Besedotvorni izzivi dialektoloških raziskav: Slovenski lingvistični atlas 1 in Semantičko-derivacioni rečnik 1-2 Irena Stramljič Breznik Cobiss: 1.01 iT P- < N Z Nabor sorodne leksike, povezane s človekom, je stična točka sicer po zasnovi različnih del, kot sta Slovenski lingvistični atlas 1 (SLA 1) in Semantičko-de-rivacioni rečnik (SDR 1-2). Primerjava je lahko koristna za nadaljnje delo pri SLA v smislu izbora leksemov in hkrati odpira besedotvorne izzive slovenskih dialektoloških raziskav, ki izhajajo po eni strani iz modela besednodružinske strukture srbskega SDR, po drugi strani pa iz potenciala, ki ga za tovrstni pristop ponuja že zbrano dialektološko gradivo v SLA. Ključne besede: dialektologija, besedotvorje, semantika, besedna družina, slovar O Word-formation challenges in dialectology studies: Slovenian Linguistic Atlas, volume 1, and Semantic-Derivational Dictionary, volumes 1 and 2 The selection of related lexemes connected with 'man' is a contact point for n works such as the Slovenian Linguistic Atlas, volume 1 (SLA 1) and the Serbian Semantic-Derivational Dictionary (SDR), volumes 1 and 2, even though they have a completely different design. This comparison may prove useful for future work on the SLA in terms of selecting lexemes; in addition, it provides word-formation challenges to Slovenian dialectology research, which on the one hand proceeds from the model of the word-family structure of the Serbian SDR, and on the other from the potential offered for this type of approach by the dialectology material already collected in the SLA. Keywords: dialectology, word formation, semantics, word family, dictionary 1 Slovenski lingvistični atlas 1 in Semantičko-derivacioni rečnik 1-2 1.0 Primerjava dveh po svoji naravi in strukturi različnih, pa vendarle v marsičem sorodnih del zahteva vsaj nekaj temeljnih podatkov in pojasnil o njuni zasnovi. 1.1 Slovenski lingvistični atlas 1 (SLA 1) je izšel leta 2011 v dveh delih, in sicer 1.1 Atlas in 1.2 Komentarji, načrt zanj pa je že pred dobrimi 87 leti zasnoval Fran Ramovš. Realizacija šele po toliko letih odraža ves organizacijski napor, povezan z določanjem krajevne mreže, (pre)urejanjem vprašalnice in zbiranjem gradiva na terenu. Zato se je mogoče samo strinjati z v uvodu zapisano mislijo, da je to temeljno delo sodobne slovenske dialektologije in geolingvistike, ki z vidika vsebinske in t—1 strukturne oblikovanosti sinergično združuje metodološke pristope ne samo dialekta tologije, pomenoslovja, besedotvorja in etimologije, ampak tudi etnologije, naravo-N slovja in jezikoslovnih tehnologij ter posledično predstavlja interdisciplinarno delo 1 s področja slovenske jezikovne in kulturne dediščine. Glede na razsežnost projekta ^ - ki vključuje narečne podatke za 413 govorov na podlagi skoraj 3000 vprašanj in 0 podvprašanj iz petnajstih pomenskih razdelkov, od katerih so trenutno v atlas zajeti s le trije - lahko pričakujemo še kar nekaj knjig, ki bodo prinesle celotno zbrano graL divo slovenskega narečnega prostora. O 1.2 Semantičko-derivacioni rečnik (SDR 1-2) je prav tako izšel v dveh delih; prvi je bil izdan leta 2003 in drugi leta 2006. Slovar je nastal na osnovi različnih slovarskih izdaj srbsko-hrvaškega jezika. Po svoji vrsti je lingvistični slovar, v katerem je vsaka beseda sicer pomensko opredeljena, vendar brez ponazarjalnega gradiva o N realizaciji teh pomenov. Tako se o pomenu besed lahko pridobijo le tisti podatki, > ki so razberljivi iz besedotvorne strukture in razmerja do leksemov iz iste besedne p družine oz. odnosa do leksemov istega besedotvornega tipa. Uporabnost slovarja 1 je večvrstna in določena s tem, na katere podatke se uporabnik usmeri: to je lahko S besedna družina, podstavna beseda ali pa obrazilo. K 9 2 Leksemi iz pomenskega polja oz. tematske skupine »človek« • 1 2.0 Opredelitev, da je kakršna koli zbirka besed, ki je večinoma urejena po ne-• kem načelu, slovar (Toporišič 1992: 279), zastavlja vprašanje, ali je tudi drugi del 2 SLA, naslovljen Komentarji, slovarsko delo, čeprav ni eksplicitno tako imenovan. Naslednjih pet dejstev nas prepriča, da Komentarji vsebujejo mnogo prvin slovarskega dela: (1) Vključenih je 151 narečnih leksemov. (2) Razvrščeni so po abecednem redu (str. 30-31) v Abecednem seznamu vprašanj v SLA 1 s številko komentarja od barva las - črni do žlahta (rod). (3) Vsak narečni leksem ima svoj komentar, v katerem je poenoten prikaz po 5 merilih: 1. gradivo, 2. morfološka analiza, 3. posebnosti kartiranja, 4. uporabljena dodatna literatura, 5. primerjaj. To je mogoče brati kot sestavine slovarskega članka, prilagojenega potrebam dialektološkega in geolingvistič-nega pristopa. (4) Besedno kazalo (str. 333-365) daje informacije o vseh zbranih poknjiženih narečnih leksemih ali njihovih podstavah. (5) Odzadnji seznam iztočnic v besednem kazalu (str. 367-380) omogoča pridobivanje informacij o zbrani leksiki po izglasjih (končniških ali morfemskih). 