Janezkova nezgoda Ostani doma popoldne, Janezek. Jaz grem obiskai bolno teto ter ji ponesem zdravil. Ne hodi nikamor, tn Če pridejo oce s polja domov, jim lepo postrezi. Saj veŠ, kje je kislo mleko; princsi jim ga; po kruh pa teci potem k pcku, ker ga doma nič več ni. Pazi tudt, da ne pri-dejo mačke do mleka na polici!« Take in podobne nauke je dajala skrbna Zadnikarjeva maina Ja- I i nezku, ki je sedel pri vcliki, beli javorjevi mizici in je malical. Vidno mu je teknila skromna južinica: kos kruha in skodelica mlcka. Na tleh so J tekale mlade mačice in so poželjivo giedale, bo-Ii njim tudi kaj osfalo. J toda tcga niso pričakale, Janezck je popil mleko kar sam. j 1 »Bom, bom,«. je obljubljal in je odrinil od sebe prazno skodelico ter I 1 si obrisal z rokavom od mleka bele, polne rdeče ustnice. I »No, kaj pa delaš? V rokav se greš brisat, nemarnež!« ga je pokarala \ mama. l Janezek pa je vstal in se prilizovaje stisnil k materi; »Prinesile kaj ' s seboj, mama; bostc videli, kako bom priden!« — i f >Če bo res?« , L »Res, res!« je kimal Janezek in oči so. se mu veselo zasvetile, kajti L materin glas je nckaj obetal. Sprcmljal je mater do praga. Tam mu je I mati zabičila Še enkrat, naj ostanc lepo doma. Potem je pa odsla v pol 1 ure oddaljeno vas, kjer je bivala bolna Janezkova teta, njena sestra. j f Janezek je ostal pa sam doma. Vsi ostali domači so bili deloma na I polju, kjer so sejali ali pa so okopavali v vinogradu. Šel je Janezek v I kuhinjo in spodil vun mačke, ki so se sumljivo plazile okrog police, kjer ^L je bilo irtleko. Zaloputnil je za njimi vrata, da se je stresla cela hiša. To Hmu je ugajalo. Zaloputnil je vrata še večkrat, a se je kmalu naveličat in ^B jih pustil v miru. ¦ »Kaj bi počel, da bi bil krajši čas?« je jel premišljati. ^T »Kaj bi bilo, če bi se učil računati?« je odgovarjalo nekaj v njegovi notranjosti, sitna vest Janczek je hodil v Šolo, ki je bila pri farni cerkvi, in sicer v drugi razred. Ali je bil dober, vcsten in priden učenec? Priden? Nič kaj po-sebnega, naj rajši molčim. >.Hm,« se je namrdnil nevšečno, »računati?« »Da, da, prav treba bi bilo,« je pridigovala vcst, »Jutri ne bos nič znal, če te vprašajo gospod učitelj- Uči se, uči, Janezek!« »E|, saj to lahko storim tudi še zvečer,« se je tolažil Janczek, »Zdaj ' grcm pa rajši na vrt. Saj mati niso rekli, da moram biti ves Čas v hiši.« [ Zvmaj je sijala cvetoča vesna. Zadnikarjev vrt je bil ves v cvetju 1 t in zclenju. ČreŠnje so potresale tla s svojimi belimi cvctnimi Hsti, da je K izgledalo, kot bi bilo snežilo. Za vrtom so pa cvetele breskve in marelice Kv najlepši rdeci barvi. A po gredicah jc bilo še!e lepo! Prst je bila skrbno ^Hograbljena in zrahljana, Ob robu, poleg pota je bila pa cela vrsta najlepših cvctic, enako širokemu traku, pretkanemu z najlepšimi jn najbujnejšimi barvami. Vse je cvetelo in se razvijalo in po vrtu se je širil sladek dvh po brstcčem zelenju in cvetju. Na koncu vrta je pa rastla košata, velikanska lipa. Na njenem vrhu je sedeta jata škorcev, ki so glasno vreščali in se veselili pomladi. Zdajpazdaj je švignila mimo kaka bislra lastavica, loveč svojo tovarišico. Janezek je veselo stekel po potu, posutem