Glasilo Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija Lapajnetova 19, 5280 Idrija Poštnina plačana pri pošti 5270 Ajdovščina tel: (05) 37 34 750, fax: (05) 37 34 754 OBVESTILA JUNIJ 2019 AKTUALNO SREČANJE VODSTVA ZBORNICE Z ŽUPANOMA cerkljanski pa so izpostavili potrebno po osnovanju obrtnih con. Člani zbornice z županoma Občine Idrija in Cerkno o lokalnem poslovnem okolju Vodstvo Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija je 13. maja 2019 na pogovor o lokalnem poslovnem okolju povabilo idrijskega in cerkljanskega župana Tomaža Venclja in Gašperja Uršiča. Obrtniki in podjetniki so županoma predstavili poglede obrtnikov in podjetnikov na lokalno poslovno okolje na območju Idrijskega in Cerkljanskega ter na problematiko, s katero se ti soočajo pri opravljanju dejavnosti v lokalnem okolju. Tomaž Vencelj, Rado Raspet in Gašper Uršič Sodelovanje zbornice oziroma njenih članov z županoma obeh občin lahko v določeni meri pomaga pri razreševanju nekaterih ovir, s katerimi se soočajo obrtniki in podjetniku pri svojem poslovanju. Kot je bilo slišati na srečanju, se obrtniki in podjetniki tudi v idrijski in cerkljanski občini soočajo s problematiko neživljenjskih prostorskih dokumentov in gradbene zakonodaje, dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju dovoljenj za gradnjo poslovnih prostorov oziroma spremembe namembnosti zemljišč. Obrtniki, ki delujejo na Idrijskem, so opozorili na višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, tako idrijski kot Izpostavljena je bila tudi problematika visokih nadomestil za omrežnino pri oskrbi s pitno vodo. Z uveljavitvijo Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja so se zaradi metodologije za izračun stroškov omrežnine predvsem mikro in mala podjetja pričela soočati z visokimi stroški omrežnin, ki ne temelji na dejanski porabi vode. Omrežnina se namreč določi in obračunava glede na zmogljivost priključkov, določenih s premerom vodomera. Vodomerne priključke, ki so jih uporabniki vgrajevali pred uveljavitvijo uredbe in niso mogli predvidevati, da bo velikost vodomernih priključkov vplivala na višino fiksnega dela stroška omrežnine oz. kanalščine. Iz konkretnih izračunov je namreč razvidno, da način obračunavanja finančno bremeni predvsem manjše porabnike vode. Poleg tega so trenutno veljavni faktorji omrežnine zelo neenakomerno porazdeljeni in obremenjujejo predvsem porabnike, ki spadajo v zadnje tri razrede (od premera 50 do 200 mm). Zbornica predlaga da se kot merilo najprej upošteva dejanske količine porabljene vode. Obema županoma se zahvaljujemo za odziv na povabilo na srečanje, na katerem so bila predstavljena stališča obrtnikov in podjetnikov ter obeh županov o možnosti vzpostavitve ugodnejšega lokalnega poslovnega okolja. Na predlog zbornice, bodo podobna srečanja s predlogi za konkretne rešitve v korist podjetništvu, organizirana tudi v bodoče. ZAPORA CESTE IDRIJA – GODOVIČ Direkcija RS za infrastrukturo je objavila sporočilo za javnost o zaporah ceste Idrija – Godovič v Zali (Jelični vrh) zaradi gradnje galerije. Zaradi utesnjenosti prostora bodo za čas gradnje potrebne polovične in popolne zapore državne ceste. Predvidena dela in okvirno trajanje zapor v letu 2019 Predvidena je odstranitev dela brežine, da se pridobi potrebno širino za izvedbo galerije, izvedba pilotov ter temeljenje. Izvedene bodo spodnje povezovalne grede za galerijo ter zaledna stena galerije. Zapore v letu 2019 − Od 21.5. 2019 polovična zapora ceste z enosmernim izmeničnim prometom in bo trajala predvidoma do 29.12.2019. − V vmesnem času bo popolna zapora od 29.7.2019 do 1.9.2019. Izven tega termina bodo tudi občasne kratkotrajne popolne zapore do 30 minut za primer potrebnih manipulacij v območju gradbišča, ki bodo izvedene izven prometnih konic. Na koncu prve gradbene sezone je predvidena še dvodnevna popolna zapora potrebna za ureditev vozišča v dvosmerno. Vozišče bo pred zimo pripravljeno za vzpostavitev dvosmernega prometa. V zimskem času nato ni predvidenih nobenih aktivnosti in zapor. - za ves promet nad skupno maso 7,5 ton je predviden potek obvoza Logatec – Nova Gorica – Tolmin – Idrija, - za vozila do skupne mase 7,5 ton pa je obvoz predviden Logatec – Žiri – Govejk – Marof – Spodnja Idrija. Tako kot v času popolne zapore v letu 2018 je predviden interni posebni prometni režim: − v smeri Trebija – Sovodenj – Cerkno – Želin se dovoli promet tovornih vozil, tudi vlačilcev, od 10:00 do 12:00 ure, pri čemer bo v tem času veljala prepoved vožnje v nasprotni smeri za vsa vozila skupne mase nad 7,5 ton, tudi za avtobuse (50 sedežni) in sicer od 9:30 do 12:30 ure. − v smeri Želin – Cerkno – Sovodenj – Trebija se dovoli promet tovornih vozil, tudi vlačilcev, od 16:00 do 18:00 ure, pri čemer bo v tem času veljala prepoved vožnje v nasprotni smeri za vsa vozila skupne mase nad 7,5 ton, tudi za avtobuse (50 sedežni) in sicer od 15:30 do 18:30 ure. Ministrstvo svetuje voznikom osebnih vozil, da v navedenih terminih uporabijo druge možne poti. Celotno sporočilo za javnost, zabeležka sestanka predstavnikov ministrstva, lokalnega gospodarstva in obrtnikov, predstavnikov Občine Idrija in Občine Cerkno z dne 25.3.2019 ter skica predvidenih obvozov v času popolne zapore, je objavljeno na spletni strani OOZ Idrija. FORUM OBRTI IN PODJETNIŠTVA 2019 Obrtniki in podjetniki vladi predstavili svoje zahteve Predvidene aktivnosti v letu 2020: Gradnja je predvidena od 28.3.2020 do 27.9.2020 Zapore v letu 2020 Popolne zapore − v trajanju 2 x po 5 dni (načrtovano od 11.4.2020 do 15.4.2020 in od 4.7.2020 do 8.7.2020) − v trajanju 2x po dva dni (načrtovano od 20.6.2020 do 21.6.2020 in od 5.9.2020 do 6.9.2020) − v trajanju enega dne (načrtovano 27.9.2020). V teh terminih so bo izvajala montaža in demontaža opaža stropne plošče. Zadnja predvidena popolna zapora v trajanju enega dne pa je namenjena izvedbi zaključnega sloja asfalta na vozišču. V preostalem času gradnje je predvidena izvedba del pod polovično zaporo z enosmernim izmeničnim prometom. Predvideni obvozi v času popolnih zapor: Obvozi bodo potekali po državnih cestah, in sicer: Na 17. Forumu obrti in podjetništva so obrtniki in podjetniki vladi predstavili letošnje zahteve, ki jih Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije sicer piše že od leta 1991. Med ključnimi letošnjimi zahtevami so spremembe trga dela, zdravstvenega, davčnega in izobraževalnega sistema ter izboljšanje poslovnega okolja z odpravo administrativnih ovir. Poleg predsednik Vlade Marjan Šarec, ki je obrtnike in podjetnike nagovoril preko video konference, so se Foruma udeležili predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer, ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, minister za šolstvo, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, minister za javno upravo Rudi Medved, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Zahteve, predstavljene vladi, glede na dejstvo, da je malo gospodarstvo hrbtenica slovenskega gospodarstva, ki zaposluje več kot 350 tisoč oseb, pri odgovornih za ustvarjanje ugodnega poslovnega okolja, ne bi smele biti preslišane. ZAKONODAJA REGRES 2019 Nova davčna obravnava regresa za letni dopust po noveli ZDoh-2 in noveli ZPIZ-2 Spremembi Zakona o dohodnini in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ( Ur.l. 28/2019 z dne 3.5.2019) davčno razbremenjujeta regres za letni dopust, tako da se v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost ne všteva do zneska 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji (PP). Davčno ugodnejša obravnava regresa velja že za leto 2019. Do posebne davčne obravnave, kot je določena za regres, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih – ZDR-1, so pod enakimi pogoji upravičeni tudi tisti zavezanci, ki prejemajo vsebinsko primerljive dohodke iz tujine. Pri določanju zneska, ki se ne všteva v davčno osnovo in v osnovo za prispevke, se ob izplačilu upošteva znesek povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji po podatkih Statističnega urada RS. Pri letni odmeri dohodnine pa se v davčno osnovo ne všteva regres v višini 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za leto, za katero se dohodnina odmerja. 1. Izplačila regresa po dnevu uveljavitve novel zakonov Izplačila regresa se z dnem uveljavitve novel izvajajo po novem, kar pomeni, da se izplačilo regresa do 100 % PP ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za prispevke. Če je regres izplačan v višjem znesku, se razlika nad zneskom 100 % PP, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja in v osnovo za prispevke. Če se regres izplačuje v več delih, se ob izplačilu naslednjega oziroma zadnjega dela regresa ugotovi celotna višina regresa in od dohodka, ki se všteva v davčno osnovo izračuna akontacija dohodnina in prispevki ter izvede poračun že izračunane akontacije dohodnine in prispevkov od posameznih delov regresa. Glede na novo davčno obravnavo regresa, je spremenjen tudi način poročanja o izplačilu regresa. Ne glede na ugodnejšo davčno obravnavo je ob izplačilu regresa treba predložiti REK-1 ali REK-1f obrazec, tudi če znesek regresa ne presega 100 % PP. 2. Izplačila regresa pred uveljavitvijo novel zakonov Izplačila regresa, ki so bila izvedena pred 4. 