno tiskajo. Naslove Nova založba v Ljubljani,
pr 100 letnica rojstva Vatroslava Li-sinskega. Odbor za proslavo stoletnice Li-sinskega razglaša: Dne 25. in 26. oktobra 1919. bo proslavil celokupni naš narod 100 letnico rojstva večnega nam, prvega in velikega opernega skladatelja Vatroslava Lisinske.tja, Vsled težkega tujega pritiska' nam ni bilo moJno, dostojno proslaviti velikega pesnika Petra Preradoviča, a sedaj, ko so došli dnevi svobode in narodnega ujedinjenja, je treba, da se poklonimo duhu in veličini kulturnega velikana Lisin-skega. Da se ta dan dostojno proslavi ne samo v Zagrebu, nego po vsej Jugoslaviji, poživljamo vsa pevska in kulturna društva, da prirede tudi v svojih krajih proslavo (koncerte in predavanja) Lisinske-ga. Za tem naj omenjene dni vsa pevska in kulturna društva pošljejo na zagrebško proslavo svoje delegate (največ dva), katerih imena naj se pismeno javijo »Odboru za priredbo Lisinskove prosi ve« (Zagreb, Gunduličeva ulica 7. I.) Opozarjajo se vsi interesenti, da bo v oktobru izšla originalna in celokupna partitma »Pori-na«. Spored zagrebške proslave se še objavi.
p Nagrade za dramo in opero. Kr.
hrvatsko zemaljsko knzalište v Zagrebu razpisuje v svrho proslave 25-letnl-ce otvoritve hrvatskega deželnega gledališča nagrado 5000 K za dobro izvirno dramo in 10.000 K za izvirno opero. Rokopisi so morajo izročili do 31. do-cembi ■a. 1919. Nagradile se bodo samo do 1. 1920. šo ne objavljeno drame oz. opere.
pr Naša pota. I. Kulturno-politična rpedavanja. Izdala SI. kršč. soc. zv., v Ljubljani 1919. Tiskala Jugoslovanska tiskarna. Vsebina le 90 strani obsegajoče knjižice je tale: SKSZ (Nekaj pro-gramatičnih mlaji). Spisal Fr. Finžgur,
—	Socijalizem in krščanski socijalcl. Spisal dr. Aleš Ušeničnik. — Cerkev in država. Spisal dr. Aleš Ušeničnik. —« Civilni zakon. Dr. Josip Fabijan. r— Razporoka. Sestavil dr. Al. Zupan. —< O političnem položaju. Dr. Jakob Mo-horič. — Povpraševanje po taki knjižnici je bilo veliko, kakor je velika po* treba poljudnih spisov, po katerih bi seglo naše priprostro, izobražuj oče se ljudstvo po deželi, in se učilo predavati. Evo, zdaj leži ta knjižica v lepi obliki in z bogato, aktualno vsebino pred vami, treba jo samo, da sežete po nji, da jo berete in razširite med vsem« člani naših kulturnih organizacij, če hočete, da bodo mogli slediti še naslednji zvezki. Vsa naša izobraževalna društva naj jo naročijo v več skupnih, izvodih po 3 K izvod pri Slov. kršč. soc< zvezi v Jugosl. tiskarni v Ljubljani in naj pošljejo denar naprej. Med vsemi znanci in prijatelji širite to knjižico, s tem boste vršili važno izobraževalno delo.
pr Novi život — Trezvenost. S številko 7, ki je izšla te dni, je stopilo to abstmentsko glasilo v drugo polovico četrtega leta. Vedno večje število naročnikov in čitateljev dokazuje, kako je potrebno, da list izhaja. Vsebina prinaša sledeče: Filip Kendel: Kako da radimo?
—	Dr. Andrij^ Štampar: Stan i alkoholi-zam. — Panta Arandjelovič: Potrošnja voča. — Vlad. K. Petrovič: U zarobljenič-kom logoru. — Dr, L. N.: Alkohol i padavica. — Makso Benkovič: Svatovi. — Žrtve alkohola. — Država u borbi protiv alkohola.