z drobnim belira peskom. Radoval se je krasnega dne, ki ga je pričarala na zemljo Jjuba vesna. Nekaj časa je ogledoval vrt, a potem je krenil proti visokemu plotu( ki je loci! domace posestvo od sosedovega. Plot je bil zbit iz lat in gosto obrastel z divjo vinsko trto. Ob kraju je rastlo mnogo dišečih vijolic, ki jih je hotel Janezek nabrati materi in ji s tem dokazati, da je bil res priden in doma. Spravil se je hitro na delo in kmalu jih je imel lep šopek v roki, »Pst, Janezek, pst!« se je zaslišalo zdajci sem od konca plota, Janezek je dvignil glavo ter se začudeno oziral, a ni uzrl nikogar, Sklonil se je spet nazaj, misleč, da se je zmotil, in je nadaljeval svoje delo. > Janezek, sem poglej, tule semU se je začul še enkrat, a to pot glasneje glas sosedovega Matijčka. »Kje?« je zaklical Jan^zek nestrpno, »Ne vidim te!« *Kaj si slep?« Sredi plota, mcd gostim zelenjem divje trte je kukala v vrt Matij-čkova glava in kmalu je zlezel njen tastnik še z ostalim telcsom skozi Iuknjo v plotu na Zadnikarjev vrt. »AH si sam doma?« je biio njegovo prvo vprašanic. »Sam. Kaj bi rad?« je nekako sumljivo vprašal Janezek, Predstavljajte si fantiča, navihanega obraza. Na glavi ima klobuk, ki je pa bolj podoben kravjemu zvoncu kot poštenemu klobuku, Za klo-bukom mu tiči nekaj petelinjih peres, ki jih je bržkone moral utrpeti domači pptelin, Naramnice, ki mu drže hlače, so pripete z drenovimi klinci. Še debela rašovnata srajca, ki je pa seveda umazana kar se da — pa imatc pred seboj Matijčka, kakor živi in diha. Zelo poredcn je bil Matijče. Zmeraj so mu rojile po glavi neumne misli in načrti, ki jih pa navadno ni sam izpeljaval, ampak uporabljal za to svoje tovariše, ki so imeli potcm sitnosti s starši in s šibo. Zlasti Janezka je spravil že dostikrat na limanice. Zato je bil ta upravičeno sumljiv, češ, bo pa ie spet kaj slabega, pa bom spet jaz kriv; Matijček se bo pa smejal in nič se mu ne bo zgodilo. Matijčck jc najbrže slutil, kake misH rojijo Janezku po glavi, zakaj stopil'je bliže k njemu in rau nekako skrivnostno rekel: »Nekaj sem našel v gozdu! AH uganeš, kaj?« »Hm, najbrže kako vranje gnezdo,« Janezek se je izkušal kazati malomarnega, a se mu ni prav posrečilo, kajti bil je preveč radovcdcn. Gozd! Tam bi bil Janezek rad vedno — seve, ponoči nc. — Največje veselje mu je bilo plezati po drevesih in iskati gnezd. Toda ne smetc 76 misliti, da je ubogim ptičicam pobijal jajca, kot delajo to hudobni decki, ki ne poznajo nič usmiljenja, in ne vedo, kako koristne so ptice človeku. Ne, Janezek ni bil tako zloben. Samo pogledal je v gnezdo, ogledal si drobna jajčeca, potipal jih in nato splezal z drevesa in šel gledat kam drugam, ali pa je počakal, da se je vrnila ptica v gnezdo, da je videl, kakšna je. Mama seveda tega plezanja ni imela rada, kajti pri tem so se trgale hlače, ona je morala pa šivati in šivati------- »Vranje gnezdo?« se je zasmejal Matijček. »Za vranja gnezda se niti ne brigam ne. Pomisli, veveričje gnezdo sem našel!« »VeveriČje gnezdo?« Janezck je od začudcnja pozabil zaprcti usta ter je veselo iznenaden, a obenem nekako spoštljivo gledal Matijčka, ki se mu je zdel cel junak. Saj jc Matijče naŠel veveričje gnezdo, ki ga je on dozdaj še zastonj iskal, pa najsi je splezal še tako visoko. »Veveričje gnezdo si našel?