5. 2019, so bila davčno obravnavana po predhodno veljavnih pravilih. To pomeni, da je bil celotni znesek regresa upoštevan v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, prispevki pa so bili obračunani od zneska regresa v delu, ki je presegal 70 % PP (prispevki delojemalca in prispevki delodajalca). Obe noveli (ZDoh-2U in ZPIZ-2F) v zvezi s temi izplačili predvidevata poseben postopek vračila preveč izračunane in odtegnjene akontacije dohodnine, preveč obračunanih in odtegnjenih prispevkov (vračilo delojemalcu) ter preveč obračunanih prispevkov (vračilo delodajalcu). Vračilo navedenih zneskov bo s posebno odločbo izvedel davčni organ. Davčni organ bo odločbe o vračilu izdal najpozneje do 30. junija 2019, vračilo preveč plačanih zneskov pa bo izvedeno na transakcijske račune delojemalcev in delodajalca v roku 30 dni od vročitve odločbe. 3. Naknadno vloženi REK obrazci oz. popravki REK obrazcev za izplačila pred uveljavitvijo novel zakonov Če delodajalec do dneva uveljavitve novel kljub izplačilu regresa, ni predložil predpisanega REK obrazca in to želi storiti po datumu uveljavitve novel, mora na REK obrazcu podatke o izplačilu regresa izpolniti v skladu z novo davčno obravnavo, ki velja za vsa izplačila od 1. 1. 2019 dalje. To pomeni, da mora davčni odtegljaj in prispevke obračunati le v delu, ki presega 100 % PP. Če je ob izplačilu regresa obračunal in odtegnil davčni odtegljaj in prispevke (v skladu s pravili, ki so veljala na dan izplačila regresa), jih mora sam povrniti delojemalcu. Vir: FURS ZDRAVNIŠKI PREGLEDI Zdravniški pregledi v primeru zaposlitve oz. opravljanju drugih oblik dela Zdravniške preglede, ki jih morajo imeti zaposleni, ne glede na to ali gre za pogodbo o zaposlitvi ali tisti, ki za delodajalca opravljajo storitve preko drugih oblik dela, urejajo: − Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), − Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in − Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev. Z zdravniškim pregledom se preverja izpolnjevanje zdravstvenih zahtev delavca za opravljanje določenega dela pri delodajalcu. Po pravilniku o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev velja, da je pregled obvezen za delo na vsakem delovnem mestu. Zdravniški pregled se opravi pred zaposlitvijo in v primeru, če je od opravljanja dela pa je na določenem delovnem mestu minilo več kot 12 mesecev. Kdo je delavec je opredeljeno v ZVZD-1, ki določa, da je delavec oseba, ki: − pri delodajalcu opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, − za delodajalca opravlja delo na kakršni koli drugi pravni podlagi (študentska napotnica, podjemna pogodba, avtorska, upokojenska ….), − pri delodajalcu opravlja delo zaradi usposabljanja. Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora delodajalec zaradi ugotovitve kandidatove zdravstvene zmožnosti za opravljanje dela na svoje stroške napotiti kandidata na predhodni zdravniški pregled. Zakon jasno govori o kandidatu ( ne zaposlenemu ) in predhodnem zdravniškem pregledu ( pregledu pred zaposlitvijo). Zakon o varnosti in zdravju pri delu pa določa, da mora delodajalec delavcem zagotoviti takšne zdravniške preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev določa, da so podlaga za določitev vrste, obsega, vsebine in rokov zdravniških pregledov: ocena tveganja ter posebne zdravstvene zahteve, ki so po potrebi opredeljene v Izjavi o varnosti z oceno tveganja na podlagi strokovne ocene izvajalca medicine dela. Navedeno pomeni, da je delodajalec delavcu, ki opravlja dela, ki so opredeljena kot tvegana z vidika varnosti in zdravja pri delu in so posebej zahtevna, dolžen zagotoviti poseben zdravstveni pregled. ( npr. delo na višini). Zahtevnost dela in tveganje pogojujeta tudi pogostost obdobnih zdravniških pregledov, ki so opredeljeni v Izjavi o varnosti z oceno tveganja. Zdravniški pregled je obvezen tudi za študente. Študentje opravijo zdravniški pregled že v okviru preventivnega zdravstvenega varstva študentov. Potrdilo o tovrstnem zdravniškem pregledu, ki ne sme biti starejše od 5 let zadošča za opravljanje del, ki niso izpostavljena posebnim tveganjem. V nasprotnem primeru je delodajalec dolžen študentu zagotoviti preventivni pregled. INFORMACIJE PLAČILO PRISPEVKOV NA EN RAČUN Poenostavitev za družbenike in samozaposlene pri plačila prispevkov za socialno varnost z enim e-računom. FURS po novem omogoča družbenikom in samostojnim podjetnikom (samozaposlenim) plačevanje prispevkov za socialno varnost z enim plačilom. Namesto štirih položnic za štiri različne prispevke za socialno varnost bo lahko zavezanec na mesec plačal le z enim e-računom.. Kdo bo lahko plačeval prispevke z e-računom? FURS bo plačevanje obveznosti na podlagi e-računa uvajal postopoma. Sprva bo rešitev na voljo družbenikom in samozaposlenim, to je osebam, ki samostojno opravljajo pridobitno ali drugo dovoljeno dejavnost (npr. samostojnim podjetnikom, kulturnikom, športnikom, odvetnikom itd.) in so sami dolžni obračunavati prispevke za socialno varnost. Kako bo potekalo plačevanje z e-računom? Zavezanec bo lahko še vedno uporabljal način plačevanja obveznosti, kot ga je do sedaj, lahko pa se bo odločil za poenostavitev plačevanja. V tem primeru se bo moral pri svoji spletni banki prijaviti na prejem e-računa. FURS bo takšnemu zavezancu na podlagi obračuna dajatev pripravil t.i. zbirni plačilni nalog, ki bo vseboval podatke o javnofinančnih blagajnah, vrstah in višini dajatev. Zbirni plačilni nalog bo FURS poslal zavezancu (preko njegove banke) v obliki eračuna v enotni standardizirani obliki eSlog, ki bo vključeval tudi obvestilo v pdf obliki. FURS je v Registru izdajateljev e-računov vpisan z nazivom Ministrstvo za finance Finančna uprava Republike Slovenije, Šmartinska cesta 055, 1000 Ljubljana, davčna številka 77695771. E-računi bodo poslani bankam, zavezanec pa bo lahko do njih dostopal prek svoje spletne banke, kjer bo lahko predizpolnjen plačilni nalog tudi potrdil in s tem neposredno poravnal znesek obveznosti. Kdaj bo FURS poslal prve e-račune? Zavezanci že lahko v svojih bankah začnejo s postopki registracije za prejemnika e-računa. Prve e-račune bo FURS izdal po 15. juniju, ko se izteče rok za predložitev obračunov prispevkov za socialno varnost za maj 2019. Katere vse obveznosti bo lahko zavezanec plačal na enem e-računu? Zavezanec bo lahko vsak mesec na enem e-računu plačal vse štiri prispevke za socialno varnost: − prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, − prispevke za zdravstveno zavarovanje, − prispevke za starševsko varstvo, − prispevke za primer brezposelnosti. Način poravnavanja obveznosti različnih blagajn E-račun je pripravljen na podlagi mesečnega obračuna prispevkov in vključuje informacijo, koliko prispevkov pripada posamezni blagajni (proračunu RS, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavodu za zdravstveno zavarovanje). S prejetim plačilom na podlagi e-računa se rednim plačnikom tako poravnajo prispevki, ki so navedeni na e-računu. Če plačilo ne zadostuje za plačilo vseh obveznosti, se posamezna vrsta prispevka poravna v sorazmernem deležu glede na zneske, ki so določeni na e-računu. Če ima zavezanec v času plačila e-računa odprte še stare obveznosti iz navedenih prispevkov, se tudi če plača z e-računom, najprej poravnajo starejše obveznosti. Kdaj bo zavezanec prejel e-račun za prispevke za socialno varnost in do kdaj ga mora poravnati? Izdaja in plačilo e-računa sta neposredno vezana na predložitev obračuna prispevkov za socialno varnost in plačilo te obveznosti. Obračune je treba preko eDavkov predložiti do 15. v mesecu, zneske pa je treba poravnati najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. E-račun bo tako izdan po predložitvi obračuna. Način obračunavanja davkov in prispevkov se ne spreminja Sprememba se nanaša zgolj na plačevanje obveznosti. Način obračunavanja in poročanja o akontaciji dohodnine in prispevkih za socialno varnost ostaja takšen, kot je bil doslej, se pravi preko sistema eDavki. Akontacijo dohodnine je potrebno še vedno poravnati z ločenim plačilnim nalogom. VPIS V REGISTER LASTNIKOV PODJETIJ FURS preverja, ali ste vpisali podjetje v register dejanskih lastnikov Podjetja so morala do 19.1.2018 po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma prijaviti podatke o svojem dejanskem lastniku na AJPES-u v Register dejanskih lastnikov (RDL). Zakon določa način evidentiranja fizičnih oseb z vplivom na delovanje poslovnih subjektov, s čimer naj bi bila zagotovljena večja preglednost delovanja in lastniških struktur poslovnih subjektov. V Registru dejanskih lastnikov (RDL) se bodo zbirali podatki o dejanskih lastnikih, s čimer bo zavezancem omogočen dostop do podatkov za potrebe izvajanja ukrepa pregleda stranke ter organom odkrivanja in pregona ter nadzornim organom za potrebe izvajanja pooblastil in nalog v zvezi s preprečevanjem in odkrivanjem pranja denarja in financiranja terorizma. Zakon določa tudi, da osebe, ki opravljajo dejavnost v Republiki Sloveniji, od stranke ali nekoga tretjega pri prodaji posameznega blaga ali opravljanju posamezne storitve ne smejo sprejeti plačila v gotovini, če to plačilo presega vrednost 5.000 € ali če je ta znesek presežen v več med seboj povezanih gotovinskih transakcijah. V RDL svoje dejanske lastnike vpišejo naslednji subjekti: − gospodarski subjekti (gospodarske družbe, zadruge), − subjekti, ki nimajo poslovnih deležev (ustanove, društva, zavodi, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, …), − tuji skladi, tuje ustanove in podobni pravni subjekti tujega prava, kadar iz njihovega poslovanja nastanejo davčne obveznosti v Republiki Sloveniji. V RDL se ne vpisujejo: − samostojni podjetniki posamezniki, − posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, − enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo ter − neposredni in posredni proračunski uporabniki. Pozivi FURS preko portala eDavki FURS je konec maja začel akcijo opozarjanja podjetij, da vpišejo svoje dejanske lastnike v RDL, ki ga vodi AJPES. FURS ugotavlja namreč, da številni subjekti še niso opravili vpisa dejanskih lastnikov v RDL. Subjektom, ki lastništva še niso vpisali, bo FURS preko portala eDavki vročil poziv, da to storijo v roku 30 dni od prejema poziva. Vpis dejanskih lastnikov podjetij se opravi preko aplikacije eRDL na spletni strani AJPES. Pojasnila glede dolžnosti vpisa v RDL so objavljena na spletu: AJPES Kršitev dolžnosti vpisa v RDL se lahko sankcionira z globo od 6.000 do 60.000 € za pravno osebo in z globo od 400 do 2.000 € za odgovorno osebo pravne osebe. e-Vročanje Podjetja morajo preveriti, če imajo urejeno eVročanje! Podjetja bodo pozive dobila vročene preko eVročanja v eDavke, zato preverite tudi, ali imate ustrezno urejeno eVročanje, sicer poziva ne boste mogli prevzeti. Več informacij o eVročanju najdete na spletni strani FURS. FURS - eVROČANJE FURS ugotavlja, da si določene pravne osebe in fizične osebe z dejavnostjo še vedno niso uredile vsega potrebnega za uspešno prejemanje elektronsko vročenih dokumentov (sklepov, opominov, inšpekcijskih odločb in podobno), ki lahko nosijo pravne in tudi finančne posledice, če zavezanci z njimi niso seznanjeni. Med zavezanci, ki morajo biti po zakonu ( 85a člen ZDavP-2) obvezno vključeni v sistem eVročanja (pravne osebe, fizične osebe z dejavnostjo in fizične osebe, ki so identificirane za namen DDV), je večina takih, ki nimajo niti registriranega veljavnega kvalificiranega digitalnega potrdila, niti pooblaščenca za vročanje, niti zunanjega pooblaščenca za delo z obrazci znotraj portala eDavki s pravico za pregledovanje dokumentov iz skupine eVročanje. Dokument je zavezancu vročen, četudi ga ne vidi V kolikor zavezanec nima urejenega eVročanja, na portalu eDavki nihče ne more do vsebine dokumenta, ki mu ga FURS vroča. To dejstvo ne vpliva na zakonitost vročitve, zato bo FURS takim zavezancem dokumente še vedno eVročal prek portala eDavki. Ker pa dokumenta nihče ne prevzame v 15 dneh od dneva, ko je bilo osebno obvestilo (Obv-DZ) odloženo v portal eDavki, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (vročitev na podlagi zakonske fikcije). Pri tem so posledice vročitve na podlagi fikcije iste kot posledice vročitve na podlagi podpisa vročilnice. Ko zaradi vročitve začne teči rok, v katerem zavezancu naložimo izpolnitev določene obveznost ali rok, v katerem lahko uveljavlja določeno pravico, zavezanca po preteku roka doletijo tudi negativne posledice. Kako poteka eVročanje? Ko FURS pripravi dokument za vročanje, ga naloži v zavezančev portal v eDavkih, hkrati se mu v eDavke posreduje tudi informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu. Če zavezanec posreduje elektronski naslov, se informacija o odloženem dokumentu posreduje tudi na ta naslov. Zavezanec lahko prijavi večje število elektronskih naslovov, na katera želi prejemati obvestila. Pri osebnem elektronskem vročanju bo zavezanec elektronsko podpisal vročilnico, šele potem bo lahko prevzel dokument. Če v 15 dneh od vložitve dokumenta zavezanec dokumenta ne prevzame, se šteje za vročen z dnem poteka tega roka. Zavezanci so lahko o prejemu dokumenta o eVročitvi obveščeni tudi prek elektronske pošte Davčni zavezanec si lahko za namen dodatnega obveščanja o prejemu dokumenta prek portala eDavki uredijo podatke o prejemnikih elektronske pošte z vlogo Vročanje-POS. To je zlasti koristno, kadar v imenu zavezanca dostopa do eDavkov zgolj pooblaščenec, saj zavezanec v teh primerih ne more sam prevzeti dokumenta. To storite tako, da na portalu eDavki sporočite Fursu elektronski naslov za namene obveščanja, na katerega se bodo pošiljala obvestila, ko bodo odloženi elektronsko vročeni dokumenti v profilu zavezanca, za katerega ste oddali eVročanje-POS. Koraki za ureditev sistema eVročanje Za uporabo zaprtega dela portala eDavki, prek katerega se izvaja eVročanje, zavezanci potrebujejo primerno programsko, strojno opremo, kvalificirano digitalno potrdilo in slovensko davčno številko. Digitalno potrdilo pridobijo pri enem izmed ponudnikov: www.sigov-ca.gov.si, www.sigen-ca.si, www.nlb.si/ac-nlb-identiteta-ac-nlb, www.halcom.si, postarca.posta.si. Zahteve glede programske in strojne opreme pa najdejo na eDavkih. Ko imajo vse zgornje, lahko registrirajo svoje digitalno potrdilo na eDavkih. Nato se lahko zavezanec prijavi v zaprti del portala eDavki, v katerem lahko podpisuje vročilnice in pregleduje že vročene dokumente. Zavezanci lahko z obrazcem Vročanje-PE, ki ga vložijo ali prek portala eDavkov ali v papirni obliki na pristojni finančni urad, pooblastijo pooblaščenca za vročanje, ki bo v njihovem imenu prevzemal dokumente. ŠTUDENTSKI SERVIS Agencija M Servis zaradi prehoda v regionalno podjetje Heads Adriatic od meseca maja dalje na študentskem delu prepoznavna kot Mjob. Mjob prinaša vrsto novosti, med katerimi so: − nova grafična podoba spletne strani, − hitrejše obveščanje o delih, zanimivih za posameznika, − boljši pregled nad prostimi deli, − Moj Mjob, ki bo zamenjal dosedanjo študentsko ePoslovalnico, − enostavnejša registracija v Moj Mjob – kar iz postelje. Vsi podatki, ki so jih imeli uporabniki v ePoslovalnici so prenešeni v Moj Mjob. Povezava na spletno stran: https://mjob.si/podjetja/m- do nadomestila za čas brezposelnosti. Če v času prejemanja nadomestila ne bo našel druge zaposlitve, se bo moral vrniti v Srbijo. SKLAD OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV servis-ima-novo-podobo-mjob/ SPORAZUM O ZAPOSLOVANJU DELAVCEV IZ SRBIJE Državni zbor je konec maja sprejel zakon o ratifikaciji sporazuma med slovensko in srbsko vlado o zaposlovanju državljanov Srbije v Sloveniji. Sporazum, ki začne veljati, ko ga ratificirata obe državi, med drugim določa pogoje in obseg zaposlovanja državljanov Srbije v naši državi. Letno število sprejetih delavcev bo na podlagi stanja in gibanj na trgu dela ter izraženih potreb delodajalcev določilo ministrstvo za delo. Po sporazumu se bodo lahko v Sloveniji zaposlovali samo tisti državljani Srbije, ki so prijavljeni v evidenci brezposelnih v Srbiji. Izjeme bodo pri zaposlovanju visoko strokovnih delavcev, ki jih bodo delodajalci želeli zaposliti. Iz sporazuma so izvzeti tisti državljani Srbije, ki imajo v Sloveniji pravico do dolgotrajnega prebivanja, ki v Sloveniji prebivajo na podlagi pravice do združevanja družine ali ki v Sloveniji prebivajo na podlagi zakona o mednarodni zaščiti ter še nekatere druge kategorije visoko kvalificiranih kadrov (npr. raziskovalci, šolarji, imetniki modre karte EU). Skladno s sporazumom bo delavec lahko dobil dovoljenje za tri leta. Delodajalec bo moral z njim skleniti pogodbo o zaposlitvi za najmanj eno leto. Pri tem bo imel možnost trimesečnega poskusnega dela, v tem obdobju bo lahko delavca, če z njim ne bo zadovoljen, odpustil brez posebnih razlogov, po trimesečnem obdobju pa ga bo lahko odpustil le po zakonu o delovnih razmerjih. Po prvem letu bo imel delavec prost dostop do trga dela, torej ne bo več vezan na enega delodajalca in si bo lahko poiskal boljšo zaposlitev, ustanovil