2.1 Skupna točka slovenskega lingvističnega atlasa in srbskega besednodružin-skega slovarja so leksemi, povezani s človekom, vendar je sorodno leksemsko gradivo uporabljeno na različne načine. SLA 1 je osredinjen na pomensko polje »človek«, SDR pa izhaja iz tematske skupine »človek«. Zanimivo je terminološko razhajanje kot posledica tudi siceršnje bogate poimenovalne raznolikosti tega področja, ki ima posledično le redko prekrivne ^ definicije. Zato se zdi primerna osvetlitev tako srbske kot slovenske terminologije. V tipologiji srbskih leksemskih združb (Dragičevič 2007: 239) je najširša združba asociativno polje (asociativno polje), ki ga tvorijo sintagmatsko in paradi- ^ gmatsko povezani leksemi na podlagi asociacij. Ožja združba, povezana na podlagi ^ sistemskih leksemskih zvez, se imenuje pomensko/pojmovno polje (semantičko/poj- 1—1 movno polje), ki ga sestavljajo leksemi različnih gramatičnih vrst, hierarhično nižja pa je pomenska skupina, ki je lahko dveh vrst. Prva je leksično-semantična skupina & (leksičko-semantička grupa reči), ki jo tvorijo sinonimi, antonimi in hiponimi, druga je tematska skupina (tematska grupa), ki je izmed vseh naštetih najbolj zasnovana na zunajjezikovni pojavnosti, vendar je z raziskavami potrjeno, da so tako organizirani leksemi tudi jezikovno povezani (skupne razločevalne pomenske sestavine, sorodni modeli za razvoj drugotnih pomenov, podobni tvorbeni vzorci ipd.). Besedna družina (derivaciono gnezdo) predstavlja zvezo besed, ki imajo skupni koren. Podobna poimenovalna raznolikost se kaže tudi v slovenistiki (Stramljič Breznik 2007: 97-109), saj se pojavlja več terminov. Besedno polje (Toporišič 2000: 118) je definirano kot skupina sosedskih besed za pojavnost v istih prostorskih, časovnih ali vzročnostnih združbah. Pomensko polje (Vidovič Muha 2000: 59-62) je s pomenskimi sestavinami strukturirano pojmovno polje - predstavni svet, ki ga oblikuje uvrščevalna pomenska sestavina. Tematsko polje (Križaj Ortar idr. 2000: O 13-18) pa so tematsko povezane besede, za katere ob poslušanju ali branju besedila ^ že iz napovedi teme ali iz naslova sklepamo, katere bodo uporabljene v besedilu. N 2.2 SLA 1 vsebuje 151 narečnih leksemov iz pomenskega polja »človek«, razpo- H rejenih v tri sklope. (1) Telo: las,1 barva las (črni, plavi, sivi, rjavi, rdeči), pleša in plešast, teme, lobanja, možgani, čelo, sence, uho, oko, oči, obrvi, trepalnice, solza, nosnica, brki, lice, ustnica, usta, nebo, brada, vrat, grlo, tilnik, rama, pazduha, roka, komolec, pest, dlan, prst, palec, kazalec, sredinec, prstanec, mezinec, pregibi prstov, noht, ščepec, prgišče, kost, rebro, prsi, trup, trebuh, popek, jetra, pljuča, ledvice, mehur, črevo, zadnjica, prdeti, pezdeti, smrdeti, križ, kolk, stegno, koleno, piščal, meča, gleženj, stopalo, kri, smrt, mrlič, umreti, stegniti se; nos, jezik, zob, žila, srce, noga, peta na nogi, koža. (2) Bolezni: zdrav, bolan, rana, tvor, mozolj, bradavica, zanohtnica, garje, šen, ošpice, kašelj, nahod, bezgavka, mrzlica, revma, vodenica, jetika, kuga, slep, gluh, šepav, grbast, suh, debel, trebušast, živčen. (3) Družina: družina, žlahta (rod), starši, oče, mati, sin, hči, brat, polbrat, stari oče, stara mati, vnuk, stric, ujec, teta, ujna, bratranec, sestrična, očim, mačeha, pastorek, vdova, sirota, jerob, mož, žena, tast, tašča, zet, snaha, svak, gospodar, gospodinja, hlapec, dekla, posel, otrok, fant, dekle, prijatelj, ljudje, tuj, tujec, na tuje; sestra. 