« je ponovil Janezek Še enkrat in nekaka nevoščljivost sc je jela polaščati njegovega srca. >Da, našel sem gaU je pritrdil Matijček in ga ponosno pogledal. »Ali jih \e mnogo v gnezdu? Kakšne pa so?« je hlastno poizvedoval Janezek. »Tri so v gnezdu. Tako lcpo rdcčkaste so vsel Pokažem ti jih, pojdi z mtnoj v gozd.« Zdelo se je, kot bi se ga hipoma polastila dobrot-ljivost, ki je Jtinezek ni bil vajen od njega. »Pokažeš? Meni jih pokažeš?« je vzkliknil hvaležno. ^Gotovo, da ti jih pokažem. Pojdi, greva,« je silil Matijček ter ga prijel Z'X roko. Tedaj se je pa spomnil Janezek materine zapovedi, naj ostane doma. »Ne smem iti,« je rekel pobito, »Mati so mi ukazali, da moram ostati doma!« Matifčkov obraz je kazal vidno zaničevanje, »Ej, mislil sem, da te je več fanta, Prav nič poguma nimaš. Glej' mene,« je nadaljeval in upiral oči venomer v Janezka. »Glej, tudi meni so mati rekli, naj ostanem doma ter varu;em Mirnico, A jaz sem šel, pa mi je ni treba varovaii in tudi tebi ni treba čepeti doma; v gozdu je dosti prijetnejše. Ne veš, kako lepo žvižgajo kosi in drozgi!« Janezka se je polastila siina izkušnjava, Vabile so ga v gozd zapeljive Matijčkove besede, a strašila ga je materina prepoved. In Še nekaj! Bal se je, da ne bi izostalo potem tudi darilo, ki so ga prej skrito napovedovaJe materine besede. — Dolgo se ni moge] Janezek odločiti, Neodločen je stal in premišljcval, a naposled je zmagal gozd in vkljub matsri jc zlezet skozi luknjo v plotu ter odšel z malo težkim srcem v veseli zeleni gozd, A kmalu mu je izginil strah iz srca, in čimbolj se je oddaljeval od domače hiše, tembolj jc bil vesel in razposajen. Kmalu sta dospela z Matijčkom v grajski gozd, kjer je bilo vse živo. Ptički so neutrudno prepevali na zclenih vejah, kot bi se hoteli izkušati, kdo bo pel giasneje in dlje časa. 77 Matijček se je kazal napram Janezku nenavadno dobrotljivega in prijaznega. Fokazal mu je vsa drevesa, na katerih je vedel za gnezda. A Janezka vse to danes ni toliko zanimalo. Njegove misli so bile pri mladih ljubkih vevericah, od katerih je hotel najlepšo s seboj vzeti na dom ter jo zapreti v kletko. Lahko bi se ž njo igral in naučil bi jo raznih umetnosti, da bi se ji ljudje čudili. In on bi lahko ponosno rekel: »To sem jo naučil jaz, Janezek!« Morda bi potcm prišel gospod graščak ter jo kupil za lep, bliščeč cekin, ki bi ga mu stisnil v roke ,.. Ej, to bi bilo veselje! In za cekin bi kupil jagnje, pa bi ga prodal in potera bi... Kdo vc, kaj vse bi Janezek kupil in prodal v mislih in kake načrte bi še snoval, da ga ni predramil tz teh misli ropot kočije, ki je drdrala spodaj pod hribom po cesti. ¦>Grajski se peljejo!« je vzkliknil Janezek, ^Najbrž,« je odgovoril Matijček malomarno, pa odlomil iz leskovega grina ravno, dolgo šibo." Spet sta šla uekaj časa molče naprej. Ropot, ki ga je povzročila kočija, je pojenjal in tišina je bila prekinjena le od ptičev, ki so se glasili po drevju. »Kdaj prideva do gnezda?« MKmalu,« je odvrnil Matijček. »Ali vidiš hrast tam gori na vrhu?« »Vidim.» »Nof tam na vrhu hrasta so. Vcliko gnezdo imajo, narejeno iz protja.