gospodarsko družbo ali se zaposlil pri agenciji za posredovanje dela. Delavcu, ki bo odpuščen iz krivdnih razlogov, bo delovno dovoljenje razveljavljeno in se bo moral vrniti v Srbijo, razen če bo izpolnjeval pogoje za nadomestilo za brezposelnost. Delavcu, ki bo izgubil zaposlitev zaradi neizplačila plače ali drugih kršitev pogodbe na strani delodajalca, bo delovno dovoljenje še veljalo, če se bo v 30 dneh zaposlil pri drugem delodajalcu za enako delovno mesto, za katero je bilo dovoljenje izdano, ter se bo vključil v socialno zavarovanje. Delavec bo v primeru brezposelnosti brez njegove krivde lahko iskal drugo zaposlitev, če bo imel pravico Znižanje izplačil iz poklicnih pokojninskih zavarovanj Skupščina Sklada obrtnikov in podjetnikov (SOP), v katerem so mnogi varčevali, je v maju izglasovala znižanje izplačil iz poklicnih pokojninskih zavarovanj za 30,4%. Po mnenju uprave je takšen ukrep potreben za dolgoročno zagotovitev solventnosti sklada zaradi znižanja izplačil iz državne blagajne. Varčevalci menijo, da je znižanje kraja privarčevanega premoženja. Zgodovina SOP Po drugi svetovni vojni obrtniki niso bili vključeni v državni pokojninski sistem, zato je leta 1956 nastal Sklad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov, danes znan kot Sklad obrtnikov in podjetnikov. Aktivni obrtniki so vanj vlagali, upokojeni pa prejemali pokojnine. Podobno kot deluje državni pokojninski sistem, je SOP deloval po principu dokladnosti, kar pomeni, da sklad vplačanih sredstev ni vlagal v kapitalske naložbe, temveč so prilivi aktivnih obrtnikov neposredno financirali pokojnine upokojenih. Ta sistem je za omogočanje izplačevanja pokojnin potreboval tudi konstanten priliv vplačil. Težava je nastopila, ko je država obrtnike od leta 1965 naprej pričela vključevati v državni pokojninski sistem. Vplačila v Sklad obrtnikov in podjetnikov so se sicer še nekaj časa nadaljevala, a so sčasoma pričela usihati, ker po novem državno zavarovani obrtniki niso imeli več potrebe po ločenem pokojninskem zavarovanju. Z zniževanjem prilivov je bilo oteženo tudi izplačilo nekdanjim varčevalcem. Da bi rešila ta problem, je država leta 2000 sprejela zakon, s katerim je sofinancirala izplačevanje pokojnin obrtnikom, ki so varčevali v Skladu obrtnikov in podjetnikov pred letom 1983. A težave s tem ni bilo konec. Obrtniki, ki so bili sicer od leta 1965 vključeni v državni pokojninski sistem, so bili do izplačila pokojnin upravičeni šele po 15 letih. Zato je v vmesnem obdobju veliko število obrtnikov nadaljevalo tudi z vplačevanjem v sklad. Tako je nastala generacija obrtnikov, ki so hkrati vplačevali tako v državno pokojninsko blagajno kot v Sklad obrtnikov in podjetnikov. Zaradi plačevanja dveh premij je tudi izplačilo pokojnin iz obeh virov. Ker se država z izplačevanjem dvojnih pokojnin ne strinja, je leta 2016 državni zbor sprejel spremembo zakonodaje, s katero je bilo določeno znižanje letnega izplačila države v SOP iz 6 milijonov evrov na zgolj 600 tisoč evrov. Iz tega logično sledi, da sklad svojih dolgoročnih obveznosti do varčevalcev ne more več poravnavati. Od takrat država sofinancira izplačilo pokojnin varčevalcem v skladu le do trenutka, ko so bili ti vključeni v državni pokojninski sistem. Obrtniki po drugi strani zahtevajo, da jim država sofinancira izplačilo pokojnin iz sklada do smrti, saj so za to plačevali tudi dvojno premijo. Zahteve varčevalcev, plačnikov premij Zahteva posameznikov, ki so vplačevali dvojno premijo, da prejemajo tudi pokojnino iz obeh naslovov, je seveda razumljiva. Hkrati pa se odpira vprašanje, kako je sklad računal, da bo te pokojnine lahko izplačal. Po tem, ko so bili obrtniki že vključeni v državni pokojninski sistem, je bilo namreč jasno, da se bodo prilivi, ki so za delovanje pretočnega dokladnega sistema ključni, zmanjševali. V Skladu obrtnikov in podjetnikov napovedujejo nadaljnja pogajanja z državo glede višine sofinanciranja, prav tako ne izključujejo sodnih postopkov. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, katere člani so tudi varčevalci v skladu, predlagajo, da se sredstva in obveznosti sklada prenesejo na državni Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, s čimer pa se država ne strinja. Stališče OZS Zbornica s skladom sicer ni povezana, niti ni imela možnosti vplivanja na vodstvo SOP in člane skupščine SOP, bo pa svojim članom, ki so vplačevali v SOP, poskušala pomagati tako, da bo zbirala podpise za razrešitev članov skupščine Sklada obrtnikov in podjetnikov (SOP), ki so izglasovali znižanje poklicnih pokojnin za 30,4%. Poleg zbiranja podpisov za razrešitev članov skupščine SOP, bo OZS pozvala predsednika Vlade RS in pristojne ministre k razrešitvi nastale situacije. OZS obenem predlaga, da se vzajemna zavarovanja prenesejo na ZPIZ. Zbiranje podpisov za razrešitev članov skupščine SOP Zbiranje podpisov bo potekalo do 28. junija 2019 na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ter na območnih obrtno-podjetniških zbornicah po Sloveniji oz. na OOZ Idrija. IZJAVA ZA RAZREŠITEV ČLANOV SKUPŠČINE SOP Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP), ki so ga ustanovili obrtniki leta 1956, je sporočil, da nima dovolj sredstev, da bi več tisoč upokojencem izplačal obljubljene poklicne pokojnine. Skupščina SOP je sprejela predlog za znižanje poklicnih pokojnin za 30,4 odstotka, kar je za obrtnike in podjetnike nesprejemljivo. Ker so številni člani SOP tudi člani ali bivši člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), jim OZS kot zastopniška institucija nudi pomoč pri zasledovanju njihovih interesov. Na podlagi iniciative članov SOP je Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (UO OZS) na svoji seji 28. 5. 2019 sprejel sklep o zbiranju podpisov za razrešitev članov Skupščine SOP, ki so izglasovali znižanje poklicnih pokojnin za 30,4 odstotka. Zbiranje podpisov v zvezi z iniciativo članov SOP bo potekalo na krovni organizaciji v Ljubljani ter na sedežu 62 območnih obrtno-podjetniških zbornic po Sloveniji, in sicer od 31. maja do 28. junija 2019. IZJAVA: S svojim podpisom (ime, priimek in naslov) ___________________________________________ izjavljam, da se strinjam z razrešitvijo članov Skupščine SOP in z oblikovanjem ter izvolitvijo novih organov SOP. Opomba: k podpisu izjave lahko pristopijo samo vzajemni zavarovanci SOP RAZPISI - SPODBUDE - OLAJŠAVE RAZPIS – STATUSNO PREOBLIKOVANJE Sredstva za statusno preoblikovanje Javni sklad RS za podjetništvo je objavil javni poziv za vavčer za statusno preoblikovanje. Na poziv se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja ki : − imajo sedež v Republiki Sloveniji, − se kot pravne ali fizične osebe ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, − so organizirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki ali zadruge, − imajo na dan oddaje vloge vsaj 1 zaposlenega, − niso v težavah (imajo poravnane finančne obveznosti, niso v postopkih prisilne poravnave, stečajnih postopkih itd.). Upravičeni stroški in višina subvencije Slovenski podjetniški sklad bo sofinanciral upravičene stroške v višini največ 60 %, preostanek pa zagotavljajo upravičenci. Najnižja subvencija za izvedbo sistemskega varnostnega pregleda znaša 1000€, najvišja pa 5000€. Upravičeni stroški so: stroški zunanjega izvajalca za svetovanje glede statusnega preoblikovanja, notarski stroški, stroški revizijske družbe ali samostojnega revizorja, ki ima po zakonu, ki ureja revidiranje, dovoljenje za opravljanje revidiranja. Davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen strošek. Aktivnosti morajo biti zaključene in zahtevek z vsemi pripadajočimi dokazili oddan Slovenskemu podjetniškemu skladu najkasneje v roku 6 mesecev od datuma podpisa pogodbe o sofinanciranju. Rok za oddajo vlog: 31. marec 2023, skrajni rok za predložitev zahtevkov pa je 30. september 2023. Podrobnosti razpisa so objavljen na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada. SEKCIJE GOSTINCI Obvezna registracija v sistem sledljivosti in varnostni elementi za tobačne izdelke Direktiva 2014/40/EU določa odpravo nedovoljene ali nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki in uvedbo sistema sledljivosti in varnostnih elementov za tobačne izdelke. Direktiva je bila v slovensko zakonodajo prenesena z Zakonom o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov Pravilnikom o varnostnem elementu tobačnih izdelkov. Sistem sledljivosti tobačnih izdelkov V okviru sistema sledljivosti: − bodo morali biti vsi zavojčki tobačnih izdelkov, proizvedenih, namenjenih ali danih na trg EU, označeni s posebno identifikacijsko oznako; − gibanje tobačnih izdelkov bo potrebno evidentirati v celotni dobavni verigi (od proizvajalca do maloprodajnega mesta); Kdo se mora registrirati V okviru sistema sledljivosti je treba gibanje tobačnih izdelkov evidentirati od proizvajalca do zadnjega gospodarskega subjekta pred prvim maloprodajnim mestom. Prvo maloprodajno mesto je opredeljeno kot objekt, kjer so tobačni izdelki prvič dani v promet (tj. dani na voljo potrošnikom v Uniji), vključno s prodajnimi avtomati za prodajo tobačnih izdelkov. Edina naloga prvih maloprodajnih mest ( gostinci in trgovci, ki prodajajo tobačne izdelke) v okviru sistema sledljivosti je pridobitev: − identifikacijske oznake gospodarskega subjekta in − identifikacijske oznake objekta. Navodilo za registracijo Ministrstvo za zdravje sporoča, da se od 14. 