1 Krepko natisnjeni leksemi iz SLA so prevodno prekrivni z leksemi iz SDR, ki vključuje tudi sopomenke različnih vrednosti, npr. stražnjica, guz; dojka, sisa ipd. Podčrtani so tisti leksemi iz SLA, ki imajo svoje komentarje, a nimajo kart v atlasu. M N K O S r O V z N A P S K po o CO 2 2.3 SDR 1 (2003) vključuje 85 besednih družin, povezanih z deli človeškega telesa, po naslednjih razvrstitvenih načelih. (1) Temeljna skupina 3 leksemov: čovek, ljudi, žena. (2) Netvorjeni leksemi za dele telesa, ki imajo večje besedne družine: bedro,2 bok, brada, brk, but, vlas, vrat, glava, grlo, grudi, guz, dlaka, dlan, zglob, zub, jezik, kičma, koža, koleno, kosa, kost, lakat, leda, lice, malja, noga, no-kat, nos, obraz, oko, pas, peta, pleča, pojas, prsa, prst, pupak, rame, rebro, ruka, stopa, taban, telo, teme, trbuh, trup, ud, usta, uho, čelo, šaka, šija. (3) Netvorjeni leksemi za dele telesa, ki imajo manjše besedne družine: gležanj, gnjat, golen, dupe, zatiljak, zenica, jabuka i jabučica, jagoda i jagodica, ka-pak, kuk, list, lobanja, nedra, nozdrva, obrva, pazuh, palac, potiljak, stegno, stomak, struk, čeljust, članak. (4) Tvorjeni leksemi za dele telesa in njihove besedne družine: beonjača, vili-ca, dojka, zadnjica, mišič/mišica/miška, sisa, slabina, stražnjica, trepavica, cevanica. SDR 2 (2006) vsebuje še naslednjih več kot 120 besednih družin iz tematskega sklopa »človek«, nanašajočih se na notranje organe in tkiva, psihofiziološka stanja in dejanja ter psihofizične lastnosti in sorodstvo. Predstavljene so po enakih razvr-stitvenih načelih kot v prvem delu. (1) Netvorjeni leksemi za dele telesa, ki imajo večje besedne družine: bala, bes, bojati se, bol, briga, bubreg, buditi se, variti, voleti, glad, gledati, gluh, glup, gnev, gnoj, govoriti, greh, guša, dah (duh, duvati), devojka, dete, dobar, dremati, žaliti, žvakati, žderati, žed, želudac, želeti, živ, žila, žuč, zao, znoj, jad, jaje, jak, jara, jed, jeza, jesti, jetra, kašalj, kijati, kleti, krv, lek, lep, loš, ljubiti, ljut, misao, mlad, mozak, mreti, mrzeti, mudar, muka, nada, paziti, pamet, patiti, piti, pišati, plakati, plašiti, pljuče, pljuvati, raditi, roditi, ružan, savest, san, svest, seliti, setiti se, sit, slep, slina, sluz, spati, sram, srati, sreča, srce, star, stid, strast, strah, suza, tuga, crevo, čuti, džiger. (2) Netvorjeni leksemi za dele telesa, ki imajo manjše besedne družine: desni, žlezda, pršljen, resica, salo, čelija. (3) Tvorjeni leksemi za dele telesa in njihove besedne družine: gušterača, duži-ca, zalistak, krajnik, lopatica, nepce, rožnjača, hrskavica. (4) Besedne družine za lekseme, ki označujejo sorodstvene odnose: baba, brat, ded, kči, mati, muž, otac, sestra, sin, stric, suprug, tetka, ujak. Izbor leksemov v SDR je večji, vendar je zanimivo, da je SLA pri naboru leksike za družino izčrpnejši. Vsebuje namreč kar 44 leksemov, ki so skoraj vsi prekrivni s 13 srbskimi iz SDR. 2 Leksemi so razporejeni po cirilični abecedi. 3 Pristop k obdelavi na primeru skupnega leksema brki oz. brk 3.0 Za vzorčni leksem, s katerim bo prikazan način predstavitve v obeh delih, so ^ izbrani brki. V izhodišču primerjave so posamezni vidiki prikazov iz SLA in SDR ^ - iz srbskega slovarja je ponatisnjen začetek prikaza (slika 1). Ker pa je besedna ^ družina brki obdelana kot ena izmed iztočnic na b tudi v slovenščini (Stramljič 1—1 Breznik 2004: 186-187), je zgolj zaradi primerjave pristopa prikazana tudi vzorčna stran iz tega slovarja (slika 2). Merila opazovanja so izbrana tako, da izpostavljajo 1/5 zlasti skupne lastnosti obeh del. Ph 3.1 Iztočnica: v SLA kot iztočnica nastopa številka vprašalnice, ki sprašuje po le-ksemih z označenim pomenom, izraženim s knjižnim leksemom (SLA V067 'brki'). SJ V SDR nastopa knjižna iztočnica besedne družine v slovarski obliki; tako izdelani komentar kot besedna družina sta v obeh delih avtorska. 3.2 Razlaga: SLA izhaja iz slovarske razlage knjižnega leksema po SSKJ. SDR pri pomenih iztočnic in njihovih tvorjenk izhaja iz akademijskega slovarja srbsko--hrvaškega jezika. 2 > O J iT 3.3 Izpostava najtipičnejšega podstavnega morfema: SLA na podlagi gradiva iz- O postavlja, s katero podstavo je tvorjenih največ narečnih leksemov (brk-), ob dru- ^ gih, manj pogostih možnostih (npr. muštac-/muštač-) ipd. SDR izpostavlja le mo- ^ žne premenjene tvorbene podstave, ki jih imenuje tvorbene osnove: TO^ brk- TO2: N brč-. 3.4 Morfološka analiza: SLA prinaša diahrono-sinhrono večdelno morfološko analizo poknjiženih oblik narečnih leksemov, ki omogoča na praslovanski in sodobnojezikovni sinhroni ravni prepoznavati besedotvorno nemotivirane in motivirane lekseme. SDR izhaja iz dvodelne besedotvorno sinhrone morfološke analize, saj je zanj osrednjega pomena prikaz členov besedne družine v obliki levo poravnanih tvorjenk s pripisanimi pomeni, pri katerih je s simboli označena besedotvorna vrsta, stopenjskost in abecedno zaporedje istostopenjskih tvorjenk. 