« »Čuj, Matijče —« je začel Janezck, a obmolknil. »Kaj?« Janezek ga je proseče pogledal: >»Rad bi vzel eno veverico s seboj doraov!« )'Veverico? Saj šc niso godne. Toda kaj mi daš zanjo?« »Kaj naj ti dam? Nimam nič takega,« je rekel Janezek raalo plalno. MalijČek je pomislil. »Nič ti ni treba dati; zastonj jo dobiš,« je rekel hipoma, »Samo z menoj moraš vedno hoditi ter mi biti prijatelj.« — »Oh, Matijče!« je vzkliknil Janezek radostno. Najrajši bi ga bil objel veselja za njegovo darežljivost. Tako dobrega si Matijčka ni mislil. Žal mu je bilo in sram obencm, da mu je bil malo preje nevoščljiv in je slabo mislil o njem. Pot je držala mimo visokih, vitkih srarek, ki so rastle ob potu, navzgor, pa se zavijala po hribu v obliki krogov. Tuintam je samevala kaka klopica, zbita iz sirovega, netesanega Iesa. Sem se je hodila namreč izprehajat gospoda iz gradu, ki se jc ponosno dvigal na vrhu hriba, Stolpi so bili že mocno začrneli in stene so bile gosto obrastle z bršljanom. Zadaj za gradom je bil pa velik, krasen vrt, kamor pa je bil strogo prepovedan vstop drugim ljudem. Vkljub tej prepovedi pa sc je zgodilo že večkrat, da so bilc na tej ali oni gredici potrgane najlcpše cvetice. To je vrtnarja, dobrega in prijaznega možička, jako žalostilo in jezilo, ker jc ljubil vrt 78 nad vse, pa ga je negoval in čedil kof lastno dete. Vrt je bil vedno v naj-lepšem redu, odkar ga je on oskrboval. Pazil je, da dobi zlobneža, ki mu dela ta kvar, a se mu ni posrecilo. Bilo je tisto popoldne, ko sta šla Matijče in Janezek nad veverice v gozd. Grajska gospodična, ki je kaj rada zahajala na vrt, je pravkar prišla sem pa je šla proti pridno delajočemu vrtnarju, ki se je odkril ter jo ponižno pozdravil. »Dober danf milostljiva gospodičnaU »Dober dan, Janez,« se je nasmehnila deklica ter mu pokimala, >Oh, kako ste že zopet pridni. Ali niste nič utrujeni?« mu je dejala pomilovalno. »Ej, kaj naj bi bil truden, milostljiva gospica? Nič ne čutim dosti. Saj delo je za nasf ki smo služabniki; pa smo ga tudivajeni. Ja2 mislim, da bi brez dela ne mogel preživeti enega dneva. Je pač tako; človek se navadi na delo kot na kaj druzega, da ne more biti brez njega.« Za drevjem se jc pa začulo pasje lajanje, ¦ »Cezar!« je zaklicala grajska gospodična, Nato je pa pritekel v l skokih velik, lep bernardinec tcr veselo lajajoč skaka! zdaj okoli gospo-dičnc, zdaj okoli vrtnarja Jancza. »Beži, beži,« ga je naganjal starec, boječ se, da mu pomandra in [ potepta gredice. f »No, Cezar, marš, pojdi!« je velela deklica, ko pes ni hotel ubogati « vrtnarja. Na njene besede je pa pes obstal in jo je pogledal. Ko je pa videl, da je resnica, se jc ttho splazil proč na konec vrta, kjer sc je vlegel v senco cvetoce jablani. Grajska gospodična sc je pa jela pogovarjati s starim Janezom in je opazovala, kako je spretno polagal travnate ruše na rob gredice. Obraz dobvega vrtnarja je žarcl zadovoljnosti in sreče. Deklica se je jako zani-mala za njegovo delo. Vrtnar ji je pa veselo odgovarjal na njena mnogo-brojna radovedna vprašanja. L Zdajci ju pa zmoti glasno kričanje in silno lajanje Cezarja. Oba se ¦prestrašena in iznenadena ogledata. m- Po