PROLETARCI VSEH D E 2 E L. ZDRUŽITE SE!
★
D £ LO
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
LJUBLJANA, PONEDELJEK, 19. MARCA 1979 LETO XXI • ŠTEVILKA 65 • CENA 4 DINARJE
• DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK JAK KOPRIVC ODGOVORNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR
Karamanlis končal državniški obisk
PRISRČNO SLOVO OB ODHODU IZ SPLITA — Preden je predsednik Tito s šolsko ladjo Galeb, po vec kot enomesečnem bivanju, odplul iz Splita, so se od njega na pomolu poslovili predstavniki splitskega družbenopolitičnega življenja-	Telefoto: Tanjug
Grški premier odpotoval iz Jugoslavije — Pobude za boljše gospodarske stike — Tito je bil povabljen v Grčijo
SPLIT, 18. marca (Tanjug) — Predsednik grške vlade Konstantin Karamanlis je po dvodnevnem obisku odpotoval iz Jugoslavije. Obisk je bil obojestransko ocenjen kot pomembna spodbuda za poglabljanje prijateljstva in sodelovanja. Predsednik grške vlade, ki ‘je iz Splita z letalom odpotoval v Romunijo, je povabil predsednika Tita in Veselina Djuranovica, predsednika ZIS, naj obiščeta Grčijo.
Med svojim obiskom se je Karamanlis sestal s predsednikom Titom, kar Je bilo njuno sedmo srečanje: izmenjala sta na aktualna medna-i jih spro-po svetu. Predsednik Tito je Konstantinu Karamanlisu priredil tu-
Pt
TEMA DNEVA
Prvi mož je prvak
Želja občinstva, ki je te dni — kot vsa leta doslej — spremenilo našo dolino skakalnic pod Poncami v veliko človeško mravljišče, je bila razumljiva: ob miku tekme za najvišji svetovni naslov, so ljudje hoteli prisostvovati tudi nečemu, kar je enkratno. Hoteli so doživeti svetovni rekord.
Toda četudi je ta želja povsem logična, je bila vendar izražena preveč nestrpno: žvižgi ob povsem umestnih odločitvah žirije, ki je morala upoštevati predvsem sposobnosti najboljših skakalcev — ti bi z višjih naletov lahko prileteli na dno arene — so bili nepotrebni in celo krivični napram tekmovalcem, ki so na prvenstvu nastopali v konkurenci.
Nobenega dvoma namreč ne more biti o tem, da je prvi junak Planice 1979 novi svetovni prvak, ne pa tekmovalec, ki je izenačil svetovni rekord, saj je slednji v tej športni panogi povsem neuraden pojem. In ustrezno je tudi razmerje veljave med prvenstvom in rekordom, odkar polete prirejajo kot tekme za kolajne.	EVGEN BERGANT
„Bomba“ iz Kaira
Premier Halil razkril podrobnosti mirovnega sporazuma — Presenečenje v VVashingtonu, ogorčenje v Tel Avivu
di kosilo, ki so se ga udeležili vodilni jugoslovanski in grški državniki. Pri tem sta predsednika izmenjala zdravici, ki jih objavljamo na 4. strani.
Na uradnih pogovorih, ki sta jih vodila # Karamanlis in Djuranovič, so z zadovoljst-
KAIRO, WASHINGTON, NEW YORK, 18. marca (Mena, AFP) — Egiptovski premier Mustafa Halil je nepričakovano razkril podrobnosti egiptovsko-izraeiskega mirovnega sporazuma, ki naj bi ga podpisali 26. marca.
Halil trdi, da se bo Izrael umaknil s Sinaja v 2 do 3 letih. a že po 9 mesecih naj bi zapustil tri četrtine zasedenega ozemlja. Takrat bosta državi tudi izmenjali veleposlanika, egiptovsko veleposlaništvo pa bo v Tel Avivu in ne v Jeruzalemu. Mesec dni po podpisu sporazuma naj bi se začela pogajanja o palestinski samoupravi v Gazi in na zahodnem bregu Jordana, po petih letih samouprave pa naj bi Palestinci svobodno odločali o svoji usodi.
Halilove izjave so izzvale veliko presenečenje med opazovalci v Kairu, saj iz njegovih besed sledi, da je Izrael sprejel vsa egiptovska stališča. Opazovalci posebej poudarjajo, da v mirovnem sporazumu ni tajnih določil in da na ozemlju, ki ga bo Izrael zapustil, ne bo ameriških oporišč.
V Washlngtonu so zelo presenečeni nad Halilovo potezo, vendar je doslej niso želeli komentirati. Predstavnik State Departmenta George Sherman
je le izjavil, da »Bela hiša analizira govor premiera Hali la«.
V Izraelu so na Halilove izjave reagirali zelo ostro in poudarjajo, da so polne netočnosti. Halilove besede pa so izzvale tudi veliko presenečenje v arabskem svetu. V Bejrutu poudarjajo, da so bi--la ta pojasnila namenjena predvsem domačemu in arabskemu javnemu mnenju. Arabskemu javnemu mnenju je namenjen tudi obisk Carterjevega odposlanca Brzezinske-ga, ki je po obisku v Saudski Arabiji danes prispel v Aman. V Riadu je princ Fahd poudaril, da Saudska Arabija obsoja separatne sporazume.
Vrhovec danes v Pariz
Zvezni sekretar za zunanje zadeve odhaja na uradni obisk
BEOGRAD, 18. mairca (Tanjug) — Zvezni sekre-tair za zunanje zadeve Josip Vrhovec bo jutri odpotoval na dvodneven uradni in prijateljski obisk v Francijo, kamor ga je povabil francoski zunanji minister Jean Frangois-Poncet. S tem bo šef jugoslovanske diplomacije vrnil obisk francoskemu kolegu, ki se je v Jugoslaviji mudil maja 1975. Pred odhodom v Francijo je danes v Splitu sprejel Josipa Vrhovca še tovariš Tito.
vam ugotovili, da medsebojno sodelovanje nenehno napreduje in so stiki med Grčijo in Jugoslavijo zgled dobrih sosedskih odnosov. Premiera sta posvetila posebno pozornost gospodarskemu so. delovanju. Jeseni bo zasedala mešana komisija za gospodarsko sodelovanje in do tedaj bosta oba partnerja pripravila kar se da konkretne predloge in analize o možnostih za širšo blagovno menjavo. Njena vrednost znaša zdaj 210 milijonov dolarjev, kar je relativno malo. Z razvijanjem novih višjih oblik ekonomskega sodelovanja bi jih nedvomno lahko močno razširili.
Med mednarodnimi temami sta premiera posebno pozornost posvetila razvoju sodelovanja balkanskih držav. Jugoslavija in Grčija se aktivno zavzemata za koncept multilateralnega sodelovanja, ki je edina pot za krepitev stabilnosti na Balkanu.
Grški tisk, ki je obisku Konstantina Karamanlisa po. svetil izjemno publiciteto, zelo ugodno ocenjuje jugoslo-vansko-grške pogovore. Posebej pomembno se zdi to, da tako vladni kot opozicijski listi soglasno ocenjujejo pravkar končani obisk kot zelo pomembno dejanje, ki bo koristilo tako izboljšanju razmer na Balkanu kot v Evropi nasploh in s tem pozitivno vplivalo tudi na širše sredozemsko področje.
Skupno sporočilo s pogovorov predsednika grške vlade v Splitu objavljamo na 4. strani.
DANES V DELU ŠPORT
KOGLER JE NOVI SVETOVNI PRVAK. Svetovno prvenstvo v smučarskih poletih je v Planici osvojil 19-letm Avstrijec Armin Kogler.
Foto: Marjan Zaplatil
Kolajna Bojanu Križaju
Naš nayfooljšd alpski smučar Bojan Križaj si je zagotovil najmanj bronasto kolajno svetovnega pokala v veleslalomu. Na slalomski tekmi v Furanu, na kateri je bil Bojan peti, se je namreč poškodoval Andreas Wenzel iz Liechtensteina, ki bi edina še lahko ogrozil Tržačana.
Stran 10
Spet zmaga hokejistov
V nadaljevanju svetovnega hokejskega prvenstva skupine C v Barceloni je j-ugoslavanska reprezentanca premagala Francijo s 7:5 in je tako spet bliže skupine B, iz katere je izpadla pred le-
tom dni na turnirju v Beogradu.
Stran 11
Slaha bera v nogometu
Nogometni ligašd so igrali redno kolo. Olimpija je doma izgubila proti Cr-veni zvezdi z 0:2, v II. ligi pa sita Maribor in Rudar v gosteh ostala praznih rok. Zmagal je le Mercator doma.
Stran 11
Beneš evropski prvak
Jugoslovanski poklicni boksar polsrednje kategorije Marjan Beneš je z zmago s kjo. v četrti rundi v Banjaluki proti Francozu Cohenu posital evropski prvak.
Stran 12
Kmalu pogajanja?
Vietnamci in Kitajci napovedujejo, da se bodo sestali še ta teden — Sovjetski veto v varnostnem svetu OZN
HANOI. PEKING, NEW YORK, 18. marca (AFP, AP, Reuter. Tanjug) — Vietnamska vlada predlaga kitajski vladi, naj bi se pogajanja med državama o spornih obmejnih vprašanjih začela okrog 23. marca v Hanoiu. Tudi podpredsednik kitajske vlade Deng Kiaoping je izjavil, da bi se pogajanja lahko začela čez teden dni. Medtem pa Je v varnostnem svetu Sovjetska zveza ponovno z vetom blokirala resolucijo, ki poziva k ustavitvi sovražnosti v Indokini in umiku tujih čet.
Vietnamska vlada je pred- bomo določili po diplomai log za začetek pogajanj včeraj že po uradni poti dosta-
vila kitajskemu odpravniku poslov v Hanoiu. Vietnamci predlagajo, naj bi se pogajali v Hanoiu. če pa bi si Kitajci raje izbrali kako obmejno mesto, »potem Vietnam predlaga Lang Son«, pravijo v Hanoiu. Kitajska vlada za zdaj ni uradno odgovorila na vietnamski pred-log. pač pa je podpredsednik vlade Deng Xiao-ping v pogovoru z ameriškimi dopisniki v Pekingu rekel, da je »Vietnam zdaj sprejel kitajski predlog o pogajanjih in mi se bomo odzvali«. Kraj in datum pogovorov pa
ski poti, je rekel Deng. Tokijski list »Daily Jomiuri« pa piše, da namerava zunanji minister Sonoda »postaviti zeleno mizo za pogajanja« v Tokiu.
V petek zvečer se je v varnostnem svetu končala razprava o Indokini. Članice sveta so glasovale o resoluciji, ki so jo predložile čla. niče organizacije držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in ki zahteva ustavitev sovražnosti in umik vseh tujih čet iz Indokine. Za resolucijo je glasovalo 13 držav, proti pa Sovjetska zveza in Češkoslovaška.
Predstavnik Demokratične
Kampučije veleposlanik Prašit je ocenil ta rezultat kot »dejanje pravičnosti«, medtem ko je sovjetski veleposlanik Trojanovski pojasnil veto s tem, da SZ ne dovoljuje povezovanja spopadov v Vietnamu in Kampučiji, češ da se tako »spodbuja agresija«. Vietnamski velepo. slanik pa je ob koncu pribil, da »ne obstaja nikakršen problem Kampučije«.
Z bojišč v Vietnamu sicer danes ni nobenih vesti. Pač pa se po pisanju sovjetskega tiska vojna v Vietnamu nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Sovjetski listi sploh ne poročajo o izjavi kitaj, skega zunanjega ministra Huang Huaja. da so se vse kitajske čete že umaknile z vietnamskega ozemlja. Tudi madžarska vlada je danes objavila sporočilo, v katerem ponovno obsoja Kitajsko, češ da ni ustavila »agresivne vojne« proti Vietnamu in ker širi »diverzantske akcije proti Laosu«.
Vreme danes
Potem ko smo preživeli bolj ali manj muhasto nedeljo, saj Je v večini krajev v naši republiki izletnikom nagajal dež, s soncem pa so se lahko po. hvalili le v Pomurju in na Dolenjskem, bo danes od zahoda Slovenijo zajelo trajnejše poslabšanje vremena. Tako si danes lahko obetamo le dež, ki se bo v višjih legah sprevrgel tudi v sneg. saj se zima očitno noče posloviti potihem. Slabo vreme se bo razširilo tudi v notranjost Jugoslavije in na Jadran Jutranje temperature se bodo gibale od 2 do 10 stopinj, naj višje dnevne pa od 10 do 20 Stopinj.
Predah, ne kriza
Razpoloženje, ki vlada v domu sindikatov in pred njim, ni mogoče primerjati z vrvežem, ki so mu bili Beograjčani priča na istem kraju pred mesecem dni, piše Stanka God. nič, ko poroča s 26. festivala jugoslovanskega dokumentarnega in kratkega filma. Nič čudnega, saj februar je mesec Fes ta ...
Stran 2
Tekmovanje učencev slovenskih glasbenih šol
V Mariboru se je končalo osmo tekmovanje učencev slovenskih glasbenih šol, na katerem je sodelovalo 26 šol in več kot dvesto mladih glasbenikov. Najboljši med njimi, ki so prireditev zaključili s koncertom, bodo sodelovali tudi na zvesiem tekmovanju.
Stran 2
Skrivalnice s kavo
Čeprav je na svetovnem tržišču kave dovolj in je tudi znatno qpnejša, kot je bila pred letom ali dvema, se pri nas nenehno srečujemo z njenim pomanjkanjem. Ker pa smo letos v Jugoslaviji uvozili že 11.000 ton kave, do konca leta pa je bomo še 41.000 ton, je prav neverjetno, da so police v trgovinah z opojnim zr. njem slabo založene.
Stran 3
Demistifikacija
Maa
Maova zvezda nad Kitajsko počasi temni. Pro. oes demistifikacije se nadaljuje in celo krepi. Vendar pa kitajski politiki ne marajo izraza ndetnaoiza-CijSC, ki označuje dileme, razpredene okrog Maa oziroma okrog »pravilnega ocenjevanja« njegove vloge. Fartljski teoretični časopis Rdeča zastava je v marčevi- številki objavil zanimivo razmišljanje o Mao Zedongu z aluzijami na »tragične zgodovinske osebnosti«.	Stran '4
Djuranovič obiskal vodstvo MIS
Seznanil se je s pripravami na to veliko športno manifestacijo
SPLIT, 18. marca (Tanjug) — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djuranovič je v spremstvu predsednika IS hrvaškega sabora Petra Flekovida včeraj popoldne obiskal direkcijo osmih mediteranskih iger. V pogovoru z Antejem Skata-retikom, predsednikom izvršnega sveta iger, in inž. Vjekoslavom Vidjakom, predsednikom splitske občinske skupščine, se je Djuranovič seznanil s pripravami na to veliko športno manifestacijo. Potem je obiskal tudi gradbišče športnih objektov, na katerih bo med 15. in 19. septembrom letos tekmovalo več kot 3000 športnikov iz 15 držav Sredozemlja.