3.5 Uporaba etimoloških razlag in drugih virov: SLA uporablja poleg podatkov iz relevantnih slovanskih in neslovanskih dialektoloških atlasov ter posameznih domačih in tujih raziskav tudi oba slovenska etimološka slovarja - ESSJ (1976-2007) in SES (1997, 2003). Tudi SDR vsak iztočnični leksem besedne družine osvetljuje z etimološkimi razlagami, največkrat se sklicuje na etimološki slovar Petra Skoka (1971-1973). M N K O S r 0 V z N A P S K 1 CS • 2 O h-i CO • 2 CflT: Spk' | TO i 6pK- TOi Opv- | 0 5pK I. a. ,cp"-a"ar ajiaK'e koa iioeeKa Ha rop stoj ycnn;! ckciip obpai, 4act. 6. jjyreanake m.hh rapamrajH ha (byutmi mskhx jkhbotwfca. 2. bpluhka koa nekhx smjbaka.1 [+Posesor (poses. prid.. G)] 1 ,<0 opk-aj m arpiifi. hmcii. 'jobck ca ebjihkhm SpKOBHMa. 12<0 öpK-a1 jK.TepM. 300/1. Jierfiaoa. 1 ;<0 Optc-auau. -sija M TepM. 3ooji. —> SpKaui (2). 1 j<0 fipK-aEHya a< TepM. 300J1. BpcTa pn6e Mullus barbatus. li<0 0j)K-ajjiHja m aTph6. hmsh. -j SpKa1. U<0 5 p k-a j ji o m äTputl KMen,—£ d p Kaj .nuj a. I j<0 6|>K-aT, -a, -o KMJIHT. iipna. 1. Koj n ima (BejiHKe) bpKOBe; komc cy MipaCJIH SpKOBH. 2. KojlH MMa BpLUHKC H.T H tnpailJTaje (o DHJbUH). 2|< 17 opkat-hth. -hm wmnij)., mejjhj. ao6nja™ SpKoae. 2i<]76pKaT-ocr jk hm en. eBojeTBO 0h0ra Kojnje bpKai. 3]<2i SpKafie -ite c rji. urne h, <- SpKaTHTH 1s<0 6pK-ani m 1. 6pKa'. 2. tepm. aooji. apcra pn6aca kipauiiajuma oko ycTa v o6/iHKy bpmjfia, SpnaBau. 2.ik TepM. iooh. BpCTa apao ¡naae pnoe ca meči opmifia oko ycxa Cobitis barbatula. l,j<0 iipK-o m 8TpnS. hmeh. -i OpKa1. 2i<\a M BTpilÖ. HMeH. HOBefC C BCJIHKItM OpKOBllMS, ÖpKaT '¡OBeK. 1 llpeMa Ckokv uaHaiuiuc 3naHCite (1) je Mera<(iopa oa "ysan uihjmct upaj Ha hjtih, Konjtyh HOMcy, apxy". h3beaehime oa oboi" aaaon.npCMa CxoKy cy c/ieaehe: npna. opKam, a oa H.cra aeHOMHHaa 6pxamumu n hmch. öpKOtta. öpKQpuja m 6pKatu. ca xmnokophctmtuwa CpKrt h opKa. 1 Y PeiHHuy ca KB3Jinij>. ncj. h noxp, caoiKeHHua wutuoöpK m 'iobek koj h noaceua Spkose ■ 3 y pe^hhky noa noKp. :>T. uiHjbaT KOMaa seMjbe kojh ) .ic. in y soay. Slika 1: Brk. SDR 1: 76 (začetna stran) 3.6 Primerjava strukture besedne družine iz SDR in slovenskega besednodružin-skega slovarja kaže dva različna pristopa. Slovenski pristop se v korist jasne formalne motivacijske razvidnosti in zaradi zmožnosti knjižnega medija (stolpični prikaz z umiki namreč otežuje dodajanje pomenskih razlag in kvalifikatorjev v isti vrstici, zlasti pri višjestopenjskih tvorjenkah) odpoveduje pomenskim opisom tvorjenk, ki jih programska oprema sicer omogoča. SDR pa se v korist pomenske izčrpnosti odpoveduje jasni formalni razvidnosti, ki jo nato nadomešča z dvema preglednicama (sliki 3 in 4). CVJ CO 0 CVJ • 01 £ Vi PH o J Vi O * N H 3.7 Za razumevanje prikaza besedne družine iz srbskega slovarja, kot je ponazorjeno s sliko 1, je potrebnih še nekaj temeljnih pojasnil. Kot je bilo že uvodoma pojasnjeno, je za SDR izhodiščni vir slovarsko gradivo različnih izdaj slovarja srbsko-hrvaškega jezika. Upoštevani so samo leksemi, ki pripadajo sodobnemu standardnemu jeziku, izpuščeni pa so vsi tisti, ki so označeni 2 3456 [III zabrizg-arije -a s z-brizgati -am dov zbrizg-o -a m -brizg-dru^i del podr. oi. tint-o-brlzg-o -a m v-brizgniti -cm dov. vbrizgn-ina -ei vbrizgnj-en -a -odci. ubrizgnj-erije -a s 539. Brižinj -a m brižiri-ski -a -o prid. 540. brki -Ovm mn. bfč-ica -e t brez-bfk-0 -a - o prid brk-ač-a m brfciič-a -e t brk3č-ev -a -o prid, brkai-ka -e» brk-an -Sna m bfk-ast -a -o prid. brk-iš-a m brk-M -ata -o prid. brk&t-ec -tca m brkžl-ež. -a m brkžt-ost -i i ne-brkat -ata -o prid, brk-av -a -o prid brkav-ec -a m | brkavč-ek-£ka m bfkav-lca -e t bfkav-ost - i t brk-ec-kca m bfk-e!j -kija m bfkelj-c -am brk-ež-a m brk-ica -ei bfkč-ast -a -o prid bfk-ič -a m brk-in -a m brk-otin -a m 12 3 4 5 6 I I I I I brk-iSnja -o m brk6nj-ev -a -o prid bfk-ovje -a s brk-O- prvi del podr. zlol brk-o-vbz-0 -a m -brk- drugi del podr. / bel-o-bfk-o -a -o prid Črn-o-brk-0 -a -o prid. Črn-o-brk-St -Sta -o prid doig-o-brk-0 -a -o [-yg-] prid ; doigobfk-ee -kca [-«g-J m dolg-o-brk-ast -a -o prid dolg-o-brk-St -¿la -o prid got-o-brk-o -a -o prid. mokc-o-brk-0 -a -0 prid. plav-o-brk-0 -a -o prid rde£-e-bfk-o -a -o prid. rjau-o-bfk-o -a -o prid rus-o-brk-e -a -o prid siv-o-bf k-» -a -o prid. siv-o-brk-at -ata -o prid. ?