5. 2019 dalje zavezanci registrirajo v sistem sledljivosti tobačnih izdelkov. Identifikacijsko oznako (kodo) kodo gospodarskega subjekta in objekta zavezanci pridobijo z registracijo na spletni povezavi https://tpd.idissuer.si/. Navodila za registracijo so na vsakem koraku registracije. V primeru vprašanj je na razpolago služba za pomoč uporabnikom, ki je dosegljiva na helpdesk@idissuer.si. Za upravljalce prvega prodajnega mesta lahko zahtevke za identifikacijske oznake vloži drug (tretji) gospodarski subjekt (ko na primer eden njihovih dobaviteljev, ali distributerjev ali trgovcev na debelo). Taka tretja oseba mora biti registrirana in imeti že pridobljene identifikacijske oznake. Za registracijo s strani tretje osebe je potrebno polno soglasje upravljavca prvega maloprodajnega mesta. Informacije v zvezi s sledljivostjo in varnostnimi elementi tobačnih izdelkov so objavljeni na spletni strani Ministrstva za zdravje, GRADBINCI Spremembe gradbeno-prostorske zakonodaje Ministrstvo za okolje in prostor je so 30.6.2019 v javno obravnavo dalo osnutka predlogov novel Gradbenega zakona in Zakona o urejanju prostora, pozneje pa še Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti. S spremembo zakonodaje naj bi se odpravile težave in pomanjkljivosti pri uveljavljanju določb zakonov, ki so se pokazale po nedavni celoviti zakonodajni prenovi področja. Predlagane spremembe Gradbenega zakona 1. V gradbenem zakonu bodo upoštevali sodbo ustavnega sodišča glede spoštovanja pravice do 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. doma v inšpekcijskih postopkih, in sicer bo po predlogu rušitev objekta zadržana, če bo zavezanec s sodbo sodišča dokazal, da da bi bila odstranitev objekta glede na njegovo pravico do spoštovanja doma nesorazmeren ukrep. Poleg tega je predlagana sprememba člena, ki se nanaša na prepoved sklepanja pravnih poslov (npr. prodaja), priključevanja na komunalne naprave in podobno za nelegalne objekte. Po novem bi ta prepoved veljala le za objekte, za katere je izdana inšpekcijska odločba, ne pa več tudi za vse objekte, ki naj bi bili nelegalni, pa tega ni ugotovil inšpektor, saj tega notar ni sposoben ugotoviti, pravijo na ministrstvu. Predvideno je tudi, da bodo morali notar in druge osebe, ki so udeležene pri sklepanju poslov, stranke opozoriti na posledice, če objekt nima gradbenega in uporabnega dovoljenja. Sprememba je predvidena tudi pri vzdrževalnih delnih, in sicer bi se po novem lahko brez gradbenega dovoljenja izvedla tudi malo večja dela od samega vzdrževanja, bi bila pa pri tem potrebna izjava pooblaščenega arhitekta ali inženirja pri prijavi začetka gradnje. Prijava začetka gradnje bi bila obvezna tudi za večja vzdrževalna dela in za vzdrževalna dela v javno korist, s čimer želijo večji nadzor nad izvajanjem teh del, ki so po navedbah ministrstva zelo pogosto takšna, da bi bilo zanje dejansko potrebno gradbeno dovoljenje. Po predlogu sprememb bi bilo gradbeno dovoljenje potrebno tudi za odstranitev zahtevnega objekta in odstranitev objekta kulturne dediščine. Po veljavnem zakonu za odstranitev kateregakoli objekta zadostuje le prijava začetka gradnje. Po novem bi morala nevaren objekt, če inšpektor ne najde lastnika oz. investitorja, odstraniti občina, medtem ko trenutni zakon to dolžnost nalaga državi. Uporabno dovoljenje bo mogoče dobiti tudi za objekte, ki so bili zgrajeni pred 1. januarjem 1998 in imajo gradbeno dovoljenje. Sedaj je mogoče pridobiti odločbo, ki se šteje za uporabno dovoljenje, le za objekte, ki so zgrajeni pred 1. januarjem 1998 brez gradbenega dovoljenja. Predlagane spremembe Zakona o urejanju prostora 1. V zakonu o urejanju prostora bodo pri lokacijski preveritvi obstoječim namenom dodali še lokacijsko preveritev za namen legalizacije. Postopek lokacijske preveritve bo sicer ostal enak, bodo pa na pripombo občin podaljšali roke za izvedbo vseh prepisanih korakov. 2. V postopku sprejemanja občinskih prostorskih izvedbenih aktov je predlagana združitev faze prvega in drugega mnenja, ko v postopku ni treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje. 3. Na področju opremljanja stavbnih zemljišč naj bi bolj razjasnili, kaj predstavlja opremljeno stavbno zemljišče in kdaj je mogoča samooskrba objektov. Popravili in dopolnili bodo tudi določbe glede vsebine pogodbe o opremljanju. 4. Pri komunalnem prispevku je med drugim predvidena možnost plačila na način začasne in končne odmerne odločbe, ki bo vsebovala poračun glede na to, kaj je bilo dejansko dovoljeno z gradbenim dovoljenjem. 5. Določeno bo tudi, da je treba pri legalizaciji objekta plačati komunalni prispevek, in občinam omogočeno, da zaračunajo komunalni prispevek, ko se zavezanec naknadno priključi na komunalno opremo. 6. Pri potrdilu o namenski rabi zemljišča je predlagana ponovna uzakonitev pravila o tem, da predstavlja do 10 zemljiških parcel v eni katastrski občini en sam zahtevek in posledično eno samo upravno takso. PREVOZNIKI Podaljšanje kode 95 Primeri, ko je za podaljšanje vozniškega dovoljenja in kode 95, potrebno zdravniško spričevalo Voznikom, ki so vozniško dovoljenje pridobili pred 19. 1. 2013 ( določbe 53. in 96.člena Zakona o voznikih) in niso imeli zdravstvenih omejitev, je bilo vozniško dovoljenje izdano do 80. leta starosti. Ob vpisu kode 95 je bilo tem voznikom po letu 2009 izdano novo vozniško dovoljenje, iz katerega je razvidno, da jim vozniško dovoljenje velja 10 let, veljavnost kategorij (na drugi strani obrazca, v rubriki št. 11) pa je ostala veljavnost do 80. leta starosti voznika. Tem voznikom ob podaljšanju kode ni potrebno predložiti zdravniškega spričevala, ampak le spričevalo o rednem usposabljanju. Vlogi za izdajo novega vozniškega dovoljenja priložijo še staro vozniško dovoljenje, 1 fotografijo (3,5x 4,5 cm) in plačajo strošek 19,03 eura za izdajo novega vozniškega dovoljenja (prioritetna izdaja 26,33 eura). Vozniki, ki so prvič pridobili vozniško dovoljenje po 19. 1. 2013 in vozniki, ki so že pred tem datumom morali za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja predložiti zdravniško spričevalo (da so telesno in duševno zmožni voziti motorna vozila določenih kategorij) kot tudi vozniki, ki jim je vozniško dovoljenje sicer bilo izdano do 80. leta starosti, a so zaradi storjenega cestno prometnega prekrška ali drugih razlogov morali opravljati kontrolni zdravstveni pregled in so si morali posledično pridobiti novo vozniško dovoljenje, na podlagi katerega jim je bilo vozniško dovoljenje izdano za krajši čas, - za vse te voznike pa velja, da morajo za podaljšanje vozniškega dovoljenja predložiti tudi novo zdravniško spričevalo, a običajno datuma poteka veljavnosti vozniškega dovoljenja in veljavnosti kode 95 nista ob istem datumu oz. obdobju. Ta dva datuma se običajno tudi zelo težko uskladita, saj voznik lahko opravi ponovni zdravstveni pregled za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, do največ 30 dni pred potekom veljavnosti (drugi odstavek 88. člena Zvoz-1 (uradni list RS, št. 85/2016), veljavnost kode pa je tudi na drug datum. Glede na pojasnjeno velja, da običajno za podaljšanje kode 95 ni potrebno predložiti zdravniškega spričevala, z redkimi izjemami. Veljavnost izdanega vozniškega dovoljenja in veljavnost kategorij preverite na drugi strani obrazca, v rubriki št. 11). V kolikor je veljavnost kategorij do 80. leta starosti za podaljšanje kode 95 ni potrebno predložiti novega zdravniškega spričevala. Problematika slovenskih prevoznikov Sekcija za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije sta 9.5.2019 na sejmu Avto in vzdrževanje, vlado seznanili z aktualno problematiko cestnega prevoza blaga in potnikov. Pomembnost posveta prevoznikov s predstavniki države je bila, da so predstavniki države slišali o težavah prevoznikov, da delajo v razmerah, ki mnoge vodijo v poslovni propad. Težave, s katerimi se soočajo slovenski prevozniki so predvsem: − Pomanjkanje voznikov in dolgotrajni postopki pridobitve delovnih dovoljenj za voznike − Dolge čakalne dobe tovornih vozil in avtobusov na mejnih prehodih − Razvoj intermodalnih logističnih centrov, malih logističnih