Jemena
obnavljata
stike
Načelnik severnoje-menskega generalštaba odpotoval v Aden
SANA, 18. marca (MENA) — Načelnik generalnega štaba Arabske republike Jemen podpolkovnik Al Saiba je danes odpotoval na enodneven obisk v Ljudsko demokratično republiko Jemen. Z istim letalom so v Aden odpotovali tudi predstavnik generalnega sekretarja arabske lige Azan, predsednik arabskega vojaškega komiteja general Junes in svetovalec arabske lige El Gindi. Sef generalnega štaba severnega Jemena in člani delegacije se bodo pogovarjali z voditelji Južnega Jemena. Kakor trdijo obveščeni viri, je liga arabskih držav uspela s svojo misijo pomiriti oba Jemena. Danes so vzpostavili redno letalsko zvezo med obema državama. Oba Jemena bosta do 23. marca umaknila vse vojaške sile iz območja, kjer so potekali boji.
Srce ugnalo vreme
V Planici uspešno končali svetovno prvenstvo v poletih — Kogler prvak, Ostvvald pa je izenačil svetovni rekord
PLANICA, 18. marca — Se en planiški praznik Je za nami.
Zibelka smučarskih poletov je nedvomno dosegla novo uveljavitev v smučarskem svetu. Prav ob 43-ietnici prvega poleta človeka na smučeh prek 100 m so Avstrijci dobili svetovnega prvaka v tej disciplini, Planica pa je zdaj spet tudi solastnica svetovnega rekorda (Ostvvald — 176 m).
Kljub temu, da prireditve v dolini skakalnic pod Poncami najbrž še nikdar ni tako pestilo spreminjajoče se vreme, je Planica le zabeležila izjemen obisk. Prek 110.000 ljudi jo je obiskalo v štirih prazničnih dneh. Vztrajali so v dežju in soncu, v vetru in mrazu, z razumevanjem sprejemali skrb organizatorjev za varnost skakalcev. Samo takat, ko je bilo že vse skoraj odločeno, so od mednarodne žirije terjali tudi več razumevanja zase. A celoten vtis je vendarle tak, kakršnega smo vajeni, kakršnega je bilo v Planici pričakovati. Planica s svojimi smučarskimi poleti resnično pomeni-.-praznik vseh, pa naj pridejo od blizu ali daleč.
Velikanka bratov Goriškov
Kurirčkova pošta na poti
V soboto so pionirji odšli na pot s čestitko Titu za njegov rojstni dan
LJUBLJANA, 18. marca — Iz petih krajev Slovenije — Kamnika, Raven na Koroškem, Knežca pri Rogaški Slatini, Gradnika pri Semiču in Katarine nad Branikom — je v soboto krenila na pot Kurirčkova pošta. Torbica, ki jo bo iz kraja v kraj prenašalo na stotine slovenskih pionirjev, jo varovalo, kakor so v časih NOB varovali svoje dragoceno breme partizanski kurirji, na dragocenosti v primerjavi s partizanskimi torbami ni prav nič zgubila: v njej so čestitke in želje, ki jih pionirji sporočajo Titu za njegov rojstni dan.
Odhoda Kurirčkove pošte v nobenem od naštetih krajev niso na hitro odpravili, vsepovsod je bil združen s prireditvami, ki so jih pripravili mladi. Tako bo tudi odslej, pa vse dotlej, dokler Je pionirji ne bodo predali Titu.
je dobila nove junake. Kolajne svetovnega prvenstva so osvojili letalci, ki so na njej prvič nastopili. To je nova potrditev, da naša letalnica sprejme za svojega vsakogar, ki pokaže dovolj poguma, srčnosti in znanja. In vsak se na njej počuti varnega pa čeprav se mu globoko brezno na prvi pogled zazdi strašno.. Vsakdo je na planiški velikanki že v prvem trenutku kot doma. Rodovi in rodovi letalcev to že vedo in poznajo, zato je tudi sloves Planice takšen, kot je.
Komaj 19-letni avstrijski skakalec Armin Kogler je novi svetovni prvak v smučarskih poletih. Avstrija je za Švico, NDR in ČSSR četrta država, ki je osvojila ta laskavi naslov. Kogler pa
je tudi daleč najmlajši letalec, ki je osvojil zlato kolajno na svetovnih prvenstvih.
Organizatorji so si prizadevali, da bi bili na ravni slovesa naše Planice. Izjem, no slabo vreme je zahtevnost prireditve še povečalo in povzročilo tudi nekatere improvizacijske prijeme. A slavje kljub temu ni bilo skaljeno. Kaplja grenčice je samo dejstvo, da tudi to pot Jugoslovani nismo prispevali k svetovnemu prvenstvu bistveno več kot organizacijo, objekt in gostoljubje. Manjkal je tekmovalni uspeh naših letalcev, ki je sicer bil na vidiku, a smo na koncu le ostali brez njega. Ostane pa upanje, da bo mladi obetavni rod, ki je opozoril nase, nadaljeval bolje.
Končano je novo poglavje v planiški zgodovini. Do naslednjega praznika. Kot poje planiška himna, kot čaplje, simbol Planice, • se tudi mi vedno znova vračamo nazaj. V Planico. STANE TRBOVC
Mijatovič se vrača iz Brazilije
Udeležil se je slovesne umestitve novega brazilskega predsednika
BRASILIA, 18. marca (Tanjug) — član predsedstva SFRJ Cvijetin Mijatovič, ki je kot posebni odposlanec predsednika republike Josipa Broza Tita zastopal Jugoslavijo na razglasitvi novega brazilskega predsednika, Joao-ja Baptista Figueireda je včeraj odpotoval iz Brasilie v Rio, od koder bo nadaljeval pot v Beograd. Med obiskom v glavnem mestu Brazilije se je Cvijetin Mijatovič pogovarjal z brazilskim podpredsednikom Aurelijanom Chave-zom, bolivijskim predsednikom generalom Davidom Pa-dillom in zunanjima ministroma Peruja in Brazilije. Član predsedstva SFRJ je v Brasi-lio dopotoval iz Caracasa, kjer je prav tako zastopal Jugoslavijo na razglasitvi novega venezuelskega predsednika Herrere Campinsa.
Zadnji, toda
krepki zimski
Po Evropi razsajajo snežni viharji - Pri nas pomladna nestanovitnost
LJUBLJANA, 18. marca — Tokrat je nedelja v Sloveniji, vsaj po vremenski plati, minila brez posebnosti. Ker v večini krajev ni bilo pravega spomladanskega sonca, so izletniki — razen tistih, ki %o odšli v Planico — ostali doma. Posebej dobrega obiska niso imeli tudi na tistih smučiščih, kjer je še toliko snega, da se da smučati, saj smuka v dežju ni posebej prijetna. Kakor poročajo naši dopisniki, je bilo sončno le na Dolenjskem in v Pomurju, kjer so izletniki za konec tedna obiskali številne turistične točke, neredki pa so bili tudi kopalci, ki so napolnili bazene v Moravskih toplicah.
Z lepim vremenom se ne morejo pohvaliti tudi v drugih krajih širom Jugoslavije. Na Hrvaškem in v Bosni m Hercegovini je občasno deževalo, na Bjelašnici pa je v zadnjih dneh vztrajno snežilo, tako da imajo zdaj tam že okrog 130 centimetrov snega.
Mnogo bolj pa jo je vreme zagodlo v zahodni in severni Evropi. Tako javljajo tuje agencije, da je močno sneženje v zadnjih 24 urah zajelo predele v Španiji, v Veliki Britaniji, na Irskem, v Zvezni republiki Nemčiji, na Danskem in na švedskem. Kakor je povedal novinarjem predstavnik meteorološke postaje v Dublinu, je to eno izmed najhujših neurij, ki je v zadnjih 60 letih zajelo Irsko. Zapadlo je do 20 centimetrov snega, močan veter pa je ruval drevje.
Z zapoznelo zimo se ubadajo tudi v Španiji. Hribovite predele je pokrila nova snežna odeja, v Madridu pa je po štirinajstih dneh pomladnega vremena temperatura zdrknila do ledišča. Močni vetrovi ovirajo tudi promet v Zvezni republiki Nemčiji in na Danskem. V Skandinaviji pa so včeraj in danes temperature padle do 18 stopinj pod ničlo. Zaradi snežnih zametov pa so morali ustaviti železniški promet med Gotteborgom in Mal-mojem. S podobnimi težavami so se srečali tudi Britanci, saj so bile včeraj med škotsko in Anglijo zaradi novega snega prevozne le tri glavne ceste. Hladni val ni prizan*. sel tudi Sovjetski zvezi.
V NEDELJO 50.000 OBISKOVALCEV PLANICE —Tudi neugodno vreme ni zadržalo ljubiteljev smučarskih poletov, da ne bi pohiteli pod Pance. Dosežki pogumnih skakalcev in rekordne daljave so bile zasluženo plačilo za njihovo zvestobo.
Foto: Marjan Zaplatil
S TELEPRINTERJA
Znanstvena vez z Madžarsko
BUDIMPEŠTA. 18. marca (Tanjug) — V Budimpešti BO podpisali sporazum o dveletnem sodelovanju slovenske akademije znanosti ln umetnosti ln madžarske akademije n-nosil, ki predvideva sodelovanje pri raziskavah na posameznih jnanstveruh področjih. Sporazum sta podpisala predsednik SAZU akademik Janez Milčinski in generalni sekretar madžarska akademije Ferenc Marta.
Ljubljanska delegacija v Pločeh
PLOCE, 18. marca (Tanjug) — Delegacija ljubljanske mesene akupftčine se Je med obiskom v Pločah pogovarjala • predstavniki mesta in občine PVoče. Predsednik občinske Skupščine Ploče Ivo K&ramatič Je goste iz Slovenije seznanil s piogiaml gospodarskega razvoja občine, predvsem glede m razvoj pristaniškega gospodarstva in njegovega povezovanja a koprskim pristaniščem. Pogovarjali so se tudi o povezovanju PVoč z Ljubljano. Delegacija st je ogledala spominski park revolucije in pristaniške objekte.
Zgledni makedonski krvodajalci
SKOPJE. 18. marca (Tanjug) — V Makedoniji so včeraj ■ priložnostno manifestacijo počastili dan krvodajalcev te republike V Makedoniji Je z leta v leto več krvodajalcev, le posebej odkar so podpisan družbeni dogovor o darovanju krvi na republiški ravni.
Menijo pa, dartej človekoljubni akciji Se niso izkoriščene vas možnosti. Seveda ne gre za vprašanje nehumanosti In nemlntereslranostl ljudi, temveč za nezadostno organiziranost akcij ▼ nekaterih okoljih. Očitno Je, da je za uspešno izvajanje te človekoljubne akcije, ki je tudi družbena obveznost, potrebna širša udeležba družbenopolitičnih organi-nacij v vseh delih republike.
Kitajci o prometu
PLOCE, 18. marca (Tanjug) — Kitajska gospodarska delegacija Je včeraj obiskala Ploče, kjer ae Je s predstavniki pristanišča pogovarjala o možnostih za povečanje blagovne menjave ln Izvoza tovorov, ki iz naše države preko tega prl-stnišča potujejo na Kitajsko. V glavnem gre za izdelke kemične industrije ln črne metalurgij«.
Zlata medalja Rašičl
LJUBLJANA. 18. marca (Tanjug) — Na letošnjem spomladanskem sejmu v Leipzigu so delovni organizaciji Rašica podelili zlato medaljo za model Renata Iz kolekcije krea-torke Anke Selan. Rašica je letos na sejmu v Leipzigu dobila le sedmo zlato medaljo, tokrat za model, ki je namenjen rekreaciji in aktivnostim v prostem času.
Počitniški dom za vojne invalide
CETINJE, 18. marca (Tanjug) — Na NJeguših gradijo počitniški dom vojaških vojnih Invalidov C me gore. Id bo tmei okoli 150 ležišč.
V tej vasi gradijo tudi več počitniških hiš. Krajevna rteupnost ln skupščina občine Cetinje sta prejela več kot 80 prošenj za gradnjo počitniških hiš.
Konec žeje na otokih
SENJ. 18. marca (Tanjug) — Občine Gospič, Senj, Rab in Pag so začele izvajati projekt za oskrbo s vodo. Dela bo opravila OZD »Vodovod Hrvatskega primorja«, ki trna svoj sedež v Senju.
Vodovod bo tekel od HE »Senj« proti Karlobagu in na otoke Rab. Pag in Gob otok. TO pomeni, da bo liška voda, ki po predorih in kanalih priteka v vodno komoro Hrmotine. čez nekaj let speljana v omenjene kraje.
Za uresničitev načrta potrebujejo 450 milijonov dinarjev. M pa jih občine ne morejo zagotoviti, in bodo zato najeli bančna posojila. Občina Sen) bo zagotovila 10 odstotkov, Gospič 5 odstotkov, Rab 37 odstotkov in Pag 48 odstotkov sredstev.
Gradiščanski Hrvati v Podravju
KOPRIVNICA. 18. marca (Tanjug) — Včeraj ae je ▼ Koprivnici mudila skupina gradiščanskih Hrvatov, ki so se srečali s predstavniki družbenopolitičnega življenja to podravske občine, ogledali pa so sl tudi nekatera zanimivosti ▼ tem kraju.
Kulturno-umetniško društvo gradiščanskih Hrvatov se Je prebivalstvu Koprivnice predstavilo a komedijo »Srce na pravem mestu«, Id so jo izvedli v hrvaškem jeziku.
Knjige ob jubilejih
NIŠ. 18. marca (Tanjug) — Časopisno - založni ška hiša »Bratstvo« v Nišu bo letos izdala v bolgarščini publikacijo s naslovom »Tito o delavskem razredu in Zvezi komunistov Jugoslavije«. To bo prvo m najpomembnejše delo, s katerim bo »Bratstvo« počastilo 60. obletnico KPJ-ZKJ, SKOJ in revolucionarnih sindikatov.
Ta mani založnik bo skupaj izdal pet specializiranih publikacij. govorov in člankov v bolgarščini. Prvi publikaciji s naslovoma »Tito o narodnostnem vprašanju« in »Tito o samoupravljanju« je »Bratstvo« že tiskalo, s področja ustvarjalnosti tovariša Tita pa nameravajo izdati še publikaciji »Tito o načelih zunanje politike Jugoslavije in neuvrščenosti« in »Tito o odnosih v mednarodnem delavskem gibanju«.
* Obisk sindikalnega funkcionarja ZRN
MOSTAR, 18. marca (Tanjug) — Predsednik sveta zveze sindikatov pokrajine Baden Wurtemberg. ZRN, Lothar Zlm-merman, ki je na obisku v Bosni in Hercegovini kot gost republiškega sveta zveze sindikatov, je v soboto obiskal Jablanico m Mostar. V Jablanici si je ogledal spominski muzej bitke na Neretvi, v Mostarju pa stari del mesta, partizansko spominsko pokopališče ln Hepokovo delovno organi-racijo »svetje«. Danes je Zrmmerman svoj obisk v BiH že tudi zaključil.
70 let prevaljske godbe
PREVALJE, 18. marca — Godba na pihala s Prevalj Je s sinočnjim slavnostnim koncertom proslavila 70-letnico uspešnega dela. Dvorana Je bila premajhna za vse. ki so hoteli prisluhniti koncertu jubilantov, ki jih od 1975. vodi dirigent Ivan Gradišek z Raven. Številni godbeniki so dobili Gallusove mačke kot priznanje za dolgoletno delo na glasbenem področju, zveza kulturnih organizacij občine Ravne pa je nekaterim članom orkestra podelila tudi vrsto Voran-čevih spominkov.
L P.