Jugoslovanska knjigarna
v Ljubljani
priporočal
Trunk: Amerika in AmerikancL
Slovenija je naša mati, Amerika naša nevesta! Tako je rekel nekoč škof Janez Trobec. Že skozi tri stoletja se vrši preseljevanje narodov v to veliko deželo. Tam daleč na zapadu je tista brezkončna deveta dežela o kateri pLše Zupančič v svoji »Dumi«: "»Tamkaj v Ameriki so nam izginili, več ne doseže jih naše oko.« Že skozi desetletja se seli slovenski kmet čez veliko lužo. Tam je nastala počasi naša druga laži-domovina Amerika. V predstoječi knjigi nam je podal pisatelj Trunk lepo sliko velikih Združenih držav severne Amerike. Sedaj nas bo knjiga tembolj zanimala, ker smo postali svoboden narod in bomo vedno v ozkih stikih z Ameriko. S pomočjo te knjige bomo spoznali po-bližje največjo trgovsko velesilo sveta, kjer je utonilo v velikem kaosu dela toliko naših ljudi. Domovina Franklinov, Vašingtonov in Lincolnov bo našla v tej knjigi natančno zrcalo. Opisan je tudi zgodovinski razvoj velike severo-ameriške države, njen kulturni napredek in gospodarsko blagostanje. Trunk nas popelje v industrijski svet, kjer orjaški stroji tovarn prepevajo neprestano zmagoslavno pesem dela in denarja, postavi nas na največje ulice velemest kjer drve in se pehajo reke ljudskih mas za svojim zaslužkom, pokaže nam glasovito »belo hišo«, kjer se kuje usoda stoimilijonsko republike. Najvažnejše karakteristike Amerike je pokazal pisatelj s priloženo bogato zbirko slik, ki so v pomoč naši radovednosti. Lepo opremljena knjiga velja vezana K 20.
Fran Levstik, »Martin Krpan z Vrha«. Prvič bo videla mala otroška dušica Martina Krpana na lastne oči. Videla bo kako prenaša svojo kobilico a lovorom obloženo čez cesto, kako pre-mikasti kar trideset mejačev naenkrat, kako se v zlati kočiji pripelje v cesarski grad, kako izbira orožje in kar prime, se v rokah zdrobi, kako kuje tn kuje, goni meh na vse kriplje in si skuje sam orožje, kako gre na cesarski vrt in poseka z enim zamahom mlado košato lipo iznad kamnite mize, kako vleče za rep konje iz cesarskega hleva, nadalje se bo naslajalo otroško očes-ce s prizorom, kjer velikan Krpan ubije Turčina Brdavsa, nežna usteca se bodo razmaknila v širok smehljaj ob sliki, kjer veliki Martin grdo gleda cesarico in na zadnje ko sc Krpan poslavlja od cesarskega Dunaja. Ta naša najkrepkejša mladinska knjiga je posebno priporočljiva, ker je pisana z ne-dosežno preprostim jezikom. Tako je pisal in pisati znal samo Fran Levstik, učitelj poznejše slovenske generacije. Cena krasni knjigi jo K 7.70
Usnjala torbica f, rS^rK
robec s Črkama fl. T„ klešče za Izdelov. rožnih vencev, za 5 K drobiža in rožni venci, se ie v soboto zveCer ob 6. url pozabila na stojnici na Vodnikovem trgu. Kdor bi io bil naSel, na) izvoli sporočiti na stojnici Alojzi |i Tinta.
Mmrn SODO f^samoSe1^
spod. Prijazne ponudbe z zahtevo plače na upravo lista pod „soba za Kranj'"
Par Lnhil visokih p 161 cm, starih po r01 nllull, 8 let, barve temno rujave, lahke, proste hoie in lepega teka, pa tudi v teži sigurnih je naprodaj z opremo in kočijo vred. Vpra Sanja je vposlati na upr. tega lista proti znamki za odgovor pod St. 4426.
Službo Hišnika i brez otrok. Ponudbe
na upravo .Slovenca" pod Hišnik.
rfnriilnk 'z be,e gline, se ceno proda. iJllUilUft Naslov pove I. Jugoslovanski anončnt in informafinl zavod Beseltak & Rožanc. Ljubljana, Fran-fievo nabr. 5.
Bencin-molor
delsko strojno ključavništvo, Št. Vid nad Ljubljano.
dobro ohranjen pleiiini stroi maseh.)
Ponude na Albino Zakotnik, Zg. ŠiSka Bt. 36.
|/nt "nična se sprejme k 6 osebam v nlll UIjIIu Ljubljano dekle, katero zna opravljati vsa domača dela. Služba ni teška. Plača po dogovoru. Naslov pove upravništvo pod št. 4395, ako mamka za odgovor.
raofcroženo posestvo na Koroškem
44 oralov na desnem bregu Drave tik kolodvora se zamenja za enako ali tudi manje posestvo v ljubljanski okolici, kamniškem ali kraniskem okraju eventualno tudi za hišo ali vilo v Ljubljani. Ponudbe na poštni predal 123, Liubljana.
