-----   273   -----
Ozir po svetu.
O naselitvi v Sbrii.
Ljube „Novice!" Na prošnjo Vašo od 26. julija letošnjega leta Vam odgovorim, da je 10. februarja 1865. leta opraviteljstvo srbsko za naseljevanje tujcev v Srbijo nove zakone izdalo, ktere Vam dragovoljno od besede do besede v slovenščino prestavim.  Evo jih!
§. 1. Tujci (stranci) zemljedelci, ki bi hteli v Srbii naseliti se, morajo najprej stopiti v srbsko soži-teljstvo (podanjstvo), zatega voljo naj se obrnejo do ministra notranjih oprav.
§. 2. Stranci, zemljedelci, kadar dobijo od ministra „u vere nje", da so ko naselnici sprejeti v srbsko sožiteljstvo, ako niso tako premožni, da bi si mogli sami potrebno zemljo in druge potrebe preskrbeti, se morejo zavoljo tega obrniti do ministra financije, kteri jih bo napotil v dotične občine, kjer se jim bo potrebna zemlja preskrbela.
§. 3. Za strance (tujce), ako bi želeli v večent broji od 10 do 50 rodovin na enkrat zavoljo naseljenja v Srbijo priti, kadar izpolnijo, kar §. 1 ukazuje, se bo minister finančni potrudil, da naselnici po njihovem čislu in okolnosti kraja, ali za se odvojeno občino naredijo, ali se na potrebnem prostoru pri kaki občini naselijo. V prvem slučaji odredil se jim bo potrebni prostor zemlje za njih občino, ne samo za poljedelstvo , temuč tudi hosta in pašniki za živino. V drugem slučaju, to je> ako se naselnici pridružijo kaki drugi občini, postanejo sovživavci občinskih pravic in blagodjanj.
§. 4. Koliko rodovin, državne pomoči potrebujočih, se more eno leto v Srbijo naseliti, zavisi od zneska, ki zato vsako leto iz državne kaše odloči.
§. 5. Kadar se naselnici namestijo in se jim dodeli srbsko državljanstvo, so dolžni položiti zakletvo (prisego) na srbsko sožiteljstvo (podanjstvo) po obstoječih postavah.
§. 6. Po številu oseb, ki jih ima rodovina, in po veči ali manji njihovi siromašnosti dobijo rodovine državne pomoči. Kadar se primeri, da kaka rodovina celo nič nima, je vse, kar tu dobiti more, to-le: a) Tri orale čiste zemlje za poljedelstvo in ravno toliko neobdelane zemlje in hoste za pašnike. Ako je kuča (hiša) zadružna (to je, da je po več rodovin iz oženje-nih glav v enem plemenu), dodd se še na vsako ože-njeno glavo tretjina prostora gori naznanjene zemlje, b) Eno gotovo kočo (hišo), ki ima najmanj eno sobo in kuhinjo, o državnem trošku zgrajena s prostorom okoli kuče 500 štirjaških sežnjev. c) Dva vola, en voz, dvoje k6z ali dvoje ov&c in eno presico. d) Eno sekiro, dve motiki, dva krampa in eno koso. e) Po 120 grošev, to je, 10 goldinarjev na leto. f) Od časa naselitve do časa, dokler se naselnici sami iz svojega pridelka živeti
-----   274-----
ne morejo, se jim da potrebna koruza za živež, g) Na vsaki dve rodovini en plug.
§. 7. Vse te imenovane stvari naselnici od opravi-teljstva samo za vživanje dobo; ne smejo jih prodati, tudi ne na-nje zadolžiti se.
§. 8. Ako bi kdo od naselnika kake v §. 6 imenovane stvari kupil, se mu nazaj vzamejo , in ako bi jih pokvaril in pogubil, jih mora plačati; kdor bi na te stvari naselniku denarja dal ali posodil, nima pravice pri sodbi plačila za to iskati. Takim naselnikom kakor tudi tistim, ki bi se s slabim obnašanjem nevredni opraviteljstvenih dobrot skazali, jim more gosposka vzeti ne samo zemljo, ampak tudi vse na vživanje jim dano premakljivo imetje.                     (Kon. prih.)
------   281    ------
Ozir po svetu.
O naselitvi v Srbii.
(Konec.)
§. 9. Od dobljene živali sme naselnik v posebnih slučajih po dovoljenji županovem in v pričo dveh sosedov ktero prodati; al v takem slučaji je on dolžan za mesec dni drugo žival na mesto prodane si preskrbeti. S priplodom žival (prirojenimi mladimi) sme naselnik po svoji volji ravnati; kar prirodi, je njegovo.