Invalidi v Dravogradu razvili prapor
DRAVOGRAD, 18. marca — Društvo Invalidov v tej občini. ki šteje več kot 270 članov, je na današnji slovesnosti proslavilo deseto obletnico ustanovitve. Ob tej prilo&iosti so razvili društveni prapor. Na seji upravnega odbora so več članom podelili primarija, spregovorili pa so o položaju Invalidov v družbi, posebej pri zaposlovanju.
X. P.
Dornava: referendum o samoprispevku
DORNAVA. 18. marca — Danes se v KS Dornava na Ptujskem polju na referendumu odločajo za ponovno uvedbo petletnega krajevnega samoprispevka. Kot kaže obisk ln razpoloženje ob času, ko poročamo, o pozitivnem izidu današnjega referenduma skoraj ne gre dvomiti. Z denarjem, ki ga bodo zbrali prebivalci KS Dornava, naj bi v prihodnjih letih uredili vprašanje preskrbe z vodo, postaviti nameravajo več transformatorskih postaj, uredili bodo nekaj avtobusnih postajališč tor dokončno asfaltirali večji del cest v tej KS. Z zbranim denarjem bodo lahko tako tudi dokončali delo brigadirjev, udeležencev lanskoletne mladinske delovne brigade »Slovenske Gorice 78«. ki so do te krajevne skupnosti napeljali primarno vodovodno omrežje.
V. S
Vjesnikova nagrada Mojovlču
ZAGREB, 18. marca (Tanjug) — Jubilejno deseto VJesnl-fcovo nagrado »Josip Račič« so podelili beograjskemu slikarju Draganu Mojovlču za dela. ki jih je lani predstavil ne samostojnih in skupnih razstavah.
Sklep o podelitvi je sprejela ocenjevalna komisija ra podelitev nagrade »Josip Račič«. Ko je obravnavala razstavno dejavnost jugoslovanskih umetnikov v lanskem letu, je visoko ocenila tudi samostojne nastope Antuna Babiča, Ivana Tnsialr«. Voje Staniča. Borisa Svaljka, Vladi mira Ve-IBovMi In Safeta Zeca Ti slikarji ln kiparji so bili v najožjem krogu kandidatov za nagrado »Josip Račič«, ki pa so jo > večino glasov namenili Draganu Mojovlču.
Nagrajenec prejme diplomo (delo akademskega slikarja Borisa Dolgana) in 30 tisoč dinarjev Nagrado »Josip Račič« bodo slavnostne Izročili maja ne proslavi dneva zagrebške loie, ki se Imenuje po velikem umetniku.
Z učinkovitimi ukrepi proti samovolji uvoza
ZIS nezadovoljen s pospeševanjem izvoza — Pri porabi energije b| se morali bolj opreti tudi na domače vire
BEOGRAD, 18. marca (Tanjug) — Vse organizacije edmže-nega dela. Interesne skupnosti ra gospodarske odnose ■ tujino, gospodarska zbornica Jugoslavije, republike, pokrajini In federacija morajo najkasneje do konca julija 1979 sprejeti tvoje programe dela in ukrepov, s katerimi naj bi racionalno določali uvoz. Ta sklep zveznega Izvršnega sveto so med drugim predlagali skupščini Jugoslavije, natančneje zboru republik ln pokrajin, U bo o dosedanjih rezultatih omejevanja uvoza razpravljal na eni prihodnjih sej, vzporedno s razpravo o razvoju dejavnosti posebnega pomena.
Slovenski pionirji na dolgi poti vročih žeija
Iz petih krajev Slovenije je odšla na pot Kurirčkova po* šta s pozdravi predsedniku Titu za njegov 87. rojstni dan
LJUBLJANA, 18. marca — Včerajšnja sobota Je bila za slovenske pionirje pomemben dan: po poteh ln stezicah, pa tudi kakšna nevarna cesta bo vmes, je lz petih koncev Slovenije krenila na pot Kurirčkova pošta. Ustim pionirjem, Id Jo bodo nosili proti cilju, Je tudi prav hudo jasno, da Jo morajo varovati. Njen najvažnejši del je čestitka vseh pionirjev Titu za njegov rojstni
aranl Izvršni svet ocenjuje- de ▼ prvih dveh letih iz-vatfanja načrta nismo dosegli predvidenih ciljev preobrazbe gospodarstva e Intenzivnejšim Izvozom surovinsko energetrtSh zmogljivosti tako kot bi bilo treba. Zato nam tudi ni uspelo v večji meri zmanjšati uvoza. Znatno zaostajajo raziskave ln prolzvodjna nafto. bazična kemija in proizvodnja osnovnih kovin, medtem ko so bdll najugodnejši rezultati doseženi v proizvodnji električne energije. Ugodne rezultate so dosegli na kmetljako-indust-rjjrfcem področju. čeprav strukturne spremembe tudi tukaj ne potekajo tako kot Je bilo predvideno.
Analiza strukture uvoza opozarja na povečanje uvoza surovin reprodukcljskčga materiala in delov za sestavljanje opreme. Uvoz je bdi na)večji pri tistih vrstah material orv, pri katetrih naj bi se po družbenem načrtu Jugoslavije celo zmanjšal. To so: mazut, surovine in polizdelki za črno metalurgijo, izdelki bazične kemije, itd. Kot opozarjajo, se je povečal tudi uvoz opreme, ker nismo dokončno rešili vprašanja kreditiranja prodaje domače opreme in ker je bila organiziranost v naši strojni industriji pomanjkljiva.
Zvezni izvršni svet meni. da povečani« cen surovin in energije v svetu, še posebej pa znatna podražitev nafte in naravnega plina. zahteva praktične korake in ukrepe, da bi porabo čim bolj opirali rm. domače vire. Kot pravijo. bi morali uvoženo energijo zamenjati z domačo predvsem s pospeševanjem domače proizvodnje nafte in plina, pa tudi premoga, hidroenergije in urana. Dejstvo, da ima naša država ceneno primarno energijo (ls lignita in hidroelektrarn).	▼
določeni meri olajšuje delo pri zmanjševanju obsega uvožene energije. Poudarjajo namreč. da kilogram mazuta nadomesti šest kilovatov električne energije, oziroma okoli šest kilogramov domačega lignita. Domače surovine so pri toplotni enoti pri-bllfno dvakrat cenejše.
V zveznem Izvršnem svetu pravijo, da nujne ukrepe, ki so potrebni za zmanjševanje uvoza, lahko razdelimo v dive skupini: dolgoročne ukrepe
Oživljanje sodelovanja med mladimi
Tudi zamejski mladinci sl želijo sodelovati v štafeti mladosti
LIPICA, 18. marca — Tu so se v petek popoldne srečali predstavniki občinskih konferenc ZSMS Sežane, Izole, Kopra, Pirana, Nove Gorice ln Tolmina ter člani mladinskega odbora slovenske kulturno gospodarske zveze lz Trsta. Razpravljali so predvsem o tem, kako bi oživili sodelovanje na političnem. kulturnem in športnem področju, ki ga zdaj skorajda ni. V zvezi s tem so menili, da ne kaže razvijati stikov zgolj na forum-ski ravni, ampak da Je treba ustvariti neposredne oblike sodelovanja med društvi, krožki in športnimi organizacijami z obeh strani meje. Poleg tega so razprav. Ijali tudi o možnostih, da bi zamejski mladinci sodelovali na letošnji štafeti mladosti, nekaterih mladinskih delovnih akcijah ln podobnih manifestacijah.	B.J.
in Ukrepe tekoče gospodarske politike, ki naj bi pospeševali domačo proizvodnjo. Med dolgoročnimi ufcrepl ima pomembno mesto pospeševanje gradnje začetih velikih surovinsko-energetskih zmogljivosti. Poleg tega naj bi v okvirih gospodarske zbornice Jugoslavije zagotovili koordinacijo piri sprejemanju Investicijskih sklepov. Na področju operativnih ukrepov pa Je treba s politiko cen ln drugimi restriktivnimi ukrepi zavirati razvoj na podlagi uvoznih surovin oziroma ustvarjati pogoje za pospeševanje razvoja domače proizvodnje surovin.
Zvezni izvršni svet je odlagal. naj gospodarska zbornico Jugoslavije najkasneje do konca letošnjega junija skupaj s panožnimi združenji pripravi pregled ukrepov.
Termika bo gradila v Prislini
Objekt za gradnjo fasadnih In dekorativnih elementov - 800 tisoč din
KRISTINA, 16. marca — TOZD Termika Iz Ljubljane naj bi v kratkem v Prištini zgradila objekt za gradnjo ln montažo fasadnih in dekorativnih elementov v gradbenih ln industrijskih objektih. Za gradnjo tega majhnega objekta, ld pa Je vendarle Izredno pomemben za pokrajino Kosovo, je pred kratkim dal soglasje IS pokrajinske skupščine. V gradnjo in opremo bodo vložili skupaj 800.000 dinarjev, predvidevajo pa, da se bo v njem zaposlilo 140 delavcev.
Na Kosovu še dolgo čutijo potrebo po takšnem objektu, saj na tem območju še ni podobne delovne organizacije. Sredstva za gradnjo novega objekta bodo dobiH od Ljubljanske banke, T9,5 milijona din pa bodo zagotovili v obliki začasnega posojila, ki naj bi ga odplačevali iz obveznega prispevka v sldad za razvoj manj razvitih območij.	S. D.
Torbe gorenjskih pionirjev je letos začela svojo pot ▼ Kamniku, na dvorišču pred Titanom, kjer Je leta 1911 kot mlad kovinar delal . Josip Broz Tito. Vse besede, kd so jih ob odhodu m pot izrekli govorniki, so bile tako razumljivo namenjene predsedniku Titu. njemu so izrek-kli svoje želje: še dolgo naj bi nas vodil po poti miru ln prijateljstva med narodi. Pionirjem so se pridružili tudi delavci Titana in v pismu, ki ga bodo pionirji nosili od javke do javke, preko Nevelj. Mekinj, Most in Komende in
dan.
tam izročili kranjskim pionirjem. pridali tudi svoje dobre želje in misli.
Koroška kurirčkova pošta pa je svojo pot začela piri Kafrovem mlinu pri Ravnah na Koroškem, kjer sta bila 1923 ln 1926 drugi in tretji kongres SKOJ. Slovesnost so pripravili učenci osnovnih šol Prežihov Voranc in Koroški jeklarji, torbico pa je pionirjem izročil predsednik KO ZZB NOV Jože Florjančič. Kurirčkova pošta bo vse do 2. aprila krožila po Koroškem, potem pa jo bodo prevzeli mladi iz Velenja.
Šmarski pionirji so torbico prevzeli v Knežcu. pri Rogaški Slatini, pred spominskim domom dr. Franceta in Borisa Kidriča. Odhod pošte so pionirji popestrili s prikupno slovesnostjo, za katero so poskrbeli učenci iz Rogaške Slatine. Prireditve bodo spremljale kurirčkovo pošto tudi v vseh naslednjih dneh, ko bo po skritih in varnih poteh nadaljevala svojo pot proti Stopercam, kjer jo bodo 20. marca šmarski pionirji izročili ptujskim.
Na Dolenjskem pa so prvi dobili v roke torbo s pozdravi in čestitkami predsedniku Titu pionirji iz Gradnika pri Semiču, kraja, kjer je med vojno delovala politična šola SKOJ za Slovenijo. Mladim in občanom, ki so pozdravili odhod Kurirčkove pošte, je spregovorila Olga Vipotnik — o sodelovanju mladih v NOB. pomenu Kurirčkove pošte, negovanju in razvijanju tradicij. Pionirji so pripravili program, kot ga bodo tudi metliški, ki bodo torbo prevzeli na svoja šibka ramena čez dva dni.
Primorski pionirji so se včeraj zbrali pred cerkvijo na Katarini nad Branikom, v kaiteri je bila decembra 1942. leta prva pokrajinska konferenca KPJ. O pomembnosti Kurirčkove pošte v današnjih
dneh jim je govoril organizacijski sekretar OK ZKS novogoriške občine Stojan Fakin, o tem. kako jo razume, jo. so mogli s kratkim programom pokazati pionirji sami, pomagali pa so jim budi godbeniki z Vogrskega in pevci moškega pevskega zbora iz Branika. Dragoceno pošto bodo imeli novogoriški pionirji v svojih rokah vse do 22. marca, ko jo bodo predali vrstnikom iz tolminske občine. Dotlej pa bodo novogoriški otroci že prehodili dolgih 178 kilometrov, obiskali 42 spomenikov, in sedem obmejnih postojank naše vojske.
B. PODOBNIK I. PRAPROTNIK V. SMOLE J. SFLICHAL J. TA5KAR
„Tolei7tinski dnevi" v Izoli
Bogati sadovi kulturnega sodelovanja Izole in To-lentina pri Genovi
IZOLA, 18. marca — Z glasbeno predstavo »Canta-piccolo«, v kateri je sodelovala tudi folklorna skupina osnovne šole Vojke šmuc, so se sinoči v kulturnem domu v Izoli končali tako imenovani »Tolentinski dnevi«. Gre za prireditev, ki je plod sodelovanja občinske samoupravne interesne skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov italijanske narodnosti s kulturnim društvom iz Tolentina pri Genovi, s katerim je izolska skupnost pobratena. V petek je bil v Izoli v okviru »Tolentinskih dnevov« tudi koncert zborovskega petja, na katerem so se predstavili zbori iz Tolentina in Izole, istega dne pa so na sedežu skupnosti Italijanov odprli tudi razstavo slik, fotografij in mladinskih risb, ki je med izolskimi občani vzbudila nemajhno zanimanje.	B. J.
DRAGOCENA POSTA — Potem, ko so pionirji pred tavamo Titan v Kamniku sprejeli ▼ svoje roke Kurirčkovo pošto s čestitkami Titu za rojstni dan, so Jo takoj ubrali naprej. Ni čudno, pot pred njimi m kratka.
Foto: Janez Zrnec
Pregledali delo
Mariborska organizacija ZRVS ocenila svoje delo in vlogo - Poplačan trud
MARIBOR, 18. marca — Celotna organizacija ZRVS v Slovenili je zelo aktivna, njeni člani so razumeli svojo vlogo pri uresničevanju nalog SLO ln družbene samozaščite. Mariborska organizacija ZRVS Je med boljšimi organizacijami v Sloveniji ter opravlja zelo pomembno vlogo na območju severovzhodne Slovenije. Predsednik republiške konference ZRVS Janez Japelj Je ocenil pomen organizacije na letni konferenci Zveze rezervnih vojaških starešin občine Maribor.
Zmagovalci letošnje Opatije 1979
Med nagrajenimi avtorji zabavne glasbe tudi Ati Soss in Branko šomen
OPATIJA, 18. marca (Tanjug) — S sinočnjim koncertom anagovalcev so se končali letošnji »dnevi jugoslovanske zabavne glasbo JRT — Opatija 1979«. Za najboljšo vokalno skladbo svobodnih oblik so izbrali pesem »Ljubil sem vašo hčer« Ibri-ce Juslča. Najboljša zabavna melodija je »Zapri oči« itaj-ka Dujmlča. Za skladbo s najboljšim folklornim izrazom so proglasili pesem »Vse se konča« Dragoljuba Iliča. Za najboljše delo med instru-mentalno-orkestralnimi skladbami so izbrali »Kuieto« Atija Sossa. Za najboljši aranžma v programu vokalnih skladb svobodnih oblik ln zabavnih melodij so proglasili »Tudi ljubezen ima rok trajanja« Aleksandra Iliča. Nagradi za besedili sta dobila B. Sbmen in D. Mlinarec.