Prodajam ^ Vl!0. K^flko^
Kniinmniiifl Prvi hrvatski mlin na f\UjiyUVUUJD čigre d. d. u Karlovcu traži knjigovodju, porfektnog btlan-cistu, potpuno vještog u svim konto-arnim radnjama, sa potpunlm poznavanjem hrvatskog ili slovenskog te njemačkog jezika uz nastup službo po mogučnosti za odmah. Plača prema pogodbi. Ponude slati na upravu gor-njeg mlina.
?l/07p malino se kupujejo v vseh mno-JlCit lil u 11IIC žin.ih. Ponudbe na: Destilacija esenc in izdelovanje sokov, Poi-nlk Srečko, Ljubljana, Slorn*cV > V
Kupi se:
1 VVerth-
1 lokomobila 15—25 HP
eimerca salmijak sol in cvet do ?0 kg magnezija — Glaubcr sol po 10 kg
Proda se:
Bukovo oglje vagone — 2 pis. stroja zobotrebci boljši in cenejši -novi angl. Footbal čevlji
Ponudbo sprejema: Kupčijska posredovalnica »Merkator« LJubljana, Jurčičev trg 3.
Poslovne ure za stranke: 10—12, 3—5.
HafHoauje
Haamno je H3 niTajiiie:
AneKca CrecpaHOBirk
cyRnja Heroraiicicor cy,T,a
..npaeocrhe ¥ on-
UJTHHtKHM CVHOBMMa
ti
pyiHa Kii.nra aa onurrciHCKe jio.ioiiolje.
„0 ncTjnmiM Re:inMa y KpnnoM 3aK0Hnicyu
,ITocTynaK oiiuiraHCKinc o.v/iona v rpal>. napnHu,a.Ma n nocryuaic n3<5panux cy;iOBa.
Dona 10 nmiapa.
»9
naene (lonoBHlt
npoijiecop j-Hnnop3HT6Ta
M3 KS4>S«M(eBNO€TM
tt
Koraisiiska trgovina
najska c. 6, priporoča svojo bogato ralogo manufakturnega blaga: cefirja, tiskovine, hlačevine, nogavic, robcev, sukanca, gumbov, pritiskačev, rinčic ia čevlje in drugih Izdelkov čeških tvornic, katere zastopa.
I/Ptllar Prv* hrvatskl mlin na čigre VI 11)01 d. d. u Karlovcu traži vrtljara potpuno vještog vočarstvu a osobito povrčarstvu sa nastupom službe za odmah. Stan i svjetlo u naravi, plača prema pogodbi. Ponude slatl na upravu gornjeg mlina.
KorespoaflenlkinjanparSr:datdk^^-
lovcu traži korespondentkinju, potpuno vještu hrvatskom ili slovenskom te njemačkom jeziku, strojopisu te hr-vatskoj i njemačkoj stenografiji. Plača prema pogodbi. Ponude slati na upravu gornjeg mlina.
Postelje po 60 K., mes
vsakovrstno drugo hišno opravo priporočata Brata Sever, zaloga pohištva ln tapetniška delavnica, Ljubljana, Marije Terezije cesta, Kolizej.	4300
Ha Hamnx napo,inax npiinono.iaKa. — IIpo-y>iaiiaihe 7tyČpo»a>iKe KH»HJKeBHOCTn. — BpaHKO Pann>iewih. — <l'pan>a IlpemepH. — Maraja Ban. — Tht.vh 'baOpHC. — .Vpoiu TpojaHOBnh. — Mnxa Kajinh. Amfpe^ Joiicoh. — CpncKa KH>n/keitha 3a-ppyra. — Hatcona AiiTj-.ia.
UeHa 5 ,'innapa.
Pavle PopoviC
profesor univerziteta
Jugoslovenska Književnost"
II,eHa 4'50 ;innapa.
othct Bon
't>paimycKn noo.ianaic Ha cpncKO.M ;piopy
„3a cpn€KOM oa	BCp^a"
20. oifToCpa 1915. — 19. janyapa 1910. IlpoBoo c (j>pannycKor Ayu<ah n. Tjokh1%.
Uena 4 jumapa.
IIopyiji(5HHe Ban>a cJiaTn:
II3HABAHKA KH.HJKAPHH1U
reiftE KOHA, BEOrPAA
KHe3 HHKajnooa ynHi«a 6p. 1.