§. 10. Kadar naselnik petnajst let tukajšnjega življenja v obdelovanji dane mu zemlje, izdržavanji hiše (kuče) in druzega mu danega premakljivega imenja izpolni, takrat V3e to postane njegovo sobstveno premoženje, s kterim sme po svoji volji gospodariti. Vsa ta dobra po zakonu nasledujejo otroci naselnikovi, ako jim je med tem oče umrl, z vsemi pravicami in dolžnostimi, ktere je imel njih oče.
§. 11. Naselnici so oslobodeni za pet let vseh državnih teret (dolžnosti), od vojne službe v stoječi vojski za deset let, od narodne vojske za pet let; al terete (dolžnosti) občinske morajo precej nositi in ravno tako morajo tudi vojne dolžnosti izvrševati, kadar jih gosposka v izvanredni potrebi v to pokliče.
§. 12. Minister finančini pooblasten je postaviti odbor, kteremu grč skrb za naselnike, in pooblasten je, dajati zakone, ki se njemu zde potrebni.
§. 13. Priporočamo našemu ministru financije , da zakon obnaroduje in o izvrševanji njegovem skrbi; go-sposkam pa zapovedujemo, da po njem postopajo in vsakemu, da se mu pokorava.
10. februarja 1856 v Belgradu. M. M. Obrenovic s. r. R. Lešj ani n s. r.,                    K. Cukič s. r.,
minister pravde, čuvar drž. pečata,                     minister financije.
Predragi Slovenci!
Jaz mislim, da so to naselnikom ugodne postave. Trudaljubni in pošteni Slovenci gotovo bolj pametno storite, ako idete v plodno, pa kaj malo obdelano Srbijo, kakor pa da na Ameriko mislite. Amerika je da-Iječ, potovanje po širokem morji drago! Tje greste na negotovost, in bati se je, da vaše upanje po vodi splava. Pa ako tudi v Ameriko priplavate — kaj hočete početi, ako Vam tam ni všeč? Brez cvenka nazaj nikakor ne morete. In ako v Ameriki ostanete , Bog znaM kaj bo iz Vas poštenih Slovencev in Vaših otrok? Slovenci gotovo ne! Vam že dorad za narodnost trda poje; al v Ameriki se bo izgubila pest Slovencev, ko kaplja v morji!
-----282    -----
Na bahajoče Ogrsko nikakor misliti ne smete! Ako bi bilo na Ogrskem dobro, ne bi od tam vsako leto prišlo v Srbijo toliko ljudi,   da ne ved6,   kam ž njimi.
Jaz mislim, da je bolje, da doma pošteni, slovenski siromaki ostanete, kakor pa da greste na Ogrsko, kjer boste Vi in Vaši otroci zavoljo prevelicih davkov sicer stari siromaki ostali, ali ne slovenski; ampak madjar-ski, vlaški, nemški, srbski in Bog ve, kakošni še!
Jaz mislim, ako nikakor ne morete živeti v svoji domovini, je še najbolje, da greste v Srbijo, kamor Vam je pot bliža in cenejša. Ako ni drugače, napravite si plave (flose) pa, najdi po Savi k srbski brači! Ako Vas več rodovin pride, morete tukaj svoje slovenske vasi, mesta, šole, občine, duhovne itd. imeti.
Kteri kraj v Srbii bi bil za vas Slovence najbolji, ne vem. Mislim pa, da bi najbolje bilo, da se levega obala naše Save držite in se tam naselite. Tudi lepa moravska dolina, mislim, ne bi bila napačna. Al Bog zna! ako pridete na vpraviteljstvene stroške v Srbijo, kam Vas bo gosp. minister financije poslal? Gotovo tje, kjer je naselnikov najbolj treba. Pa kje je to, ne vem.
Ali ima ali nima §. 4 kaj denarja še v svoji kaši za naselnike, tudi ne vem. Pa ako ga nima, dobil se bo, ker po omenjenem paragrafu se mora vsako leto potrebni denar za naselnike preskrbeti. Letos, mislim, da so ga mnogi naseljeni Bošnjaki potrošili.
Ako hočete, jaz lahko o tej stvari gospoda ministra poprašam in vam povem, kaj in kako?   Z Bogom!
Vaš slovenski brat
V Kragujevacu.             dr. Janez Podliščekov.