UVODNIK | 2021 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 5 KAKO (PRE)ŽIVETI V 21. STOLETJU T ema, ki se je lotevamo tokrat, je skrajno aktualna in alarman- tna. Kot piše dr. Piciga v svojem izjemnem pregledu problematike trajnostnega razvoja v perspektivi ze- lenega krožnega gospodarstva in t. i. zelenega dogovora, »kljub obetavnim sklepom in politikam nedavni trendi opozarjajo na upočasnitev napredka na področjih, kot so zmanjšanje emi- sij toplogrednih plinov, industrijskih emisij in nastajanja odpadkov ter izboljšanje energijske u činkovitosti in povečanje deleža energije iz ob- novljivih virov. Pri čakujemo lahko, da trenutna stopnja napredka ne bo zadostovala za izpolnitev pod- nebnih in energetskih ciljev do leta 2030 oziroma 2050.« Kaj to pomeni, lahko zdaj že skoraj dnevno sledimo ob najrazli čnejših dogodkih v naravi (intenzivirane poplave, suše, požari, plazovi, viharji in orkani, taljenje ledenikov, zalivanje obalnih podro čij itd.) in posledi čno v družbi (podneb- ne migracije in begunstvo, nemiri in konflikti, povezani z oženjem oz. degradacijo življenjskega prostora ter pomanjkanjem osnovnih virov, npr. vode idr.). V nekaterih od najbolj ogroženih delov sveta (npr. v Avstraliji, paci- fiških otoških državah, na ameriški zahodni obali idr.) se vse bolj krepi povsem nova oblika eksistencialne ogroženosti, ki na eni strani izhaja iz zgoraj omenjenih eksisten čnih pre- tenj (okolja in družbe), na drugi pa prerašča v »stanje duha« in tu pa tam celo v novo kategorijo psihi čnih mo- tenj – t. i. predtravmatski sindrom. Mladi v najbolj ogroženih in pogosto tudi najbolj podnebno ozaveš čenih delih sveta so razvili strah pred pri- hodnostjo oz. bolje rečeno strah, da te prihodnosti ne bo oz. da je njena kakovost veliko bolj negotova, kot je bila za njihove starše. Zato ni prese- netljivo, da so eden najodlo čnejših (a tudi najbolj artikuliranih in prodor- nih) glasnikov bolj uravnoteženega in trajnostno zasnovanega sveta prav mladi: od Grete, ki je posodila glas mladim vsega sveta, do številnih mla- dih aktivistov, katerih glas v tokratni številki za Slovenijo zastopa Izidor Ostan, za Nizozemsko, ki je ena od v Evropi najbolj izpostavljenih držav, pa Daan Welling. Ni naklju čje, da se pri tem sklicujejo na podatke znan- stvenikov in tudi nastopajo skupaj z njimi. Prav tako pretresljiv je glas akti- vistov, kot je Uroš Macerl, najbolj prepoznavni in predani borec za konkretne spremembe v okolju v Slo- veniji (tudi svetovno prepoznan kot dobitnik alternativne Nobelove na- grade za okolje), ki so svoje preživetje oz. ekonomski obstoj zastavili za boje z multinacionalkami in – presenet- ljivo – pokazali, da je v časih pravica tudi na strani šibkejših, ogroženih, a dobro informiranih, povezanih in vztrajnih državljanov! Kaj torej preostane? Eden od temelj- nih vzvodov za boljšo prihodnost je preseganje t. i. razvojnega modela, ki pove čuje ekološki odtis. Dr. Piciga podrobno predstavlja, kako naj bi naša blaginja in zdravo okolje izha- jala iz inovativnega, krožnega gospo- darstva, kjer se ni č ne bo zavrglo in kjer se bodo naravni viri upravljali trajnostno, biotska raznovrstnost pa bo zaščitena, cenjena in obnovlje- na. Za res prepričljive spremembe pa je potrebno še ve č: »v temeljih spremeniti sisteme, ki zadovoljujejo potrebe družbe, skupaj z globokimi spremembami v prevladujo čih struk- turah, praksah, tehnologijah, poli- tikah, življenjskih stilih, mišljenju. Potrebni so trajnostni prehodi naših sistemov proizvodnje in potrošnje – predvsem sistemov, povezanih z energijo, mobilnostjo, hrano, biva- njem, ki so globinski vzrok okoljskih in podnebnih pritiskov.« To pa zah- teva »sistemske inovacije – celostne inovacije sistemov, ki vklju čujejo tako tehnološke kot socialne inovaci- je in paradigmatski premik v razvoju znanja in upravljanja, v inovacijah in vizijah. Sistemske rešitve ne vklju- čujejo samo inovacij v tehnologijah in proizvodnih procesih, temve č tudi spremembe v vzorcih potrošnje in načinih življenja.« … »Ob tem, da se zavedamo upravičenih pomislekov glede uporabe izraza »zelena rast« in raje govorimo o zelenem razvoju in celo preboju ter o trajnostnih preho- dih (prehodih v nizkooglji čno, krožno ter bio- in modro gospodarstvo).« Kaj to pomeni za šolstvo? H kakšnim izzivom pri pou čevanju in šolskih praksah in ureditvah to kli če? Za celostni in sistemski pristop k na čr- tovanju in delovanju za trajnostno prihodnost so v prvi vrsti potrebne t. i. metakognitivne kompetence, kot so npr.: kompetenca sistemskega miš- ljenja, kompetenca predvidevanja, strateška kompetenca, integrirana kompetenca reševanja problemov. Hkrati s spreminjanjem mišljenja in miselnosti ter naravnanosti pa mora potekati tudi sprememba prakti čnih ravnanj in ureditev, ne nazadnje tudi načina gradnje ali renoviranja, tehnoloških trajnostno naravnanih rešitev, prostorske ureditve in pro- storske umestitve (t. i. »zelene in krožne šole«). Posebna zahvala za pričujočo številko gre tokrat kolegici Saši Kregar, gostu- joči urednici. Dr. Zora Rutar Ilc, odgovorna urednica Zavod Republike Slovenije za šolstvo How to Live (Survive) in the 21st Century