Kupim po najvišjih dnevnih cenah vsako množino lepega, zdravega
letnik 1918, ako mogoče postavljeno v Ljubljano; večje množine prevzamem na železniških postajah izven Ljubljane. Pošljite takoj ponudbe z natančno navedbo množine fižola, zadnjo ceno, vrsta in prevzemna postaja, pod »Fižol leta 1918« na upravo Slovenca.
Brez posebnega obvestila.
t
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da ]e naš nad vse ljubljeni soprog, skrbni oče, stari oče, tast in brat, gospod
Jakob Rogiič
višji sodni olicijal v pok. in hišni posestnik
v Litiji, dne 28. julija ob 8. uri zjutraj v 71. letu mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb nepozabnega pokojnika bo v Litiji dne 30. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Bodi mu ohranjen blag spomin.
Venci se v prid narodno-dobrodelnim namenom hvaležno odklanjajo.
V Litiji, dne 28. julija 1919.
Žalujoče rodbine: Rogllč, dr. Jos. Tavčar, Frohlieh.
Pisarniška moč
za stavbeno pisarno, vešča knjigovodstva in korespondence, se išče. Sprejme se le starejša s prakso. — Istotako so sprej- O lilanrci h konjem, meta	IlldJJta Vešča tudi
poljskih del. Več se izve pri Ivanu Oijrinu, Gruberjevo nabrežie 8. 4429
se proda. Kje, pove upravništvo Slovenca pod št. 4435.
katera je tudi dobra prodajalka, se spre mo v trgovino z mešanim blagom. JOSIP ELSNER V iilTlJl. 4430
Večja množina
tli vroev
kupi mlekarna v Radohovl vasi pošta St. Vid, Dolenjsko.
slanino, koruzo, grah, praženl ječmen nudi na debelo po najnižji f eni trgovina življ. potrebščin Mitrovica-Srem.
Lesenaskladi s ca in barake
solidno izdelane kupuje Zagrebački paro-1 umjetnl mlin v Zagrebu, kamor uaj se ponudbe naslavljajo.
2 do 3 izurjeno in pridne za izdelovanje nogavic sprejme proti hrani, stanovanju in dobremu plačiiu
I. Mariborska strojna pletilnica IVAN BARTA, Maribor, Pfarrhofgasse 6

!! KONJHK!!
Pri slabostih vsled starosti, težkočah v želodcu, pešauju moči je star
vinski konjak
pravo življenje vzbujajoče sredstvo
Dve polliterski steklenici pošlje z za bojem vred za 60 K franko BENEDIKT HERTL, veleposestnik, grad Gollč pri Konjicah, Štajersko.
Pri oskrbnlštvu rudniškega in Sužinarskega obrata v Mežici, Koroško, kr. SIIS se sprejme spreten Prošnje s prepisi spričeval o dosedanjih službah in o strokovnih šolah ter o zmožnostih se naj naslovijo na Državno nadzorstvo in upravništvo v Mežici, kr. SHS.
---- —» " «» " "
gozdar.
Javorfeva spalna soba,
popolnoma nova, se takoj ceno proda. Naslov pove: 1. jugoslov. anončn' in Inlormačnt zavod Beseljak & Rožanc, Frančevo nabrežje 5.	4442
Žična mreža
p o ci njena, raznih debelosti se ceno proda	4443 (6)
Srebotnjak, Kolodvorska ulica St. 31.
(strd) prodam le večjo množino. Cena po dogovoru. Alojzij Bratlna, čeoelar v Križevcih pri Ljutomeru
Pravo žolto domače milo za pranje
1 kg K 14 -, 1 za-bojček okoli3*/2kg franko K 49'— pošilja po povzetju zavod za eksport.
Milo za britje
K 1-—. 3 kg K 30--. Toaletno milo
po dnevni ceni.
Krema za britje
porcel. lonček K 6 — ltuc.K55-_
M. JttNKER, ZAGREB,
št. 39, Petrmjska ul.ca 3. III. Z naročilom so prosi poslati tudi polovico zneska.
m- KEFIR -m
9F3Iip Pečenko
Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 6
naznanja slav. občinstvu, da je otvoril
Prvi jugoslovanski zavod za izdelovanje Keffrja in Joghurta
Kefir je od zdravnikov priznan kot najboljši pripomoček proti tuberkulozi,
anemiji, želodčnim boleznim itd. Nenadomestljiv za slabotne dojenčke
kakor odrasle. Kefir uniči vse človeškemu organizmu škodljivo bacile. Pri rednem vživanju
istega se doseže visoko starost Uspeh zajamčen s 1000 K. Razpošilja se tudi na deželo.