centrov in varovanih parkirišč − Uvrstitev cestnega transporta in logistike kot strateške gospodarske panoge. Izpostavljena je bila problematika pomanjkanja voznikov v Sloveniji, ki bi po mnenju Sekcije za promet pri OZS potrebovali 300 voznikov. Povezano s tem pa so dolgotrajni postopki pridobivanja delovnih dovoljenj za voznike, na katere je potrebno čakati tudi do dva meseca, ker je izdaja povezana s prijavo bivališča tujega voznika. Izpostavljen je bil še problem pretočnosti prometa na mejnih prehodih in podan predlog ministrstvu za omejitev tranzitnega prometa v Sloveniji ter takojšnjo gradnjo vzhodne cevi predora Karavanke. Minister za javno upravo Rudi Medved je predstavil delovanje nedavno ustanovljene delovne skupina, ki ima nalogo rešiti probleme prevoznikov. Strateško so prevozniki izpostavili tudi, da je potrebno podpreti razvoj intermodalnih logističnih centrov, malih logističnih centrov in varovanih parkirišč ter opredeliti cestni transport in logistiko kot našo strateško gospodarsko panogo. Na posvetu, ki je bil hkrati tudi priložnost za neposredno izražanje mnenj slovenskih prevoznikov, se je zbralo več kot sto udeležencev, prevoznikov članov obeh stanovskih organizacij OZS in GZS, predstavnikov ključnih ministrstev, državnih organov in kolegov iz sorodnih združenj iz sosednje Hrvaške. Sprememba cen licenc in dovolilnic Objavljena je bila Odredba o določitvi cene licenc in dovolilnic za opravljanje prevozov v cestnem prometu ( Ur.l.28/2019), ki določa ceno licenc in dovolilnic za opravljanje prevozov v cestnem prometu ter ceno drugih postopkov, ki jih na podlagi javnega pooblastila izvaja izdajatelj licenc za opravljanje prevozov v cestnem prometu. Na osnovi nove odredbe se v višini 10 € zaračunava tudi postopek sprememb (ti postopki so bili doslej brezplačni) in sicer: − sprememba zaradi novega vozila na obstoječi izvod licence − spremembe registrske oznake v primeru prenosa na isti izvod licence − sprememba upravljavca prevozov Cenik velja od 13.5.2019 dalje: VRSTA DOKUMENTA ALI POSTOPKA Odločba o podelitvi licence in certifikat licence Izvod licence za vozilo Odločba o spremembi licence z novimi listinami Dvojnik izvoda licence Dvojnik certifikata licence Potrdilo za voznika državljana nečlanice EU Oznaka za avto-taksi vozila: avto-taksi nalepka Sprememba upravljavca prevozov Prenos izvoda licence Sprememba registrske številke – evidentiranje Potrdilo za prevoz oseb z avtobusom za lastne potrebe vCEMT mednarodnem dovolilnica prometu Dovolilnica Mesečna CEMT dovolilnica CENA/EUR 195 55 97 20 45 10 18 10 10 10 20 275 5 23 PRISPEVKI IN DAVKI PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Mesečna zavarovalna osnova je zavezancu določena glede na dosežen dobiček. Zavezanci, ki nimajo plač, plačujejo prispevke od osnove, od katere plačujejo prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Do 15. dne v mesecu je potrebno preko sistema eDavki davčnemu organu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu (OPSVZ), oziroma se obračun šteje za predložen na osnovi predizpolnjenega obrazca POPSV, ki ga pripravi FURS. Minimalna osnove za plačilo prispevkov Do konca leta 2017 je veljalo prehodno obdobje in je bila osnova za prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje PIZ, starševsko varstvo in zaposlovanje 58 % povprečne plače v Sloveniji. Od leta 2018 dalje je osnova za prispevke za socialno varnost 60 % povprečne plače za preteklo leto. Povprečna letna plača za leto 2018 je 1.681,55€, najnižja osnova za plačilo prispevkov je 1.008,93€ (60% x 1.681,55€), najvišja pa 5.885,43€ (3,5 kratnik PP 2018 = 3,5 x 1.681,55€). Najnižji prispevki, ki jih samostojni podjetnik plačuje od februarja 2019 dalje so v višini 385,42€, najvišji pa 2.248,23€. Če želi samozaposleni zavezanec plačevati prispevke od višje zavarovalne osnove, kot je tista, ki mu je določena na podlagi doseženega dobička, to stori tako, da v obračunu prispevkov – OPSVZ obrazcu, v polju 110 vpiše znesek tiste zavarovalne osnove, od katere želi prispevke plačevati. Posebno obvestilo davčnega organa o zvišanju zavarovalne osnove ni potrebno. Zasebniki plačajo prispevke na prehodni račun: − akontacijo dohodnine do 10. v mesecu, − prispevke do 20. v mesecu za pretekli mesec, − dajatve za zaposlene na dan izplačila plač, Obrazec obračun prispevkov Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vroči zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVZ najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za družbenike, ki so poslovodne osebe (zavarovalna podlaga 040) je od januarja 2019 najmanj 85% povprečne letne plače za preteklo leto. Od februarja 2019 dalje je najnižja zavarovalna osnova 1.429,32€ (85% povprečne letne plače za leto 2018, ki je 1.681,55€), najvišja pa 5.885,43€ (3,5 kratnik PP 2018 = 3,5 x 1.681,55€). Zavezanec plača prispevke za socialno varnost najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesec in sicer najmanj v višini 545,99€ in največ v višini 2.248,23€. Davčni organ sestavi predizpolnjen obračun prispevkov za socialno varnost (POPSV) in ga najpozneje do 10. dne v mesecu za pretekli mesec vročil zavezancu elektronsko prek portala eDavki. Če podatki v POPSV niso pravilni in/ali popolni, ali če POPSV ni bil odložen, mora zavezanec v sistem eDavki sam predložiti OPSVL najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI Pavšalni prispevki za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za popoldanski s.p. Osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic (popoldanci), morajo biti obvezno zavarovani za invalidnost, telesno okvaro ali smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni pri opravljanju navedene dejavnosti (PIZ) in za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (ZZ). Popoldanci plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicno bolezen in pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. 1. Od 1.1.2019 je višina pavšalnega prispevka za zdravstveno zavarovanje v višini 35,53€ in sicer 8,88€ (povprečna plača oktober 2018 = 1.676,38€ x 0,53%) in dodaten prispevek v višini 26,65€ (25% povprečne plače oktober 2018 = 1.676,38€ x 6,36%). Zavezanci plačajo prispevek za ZZ ne glede na število dni opravljanja dejavnosti v posameznem mesecu. 2. Od 1.4.2019 dalje je pavšalni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 35,05€ (doslej 33,90€). Prispevek se določi s Sklepom o določitvi prispevkov za posebne primere zavarovanja ( Ur.l.17/2019 z dne 22.3.2019) in velja za obdobje od aprila tekočega koledarskega dela do marca naslednjega koledarskega leta. V primeru, da zavezanec v posameznem mesecu začne na novo opravljati dejavnost ali preneha opravljati dejavnosti in jo opravlja dejavnost manj kot 15 dni, plača polovičen znesek prispevka PIZ. Skupni pavšalni prispevki so 70,58€ (35,05€ + 35,53€), ki se jih plača na prehodni račun do 20. v mesecu za pretekli mesec. Primer plačila – 1. Način (obrtniki popoldanci): Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Prispevki PIZ DPD - ZPIZ 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 44008 35,05€ od 1.4.2019 do 31.3.2020 Prispevki ZZV DPD - ZZZS 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 45004 35,53€ od 1.1.2019 Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek: Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti DPD 0110 0888 1000 030 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA - 40002 X,XX€ Primer plačila – 2. Način (obrtniki popoldanci): Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek : Namen Prejemnik: TRR: Sklic: Znesek : Prispevki PIZ DPD 0110 0888 2000 003 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA -99996 35,05€ od 1.4.2019 do 31.3.2020 Prispevek ZZV DPD 0110 0888 3000 073 SI19 VAŠA DAVČNA ŠTEVILKA -99996 35,53€ od 1.1.2019 Obračun prispevkov – oddaja obrazca v eDavke Obračun prispevkov za socialno varnost za osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, so morali zavezanci (popoldanci) prvič oddati za januar 2018. Zavezanec mora oddati obračun do 15. v mesecu za pretekli mesec, če FURS do 10. v mesecu v sistem eDavkov ne odloži predizpolnjenega obračuna oz. je ta obračun napačen. PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov Od leta 2015 dalje so najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost za zavarovance iz delovnega razmerja vezane na znesek zadnje znane povprečne letne plače v RS, preračunane na mesec. Za izplačila od 1. 1. do vključno 28. 2. se za izračun minimalne osnove za zavarovance iz delovnega razmerja uporablja znesek povprečne plače predpreteklega leta, za izplačila od 1. 3. dalje pa znesek povprečne plače preteklega leta. Najnižja osnova za obračun prispevkov za delavce v delovnem razmerju je 60 % zadnje znane povprečne letne plače v Sloveniji, preračunane na mesec (144.