>i;h-o-h*k-o -a -o prid. s.vetl-o-bfk-o -a -o prid 541. Brkini -ov m mn Brkin-o -a m | Brkin-ka -ei brkin-ski -a -o prid brklnSi-ina -e» 543. brkljati -dm nedmr. brklj-a -ei | bfklj-lca -ei brklj-ač -a m brkljžč-a -ci brklj^š-ki -a -o prid. brklj-ajeiMci brkljaj-¿t -a -e del (brklj-Slen) -a -o prid. brkljaln-ik -am briitjžlnik-ov -a -o prid brkljšlniš-ki -a -o prid Slika 2: Brki: Besednodružinski slovar (Stramljič Breznik 2004: 186-187) 1—1 kot zastareli ali pokrajinski, oz. so take tvorjenke navedene zgolj v opombah. Vključi čenih je tudi nekaj leksemov iz novejše rabe, ki jih slovarji ne zajemajo. Izhodišče besedne družine je s sinhronega vidika netvorjeni oz. tudi tvorjeni 1—1 leksem, če je ta osnovna poimenovalna enota za del telesa (dojka, sisa). Za osnovne lekseme je v opombah podana tudi diahrona motivacija na podlagi Etimologijskega O rječnika hrvatskog ili srpskog jezika (Skok 1971-1973). s Iztočnica besedne družine je v osnovni slovarski obliki brez naglasa z izjemo L tistih iztočnic, kjer je naglas potreben zaradi identifikacije. Homonimi so indeksira-O ni v skladu z izhodiščnim gradivskim virom. Segmentacija leksema na podstavni in obrazilni del izhaja iz sinhrone perspektive in je zasnovana na naslednjih predpostavkah: • Osnovne besede imajo dvomorfemsko strukturo. Pomenska informacija, vsebovana v korenskem morfemu, je pojmovna, ideografska; informacija, vsebovana v gramatičnem morfemu, je morfološka in je povezana z obliko in besedno vrsto. • Tvorjenke, od prvostopenjskih do višjestopenjskih, so vselej dvodelne. Npr. prvostopenjske tvorjenke, čeprav so po naravi trimorfemske (zub- + -ar- + -0), vsebujejo tvorbeno osnovo (podstavo) in tvorbeni formant (obrazilo) (zub- + -ar0). Drugostopenjske tvorjenke sicer lahko imajo štirimorfemski sestav (zub- + -ar- + -sk- + -i), a hkrati seveda dvodelnega tvorbenega (zu-bar- + -ski) ipd. • Tvorbeni formanti so dvomorfemske strukture iz tvorbenega in slovničnega morfema ter prenašajo semantično-kategorialne lastnosti, ki jih ne morejo prenašati samo tvorbeni morfemi, npr. -ište prenaša informacijo o prostorskem pomenu tvorjenke, pripona -išt- tega ni zmožna. • Sinhrona segmentacija je zasnovana na morfoloških in semantičnih merilih. Pri primeru doušnik obstaja možnost morfemizacije doušn-ik iz pridevniške podstave in douš-nik, ki predpostavlja samostalniško ali glagolsko podstavo, toda pomen leksema vodi k izglagolski motivaciji. Avtorji so pri določenem tipu tvorjenk upoštevali tudi t. i. neodvisno tvorbeno pot, npr. pri zloženkah. Pri iztočnici žena se pojavljata tvorjenki jednožen in jednoženac, ki sta obravnavani kot samostojni tvorjenki z lastno morfemizacijo: jedn-o-žen-0 in jedn-o-žen-ac, čeprav bi bilo možno izhajati iz zloženega pridevnika jed-nožen. Odločitev za neodvisno tvorbeno pot je bila povezana s tvorjenkama dvoženac in mnogoženac, ki pa takih pridevnikov ne potrjujeta. • Pred vsako tvorjenko stoji indeks, s katerim se označuje njen semantični in derivacijski položaj v določenem gnezdu. Beseda, ki je izhodišče besedne družine, je indeksirana z 0, vsaka nadaljnja stopnja pa z indeksi 1, 2, 3 itd. Stopnja tvorjenke je označena še z indeksno podpisano številko, npr. 15<0 jezič-av, -a, -o3 = prvostopenjska tvorjenka, peta po abecednem zaporedju; 23<15 jezičav-ka = drugostopenjska tvorjenka, tretja po abecednem redu tvorjenk iz prvostopenjske tvorjenke, pete po abecednem redu. Prefiksalne tvorjenke imajo simbol PR, prefiksalno-sufiksalne PRs, zloženke S. Pri mocij-skih parnih tvorjenkah je kot izhodišče označena moškospolska oblika, npr. 3 Zapis je enak kot v SDR. PR25e O-ÖpkaTHTH iT P- < N Z > O J iT O m N H Slika 3: Preglednica 1 (prvi del): Besedotvornovrstni in stopenjski podatki k besedni družini v SDR 1: 79 HMtHEI HÜ npimeeH rjiarojiH 1-cieneHH ¡3 2 2-creneHH 4 2 1 3-creneHH 1 npi 1 TIPcl 1 1 npc2 2 C1 6 3 Slika 4: Preglednica 2: Kvantitativni podatki za tvorjenke iz besedne družine v SDR 1: 80 ^ ^ 4 Besedotvorni izzivi dialektološkega raziskovanja M N 4.0 In tu je že prvi, a težji izziv besedotvornega raziskovanja tudi v dialektologiji, 1—1 in sicer besednodružinski pristop. Formalno bi bilo mogoče pristopiti