Nanizal je vrsto uspehov, ki jih je organizacija kot celota dosegla pri razvijanju najrazličnejših obrambnih dejavnosti. Organizacija Je dobro razvila sodelovanje z mladino, ki se ▼ vedno večjem številu udeležuje skupnih akcij. Tesne stike je vzpostavila tudi z JLA .teritorialno obrambo, civilno zaščito in drugimi organizacijami ter organi. Poleg vojaškega strokovnega izobraževanja in vključevanju rezervnih vojaških starešin v ZK. Organizacije ZRVS in njihovi člani se morajo povsod vključevati ▼ akcije družbenopoli-
tičnih organizacij. Letos naša družba pričakuje od rezervnih vojaških starešin, da bodo aktivno sodelovali v pripravah in izvedbi akcije SZDL »Nič nas ne sme presenetiti«.
Na konferenci Je predsednik občinske konference ZRVS Maribor Tomo Kipa orisal pomembne uspehe, ki sc Jih člani organizacije dosegli na orientacijskih tekmovanjih, v streljanju z različnimi vrstami orožja, pri reševanju taktičnih nalog, pri nalogah s področja topografije in podružbljanju SLO in družbene samozaščite.
MARJAN KOS
Ko je glasba samo igra
V treh dvoranah se je »spoprijelo« dvesto šest učencev — So med najboljšimi tudi bodoči glasbeni pedagogi?
MARIBOR, 18. marca — Osmo tekmovanje učencev slovenskih glasbenih tol,, na katerem Je sodelovalo 206 mladih glasbenikov ln njihovih pedagogov iz 26 šol, se Je končalo s koncertom najuspešnejših in podelitvijo dvanajstih spomenic zaslužnim glasbenim delavcem. Pokrovitelja prireditve, Id Je potekala v znamenju 60. obletnice ustanovitve ZKJ. ■ta bila občinski komite SKS Maribor in mariborska kulturna Skupnost. Najboljši bodo sodelovali tudi na enakem zveznem tekmovanju.
tišino, polno tekmovalne me, se prelivajo zvoki rjančevega »Arieta,« ki izvaja trinajstletni Pavle tor iz Ljubljane. Njegov ubogljivo drsi po strunah Matija Lorenz, violanče-ov profesor, mu z glavo orvoljno pritrjuje, ekmorvalnd duh vlada le odru, v zakulisju, kjer se epajo poznanstva ln pri-djstva. o njem nd ne duha sluha. Godalo. trobilo, cikalo, piskalo in drugače slo ae Je v treh mori bor h dvoranah. Kdove, koliko med nastopajočimi takš-i. ki sl bodo glasbo izbrali 8 za poklic?
2eHm sl. da W to tefcmo-tie rodilo tudi nekaj bo-
dočih glasbenikov pedagogov.« je s skrbjo na obrazu rekel profesor Stane Jurgec. »Na nekaterih slovenskih glasbenih šolah imamo namreč vse preveč ljudi z neprimerno glasbeno izobrazbo. Poznam tudi ravnatelja. ki ima samo srednjo glasbeno šolo. To je tudi razlog, da se Je v Mariboru zbralo le 26 šoli Ostalih 28 se Jih namreč ne bi moglo postaviti z kdove kakšnim znanjem...«
Pavle Rakar, ki Je pravkar prišel z odra. od koder Je še vedno slišati navdušeno ploskanje. pravi o svoji visoki glasbeni šoli takole: »Hotel sem igrati kitaro, a ker je bilo »kitaristov« že preveč, sem se odločil za violončelo.
in nič mi ni žal. Za ta nastop sem se pripravljal več kot eno leto. a sem vseeno imel tremo. Ampak samo prvi trenutek. Ko sem začel Igrati, je bilo vse v redu«.
Vsakršno -vznemirjanje pred nastopom pa je zanikala dvanajstletna Tatjana Lipovšek. In vsi so ji verjeli na besedo, saj se spoznajo na glasbo in vedo, da je ime Lipovšek z njo v kar najtesnejši zvezi.
Med tekmovalci, ki se bodo po diplomi zagotovo posvetili glasbi, je bil študent ekonomske fakultete Sandi Škoflek iz Ljubljane. Letos je tekmoval prvič, čeprav se z notami ukvarja že devet let. Po srednji glasbeni se bo seveda vpisal na akademijo, »a profesor skoraj zagotovo ne bom. kajti to je trd in grenak kruh«, je rekel.
Tekmovanja Je konec. Dekleta in fantje se bodo vrnili vsak v svojo tesno, obnovitve potrebno šolo, lz katere Je zraslo že nUStotlko dobrih glasbenikov. JOŽE JERMAN
Stara mikavnost usiha
Borih devetnajst risank ušlo selekcijski loteriji — Koširjev »Boris Kidrič« je doživel zelo lep festivalski odmev
OD NASE POROČEVALKE
BEOGRAD, 18. marca — Kakšna razlika! Pred nekaj tedni, v času Festa, se Je pred dvorano doma sindikatov kar trlo ljudi. Te dni, v času 26. festivala jugoslovanskega dokumentarnega in kratkega filma, Je okrog nje ln v njej domala prazno. Zdi se, kot da ljudje ne znajo več gledati kratkega filma v kinematografu. In včasih, zlasti na informativnih projekcijah, imaš žal občutek, kot da niso več daleč časi, ko ga tudi avtorji ne bodo več znali delati...
Nadžupan Marburga v Mariboru
Ob 10-letnici sodelovanja med mestoma bo v Marburgu več prireditev
MARIBOR, 18. marca — Te dni je nadžupan Marburga dr. Hanno Drechsler obiskal Maribor ter se s predsednikom mariborske občinske skupščine inž. Rafaelom Razpetom in njegovimi so-delavci pogovarjal o poglobitvi sodelovanja med obema mestoma. V Marburgu bodo od 17. do 21. maja letos pripravili vrsto prireditev ob deseti obletnici sodelovanja med Mariborom in Marbur-gom. Takrat bodo v Mar-burg potovali tudi predstavniki Maribora, kjer bodo odprli razstavo o Mariboru in razstavo umetniških del. Predvideno je tudi predavanje o jugoslovanskem gospodarskem sistemu in o delavskem samoupravljanju. Načrtujejo tudi nekatere druge kulturne in športne prireditve.	M. K.
Sicer pa je bilo zelo malo storjenega tudi za popularizacijo festivalskega nastopa kratkega filma. Primerjava s festom: dnevnik »Politika« Je mesec dni pred njegovim začetkom vsak dan opozarjal nanj; da pa je festival domačega dokumentarnega in kratkega filma lahko predstavil svoj spored, je nekaj dni pred začetkom v istem časopisu preprosto najel oglasno stran. Tako tudi niso segle do publike novosti, ki jih je festival uvedel lani in jih letos ponavlja: grupacijo filmov po posameznih zvrsteh in takojšnja delitev nagrad v posameznih kategorijah, skupne
tematske -imenovalce za programe dokumentarnega filma, in še kaj, v kar je za ožji krog strokovnih spremljevalcev všteta tudi vrsta posvetovanj za okroglo mizo, simpozij o kratkem igranem filmu
• Ob 35. obletnici kinematografije v socialistični Jugoslaviji, ki so jo na festivalu dokumentarnega in kratkometražnega filma proslavili s svečano akademijo, je za prispevek k razvoju našega filma dobilo priznanje štirinajst znanih filmskih delavcev: Bojan Adamič, Brane Ba-stič, Kiro Bilbilovski, Katko Djurovič, Irma Flis, Vefik Hadžismailovič, Branko Marjanovič, Dragan Mitrovič, Sveta Pavlovič, Trajče Popov, Dušan Povh, Vicko Raspor, Žika Ristič in Dušan Vukotič. Slovesnost se je nadaljevala z enominutnim molkom, s katerim so se prisotni poklonili spominu nedavno preminulega filmskega teoretika, ustvarjalca in pedagoga Radoša Novakoviča, in končala s projekcijo njegovega dokumentarca »Vlak« in še nekaterih drugih kratkih filmov.
in spominsko slavje ob 35-let-nici socialistične domače kinematografije (ki pa je v soboto dopoldne »privabilo« naravnost sramotno malo udeležencev). Letošnja novost, od katere si pravzaprav največ obetamo, pa je srečanje študentov in filmov treh jugoslovanskih akademij: beograjske, ljubljanske in zagrebške.
Govoriti o neuspehu festivala zaradi skromne odmevnosti, bi bilo prezgodaj. Kot bi bilo preveč retorično razbob-nati frazo o njegovi krizi. Gre najbrž, tako ugotavljajo dobri poznavalci te problematike, za predah, ki nastane ob menjavi generacij.
Prvi delovni večer festivala je pripadel animiranemu filmu. Tako malo risank je bilo narejenih in poslanih (lutkov-
nega filma pa sploh ni nobenega), da žiriji ni bilo treba prirediti niti selekcijske loterije. Pravico do tekmovanja je dala vsem devetnajstim filmom. Pa večer zato ni bil maratonski, kajti naša risanka se je skrčila v večini primerov na anekdoto; tako kratko, da se velikokrat ne nosreči uloviti niti poante, če jo sploh ima. Stare mikavnosti, ki je sprva iz slehernega nastopa zagrebške šole, in pozneje skopske, naredila praznik, ni več. Vendar v letu, ki je dalo Gašparovičevo »Satie-maniio«, (grand prix lanskega zagrebškega svetovnega festivala filmske risanke), pa imenitno poantirano in risano Dovnikovičevo »Solo korakanja«, Marušičev »Perpetuo« in še katero delo, o krizi res ni treba govoriti. Prej gre za pomanjkanje idej, kakor pa znanja, za kar je med drugim značilen »Grobar« znanega tandema Marks — Juriša z odlično risbo, barvo in animacijo, čeprav mu je dal pobudo Puškin in je po scena-rijskem peresu posegel Dušan Vukotič. Med animirano žetev se dostojno uvršča Steinba-cherjev »Kokon«
Na ugodne odmeve, ki poudarjajo jasnost izražene ideje in njej adekvatno filmsko gradnjo, je naletel slovenski festivalski debutant Igor Košir z »Borisom Kidričem« iz sporeda otvoritvenega večera.
STANKA GODNIČ
DELO
Glavni urednik ČCP Delo:
JAK KOPRIVC
Odgovorni urednik aDela-: DORIS DOLNIČAR
Namestnik glavnega urednika ČGP Dcln: SLAVKO RFZNIK
Pomočnik glavnega urednika:
'11 no POČ
Uredniki:
ANTON RUPNIK. IVAN VIDIC (centralna redakcija). VLADO ŠLAM8ERCER (notranja politi* ka). ALENKA MIŠIČ (gospodar-stvol. ANDREJ NOVAK (zunanja politika). SLAVKO FRAS (kultura). MATIJA DFRMASTIA (slovensko dopisništvo). MITJA M6RŠOL (ljubljanska rubrika). EVGEN BERGANT (šport). ILIJA BREGAR (kronika). FRANCE VREČAR (sobotna priloga), f IT VIDMAR (književni listi). VILKO NOVAK (publicistika), BOŽIDAR PAHOR. BOGDAN POGAČNIK (posebne naloge). MIRO ZA KRAJSEK (mentorstvo). JOG.n ŽNIDARŠIČ (fotografija).
Najboljši tekmovalci v posameznih kategorijah
Kljunasta flavta: 1. (kategorija) Marko Hvala, Ljubljana, 2. (kategorija) Klemen Hvala, Ljubljana.
Flavta: 1. Andreja Černigoj, Ljubljana, 2. Maja Gogala, Kranj, 3. Helena Foles, Ljubljana, 4. Sintija Hafner, Ljubljana.
Oboa: 1. Primož Karlin, Ljubljana, 2. Breda Jerič, Ljubljana.
Klarinet: 1. Vanja Tomc, Ljubljana, 2. Jure Jenko, Ljubljana, 3. Dimitrij Beuermann, Ljubljana, 4. Milan Rejec, Ljubljana.
Violina: 1. Miran Kolbl, Maribor, 2. Tatjana Lipovšek, Ljubljana, 3. Emil Kopše, Maribor, 4.. Boris Majaron, Maribor, 5. Gordana Ivančič, Ljubljana.
Violončelo: 2. Pavel Rakar, Ljubljana, 4. Andrej Petrač. Maribor.
Trobenta: 1. Miran Juvan, Ljubljana, 2. Stanislav Lasič, Maribor, 3. Sandi Skoflak, Ljubljana.
Rog: 1. Bojan Bezjak, Maribor, 3. Boris Dvoršak, Maribor, 3. Franci Lipovšek, Ljubljana.
Pozavna: 1. Matjaž Murko, Koper — Piran, 2. Dušan Krajnc, Maribor, 3. Alojz Krajnčan, Ljubljana, 4. Ignac Karba, Maribor.
Tuba: 3. Jožefa Rožman, Maribor.
Kitara: 1. Tomaž Fatur, Ljubljana, 2. Dieter Valjavec, Ljubljana, 3. Petar Lagudln, Ljubljana, 4. Alenka Okorn, Kamnik.
Odločanje prenesti na čim širši krog občanov
Ob uspehih so v piranski občini tudi kritične točke — Šibka samoupravna organiziranost še vedno velika ovira
PIRAN, 18. muta — Delovni ljudje in organizacije združenega dela piranske občine so nedvomno dosegu velik napredek. Obstaja pa nekaj izrazitih kritičnih točk, Id Jih bodo morali upravijalci z naprednimi silami na čelu hitreje razreševati- Kako lahko učinkovito vplivajo Jasna samouprav-aa staliSča na poslovanje podjetja, sta primera delovnih organizacij Komunalnega podjetja in Istrametala, ki sta dosegli zavidljive uspehe. Nasprotno pa primer turističnega, gostinskega, hotelskega podjetja Portorož dokazuje, kako nerazčiščena lde>*opolitična stališča vplivajo na samoupravljanje ki tudi na gospodarjenje.
Uvoz zmanjšuje izvozne uspehe
V prvih dveh mesecih je uvoz že za 20 milijard dinarjev presegel izvoz
BEOGRAD, 10. marca (Tanjug) — Jugoslovanski izvoz Se vedno napreduje zelo dobro, saj se Je ▼ primerjavi z lanskim januarjem k> februarjem letos v teh mesecih povečal aa 15 odstotkov. Do konca februarja smo v tujino prodali za 16,7 milijarde dinarjev reprodukcijskega materiala, pogrošnega blaga In opreme.
To Je nekaj strnjenih vtisov. ki jih Je pred dnevi delovna skupina CK ZKS z izvrtatm sekretarjem predsedstva Martinom Mlinarjem na Mu posredovala političnemu aktivu piranske občine ob koncu svojega večdnevnega obiska.
Stanovanjsko gospodarstvo Je zaradi nekaterih posebno, ati (več kot tri četrtine teh stanovanj Je starih nad 100 let) eno izmed izredno občutljivih točk piranske občine. Na današnjem pogovoru s komunisti, ki delajo v stanovanjskem gospodarstvu, so prikazali, da je upravljanje prek interesne skupnosti sicer organizacijsko zastavljeno. vsebinsko pa se je komaj prerinilo do praga. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bila občinska Interesna skupnost organizirana pravzaprav šele lani. Prej je za vse tri obalne občine delovala skupna SIS. To (dgnUnoJa pa se je zavleklo in se v samoupravnem organiziranju stanovanj, skega gospodarstva skoraj enoletna vrzel precej pozna.