člen ZPIZ-2). Če je izplačana plača oziroma nadomestilo plače nižje od minimalne osnove, se od razlike do minimalne osnove obračunajo in plačajo vsi prispevki. Minimalna osnova za prispevke se uvaja postopoma (410. člen ZPIZ-2) in je v prehodnem obdobju od 2015 do vključno 2017 znašala 52 % povprečne plače, v letu 2018 je bila osnova 54 % povprečne plače, v letu 2019 pa je 56% povprečne plače. Za izplačila od 1. 3. 2019 do 31. 12. 2019 je najnižja osnova za obračun prispevkov za socialno varnost za osebe v delovnem razmerju 941,67 € (56 % x 1.681,55 €). PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO Kratkotrajno delo je brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ desetimi zaposlenimi ali pri samozaposleni osebi z največ desetimi zaposlenimi, opravlja pa ga lahko: − zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe, − zakonec ali zunajzakonski partner ali partner v registrirani istospolni skupnosti enega od staršev lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe, − oseba, s katero je lastnik ali solastnik mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe v sorodu v ravni vrsti do prvega kolena, − starši in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja v registrirani istospolni skupnosti lastnika ali solastnika mikrodružbe ali zavoda ali samozaposlene osebe. Zgoraj navedene osebe lahko opravljajo pomoč v podjetju v obsegu največ 40 ur mesečno in za to ne prejmejo plačila. Delodajalec mora voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu (ime, naslov in davčno številko osebe, ki opravlja kratkotrajno delo, uro začetka in zaključka opravljanja kratkotrajnega dela, skupno mesečno število ur opravljenega kratkotrajnega dela). Delodajalec mora osebo, ki opravlja kratkotrajno delo, zavarovati za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni (obrazec M12) in za čas opravljanja dela preko eDavkov oddajati REK-2 (vrsti dohodka 1509). Znesek za zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni je od 1. 2. 2019 v višini 5,03€ (0,30% PP za oktober 2018 = 0,3% x 1.676,38€) se plača na TRR: SI56 0110 0888 3000 073, sklic: SI19 davčna številka 45004. MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO Odredba o uskladitvi najnižje bruto urne postavke za opravljeno uro začasnih in občasnih del (Ur.l.17/2019) določa od 1. aprila 2019 dalje minimalno bruto urno postavka za študentsko delo v višini 4,89 €. Začasno in občasno delo dijakov in študentov je vključeno v pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pokojninska doba) in zdravstveno zavarovanje. Od zneska na študentski napotnici se plačujejo: − prispevki za PIZ v višini 15,5%. Delodajalec na znesek na napotnici plača: − prispevek za PIZ v višini 8,85%, − prispevek za zdravstveno zavarovanje 6,36%, − prispevek za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 0,53%, − koncesijsko dajatev v višini 16% in − dodatno koncesijsko dajatev v višini 2,00%. PODATKI O PLAČAH Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za marec 2019 je znašala 1.752,34€, neto plača pa 1.128,15€. Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar – marec 2019 je znašala 1.732,03€, neto 1.117,43€. STORITVE ZA ČLANE OOZ IDRIJA DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE Člani Območne obrtno-podjetniške zbornice Idrija lahko koristijo članske ugodnosti - svetovanje na davčnem, knjigovodskem, računovodskem področju, gospodarsko pravnem in delovno pravnem področju (davek od dobička pravnih oseb, davčni postopek, dohodnina, DDV,…). Ob prijavi na svetovanje boste predstavili svoje vprašanje ali problem, s katerim se ukvarjate. Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. 37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si PRAVNO SVETOVANJE Območna obrtno-podjetniška zbornica Idrija svojim članom nudi možnost pridobitve pravnih nasvetov odvetnika. Naročilnico za svetovanje dobite na zbornici, kjer boste dobili tudi termin glede dneva in ure storitve. Ugodnost za člane: prvo svetovanje (do ene ure) je za člane brezplačno. Prijave: OOZ Idrija, tel. 37 34 750, E-pošta: ivica.podgornik@ozs.si UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA MOZAIK PODJETNIH Kartica Mozaik podjetnih, kartica tisočerih ugodnosti za člane OZS. S kartico Mozaik podjetnih zlahka prihranite letno članarino. Uporabite svojo kartico Mozaik podjetnih in prihranite! Preverite aktualni seznam partnerjev in njihovih ugodnosti. ki ga članom OZS, imetnikom kartice Mozaik podjetnih nudijo partnerji projekta. AJPES – nov partner Mozaika podjetnih Mozaiku podjetnih se je pridružila tudi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ki imetnikom kartice nudi 15 % popust pri naročilu novega letnega dostopa do spletnega orodja Fi=Po Finančni pomočnik, pri čemer se popusti ne seštevajo. Polna cena letnega dostopa znaša 285 €. Fi=Po Finančni pomočnik je spletno orodje, ki na enem mestu združuje vse, kar morate vedeti o poslovanju slovenskih poslovnih subjektov. Omogoča vam hiter pregled najpomembnejših podatkov o teh subjektih, hkrati pa ponuja možnost izvoza seznamov in podatkov za pripravo lastnih pregledov in analiz. IZ URADNEGA LISTA 28 28 28 29 29 3.5. 3.5. 3.5. 6.5. 6.5. 29 30 6.5. 10.5. 30 10.5. 32 33 33 34 34 34 35 17.5. 22.5. 22.5. 24.5. 24.5. 24.5. 31.5. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2U) Zakon o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2F) Odredba o določitvi cene licenc in dovolilnic za opravljanje prevozov v cestnem prometu Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine ter obrazcih za napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala in dohodka iz oddajanja v najem Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o vsebini in obliki premoženja obračuna davčnih odtegljajev ter o načinu predložitve davčnemu organu o spremembah Pravilnika o obrazcih za obračun prispevkov za socialno varnost Pravilnik Uredba o vodenju in vzdrževanju Poslovnega registra Slovenije Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2019 Valorizacijski količniki za preračun osnov iz prejšnjih let zavarovanja na raven povprečne plače na zaposleno osebo, izplačane za leto 2018 Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN-1A) Zakon o spremembah Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN-B) IDRIJA - Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev pridobivalnega prostora kamnoloma KRESOV GRIČ IDRIJA - Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Idrija za leto 2019 IDRIJA - Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Idrija Poročilo o gibanju plač za marec 2019 PRISPEVKI - OBVEZNOSTI MAJ 2019 PRISPEVKI ZASEBNIKA in DRUŽBENIKA najnižji ZASEBNIK Bruto zavarovalna osnova v EUR prispevek stopnja PIZ - SI56 0110 0888 2000 003 ZZ - SI56 0110 0888 3000 073 Starš. var. - SI56 0110 0888 1000 030 Zaposl. - SI56 0110 0888 1000 030 referenca 24,35% 13,45% 0,20% 0,20% SI19 SI19 SI19 SI19 DŠ-44008 DŠ-45004 DŠ-43001 DŠ-42005 najnižji DRUŽBENIK najvišji 1.008,93€ 1.429,32€ 5.885,43€ (60% PP 2018=60% X (85% PP 2018=85% X 1.681,55€) (3,5 kratnik PP 2018) 245,67 135,71 2,02 2,02 385,42 348,03 192,24 2,86 2,86 545,99 1.681,55€) PRISPEVKI SKUPAJ 1.433,10 791,58 11,76 11,77 2.248,23 DOLOČITEV ZAVAROVALNE OSNOVE - individualno osnova 1. ZASEBNIK: Najnižja osnova za prispevke = 60% PP leto 2018 (PP za 2018 je 1.681,55€), prispevki skupaj 385,42€ 1.008,93 € 2. ZASEBNIK: Osnova za prispevke = dobiček, povečan za obračunane prispevke, preračunan na mesec in znižan za 25%, vendar najmanj do višine 60% PP za leto 2018 (60% x 1.681,55€ = 1.008,93€) 3. DRUŽBENIK: Najnižja osnova za prispevke družbenika = 85% PP za leto 2018 (85% x 1.681,55€=1.429,32€), prispevki skupaj: 545,99€ 4. ZASEBNIK IN DRUŽBENIK: Najvišja zavarovalna osnova = 3,5 x povprečna letna plača 2018 (3,5 x 1.681,55€), prispevki skupaj: 2.248,23€ OLAJŠAVE 1. Splošna olajšava letni dohodek do 11.166,37 € letni dohodek nad 11.166,37€ do 13.316,83 € letni dohodek nad 13.316,83 € 2. Posebna olajšava: 1. otrok 2. otrok 3. otrok 3. za druge vzdrževane družinske člane 4. za rezidenta, ki se izobražuje (dijaka ali študenta) 5. za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje 6. za dohodke iz delovnega razmerja: a) mesečni bruto dohodek do 930,53€ b) mesečni bruto dohodek od 930,53€ do 1.109,74€ c) mesečni bruto dohodek nad 1.109,74€ PODATKI O PLAČAH Povprečna plača JANUAR - MAREC 2019 Povprečna plača JANUAR - MAREC 2019 Povprečna bruto plača (PP) 2018 Povprečna bruto plača (PP) 2017 Minimalna plača od 1.1.2019 Minimalna plača od 1.1.2018 275,22 + (1.660,18-1,49601 x bruto dohodek) 3.302,70 + (19.922,15-1,49601 x skupni dohodek) 275,22 203,08 220,77 368,21 203,08 203,08 3.302,70 2.436,92 2.649,24 4.418,54 