k prikazu tako ^ po vzorcu poskusnega slovenskega besednodružinskega slovarja kot SDR, zlasti oba O njegova tabelarna prikaza prinašata zanimiv kakovostni in kolikostni povzemalni pres gled. Seveda si je pred tem treba zastaviti nekaj vprašanj in oceniti realnost izvedbe. L 0 4.1 Prvo vprašanje je, ali obstoječe vprašalnice in že zbrano gradivo omogočajo v tak pristop. N 1 4.1.1 Kot kaže SLA 1.2 (2011: 13), je prvo izhodišče zbiranja gradiva leksemsko, saj se poizveduje o raznolikosti in prostorski razširjenosti narečne leksike v primerN javi s knjižnimi leksemi določenega besednega polja (1. Telo, 2. Obleka, 3. Hiša, 4. A Vas, 5. Prazniki, 6. Orodje, 7. Živina, 8. Rastline, 9. Planina, 10. Bolezni, 11. Čas, p 12. Pokrajina, 13. Družina, 14. Štetje, 15. Razno). Drugo izhodišče je gramatično, i ker se ob vprašalnicah (od V700 dalje) iščejo glasoslovne in oblikoslovne poseb-S nosti narečne leksike v primerjavi s knjižnimi oblikami. In šele tretje izhodišče je ^ posredno besedotvorno glede na to, ali je knjižna pobudnica sama tvorjenka in ali 1 je mogoče, da je odzivnica tudi narečna tvorjenka, ali pa informatorji kot odgovor 9 na pobudnico ponudijo isto- ali drugopodstavno tvorjenko. Tako je pri nekaterih • komentarjih mogoče zaslediti besedotvorne sinonime, npr. sredinec, srednjak, sre- 1 dnik; srčnjak, srčnik ipd. (SLA V032 'sredinec'), včasih celo stopenjskost tvorjenk, • npr. pest > pešč-ica > peščič-ka (SLA V040 'prgišče'). 2 4.1.2 Vsaj za besednodružinske slovarje knjižnih jezikov je tipično, da gradivo črpajo iz že obstoječih splošnih enojezičnih slovarjev. Tako se zastavlja drugo vprašanje: v kolikšni meri je za tak pristop uporabno že zbrano gradivo slovenskih narečnih slovarjev? Večina slovenskih dialektologov bo potrdila, da Slovenci res premoremo kar lepo število narečnih slovarjev, vendar gre pri njih za zelo heterogene leksikografske koncepte, ki se kažejo v pristopu: (a) ljubiteljsko - profesionalno; (b) obseg glede na število iztočnic; (c) izčrpnost geselskih člankov; (č) namen slovarja (celovit, tezavrski pristop; poskusni zvezek, gradivo za narečni slovar ipd.). 4.1.3 Tretje vprašanje je pristop: če je jasno, da bi sliko tvorbenega potenciala posameznih narečnih podstavnih besed dobili lažje in hitreje znotraj narečno homogene enote, potem je še težji izziv, kako ta potencial zbrati za narečno heterogeno slovensko ozemlje. To bi praktično pomenilo konvergentni pristop in upoštevanje le po narečjih označenih istokorenskih leksemov in njihovih tvorjenk. Rezultat bi bila presečna množica skupnih korenov ter z njimi skupnih in različnih obrazil v vseh slovenskih narečjih. 4.2 Če besednodružinski pristop zastavlja več vprašanj kot možnih odgovorov, predstavlja realnejše možnosti za besedotvorno raziskovanje izhajanje iz gradiva, kot ga prinaša že zbrana leksika SLA. 4.2.1 Opazovanje tvorbenega vidika odpira vprašanje o razmerju motivacije ^ in demotivacije. Pri fleksijskih jezikih, kamor spadajo tudi slovanski, je po po- w datkih razmerje med nemotiviranimi in motiviranimi besedami približno 1 : 2. Procesa motivacije in demotivacije sta vzajemna: besedotvorna razvidnost lahko podpira pomen besede in je potrebna pri manj pogostih in necentralnih besedah. ^ Če se te zaradi povečane rabe prebijejo med osrednje, lahko zanje nastopi cikel 1—1 demotivacije. Pri doslej zbranem narečnem gradivu je možno opazovati oboje. Z vidika tvor- & jenosti so izkazana razmerja med besednozveznim poimenovanjem in ustrezno tvor- 1—1 jenko, npr. besedna zveza proti zloženka (gola buča - gol-o-buč-(0/en); SLA V004(č) 'pleša') ali besedna zveza proti izpeljanka (vodena bolezen, vodeni beteg - voden-ica, voden-ca, voden-ka, voden-ika; SLA V481 'vodenica') ali vse troje (prst za kazanje SJ - kazalec - kažiprst; SLA V031 'kazalec'). In tudi obratno, pri demotivaciji prihaja do postopkov brisanja razvidne morfemske strukture zaradi glasovnih premen in govornega prenosnika, rekonstrukcijo načeloma lahko vzpostavi le jezikoslovec (npr.: prgišče: pržišče, prjišče, prdišče, prgiške, perišče, priše; SLA V040 'prgišče'). 