Kako vzdrževati stara stanovanjska poslopja, ker s stanarino ni mogoče kriti vseh stroškov, kako sestaviti uvedbo ekonomskih stanarin, vzpodbuditi delovanje hišnih svetov, kako zajeti zemljiško rento in jo racionalneje uporabljati za komunalno opremljanje zemljišč, kako graditev stanovanj za trg obrniti v usmerjeno gradnjo ta še številna druga vprašanja trkajo na vrata samoupravnega razreševanja stanovanjske problematike piranske občine. Pri tem bo osnovno, da bo samoupravna interesna skupnost, njena zbora uporabnikov in izvajalcev, resnično družbeni prostor za razreševanje številnih vprašanj. To je tembolj pomembno, ker se v združenem dehi pritožujejo, da za-
radi vrste nerazčiščenih samoupravnih razmerji, lani na primer ni bilo mogoče v občini kupiti stanovanj, letos ne vedo, kakšne bodo cene kvadratnega metra stanovanjske površine. Ob tem tudi ni povsem obrobna pripomba, da je veliko skrbi za individualno, premalo pa za družbeno gradnjo, pri tem pa se še postavlja na pot veliko upravnih, nedorečenosti in ovir za pridobivanje gradbenih dovoljenj.
Najbolj pereče ie vedno zdravstvo
Vendar ni v Piranu obča-na. ki ne bi brez pomisleka odgovoril, da je ena najbolj perečih zadev v občini zdrav, stvo. Ob tem Je nenavadno, da se samoupravna interesna skupnost, kot so povedali na sestanku za delovno skupino CK ZKS komunisti, ld delajo v zdravstvu, ul vključevala v reševanje zadev, oziroma je bila odrinjena ob stran. Delegati obeh zborov te skupščine pa niso dovolj energično zahtevali, da odločanje o tem ne more iti mimo njih.
Ob začetku leta speljana združitev zdravstvenih usta. nov južne Primorske je tudi piranskemu zdravstvu odprla nove vidike. V razpravi so načenjali različna vprašanja. med drugim o vodstvih tozdov, o racionalnosti gradbenih stroškov za nov zdravstveni dom, o roku dograditve in tudi o nevzdržnih razmerah, v kakršnih so zdravstvene inštitucije sedaj. Po besedah sekretarja medobčinskega sveta ZK Dina Pucerja so se razprave o integraciji zdravstva južne Primorske dolgo vlekle, ostalo pa je še vedno do6ti nerazčiščenih idejnopolitičnih vprašanj.
Med nejasnostmi, ld ovirajo delo samoupravnih ta-
terasnih skupnosti. Je tudi — vsaj v prekat — nerazčiščena razmejitev pristojnosti med občinskimi in regionalno skupnostjo. Načelno tu ne more biti nobenega dvoma, pristojnosti gredo občinskim samoupravnim in. teresnkn skupnostim, v okviru regionalne skupnosti pa skupno urejajo tisto, kar je mogoče racionalneje uresničevati na vseh šest Južnopri-morsldh občin.
Predstavniki delovne skupine CK so se sestala tudi s komunisti italijanske narodnosti. Ti so jim predstavili široko razvito politično in kulturno življenje narodnostne skupnosti, pa tudi nekatere težave, 'zlasti starostno strukturo, zmanjšanje števila otrok v vrtcih in šolah. ter prizadevanja, da bi presegli pojave naravne asimilacije.
GUSTAV GUZEJ
gib občin in mest v naši državi, kadar Je šlo za gradnjo proizvodnih objektov, res pa je, da se na Kosovem, v Vojvodini in v Beogradu pojavlja vedno več novih proizvajalcev avtomobilov. Seveda so tu tudi pozitivni primeri. Med te štejejo svoje sodelovanje s hrvaškimi gospodarstveniki. Gre za program, vreden približno pet milijard dinarjev. O novih programih se dogovarjajo tudi z makedonskimi gospodarstveniki. Sodelovanje so ponudili tudi Kosovu, kjer pa je Zastavo očitno prehitel
Boj proti oživljanju fašizma
Delegacija zveznega odbora ZZB NOV je bila na obisku na Mažarskem
BUDIMPEŠTA, 18. marca (Tanjug) — Delegacija zveznega odbora ZZB NOV, ki jo vodi podpredsednik Mom-čilo Dugalič, Je včeraj končala obisk na Madžarskem, kjer je imela prisrčne in prijateljske pogovore s predstavniki zveze madžarskih partizanov. Delegaciji sta poudarili pomen delovanja obeh organizacij v duhu načel helsinške konference, še posebej pa potrebo po nenehnem preprečevanju oživljanja fašizma v kakršnikoli obliki ln na kateremkoli območju.
Delegacija ZZB NOV Je obiskala vaško delovno zadrugo v Baranji ln tovarno vagonov v Djeru, kjer so jo sprejeli zelo prisrčno. Člani delegacije so položili venec na pokopališču jugoslovanskih borcev, ki so padli ob koncu vojne v bojih za osvoboditev Madžarske. Delegacijo naših borcev je sprejel tudi Jugoslovanski veleposlanik dr. Vitomir Gašparovič.
šna je politika te republike glede razvoja avtomobilske industrije, Je povedal Dobri-voje Vidič.
Po njegovih besedah morajo biti dogovori o nadaljnjem razvoju skrb združenega dela. Država lahko sodeluje le v toliko, da podpre dogovarjanje in ga do neke mere spodbudi. Sicer pa Vidič pravi, da je jugoslovanska avtomobilska industrija zelo slabo organizirana. Nobeden od Zastavi-nih predlogov, ne glede na privlačnost in realnost, ni na-
Te rezultate, ki celo presegajo načrt resolucije (po tem načrtu naj bi se izvoz povečeval po 11 do 12-odstotnl stopnji) pa spremlja velik uvoz, ki smo ga dosegli v prvih dveh mesecih letos. Ta je kar za 20 milijard dinarjev večji od izvoza. Za nakupe v tujini Je gospodarstvo porabilo 36,2 milijarde dinarjev. Uvoz je bil februarja sicer manjši kot Januarja, vendar je njegova stopnja rasti (30 odstotkov) zelo daleč od dogovorjene (4 do 5 odstotkov).
Pri Izvozu smo v prvih dveh mesecih dosegli največjl napredek na področju delovnih
letel na razumevanje. Hkrati je avtomobilska industrija za Srbijo življenjskega pomena, zato republika podpira razvojni program kragujevških zavodov.
Kot je zapisano v zadnji številki lista »Crvena zastava«, je Dušan Ckrebič dejal, da so o razvoju »Zavodov« že večkrat razpravljali. Medtem so nastajali' novi programi. Treba je povedati, da primanjkuje avtomobilov na tržišču tudi zaradi tega, ker Zastavin razvoj ne napreduje dovolj hitro. Načrtovati ga je namreč treba za daljše obdobje, pri čemer proizvajalcev ne sme voditi samo konjunktura avtomobilov na tržišču.
Z drugimi besedami povedano, trenutno povpraševanje ne jamči jutrišnje stabilnosti. To pomeni, da brez dogovorov med proizvajalci v prihodnje ne bo mogoč stabilen razvoj.
SLOBODAN DUKIC
sredstev (37 odstotkov). Se vedno Izvozimo največ reprodukcijskega materiala (8 milijard din), zelo dobro pa prodajamo tudi potrošno blago (5 milijard dinarjev).
Elektroindustrija, kovinskopredelovalna, strojna in prometna Industrija so za zdaj vodilne izvozne panoge, vzpodbudno pa je, da se je izboljšal izvoz ladij. Skoraj dve tretjini vrednosti uvoza ali okoli 22 milijard dinarjev zavzema reprodukcijski material, predvsem za potrebe strojne, naftne in prometne industrije ter za črno metalurgijo.
Resolucija za letošnje leto predvideva nekoliko hitrejšo rast uvoza reprodukcijskega materiala, je pa daleč od tega, da bi se uvoz povečeval po 28-odstotni stopnji. Predvideno je namreč, naj bi se uvoz reprodukcijskega materiala v primerjavi z lanskim ne povečal za več kot 6 odstotkov.
Regionalna razporeditev izvoza, še posebej pa uvoza, kaže preveliko odvisnost našega gospodarstva od razvitih zahodnih držav. Iz teh držav smo v prvih dveh mesecih uvozili za 23, izvozili pa le za 7 milijard dinarjev. Uvoz iz zahodnih držav se je v primerjavi s prvima dvema mesecema lanskega leta povečal kar za 56 odstotkov.
Blagovna menjava z vzhodnoevropskimi državami je znatno bolj uravnovešena, saj izvozna dinamika znaša 20 odstotkov. V te države smo januarja in februarja izvozili za 7,2 milijarde dinarjev, uvoz pa je bil enak lanskemu — 8,4 milijarde dinarjev.
Trgovina z državami v razvozu je v letošnjem februarju sicer napredovala hitreje, vendar skupna menjava zaostaja za predvidevanji in možnostmi za približno 7 milijard dinarjev.
Ena pot do avtomobilov
Jugoslovanski proizvajalci avtomobilov še nimajo dovolj dobre volje, da bi uskladili svoje razvojne programe
BEOGRAD, 18. marca — Ko ata predsednik predsedstva SR Srbije Dobrivoje Vidič ln predsednik skupščine te republike Dušan Ckrebič obiskala kragujevške zavode »Crvena zastava«, so Ju tukaj opozorili na podatek, ki ga Je največji Jugoslovanski proizvajalec avtomobilov že večkrat poudaril, da namreč proizvajalci še niso zbrali dovolj dobre volje, da bi izdelali enoten razvojni koncept. Namesto da bi se dogovarjali, se raje opirajo na tuje partnerje, kar ustvarja možnosti za njibov širši prodor.
Kot pravijo v »Zastavi«, so I Peugeot, bili doslej zelo odprti do dru- Kaj o tem mislijo v najožjem vodstvu Srbije in kak-
Lutke družijo
V Sloveniji imamo 107 skupin — V Kranju jih je nastopilo sedemnajst
KRANJ, 18. marca — Lutkarska dejavnost se Je v naši republiki v zadnjem času precej razmahnila in tudi kvalitetno napredovala. To Je med drugim dokazalo deveto srečanje slovenskih lutkarjev, ld Je bilo od četrtka do sobote v Kranju. Na njem Je nastopilo 17 lutkovnih skupin iz Murske Sobote, Maribora, Kamnice. Celja. Ljubljano, Kranja, Vipa-
ve. Nove Gorice in Šempetra.
Novost letošnjega srečanja, s katerim so počastili mednarodno leto otroka in petdeset let svetovnega združenja lutkarjev UNIMA, je bila združitev odraslih ter pionirskih in mladinskih skupin. Zanimanje ra predstave v Prešernovem gledališču in tudi za tiste izven njega, je bilo vse dni veliko.
Na včerajšnji delovni skupščini slovenskih lutkarjev so člani komisije za lutkarstvo pri republiškem odboru združenja gledaliških skupin Slovenije med drugim povedali, da je lutkarstvo zaživelo tudi pri Slovencih na avstrijskem Koroškem in da bi ga radi oživili še pri rojakih v Italiji ta na Madžarskem.
Pomanjkljivost v dejavnosti lutkarjev je njihova prevelika razdrobljenost. K sodelovanju in večji povezanosti bi precej pripomogla redna področna delovna srečanja, na katerih bi usklajevali letne delovne programe lutkovnih skupin in gledališč ter ocenjevali rezultate prizadevanj na lutkovnem področju. Večjo strokovno pomoč bi lutkovnim skupinam, teh je v Sloveniji 107, zagotovili s seminarji, sposojanjem lutkovnih besedil in rekvizitov in drugače.
Jeseni naj bi se v okviru akademije za gledališče, radio, film in televizijo začel dveletni lutkovni seminar.
LADO STRU2NIK
Praznik
dolenjskega
cvička
Razstave, predavanja, predvsem pa poskušnje
naprazno vanju
NOVO MESTO, 18. marca — Spomladi je dolenjske vinogradnike peklil zgodnji mraz, ki Je prizadejal vinsko trto, v petek popoldne pa je sprevod vinogradnikov in vinogradniške opreme po novomeških ulicah pral dež. Kljub vsem nevšečnostim so vinogradniki na Dolenjskem vseeno izpeljali program praznovanja, ki so ga pripravili v novomeški športni dvorani »Marof«. V treh dneh praznovanja so pripravili več zanimivih strokovnih predavanj, kulinarično razstavo kmečkih jedi, razstavo kmečke mehanizacije itd., seveda ni manjkalo tudi tradicionalne pokušnje lanskega pridelka najbolj priljubljene kapljice — cvička. V športni dvorani so v treh dneh stoč ili več tisoč litrov cvička.
8. D.
ČATEŽ OB SAVI, 18. marca — Enoglasno Je treba zapisati: ped praznik posavskih vin, ki so ga v soboto sklenili z veliko vinogradniško povorko, Je uspel v vseh pogledih. K temu še pripisati: letina Je bila sicer slaba, med 137 vzorci pa Je bila vrsta odličnih bizeljskih vin. In konec: mnogi so ga z veseljem dali na zob. No, Ja.
Foto: Vlado Podgoršek
Kava še počiva v skladiščih
• _
Letos smo v Jugoslaviji uvozili že 11.000 ton kave — Do potrošnikov pa je prišlo samo 2.000 ton, preostanek še vedno čaka na carini in pri uvoznikih
BEOGRAD, 18. marca (Tanjug) — Čeprav Je bilo o kavi v zadnjem času že skoraj vse povedano, čeprav so bili »prejeti številni ukrepi, s katerimi bi > opojno pijačo zadovoljili potrošnike, kave v teh dneh na Jugoslovanskem tržišču ponovno primanjkuje. Do ponovnega pomanjkanja pa Je prišlo kljub vsem naporom zveznega izvršnega sveta, ki Je sprejel številne ukrepe, s katerimi naj bi stabilizirali to občutljivo tržišče.
Kot kaže pa kave ne bi smelo primanjkovati. Letos jo bomo v Jugoslaviji uvozili 52.000 ton, zvezni izvršni svet pa je že odobril uvoz 18.000 ton; do zdaj pa je k nam prišlo že 11.000 ton kave. Pri tem bo do konca marca prišlo še 3.500 tem, prav toliko pa Je bomo uvozili do sredine aprila. Kljub temu je do zdaj do potrošnikov prišlo le okrog 2.000 ton kave. Preostanek pa leži v pristaniških skladiščih, na carini in pri uvoznikih. Ko pa bodo te količine kave prišle do potrošnikov, bo jugoslovansko tržišče preskrbljeno do konca maja. Pri tem pa moramo vedeti. da so zvezni organi ukrenili vse. da bi se izognili pomanjkanju — med drugim so
sprejeli tudi predpise o dajatvah, s katerimi ni zagotovljena le stara maloprodajna cena kave, ampak so zagotovljeni tudi dosedanji »zaslužki« uvoznikov, predelovalcev in trgovine. No, kljub vsemu pa kave ni na pretek, še več, nemalokrat se zgodi, da je v katerem izmed večjih jugoslovanskih mest tudi zmanjka.