2.436,92 3.302,70 2.819,09 543,32 Če delojemalec ne želi, da se mu upošteva povečana splošna olajšava, se davčna osnova zmanjša za 275,22€ 275,22 + (1.660,18-1,49601 x bruto dohodek) 275,22 1.752,34 1.732,03 1.732,03 1.681,55 1.626,95 886,63 842,79 STOPNJE PRISPEVKOV PRISPEVEK 1.128,15 1.117,43 1.117,43 1.092,74 1.062,00 sklic SI56 0110 0888 1000 030 SI19 DŠ 40002 PIZ nesreče pri delu SI56 0110 0888 2000 003 SI19 DŠ 44008 ZZV pavšalni prispevek SI56 0110 0888 3000 073 SI19 DŠ 45004 SKUPAJ POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM SI19 DŠ-44008 6,36% 6,56% + 0,53% SI19 DŠ-45004 Starševsko varstvo 0,10% 0,10% SI19 DŠ-43001 Zaposlovanje, starševsko varstvo SKUPAJ: 0,14% 0,06% SI19 DŠ-42005 22,10% 16,10% Znesek € 1.283,41 4.625,65 14.009,65 22.943,46 LESTVICA + 27% + 34% + 39% + 50% SKUPAJ 16% nad 8.021,34 € nad 20.400,00 € nad 48.000,00 € nad 70.907,20 € SI19 DŠ-40002 DEJANSKI PRAZNIKI 21 168 2 16 DELOVNI DNEVI MAJ 2019 OBRAČUN UR 35,05 35,53 SKUPAJ 23 184 70,58 Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo Neobdavčeni znesek za prehrano (na dan prisotnosti, najmanj 4 ure dela), prisotnost na delu nad 10 ur - za vsako dopolnjeno uro nad 8 ur + 0,76€ Terenski dodatek Prevoz na delo (neobdavčeno po uredbi od 1.8.2008) Kilometrina za službeno potovanje (neobdavčeno po uredbi) Regres za letni dopust KP za obrt in podjetništvo najmanj v višini min. plače +1% Najvišji znesek od katerega se ne obračuna prispevke je povprečna plača za predpretekli mesec) Dnevnice za službeno pot v Sloveniji 6-8 ur 8-12 ur nad 12 ur 8.021,34 20.400,00 48.000,00 70.907,20 KONTO 8,85% Vrsta izplačila LETNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad osnova do € dohodnine € DELODAJALEC 15,50% Dohodnina akontacija davka na dejavnost € 8.021,34 20.400,00 48.000,00 70.907,20 DELAVEC Pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zdravstveno zavarovanje DELOVNI DNEVI prehodni račun 5.885,43 € letna olajšava € 6.519,82 OBRTNIKI - POPOLDANCI namen 1.429,32€ mesečna olajšava € 543,32 bruto € neto € Povprečna plača MAREC 2019 individualno Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja 4,00 € 0,18 € 0,37 € 6,12 € + 0,76 € 4,49 € 0,18 € 0,37 € 851,22 € 1.752,34 € 6,20 € 8,50 € 17,00 € 7,45 € 10,68 € 21,39 € 4,90 € MESEČNI OBRAČUN AKONTACIJE neto davčna neto davčna znesek DOHODNINE osnova nad € osnova do € dohodnine € 668,45 1.700,00 4.000,00 5.908,93 668,45 1.700,00 4.000,00 5.908,93 106,95 385,47 1.167,47 1.911,96 SKUPAJ 16% + 27% nad 668,45 € + 34% nad 1.700,00 € + 39% nad 4.000,00 € + 50% nad 5.908,93 € VSEBINA AKTUALNO ............................................................................................................................................................................ 1 SREČANJE VODSTVA ZBORNICE Z ŽUPANOMA ................................................................................................................. 1 ZAPORA CESTE IDRIJA – GODOVIČ ................................................................................................................................. 2 FORUM OBRTI IN PODJETNIŠTVA 2019 ........................................................................................................................... 2 ZAKONODAJA........................................................................................................................................................................ 3 REGRES 2019 ................................................................................................................................................................. 3 ZDRAVNIŠKI PREGLEDI .................................................................................................................................................. 4 INFORMACIJE ....................................................................................................................................................................... 4 PLAČILO PRISPEVKOV NA EN RAČUN .............................................................................................................................. 4 VPIS V REGISTER LASTNIKOV PODJETIJ ......................................................................................................................... 5 FURS - eVROČANJE ........................................................................................................................................................ 6 ŠTUDENTSKI SERVIS ...................................................................................................................................................... 6 SPORAZUM O ZAPOSLOVANJU DELAVCEV IZ SRBIJE ........................................................................................................ 7 SKLAD OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV ............................................................................................................................. 7 Zbiranje podpisov za razrešitev članov skupščine SOP ....................................................................................................... 8 RAZPISI - SPODBUDE - OLAJŠAVE ....................................................................................................................................... 8 RAZPIS – STATUSNO PREOBLIKOVANJE .......................................................................................................................... 8 SEKCIJE ................................................................................................................................................................................ 9 GOSTINCI ...................................................................................................................................................................... 9 GRADBINCI .................................................................................................................................................................... 9 PREVOZNIKI................................................................................................................................................................. 10 PRISPEVKI IN DAVKI .......................................................................................................................................................... 12 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA ..................................................................................................................... 12 PRISPEVKI DRUŽBENIKA – POSLOVODNE OSEBE ........................................................................................................... 12 PRISPEVKI SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA - POPOLDANCI .............................................................................................. 12 PRISPEVKI ZA ZAPOSLENE OSEBE ................................................................................................................................. 13 PRISPEVEK KRATKOTRAJNO DELO ................................................................................................................................ 13 MINIMALNA URNA POSTAVKA ZA ŠTUDENTSKO DELO ................................................................................................... 13 PODATKI O PLAČAH ..................................................................................................................................................... 14 STORITVE ZA ČLANE OOZ IDRIJA...................................................................................................................................... 14 DAVČNO IN RAČUNOVODSKO SVETOVANJE ................................................................................................................... 14 PRAVNO SVETOVANJE .................................................................................................................................................. 14 UGODNOSTI ZA ČLANE OOZ IDRIJA .................................................................................................................................. 14 IZ URADNEGA LISTA .......................................................................................................................................................... 14 PRISPEVKI - OBVEZNOSTI MAJ 2019 ................................................................................................................................. 15 MOJ OBRTNIK Članom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, portal Moj Obrtnik nudi: brezplačno spletno predstavitev vašega podjetja, 90 dnevno brezplačno prejemanje povpraševanj, ugodnejši prejem povpraševanj, brezplačen prejem SOS povpraševanj in ugodnejše sodelovanje pri groših.