4.2.2 Zbrano gradivo SLA ponuja zanimive možnosti za raziskovanje obrazilno-strukturnega vidika tvorjenk. Opazna je narečna spolska in posledično obrazilna diferenciacija istopodstavnih tvorjenk (npr. moškospolsko: stop-0, stop-aj, stop- O -ljaj; ženskospolsko: stop-inja, stop-nja; SLA V062 'stopalo'). Če gre s tvorbene- ^ ga vidika pri nemodifikacijski tvorjenki za razmerje med besedotvorno podstavo in besedotvornim obrazilom, gre s semiološkega vidika (Vidovič Muha 2011: 17) N za razmerje med onomaziološko lastnostjo (razločevalno pomensko sestavino) in onomaziološko bazo (uvrščevalno pomensko sestavino). To bi pomenilo možnost iskati povezave z različnimi koncepti, ki jih izraža nadpomenka, pretvarjajoča se v priponsko obrazilo. Pri modifikacijskih tvorjenkah pa ima obrazilo kot nosilec onomaziološke lastnosti lahko izpraznjeno, redundantno ali strukturno vlogo oz. je nosilec različne konotacije ali pa stopnje tvorbe (npr. moškospolsko: ščep-ec, ščep-ek, ščepč-ek, ščep-ič; ženskospolsko: ščep-ica; srednjespolsko: ščep-ce; SLA V039 'ščepec'). 4.3.3 Onomaziološki besedotvorni vidik omogoča izhajanje iz istih skladenjskih podstav po posameznih narečjih in opazovanje razvrstitvenih posebnosti ob isto-(SPo: majhen Sam: pop-ek, pop-ič, pop-či, pop-ec, pop-ej (SLA V046 'popek'); mozolj- > mozoljč-ek, mozolj-ec, mozolj-ik, mozolj-ič (SLA V478 'mozolj'); SPo: tisti, ki je Prid: mrl- > mrl-ič, mrl-ec, mrl-ik (SLA V073 'mrlič')) ali raznopodstav-nih tvorjenkah, npr. SPo: nekoliko tak: siv-ast, bel-kast,pepel-nast,pepel-nat (SLA V005 (c) 'barva las - siva'). 4.3.4 Kontrastivni in interferenčni tvorbeni vidik na osi narečje - knjižni jezik lahko potrjuje ohranjanje podstavnih besed, obrazil in tvorjenk, ki jih v knjižnem jeziku ni, npr. glagolske sestavljenke potrepati ne najdemo niti v SSKJ niti SP 2001, a v narečju obstaja in je tvorbeno produktivna za različnostopenjske narečne tvorjenke (potrepalnice, potrepal, potrepanice, potrepanjke (SLA V066 'trepalnice')); tudi 1—1 obrazilu -ana - sestrana, bratrana (SLA V627 'sestrična') - je že usahnila tvorbena M moč za tovrstne tvorjenke v knjižnem jeziku (prim. sestrična). Narečje pa sprejema leksiko tudi iz stičnih narečij drugih jezikov. Tudi tovr-1—1 stni podatki so sledljivi v zbranem gradivu tako v smislu hibridizacije tvorbenih sestavin (šaflj-ica 'ščepec' < nem. Schaffel (SLA V039 'ščepec'); sopra-obrva 'obrvi' O < it. sopra 'nad' (SLA V065 'obrvi')) kot v prevzemanju tvorjenk (prstohvat 'ščepec' s < knj. hrv. prstohvat (SLA V039 'ščepec')). L 0 4.3.4 Zaradi opaznosti in relativno dobre pomenske prepoznavnosti bi bilo zelo zanimivo opazovanje narečnih tvorjenk, ki pripadajo pomenskim skupinam modi-fikacijskih izpeljank in izražajo pozitivno ali negativno konotacijo, kot npr. manj- 1 šalnice, ljubkovalnice (fant-ek, fant-ič, fantič-ek (SLA V636 'fant')); večalnice, slabšalnice4 (oč-on, oč-ih, oč-man, oč-uh (SLA V623 'očim')). Tudi ženskospolske N tvorjenke, ki so vzporednice moškospolskim poimenovanjem (paver proti pavrinja, A pavrkinja; virt proti virtinja; gazda proti gazdarica; gospodar proti gospodarica; p gospodin proti gospodinja; domačin proti domačica; paron proti paronja (SLA i V644 'gospodar' in V645 'gospodinja')) bi lahko pokazale skupne in različne poteze S tvorbenih načel tako med posameznimi narečji kot v odnosu do knjižnega jezika. K 1 4.3.5 Izpostavljeni le nekateri možni besedotvorni pristopi k zbrani narečni leksiki 9 SLA so ne samo izvedljivi, ampak v konceptu avtorjev in sodelavcev tega projek-• ta tudi predvideni in že deloma izpeljani. V doktorski disertaciji (Horvat 2012) je o namreč po besedotvornih merilih analizirano besedje pomenskega polja »kulturne w rastline«. 2 5 Sklep Prvi del Slovenskega lingvističnega atlasa je rezultat premišljenega koncepta in dobro zastavljenega skupinskega dela. Z morebitnimi dopolnili, ki jih bo prinesel s časovno distanco opravljeni kritični pregled narejenega, zastavljena zasnova omogoča predstaviti še veliko leksemskih združb slovenske narečne leksike. Namen prispevka je s primerjalnim pristopom, v katerega je bil pritegnjen srbski Semantično-derivacioni rečnik zaradi skupne leksemske združbe, povezane s človekom, pokazati tujo izkušnjo pri sestavi sorodne mreže leksemov in njene gostote. Hkrati pa se opozarja na dva različna pristopa k obravnavi sorodne leksi-ke: SLA uveljavlja onomaziološki pristop, ker zbira narečne lekseme za leksemsko združbo »človek«; SDR pa prikazuje tvorbeni potencial enakih leksemov v srbščini in odpira možnosti kontrastivnih, leksikološko-gramatičnih, sociolingvističnih in drugih raziskav na osnovi besednih družin. 