Številni »vzroki« za pomanjkanje
Zakaj? Prvi val pomanjkanja so izzvale prežame, ki kave niso dajale trgovcem vse dotlej, dokler se niso prepričale, da jim novi elementi, po katerih je oblikovana tržna cena, zagotavljajo prejšnje pogoje poslovanja. S takim
občasnim zadrževanjem kave, pa so predelovalci dosegli nezaupanje med potrošniki, kar je privedlo do večjega in stihijskega povpraševanja, ki je še dodatno spraznilo police v trgovinah.
Ko pa se je že zdelo, da so ti nesporazumi zglajeni, so na sceno stopili uvozniki. Preprosto »izlicitirali« so višje stroške — medtem pa so narasti! tudi stroški za prevzem kave v tujini — in ustavili so prevzem surove kave. Zato je ponovno sledil ukrep zveznih organov, ki ao predložili ustrezne rešitve za pokritje višjih uvoznih stroškov. In bolj redna preskrba s kavo je bila ponovno zagotovljena.
Kakor Je bUo slišati na ne-
davni seji sekcije zvezne konference socialistične zveze za družbenoekonomska vprašanja, na kateri so bili tudi predstavniki zveznega izvršnega sveta, obnašanje predelovalcev in uvoznikov kave vsekakor ni bilo korektno, saj so na račun »pričakovanih izgub« na tržišču ustvarjali umetno pomanjkanje kave. Pri tem pa bi se morali zavzemati za dosledno izvajanje predpisov, pa tudi za razkrivanje konkretnih odgovornosti, pri čemer ne bi smeli pozabiti na odgovornost nekaterih posameznikov iz tistih delovnih organizacij, ki so pooblaščene uvoznice kave v posameznih republikah in pokrajinah.
Kava je in je ni
Čeprav se tržišče s kavo v Jugoslaviji i>očasi umirja in lahko rečemo, da so Jugoslovani danes z opojno pijačo neprimerno bolje preskrbljeni, kakor so bili pred dobrim
mesecem ali dvema, pa kratek pregled o preskrbljenosti s kavo v posameznih jugoslovanskih mestih še marsikaj razkrije.
Tako so v Bosni in Hercegovini milejše pomanjkanje kave občutili le v zadnjih desetih dneh. Položaj pa bo v nekaj dneh normaliziran, saj so dodatne količine kave že prispele iz pristanišč v j>ra-žame. Sicer pa bo do konca leta na bosansko-hefcegovsko tržišče prišlo 9.000 ton kave, tako da se s pomanjkanjem, kakor pravijo v Poljoplodu, ne bi smeli več srečevati.
Čeprav so bili v zagrebškem Frančku, največjem predelovalcu kave na Hrvaškem, vsi odgovorni »službeno odsotni«, lahko rečemo, da je v zagrebških trgovinah v teh dneh že nekoliko več kave, kakor pa je je bilo pred tedni. Seveda so Zagrebčani še daleč od tega, da bi imeli toliko kave, kolikor bi jo potrebovali.
V Skopju v teh dneh kava je in je ni. Tako je tudi v drugih makedonskih krajih. Prežame in trgovine so v glavnem prazne, tam pa kjer nekaj kave dobijo, tudi hitro zmanjka. Morda so nekoliko bolje založene le samopostrežne trgovine. Sicer pa pri Slavij!, Inpresu in pri Centroko-
lonijalu obljubljajo, da bodo prav v teh dneh samo v Skopju dobili štiri tone kave.
Iz Oentroproizvodove surčin-ske prežame kave so pred
•Zanimivo Je, da Je do pomanjkanja kave na jugoslovanskem tržišču prišlo v času, ko Je na svetovnem tržišču rjavega zrnja dovolj. Še bolj zanimivo pa Je to, da so letos cene kave veliko bolj ugodne, kot so bile pred dvema ali tremi leti. Sicer pa so lani na svetu pridelali 68,5 milijonov vreč kave (ena vreča tehta 60 kilogramov), kar je za 7 odstotkov več kot leta 1977. Tega leta Je na tržišču s kavo tudi prišlo do močne konjunkture, ko Je bilo tre. ba za tono plačati 4.000 dolarjev. Danes Je ta cena pod 1.500 dolarji, pričakujejo pa, da bo letošnji pridelek zadostoval za 75 milijonov vreč, tako da se cena kave verjetno ne bo zvišala.
VRTIMO GLOBUS
V
Zdravstveni potni list za debele
Zahodnonemški čebelarji uvažajo čebelje matice za poživitev domačih panjev. V prihodnje bo to mogoče le z zdravstvenim spričevalom. Za zaščito domačih čebel pred varoatozo, čebeljo boleznijo, ki jo povzročajo plesni, bodo morale uvožene matice in čebele na veterinarski pregled, preden jih bodo smeli čebelarji naseliti v svojih panjih.
Za prepoved lova v Italiji
Italijansko gibanje proti pretiranemu lovu zahteva razpis referenduma o prepovedi lova v vsej deželi. V peticiji, naslovljeni na vrhovno sodišče, Je rečeno, da je v Italiji 2,2 milijona lovcev, ki postrelijo na leto nad 200 milijonov ptic in divjadi. Žara-di tega so izumrle že mnoge živalske vrste. Nasprotniki lova so zbrali doslej pol milijona podpisov državljanov, ki podpirajo prepoved lova.
Mehke kontaktne leče
Poslej bo mogoče z mehkimi lečami odpravljati vse tiste oblike astigmatizma, pri katerih so bila doslej potrebna očala ali pa trde kontaktne leče. Nova britanska leča, imenovana »hydron-toric«, pokriva pol beločnice in lahko nadomesti vsako dosedanjo. Izdelana.je iz hidrofilnega polimera, vode pa sprejme do 62 odstotkov svoje teže. To je tudi razlog, da so nove leče mnogo prijetnejše kot trde kontaktne, saj se oči takoj prilagodijo lečam, te pa očesnemu profilu, ker njihova notranja stran ni sferična, marveč se enakomerno razprostre na plasti solz.
Znamenja dobrih pivcev
Poraščena moška prša so zanesljivo znamenje dobrega pivca, pravi avstrijski zdravnik Thaler. Dunajski internist je rekel na konferenci o vinu in zdravju, da moški z gostimi dlakami na prsih prenesejo mnogo več alkohola kot njihovi manj poraščeni vrstniki. Iz medicinsko nerazložljivih vzrokov prenesejo ženske po Thalerjevih podatkih le tretjino tiste količine alkohola, ki jo lahko popijejo moški, ne da bi bilo ogroženo njihovo zdravje. Po njegovi študiji bi lahko moški popil brez zdravstvene škode 0,7 litra vina dnevno, ženska pa ne bi smela spiti več kot četrt litra, če se hoče izogniti zdravstvenim posledicam na jetrih.
Sesalnik razpršuje bakterije
Sesalnik za prah ne le čisti, marveč tudi dviga in razpršuje nevarne bakterije. Večje smeti se sicer zbirajo v malhi, bakterije pa pritisk vrže v zrak, kjer lahko lebdijo tudi več ur in jih ljudje vdihavajo, študija, ki so jo pripravili na visoki šoli v Kasslu (ZRN), opozarja izdelovalce sesalnikov, naj v prihodnje bolj mislijo na higieno pri uporabi tega pripomočka. Znanstvenica Brigit-te Wolf, ki je vodila raziskave, priporoča gospodinjam, naj sesalnikov ne uporabljajo prepogosto, med čiščenjem naj bodo okna odprta, razen tega pa naj preproge in njim podobne talne obloge pogosteje čistijo s penečimi se sredstvi. Tovarne naj bi začele izdelovati sesalnike, ki bi imeli učinkovite filtre za bakterije.
Premija v bankovcih na kupu
»Ce sem že dobila toliko denarja, ga želim videti na kupu. Pravico imam, mar ne?« je rekla Španka Haro, ki je na španski nogometni stavi zadela 53 milijonov pe-set. Ravnatelj majhne banke v domačem kraju pri Geroni v zahodni Španiji je bil v zadregi. Pojasnil ji je, da ji te želje ni lahko izpolniti, da banka nima v zakladnici toliko gotovine in da bi morala denar pripeljati iz drugih bank, kar pa je spričo pogostih roparskih napadov precej tvegano. Pokazal ji je papirje, poslovne knjige, podpise, a zaman. Izžrebanka je vztrajala. Zeljo so ji izpolnili. Iz drugih bank so v oklepnem vozilu pripeljali denar, skozi zadnja' vrata so žensko spustili v banko, da je videla denar na kupu. »In kaj boste zdaj storili?« so jo vprašali. »Eh,« je rekla, »za zdaj mi ga kar shranite!«
Naprava za izdelavo fotorobotov
Britanska policija preizkuša kompjuter-ski sistem, ki utegne nadomestiti človeka pri risanju portretov osumljencev. S sistemom, ki ga je izdelal kompjuterski center v Cambridgeu, je mogoče standardne poteze združevati v obraze, prilagajati barve in spreminjati oblike obrazov. Indikatorska postaja je povezana s kompjuterjem, ki hrani podatke o standardnih potezah obraza. Poteze se dajo sestavljati, dokler ne nastane obraz, ki ustreza izjavam prič. Sistem še ni dodelan, policijski strokovnjaki ga preizkušajo in primerjajo s sedanjimi sistemi v praktični rabi. Pravijo, da bo mogoče izdelati prenosno napravo, ki se bo
priključila na hišni televizor, da bo policija lahko na kraju zločina dobila osumljenčevo sliko po opisih prič.
Cigarete in rak na pljuCih
Kadilcem lahkih cigaret in takih s filtrom očitno grozi manjša nevarnost raka na pljučih kakor tistim, ki dajejo prednost močnim cigaretam brez ustnika. To potrjuje študija ameriškega društva za boj proti raku. Raziskovalci so pregledali tkivne vzorce dveh skupin moških, umrlih za rakom na pljučih. Prva skupina je zajemala obdobje 1955-60, ko tako rekoč še ni bilo cigaret s filtrom, druga pa čas 1970—77. Zametke pljučnega raka so našli v prvi skupini pri 22.5 odstotka vzorcih, zdaj pa le pri dobrih dveh odstotkih (2.2) strastnih kadilcev (dva zavojčka dnevno). Cigarete s filtrom ali ne, najbolj varni pred rakom na pljučih so nekadilci, ugotavlja študija.
Varnostni priključek k stro jeni
Makato Ueda, 42-letni japonski strokovnjak, je izdelal občutljivo akustično varnostno napravo, ki reagira na človeški krik in takoj izklopi stroj, na katerega je priključena. Ta zvočna zavora naj bi preprečevala obratne nezgode s hudimi oziroma smrtnimi poškodbami. Pripomoček, ki ni večji kot žepna knjiga, »sliši« v primeru nesreče ali grozeče nevarnosti človeški krik in v sekundi avtomatično izklopi stroj. Pri kmetijskih delih se na Hokaidu smrtno ponesreči nekaj ljudi na leto, povprečno 170 pa jih izgubi roke, noge, uhlje ali prste. Zato je tovarna kmetijskih strojev »šikaoi« na Hokaidu sklenila vgraditi nove varnostne naprave v prvih 500 traktorjev.
Psihotest za dvojčka
Psihologi univerze Minnesota upajo, da jim bo uspelo odgovoriti na staro vprašanje, kako si dednost in okolje delita vpliv na razvoj človeka. Po 39 letih življenja vsak zase sta se spet sestala enojajčna dvojčka James Lewis in James Springer, ki sta ju v šestem tednu po rojstvu posvojili različni družini. Psihologi poskušajo s testi ugotoviti, katere sposobnosti genetično identičnih dvojčkov so se razvile različno (na primer dar za jezike, spomin in orientacijska sposobnost v prostoru). Po dosedanjih ugotovitvah prevladujejo skupne poteze: dvojčka sta izbrala plavolasi dekleti, oba sta se čez čas ločila; oba sta obiskovala policijsko šolo, oba sta si za konjiček izbrala mizar-jenje. Brata, katerih eden dela kot stražnik, drugi kot arhivar, sta si podobna tudi v drži in načinu govora, pogosto celo v mišljenju. »Začnem kaj pripovedovati,« pravi Levvis, »brat pa pove do konca, kot da bi bral moje misli.« — Na sliki Levvis in Springer (zgoraj kot otroka).
Načrti za orjaški teleskop
Znanstveniki kalifornijske univerze pripravljajo graditev optičnega teleskopa, katerega ogledalo bo imelo premer deset metrov. Naprava bi bila še enkrat večja kot ' zrcalni teleskop na Mount Palomaru (pet metrov) in za štiri metre večja od doslej rekordnega teleskopa na severnem Kavkazu, ki ga sovjetski astronomi uporabljajo od leta 1976. »Novi teleskop bo nedvomno pripomogel k novemu znanstvenemu prodoru v vesolje,« je dejal astronom Donald Osterbrock, ki vodi posebej v ta namen sestavljeni odbor. V zasnovi in pri graditvi bo precej tehničnih problemov. Po doslej običajnem načinu izdelano ogledalo bi tehtalo okoli 250 ton, toliko kot dve parni lokomotivi. Strokovnjaki razpravljajo o možnosti, da bi ogledalo sestavili iz ustrezno oblikovanih faset. Morda bi prišla v poštev tudi prožna zrcalna folija, ki bi jo premikal sistem pogonskih motorjev.
dvema dnevoma odposlali 50 ton pražene kave, zato upajo, da se bodo razmere v Srbiji v naslednjih dneh umirile, in da bodo trgovci lahko zadovoljili velikemu povpraševanju. Republiški tržni inšpektor pa vseeno opozarja, da je zmotno mnenje potrošnikov, da trgovci kavo zadržujejo; v zadnjih dneh so bila vsa skladišča v Srbiji brez kave.
S podobnimi težavami kot v Srbiji se srečujejo tudi v Vojvodini. Zanimivo pa je, da pomanjkanja kave na Kosovem (menda so bili edini) sploh niso občutili. S pomanjkanjem so se srečali le pred mesecem, danes pa, kakor pravijo pri »Vodarju« lahko zagotovijo redno preskrbo tudi za več mesecev.
Kako je v naši republiki? Preskrba s kavo vsekakor ni redna. V trgovinah dajo na police le manjše količine, ki pa jih kupci kmalu razgrabijo. Marsikdo pa se pritožuje tudi na kakovost kave, ki ni vedno najboljša. Vse to pa je težko razumljivo, če verjamemo preskrbovalcem, ki zatrjujejo, da je v skladiščih dovolj kave. Zato ni čudno, da se potrošniki ne morejo otresti neprijetnega občutka, da jih nekdo vleče za nos.
Velik uspeh beograjskega sejma
Na sejmu so sklenili za več kot štiri milijarde dinarjev pogodb
BEOGRAD, 18. marca (Tanjug) — Včeraj so zaprli peti spomladanski mednarodni sejem oblačenja v Beogradu, na katerem se je zbralo veliko domačih in tujih gospodarstvenikov s področja tekstilne in usnjar-sko-predelovalne industrije.
Pri sklepanju pogodb je sodelovalo več kot petsto organizacij, ki so razstavljale svoje izdelke, in več kot tristo domačih in tujih prometnih organizacij. Sklenili so za več kot štiri milijarde dinarjev pogodb. Vzporedno s' tem je potekala tudi široka poslovna aktivnost na področju samoupravnega povezovanja proizvodnje, prometa in porabe.