gredicah, kjer je rastlo vse polno btijnopisanih mačehic in drugih flepih vrtnih cvetic, sta tekla na vso moč dva dcčka, za njima pa Cezar, I ki ju je skoro dohitel. Pritekla sta do precej visoke vrtne ograje, kjer se je prvi — Matijček — pognal čez in za njim se je hotel še Janezek. L A skok se mu je ponesrečil. Ob tem je padel na tla in koj nato je zacutil : nad seboj velikansko glavo Cezarjevo. Janezek je ves otrpnil strahu ter ni več vedel, kaj se godi z njim. Vse se mu je zavrtelo pred očmi, Zemlja se je jela pod njim zibati, a kmalu nato ni Čutil ničesar več. Onesvestil 1 Se je — prcd očmi se mu je naredila črna noč. b Solnce je bilo že visoko na nebu, ko sc |e vzdramil iz ležke omotice. |Po glavi mu je še braelo in tolklo in razbijalo kot v kovačnici. Premišljc- m. i9 val je, ka) se je ž njim zgadilo. Spomnil se je dogodka na vrtu, Čudno se rou je zdclo, da je v domači izbi. Ker si ni mogel lega razjasniti, je zaklical mamo, ki je takoj prihitela v sobo. MateHn obraz je kazal skrb in žalost. In Janezku se je zdelo, da leži v njenih očeh očitanje. »Kdo pa me je -..« je rekel Janezck, toda umolknil je takoj. »Kdo te je prinesel, misliš?« je vprašala dobra mamica pa ga gladila po vročih licih, »Grajska gospodična te je pripeljala s svojim konjičem nezavestnega domov. Vidiš, zakaj me nisi ubogal ter ostal doma?« je pristavila očitaje mati. »Tako skrb si napravil nam vsem.« V Janezkovih očch so se pojaviie solze. Stisnil se je k materi in močil njene roke s solzami. »Ničveč ne bom neubogljiv, nikoli več!« je obljubljeval. »No, zdaj bodi miren, pa lezi nazaj in povej, kako se je zgodila cela reč.« In Janezek je jel pripovedovati matcri o svojem dobrem sklepu, da ostane doma, in o Matijčku, ki je s svojUni sladkimi besedami kriv vse te nezgode. »Ko sva prišla do vevcričjega gnezda,« je pripovedoval Janezck, »mi je rekel Matijček, naj grcm ž njim na grajski vrt po cvetice, češ, da mu jc vrtnar dovolil, natrgati jih, kolikor jih hoče — in potem, da bova šla po veverico. Šel sem ž njim in mu pomagal trgati cvetice. Naenkrat pa zacujeva za seboj lajanje grajskega Cczarja, Oba sva sc spustila v beg. Ko sva pa prišla do plota, nisem mogel skociti Čezenj, ampak sem padel in odtedaj ne vem, kako je bilo.« Janezek je umolknil in poglcdal mamo, ki ga je molče poslušala. kot bi hotel od nje zvedeti, kako je bilo naprej. »No, in potem te je grajska gospodična s pomočjo starega Janeza naložila v koleselj tcr pripcljala domov.« »Kaj pa z Matijčkom?« je vprasal Janezek, — »Ne vem. Ž njim se ne sracš nicveč pečati. Zdaj zaspi šc malo, da se od prestanega strahu spočijeŠ.« Mama je vstala in šla v kuhinjo. Nekako zadovoljno čuvstvo jc prevevalo Janezkovo srcc in vcsel je bil, da &c je izteklo vse še tako dobro, Natihem jc pa sklenil, da bo odslej na vso moč priden. Popoldne ga je pa prišla obiskat grajska gospodicna, 2elo je bita vcscla, da ni imela omedlevica hujših poslcdic. Dovolila je Janezku, da , lahko pride večkrat na vrt. In Janezek se je pozneje tega povabila prav pridno posluževal, zlasti ko so bile zrele črešnje in jagode. — Najbolj ¦ veselo je pa to, da je bil Janezek poslcj v resnici prav priden in ubogljiv decek. A. Š.