4 Ponazarjalni primeri so kot taki ocenjeni na podlagi vrednosti zajetih obrazil v knjižnem jeziku. Ni pa nujno, da je njihova vrednost enaka tudi v narečju. Viri Ph ESSJ = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika 1-5, avtorji gesel France Bezlaj - Marko Snoj - Metka Furlan, Ljubljana: SAZU oz. ZRC SAZU ^ (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1976-2007. SDR 1 = Semantičko-derivacioni rečnik 1: čovek - delovi tela, ur. Darinka Gortan- 1—1 -Premk - Vera Vasic - Ljiljana Nedeljkov, Novi Sad: Filozofski fakultet, Odsek za srpski jezik i lingvistiku, 2003. SDR 2 = Semantičko-derivacioni rečnik 2: čovek - unutrašnji organi i tkiva, psi-hofiziološka stanja i radnje, psihofizičke osobine, srodstvo, ur. Darinka Gor-tan-Premk - Vera Vasič - Rajna Dragicevic, Novi Sad: Filozofski fakultet, Odsek za srpski jezik i lingvistiku, 2006. SES 1997 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. SES 2003 = Marko Snoj, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana: Modrijan, 220 03. Skok 1971-1973 = Petar Skok, Etimološki rječnik hrvatskega ili srpskoga jezika 1-3, Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, 1971-1973. SLA 1.1 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, družina) 1: atlas, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (izd.) - Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 2011 (Jezikovni atlasi). SLA 1.2 = Jožica Škofic idr., Slovenski lingvistični atlas 1: človek (telo, bolezni, ^ družina) 2: komentarji, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (izd.) - Založba ZRC, ZRC SAZU (zal.), 2011 (Jezikovni atlasi). N Stramljič Breznik 2004 = Irena Stramljič Breznik, Besednodružinski slovar sloven- H skega jezika: poskusni zvezek za iztočnice na B, Maribor: Zora, 2004 (Zora: Priročniki 1). Literatura Dragicevic 2007 = Rajna Dragicevic, Leksikologija srbskog jezika, Beograd: Zavod za udžbenike, 2007. Horvat 2012 = Mojca Horvat, Morfološka struktura in geolingvistična interpretacija rastlinskih poimenovanj v slovenskih narečjih: doktorska disertacija, Ljubljana: [M. Horvat], 2012. Križaj Ortar idr. 2000 = Martina Križaj Ortar idr., Na pragu besedila 2: učbenik za slovenski jezik v 2. letniku gimnazij, strokovnih in tehniških šol, Ljubljana: Rokus, 2000. Stramljič Breznik 2007 = Irena Stramljič Breznik, Historiat poimenovalne in pojmovne raznolikosti za leksemske združbe v slovenistiki, Časopis za zgodovino in narodopisje 78 (2007), št. 1, 97-109. Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe, zbirka Sopotnik). 1—1 Toporišič 2000 = Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja, 42000 ('1976). M Vidovič Muha 2000 = Ada Vidovič Muha, Slovensko leksikalno pomenoslovje: govorica slovarja, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 2000 (Razprave Filozofske fakultete). Vidovič Muha 2011 = Ada Vidovič Muha, Slovensko skladenjsko besedotvorje, Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2011 (Razprave Filozof- s ske fakultete). L 0 Word-formation challenges in dialectology studies: Slovenian Linguistic Atlas, volume 1, and Semantic-Derivational Dictionary, volumes 1 and 2 Summary A p The selection of related lexemes connected with 'man' is a contact point for works 1 such as the Slovenian Linguistic Atlas, volume 1 (SLA 1), and the Serbian Seman- S tic-Derivational Dictionary (SDR), volumes 1 and 2, even though they have a completely different design. This comparison may prove useful for future work on the 1 SLA in terms of selecting lexemes, while providing new word-formation challenges 9 to Slovenian dialectology research. The SLA is the result of a well-thought-out concept and well-planned team- 1 work, which makes it possible to present many more Slovenian dialect lexemes • from various semantic fields. This article uses a comparative approach to demon- 2 strate a foreign experience in compiling a related network of lexemes and its density. At the same time, it draws attention to two different approaches to processing related lexemes: the SLA uses an onomastic approach because it collects all of the diverse dialect lexemes from the semantic field 'man'; the SDR features the for-mational potential of the same lexemes in Serbian and makes it possible to conduct contrastive, lexicological-grammatical, sociolinguistic, and other studies based on word families.