Strokovne komisije so najuspešnejšim proizvodnim organizacijam podelile »zlate košute« in zlato srrv-o«, av tor jem pa posebna prizna nja.	J
Vsako leto tisoč novih radioamaterjev
Redna letna konferenca in proslavitev zmagovalca memoriala
ŠOŠTANJ, 18. marca — Včeraj so se v velenjskem radioamaterskem klubu zbrali na redno konferenco delegati zveze radioamaterjev Slovenije. Njihova organizacija šteje okrog 8500 članov in 76 klubov, ki v zadnjem času zelo uspešno sodelujejo z organi ljudske obrambe in splošnega ljudskega odpora. Imajo 150 novih oddajnikov, vsako leto pa vzgojijo kakih tisoč novih operaterjev. Na konferenci zveze radioamaterjev Slovenije so podelili tudi pokale in priznanja zmagovalcem, ki so tekmovali za memorial Pohorje 78. Med posamezniki je bil najuspešnejši Tine Brajnik iz Ljubljane. V generalni uvrstitvi največjega republiškega tekmovanja je bil najboljši klub Pohorski bataljon iz Slovenske Bistrice. V kationii »en operater« pa Drago We;'-ters-bach iz Ljubljane. D. H.
Ohraniti moramo mir na Balkanu
Zdravici predsednika Tita in grškega premiera Kara-manlisa na slovesnem kosilu v vili »Dalmacija« v Splitu
STUI, U. marca (Tanjng) — Predsednik repubUke Josip Bros Tito Je rim] t tHI t Splita priredil slovesno kosilo na tast predsednika pike vlade Konstao-Na kosilu ata fostiteij la gost Kanenjsla adravtci.
Karamanlis: Naše sodelovanje je vsestransko koristno
»Predvsem M se želel zahvaliti za vabijo, naj obiščem Jugoslavijo,« Je dejal v svoji adravicl premier Karamanlis. »Želel bi vas prepričati, da se tukaj v Jugoslaviji počutim kot doma. Odnosi med našimi narodi, naši osebni odnosi, istovetnost naših stališč — vse to povzroča, da se tukaj pri vas počutim kot v Grčiji.
Posebej se zahvaljujem, ker ml je vaše povabilo ponudilo priložnost za zelo koristne pogovore. Pogovarjati se s predsednikom Titom, to je izjemno koristno in ponuja veliko zadovoljstvo. To pravim, ker je politična misel predsednika Tita zelo jasna, ker so za njim velike izkušnje in ker ima zmerom pogum govoriti resnico. V takšnem ozračju se nam Je ponudila priložnost, da izmenjamo stališča, kakor je to že rekel gospod predsednik, o mednarodnem položaju, še posebej pa o razvoju na Bližnjem vzhodu in o prihodnosti Balkana.
Ne hi želel ponavljati vsega tistega, kar Je že dejal gospod predsednik, želel pa bi naglasiti, da smo ugotovili enakost naših stališč. V prvi vrsti, da Je mednarodni položaj razburkan in nevaren; in potem, da je v tem razburkanem položaju naša dolžnost storiti vse, kar moremo, da bi ohranili mir na Balkanu. Prepričan sem, in to se je potrdilo tudi že v preteklosti, da tesno sodelovanje med Jugoslavijo in Grčijo predstavlja dejavnik stabilizacije na Balkanu, hkrati pa je kakor zmerom zagotovilo miru na tem področju. To sodelovanje je v interesu obeh držav — tako Grčije kot Jugoslavije —, koristno pa je tudi za ves Balkan 4n lahko bi rekel še več — koristno je za mir v svetu, v katerem naj bi neovirano nadaljevali naše prijateljstvo, sodelovanje, premagovali morebitne razlike, kakor tudi razreševali nekatera manj pomembna vprašanja. Pametni ljudje morajo namreč dajati prednost važnim vprašanjem, kadar pa rešujemo važne stvari, potem je mogoče rešiti tudi bolj postranska vprašanja. V temelju so naši odnosi zelo dobri. Naše sodelovanje se zares razvija na zelo impresiven način.
Rad bi ponovil, kar sem že podčrtal v sinočnji zdravici — da je k ustvarjanju tega zares prijateljskega ozračja, teh prijateljskih odnosov, mnogo prispeval prav maršal Tito. Zaokrožili smo naše sodelovanje, U se je začelo že pred 25 leti. Od takrat smo se mnogokrat srečali, tukaj in v Grčiji. Čeprav so naša ideološka stališča različna, morda so različne tudi naše mednarodne opredelitve, pa smo vedno uspevali doseči soglasje. In ne le to. Uspeli smo, da naši narodi žive v medsebojni slogi«.
Tito: Neuvrščenim Je nujno potrebna enotnost
Predsednik Tito je v svoji zdravici dejal:
»Danes smo Izmenjali stališča predvsem o zunanjepolitičnem položaju ter ugotovili, da »e zares ne moremo pohvaliti s stanjem, ki vlada'▼ odnosih med mnogimi državami in narodi v svetu. Zelo mi je ljubo, da smo odkrili skupen jezik, da smo v celoti soglašali, da moramo najprej premotriti položaj tukaj pri nas na Balkanu, kakor je poudaril gospod predsednik Karamanlis, saj je za nas v prvi vrsti važno, da to območje obvarujemo pred pretresom. Tu se popolnoma strinjam z gospodom predsednikom vlade Kararoanlisom.
Mislim, da moramo še naprej razvijati naše odnose, saj Je to bistvena potreba obeh držav, obenem pa Je tudi v interesu vseh držav na tem področju. Ugotovili smo, da Je položaj v svetu zelo zapleten, nejasen, nevaren, in tu smo istih misli. Toliko bolj sl moramo prizadevati, da se to področje spet ne spremeni v sod smodnika, saj je takih sodov smodnika danes v svetu mnogo.
Kot neuvrščena država, kot ena od ustanoviteljic gibanja neuvrščenosti si prizadevamo delovati, kolikor le moremo. Najprej, da hi ohranili enotnost med neuvrščenimi državami, potem pa, da bi neuvrščene države aktivno delovale v prid krepitvi miru v svetu. Z eno besedo, da bi ostale važen dejavnik, kakršen so bile že doslej. Med neuvrščenimi Je danes 87 držav, mnogo pa je tudi takih, ki bi hotele biti neuvrščene. Doslej ni niti ena država izstopila U skupine neuvrščenih. Neuvrščeni so postali zelo pomemben dejavnik v boju za ohranitev miru m graditev boljših odnosov med državami, in to zaradi enotnosti, ki je do adaj vladala med njimi. Mislim, da se mora ta enotnost ohraniti tudi ▼ prihodnje.
Danes se nismo mnogo pogovarjali o naših bilateralnih odnosih. O tem ste se vi že na široko pogovarjali m ti pogovori so bili. kot me je obvestil naš predsednik vlade, odlični. Toliko bolj bi rad povedal, da sem zelo vesel, ker Je k nam dopotoval predsednik vlade prijateljske Grčije s svojimi sodelavci, saj so naši Interesi skupni — da ohranimo mir v tem delu sveta, da razširimo sodelovanje, na ta način p« lahko razrešimo tudi vse druge stvari.
Dovolite ml, da dvignem to čašo na zdravje predsednika vlade gospoda Kara-manllsa ln njegovih sodelavcev, za prijateljstvo med Jugoslavijo in Grčijo, ki je zgodovinsko in ima za seboj dolgo obdobje medsebojnega sodelovanja in dobrih odnosov. To prijateljstvo moramo ohraniti in poglobiti.«
Jugoslavija in Grčija zavzeti za široke gospodarske odnose
Skupno sporočilo o obisku grškega premiera Karamanlisa v Jugoslaviji — Veselin Djuranovič povabljen v Grčijo — Sorodna mnenja o položaju v svetu
SPLIT, 18. marca (Tanjug) — Ob koncu obiska predsednika grške vlade Konstantina Karamanlisa ▼ naši državi je bilo objavljeno skupno sporočilo o grško-Jugoslovanskih pogovorih, v katerem Je med drugim rečeno:
Pri obravnavanju dvostranskih odnosov sta obe strani Izrazili prepričanje, da uspešen razvoj jugoslovansko-gršldh odnosov na podlagi načel enakopravnosti, neodvisnosti in suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti, ne vmeša vanj a v notranje zadeve, obojestranske koristi ln medsebojnega spoštovanja ustreza Interesom prijateljskih In sosednih ljudstev obeh držav. Izrazili sta pripravljenost za nadaljnja prizadevanja pri krepitvi odnosov med državama ln Iskanje ustreznih rešitev za sodelovanje na vseh področjih.
Prednost sodobnim oblikam stikov
V pogovorih so posebno pozornost posvetili gospodarskim vprašanjem. Pozitivno so ocenili razvoj gospodarskih odnosov in potrdili delež in pomembno vlogo stalne medministrske komisije za gospodarsko sodelovanje. Državi sta zainteresirani za uvajanje razvitejših in modernejših oblik gospodarskega sodelovanja, predvsem na industrijskem, znanstvenem in tehničnem področju.
Jugoslavija ln Grčija si bosta tudi v prihodnje prizadevali za enakomeren razvoj in razširitev blagovne menjave, poleg tega pa bosta izkoriščali tudi obstoječe možnosti za razvoj sodelovanja na področju komunikacij, energetike in vodnega gospodarstva.
Med pogovori so dosegli obojestransko zadovoljive rezultate tudi pri obravnavanju vprašanj v zvezi z naftovodom, ki naj bi povezoval Grčijo in Jugoslavijo in v zvezi z grškim cestnim prevozom preko jugoslovanskega ozemlja.
Jugoslavija in Grčija sta zainteresirani za gradnjo mednarodnih transportnih povezav, vključno z gradnjo skupne dvotirne proge Niš—jugoslovanska meja—grška meja— —Solun in njeno elektrifikacijo, saj imajo tranzit In direkt-
„Cenimo Jugoslavijo in Tita"
Intervju francoskega zunanjega ministra Jeana Fran$oisa-Ponceta »Vjesniku« pred obiskom Josipa Vrhovca v Parizu — Enako gledanje
ZAGREB, 18. marca (Tanjug) — Prijateljstvo med Francijo ln Jugoslavijo, ki ata sl zgodovinsko ki geografsko dovolj bliža, se Je Izrazilo ▼ polni meri, ko Je predsednik Val6ry Giscard d’Estalng decembra 1976 obiskal Jugoslavijo, predsednik Tito pa oktobra 1977 Francijo. To Je v tntervjaja za zagrebški »VJesnik« Izjavil francoski zunanji minister Jean Frangoto-Poncet. Minister Je ob tej priložnosti dejal, da Francija in Jugoslavija na enak način gledata na poglavitna načela mednarodnih odnosov — spoštovanje neodvisnosti, suverenosti, pravice sleherne države, da si svobodno izbira politično, gospodarsko in družbeno pot — skupna pa jim* Je tudi želja za dialogom ln sodelovanjem.
Spoštovanje teh načel se je tsrazilo tudi v skupnem sporočilu ob srečanju med predsednikoma Titom in Gtscar dom dTjtaingom 1976, je dejal francoski zunanji minister.
V Intervjuju, ki ga je dal minister Frangois-Poncet pred obiskom zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca v Parizu, je potem rečeno. da Francija pozna in visoko ceni vlogo Jugoslavije kot neuvrščene države, kakor tadi vlogo predsednika Tita, ki na mednarodnem prizorišču uživa velik ugled. Frangois-Poncet je poudaril, da lahko Francija in Jugoslavija ■ ■fnihninil sl lami primešate k teran, da hi v svetu prevladala mir ln poli-
tika popuščanja.
Odnosi med obema državama, Je dejal francoski minister. so v celoti zadovoljivi ln naj bi se tudi v prihodnje razvijali v duhu spoštovanja ln prijateljstva kakor doslej. Odgovarjajoč na vprašanje o gospodarskem sodelovanju, Je francoski minister dejal, da je potrebno storiti vse, da bi se to sodelovanje ugodno razvijalo tudi v prihodnje.
Kljub temu, da je vrednost trgovinske menjave v lanskem letu dosegla 3 milijarde frankov, razumemo zaskrbljenost Jugoslavije zaradi neskladja v tej menjavi, je dejal francoski zunanji minister ter dodal, da si bo Francija tudi vnaprej prizadevala poglobiti in raz-
širiti industrijsko sodelovanje med podjetji v obeh državah.
Francija je tudi aktivno sodelovala v pripravah na pogajanja med Jugoslavijo in evropsko skupnostjo. Frangois-Poncet je poudaril, da Je ev. ropska skupnost zelo zainteresirana za razvoj odnosov z Jugoslavijo. Dejal je, da bo sprejem novega sporazuma vsekakor prispeval k skladnejšemu razvoju medsebojne menjave.
Ko je omenjal francoski predlog vladam 35 držav, udeleženk konference o evropski varnosti in sodelovanju, naj bi sklicali konferenco o razorožitvi, Je francoski minister dejal, da so neuvrščene in nevtralne države podprle to
na temeljna načela
pobudo. Izrazil Je upanje, da bo mednarodna dejavnost na področju razoroževanja letos zaznamovana z realizmom in da bo dala dobre rezultate.
Politika popuščanja nikdar ni bila potrebnejša In aktualnejša kot danes, je dejal Frangols-Poncet. Poudaril je, da je potrebno storiti vse, da bi bU sestanek KEVS v Madridu uspešen.
Govoreč o dialogu Sever-Jug 1e francoski minister ugotovil, . da pogajanja »stopicajo na mestu«, vendar Je poudaril, da mora postati dialog med industrijsko razvitimi in državami v razvoju poglavitna sestavina mednarodnih odnosov — sestavina, ki bo pripeljala do ustvarjanja novega mednarodnega gospodarskega reda. Industrijsko razvite in države v razvoju so skupaj odgovorne za rešitev danih problemov — rešitev, ki bo računala s težavami pa-vih ln drugih kakor tudi z nujnostjo, da se sedanji gospodarski odnosi v svetu spremene, je dejal francoski minister Fran-gois-Poncet.
ne zveze preko obeh držav s Srednjim vzhodom zelo velik pomen.
V zvezi s perečimi mednarodnimi vprašanji so na pogovorih ugotovili, da imata državi o številnih problemih zelo podobna ali enaka mnenja. Po oceni obeh držav je zelo pomembno, da bi politika popuščanja napetosti prevladala po vsem svetu, zato državi poudarjata potrebo po večjih prizadevanjih, da bi ta proces postal splošen in stalen, v njem pa naj bi enakopravno sodelovale vse države.
Poudarili so pomembno vlogo konference o evropski varnosti in sodelovanju v prizadevanjih za krepitev zaupanja in sodelovanja na evropski ce-
Partijska teoretska revija ■ »Rdeča zastava« je temu vpra- I šanju posvetila viden članek v marčevski številki.
Brez odgovora na vprašanje, kakšna je bila dejanska vloga Mao Zedonga v kitajski zgodovini, se bo gibanje za »emancipacijo zavesti« ustavilo na pol poti, piše revija.
Tako je Mao Zedong dve leti in pol po smrti postal predmet dileme o tem, kako naj bi začeli »pravilno ocenjevati« njegovo vlogo.