Majle »Slovenca"!

Eleganten lovski voz
se proda.	4444 10
Srsbotijak, Kolodvorska ulica ŠL 31.
Priporočava svojo vedno veliko zaloga: Slivovkc
Ruma Olja, fino francosko in izvrstno jedilno Rozin Riža
in drugega špecerijskega blaga.
Samo na debelo! Gregorc & Terlič
Ljubljana
Cesta na Hudolfovo že L Stev. 7.
Prispela
je velika količina parfumerije, Odola, Kalodonta, Pebeco, Peherove krčme za briti, Pixa-von, Brilantine itd. ter se iste dobiva po najnižjih dnevnih cenah na debelo in drobno edino pri tvrdki
P. Bockovac, Zagreb, (lica 47.
Telefon int 16-08.
vsako množino. —
Ponudbe pod šifro „Lit«» žeJezo" na
upravo „Slovenca".

Brez posebnega obvestila.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni, nepozabni soprog ozir. dobri oče, gospod
MATKO INKRiT
posestnik ln gostilničar
včeraj, dne 28. t. m. ob 3. uri popoldne po dolgi mučni bole/.ni, previden s sv. zakramenti za umirajočo mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega pokojnika bo v sredo dne 30. julijo ob 4. url popoldne iz bise žalosti Karunova ulica št. 10 na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Trnovem. V Ljubljani, dne 29. julija 1919.
Marija Inkret roj. Lavš, soproga. Alfonz Bruno in Branko, sinovi. Ana Inkret, eestra. Vsi ostali sorodniki.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Ne kupujte izdelkov sovražnih držav, podpirajte samo domače izdelke, ki so
veliko boljši in cenejši. Zahtevaite samo pristno voskovo
„HIF<6-kremo M «c radl
* i	svojih se-
stavin naiboi„ša iu zajamčeno. Istotam se dobi: c3n»retne stročnice In papirčki od 14 li naprej, razglednice, pisemski pa iir, vlasnice, toaletno miRo itd. Zaloga samo na debelo: Oroslav Čcr-tBllč, Ljubijsna, Keseljeva cesta štev. 20.
Moko, pšenico, koruzo	I
ječmen, oves, otrobi 1. dr. dež. pridelke in proizvode	■
Samo na debelo 1	nudi	Samo na debelo 1	^
Ivan Dumič, Zagreb, Zrinjevac 15. TeL 22—69.
za veliko tvorničo poduzeče u Bosni. — Primaju se čili, neoženjent, ne preko 36 godina stari muževi slavenske narodnosti, koji su sposobni za službu stražara (čuvara) te za vatrogasnu službu.
Prednost imadu oni natjecateljl, koji su služili u vojsci i članovi vatro-gasnih četa ili društava.
Nudja se konačenje (stanovanje) kao u vojarnl (kasarni), dobava životnth namirnica uz jeftine cijeno, te mjeseCna plata od K 450.—
Za zajedničku kuhinju tvorničkih stražara stavlja se besplatno na razpolaganje jedan kuhar.
Samo potpuno zdravi, snažni (močni) natjecateljl neka poSalju svoje ponade sa prepisima svjedodžaba odnosno iskasom o dosadanjera radu na upravu ovoga ista pop brojem 4371.
Mlatilnice,
vratila, čistilnike, sla~ moreanice, mline za moko in sadje, pluge, brane, transmisijske droge za vretena in vse poljedelsko orodje ima v zalogi stara domača trgovina z železnino
Fr. Stupica v Ljubljani
Marije Terezije cesta št. 1.
rabljene, v vseh velikostih se oddajo. Vprašanja z navedbo porabo na

GARJE
srbečico, hraste. liSaje. uniči pri človeku in živini mazilo zopei srbečico. Brez duha in nc maže perilo. 1 lonček za eno osebo po pošti 7 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Irnb6czv v Ljubljani, zraven rotovža.	16-31
za eksport kupuje ,DUiilUii, trgovska, špedicljska ?n komisijska del. družba, Ljubljana, Dunajska cesta 33. Prosi se natančne
pismene ponudbe.
ilržnvne toplice Dobmft pri CeljU (pre|e
Neuhnu« bel Cllll, Stciermark) — vrelec Izredno bogiit na rudiju ln oglllliovl kislini.
Maf — oktober.