Po 11. kongresu kitajske partije je mnogo zanimanja povzročilo stališče, ki ga je v svojem referatu opisal predsednik partije Hua Guofeng. Hua je namreč dejal, da je Maov nauk potrebno razumeti »celovito«, ne pa ga razlagati s pomočjo iztrganih citatov ali udejanjati na dogmatičen način.
Kakor piše »Rdeča zastava«, so to stališče razumeli kot »zavračanje Maove zastave«, saj so bili »nekateri« prepričani, da mora vse, kar je Mao Zedung dejal, ostati veljavno enkrat za vselej.
»Vse kar je bilo v preteklosti, mora ostati nespremenjeno tudi v prihodnosti,« s temi besedami je revija strnila »filozofijo« tistih sil, ki nasprotujejo »pravilni oceni Maove vloge«.
Iz Mao Zedonga so v resnici ustvarili božanstvo — in. to nima nič skupnega z marksl-stično-leninistično tezo o vlogi osebnosti v zgodovini. Maove »citate« so spremenili v katekizem, njega samega pa v »božanstvo«, ki vse ve, ki zmore vse storiti in ki mu pripadajo vse zasluge. To je bila »zlaralba voditelja«, povzročili pa so jo Lin Piao in
Iran izvozil žo15 milijonov sodčkov nafte
TEHERAN, 18. marca (Reu. ter) — Iran je izvozil 15 milijonov sodčkov nafte, odkar je 5. marca obnovil izvoz. Dnevni izvoz je zdaj 2,5 milijona (prej 6,5 milijonov), medtem ko je 200.000 sodčkov namenjenih domačim potrebam.
lini in poudarili potrebo po aktivnem delovanju za skup-no uresničevanje sklepne listine iz Helsinkov, k čemur naj bi pripomogel tudi sestanek, ki bo leta 1980 v Madridu. Predstavniki Jugoslavije ln Grčije so izrazili podporo pobudam za ustavitev tekme v oboroževanju in se izrekli za splošno in popolno razorožitev tako na področju konvencionalnega kot tudi na področju atomskega orožja, pod strogim in učinkovitim mednarodnim nadzorstvom.
Spodbuda balkanskemu sodelovanju
Posebno pozornost so posvetili odnosom med balkanskimi
»četverica«.
Kakor piše časopis, je to bilo mogoče zaradi tisočletnega fevdalnega izročila na Kitajskem, katerega tradicija je »oboževanje carja«. Med kulturno revolucijo so ljudje živeli v nenehnem strahu — »strah pa ustvarja bogove«.
Ne da bi omenjala Mao Zedonga, toda z očitnimi aluzijami nanj nadaljuje revija, da so velike osebnosti v zgodovini tiste, ki so sposobne razumeti smer zgodovine in izraziti želje množic, s katerimi so v stalnih stikih.
»Nekateri, ki bi morali biti v prvih vrstah svoje dobe in ki bi morali voditi napreden zgodovinski trend, v trenutku zgodovinskih sprememb niso uspeli razumeti zgodovinskih sprememb ter so se oddvojili od množic. Takšna osebnost se v tem trenutku spreminja v udeleženca zgodovinske drame in igra v njej celo tragično vlogo, ljudstvu pa prepušča samo obžalovanje.
Vsak voditelj ima dobre in slabe lastnosti. Nihče ni izjema, nihče ni nepogrešljiv. Tudi predsednik Mao ni izjema. Nihče ne more zanikati njegovih napak in pomanjkljivosti, kakor tudi nihče ne sme zmanjševati njegovih zaslug za kitajsko ljiuidisltvo«, piše partijska revija.
Nezmerno »oboževanje voditeljev« se spseminja v svoje nasprotje, spreminja proletarskega voditelja v nekakšno »božanstvo«, s tem pa spreminja tudi njegovo naravo. Kadar se voditelj spremeni v »boga«, to nujno vodi k njegovemu izločanju iz množic. Ljudje ga sicer spoštujejo, ne morejo pa ga ljubiti.
Ne more biti dvoma o tem, da Maova zvezda nad Kitajsko počasi začenja bledeti. Proces »demistifikacije« se nadaljuje. Ko se bo dokončal, bo mogoče Jasneje oceniti pravo veličino Mao Zedonga, njegove zasluge za Kitajsko, kakor tudi njegove napake in pomanjkljivosti.
Kot prelomno omenjajo zdaj leto 1957. Od takrat je na Kitajskem dominirala »levičarska tendenca« — ugotavlja kitajski tisk. Del odgovornosti za to pade v vsakem primeru tudi na Maa.
ALEKSANDAR NOVACIC
državami. Jugoslavija in Grčija soglašata, da dvostranski odnosi v duhu sporazumevanja, sodelovanja in dobrososedskih odnosov ustrezajo interesom vseh držav tega dela sveta ter služijo miru in varnosti na Balkanskem polotoku in v Evropi. Kot so poudarili, bosta državi tudi v prihodnje spodbujali sodelovanje balkanskih držav na gospodarskem ln tehničnem področju na podlagi resolucij, ki so, Jih sprejeli na sestanku strokovnjakov balkanskih držav v Atenah.
Obravnavali so tudi položaj na Cipru, ki ogroža mir in stabilnost na tem območju. Jugoslavija in Grčija se zavzemata za pravično in dokončno rešitev tega problema, s katero naj bi republiki Ciper zagotovili neodvisnost, ozemeljsko nedotakljivost, suivere. nost in neuvrščenost v okviru resolucij generalne skupščine in varnostnega sveta OZN. Državi se zavzemata za čimprejšnjo obnovitev pogajanj med grško in turškociprsko skupnostjo pod pokroviteljstvom generalnega sekretarja OZN.
Jugoslavija in Grčija poudarjata potrebo po takojšnji rešitvi krize na Bližnjem vzhodu, ki resno ogroža svetovni mir, in podpirata vsa prizadevanja za celovito in pravično rešitev bližnjevzhodnega prob- ( lema, s katero naj hi palestinskemu ljudstvu zagotovili legitimne pravice, državam tega dela sveta pa trajni mir in varnost.
Predstavniki obeh držav so potrdili, da Jugoslavija in Grčija podpirata načela in cilje OZN, kot tudi prizadevanja te organizacije za ohranitev miru, varnosti in mednarodnega sodelovanja. Poudarili so pomen, ki ga pripisujejo krepitvi učinkovitosti njene aktivnosti, vključno z doslednim izvajanjem resolucij organizacije OZN.
Ko so obravnavali pereče probleme mednarodnih gospodarskih odnosov, so se izrekli za tesnejše sodelovanje držav v razvoju. Jugoslavija in Grčija soglasno menita, da si je treba še naprej prizadevati za vzpostavitev nove mednarodne gospodarske ureditve in da je treba premostiti prepad med državami v razvoju in razvitimi državami v skladu s sklepi posebnih zasedanj OZN.
Predsednika obeh vlad sta izrazila prepričanje, da bodo obisk predsednika grške vlade Konstantina Karamanlisa v Jugoslaviji, njuno srečanje in pogovori predstavnikov obeh držav nova spodbuda za poglabljanje prijateljstva in razvoj vsestranskega sodelovanja med Jugoslavijo in Grčijo v korist miru v svetu.
Predsednik vlade republike Grčije Konstantin Karamanlis je povabil predsednika zveznega izvršnega sveta Ve-selina Buranoviča na uradni obisk v Grčijo. Le-ta je povabilo sprejel z zadovoljstvom. Datum obiska bodo določili kasneje.
Angola terja sejo varnostnega sveta
NEW YQRK, is. marca (AFP) — Angola terja sejo Varnostnega sveta, na kateri bd pretresli najnovejše vpade južnoafriških rasistov na njeno ozemlje. Razprava o angolski zahtevi bo verjetno že v ponedeljek, kar bi pomenilo, da bi sovpadla s pogovori na ministrski ravni o dekolonizaciji Namibije.
Mao ni izjema
Vprašanje na Kitajskem: kako pravil-no ocenjevati vlogo Mao Zedonga
OD DOPISNIKA TANJUGA
PEKING, 18. marca — Kitajski politiki ne marajo besede »demaoizacija«, ki jo pogosto uporabljajo na Zahodu, kadar skušajo pojasniti spremembe, do katerih je na Kitajskem prišlo po smrti Mao Zedonga. Menijo, da je bolje in primerneje uporabljati besedo »demtstlfikacija«. — »Demi-stlfikacija« pa se seveda nanaša n3 Mao Zedonga.
S TELEPRINTERJA
Amin pripravljen na pogovore
NAHtOBI, 18. marca (Tanjug) — Ugandski predsednik Idi Amin Je povabil člane diplomatskega zbora v Kampali, naj obiščejo prizorišče bojev v sedanji ugandsko-tanzandjski vojni ter se prepričajo o njenem obsegu in uničevanju. V razgovoru z delegacijo diplomatskega zbora, ki jo je včeraj kot doajen vodil jugoslovanski veleposlanik Milan Oosevskl, v kateri pa so bili še veleposlaniki Francije, Indije in Cen-bralnoafriškega cesarstva, je predsednik Amin zahteval, naj veleposlaniki, akreditirani v Kampali, zaprosijo svoje država za materialno to moralno pomoč Ugandi, to za posredovanj e pri tanzanijskem predsedniku Nierereju, naj umakne svoje sile iz Ugande.
Predsednik Amin je potem povedal, da mu je posredniška misija Nigerije predlagala, naj bi se sestal s predsednikom Niererejem v glavnem mestu Burundija, vendar to zanj ni sprejemljivo zaradi velikega števila ugandskih beguncev v tem mestu to zaradi bližine fronte. Isto velja tudi za Ruando, je dejal Amin, to dodal, da se je s predstavniki Tanzanije pripravljen sestati »v katerikoli drugi nevtralni, ne-uvrščeni afriški ali zunajafriški državi«.
Predsednik Amin je izčrpno spregovoril o položaju na bojišču to povedal, da je frontna linija trenutno pri mestecu Lukaya, 20 kilometrov severno od mesta Maska proti Kampe!, da pa je glavnina napadalčevih sil okrog mesta Mbara-ra, 137 kilometrov od Asake na jugozahodu.
V Argentini izginilo 61 novinarjev
BUENOS AIRES, 18. marca — Časnik Buenos Aires He-rald, ki Izhaja v angleščini, je objavil seznam 61 novinarjev, ki so v zadnjih treh letih izginili v Argentini. Družine izginulih novinarjev so ustanovile odbor, ki bo poskusil zvedeti kaj več o usoda svojih sorodnikov. Spisek izginulih je, kot" piše Buenos Aires Herald, osupljiv, kajti doslej je veljalo, da v Argentini ni izginilo več kot trideset novinarjev, odkar je prišla na oblast vojaška hunta. List je hkrati objavil tudi seznam 80 novinarjev, ki so trenutno zaprti.
Vzlet po desetih dneh
SYDNEY, 18. marca (Tanjug) — Potniško letalo DC 10 malezijske družbe MAS, ki ga delavci na sydneyskem letališču niso hoteli oskrbeti z gorivom, je po desetih dneh la odletelo iz Avstralije. Po intervenciji vlade so ga z gorivom založili v neki vojaški bazi, kajti akcija sindikata transportnih delavcev je, po besedah predstavnika vlade, »škodovala ugledu Avstralije to njenim odnosom s prijateljskimi državami.« Predsednik sindikalne zveze, ki je v znak solidarnosti z 22 uslužbenci malezijske letalske družbe, aretiranimi zaradi stavke, podprla akcijo letaliških delavcev, pa je izjavil, da bodo v Avstraliji še naprej bojkotirali malezijska letala.
Tanjugov dopisnik predsednik kluba dopisnikov
BANGKOK, 18. marca (AP) — Dopisnik Tanjuga iz Bangkoka En ver Mulahusič je bil izvoljen za predsednika kluba tujih dopisnikov na Tajskem. Na letni konferenci sta bila za podpredsednika izvoljena japonski dopisnik za list Jomuri Simbun ter ameriški dopisnik agencije UPI.
Grčija uvaja poletni čas
ATENE, 18. marca (AFP) — Kot je sporočil predstavnik vlade bo Grčija s 1. aprilom uvedla poletni čas. Opolnoči med marcem to aprilom bodo kazalce pomaknili za uro naprej, poletni čas pa bo veljal vse do 29. septembra.
Venezuelska nafta bo dražja
CARACAS, 18. marca — Med prvimi ukrepi, ki jih ja sprejela nova venezuelska vlada, je podražitev nafte. Od 1, aprila bo sodček dražji za 1,72 dolarja. Minister za energetiko to rudnike Oalderon se je pri tem skliceval na odločitev organizacije izvoznic nafte, da bodo letos vsake tri mesece za slaba dva dolarja podražile sodček nafte. Venezuela pa bo ceno v kratkem še dvignila, ker mora zaradi pomanjkanja nafte na svetovnem trgu načrpati več, kot predvidevajo venezuelske smernice o varovanju naravnih bogastev v državi.
Osem novih satelitov
MOSKVA, 18. marca (TASS) — V Sovjetski zvezi so izstrelili osem novih satelitov iz serije Kozmos, opremljenih z napravami za raziskovanje vesolja. Vsi obkrožijo Zemljo v 115 minutah to so od nje oddaljeni največ 1526 km.
V sovjetski akademiji znanosti so včeraj pomen vesoljskih raziskav potrdili tudi z izvolitvijo vesoljskega znanstvenika Borisa Petrova za podpredsednika (enega od osmih), ki bo koordiniral delo akademije na pordočju raziskovanj vesolja.
Raul Castro v Bolgariji
SOFUA, 18. marca (TASS) — Prvi sekretar CK bolgarske partije Todor Živkov to drugi sekretar CK KP Kube ter minister oboroženih sil Raul Castro sta imela v Sofiji pogovore o razvoju bilateralnih odnosov ter o vrsta aktualnih mednarodnih vprašanj.
Madžarski premier v Kuvajtu
KUVAJT, 18. marca (AP) — Madžarski premier Lazar je prišel na tridnevni uradni obisk v Kuvajt. Z najvišjimi kuvajtskimi državniki se bo pogovarjal o gospodarskem sodelovanju ter mednarodnih političnih vprašanjih, ki jih odpira mirovni sporazum med Egiptom in Izraelom.
Podpredsednik ZDA v Južni Ameriki
WASHINGTON, 18. marca (AFP) — V/alter Mondale, podpredsednik ZDA, bo ta teden obiskal Brazilijo in Venezuelo, da bi se srečal z novima predsednikoma teh dveh držav. Po prvotnem načrtu bi se moral udeležiti že obeh Inavguracij, vendar je pot odložil zaradi Carterjevega bivanja v Kairu to Tel Avivu.
Pogovori o Falklandskih otokih
LONDON, 18. marca (AFP) — Falklandski otoki, ki so predmet spora med Veliko Britanijo in Argentino, bodo tema novega srečanja visokih funkcionarjev obeh držav 21. marca v New Yorku. V pogovorih bodo pretesli tudi gospodarske stike, med njimi zlasti vprašanja, ki jih sproža ribolov.
nEznnm leteEi prhhueti-
resnica ali utuara ?
27 nadaljevanje
Začasna materializacija?
Mnogi opazovalci so troeh vtis, da je NLP v trenutku tzgbvi Tako imenovani »trdi« pojavi, ko je NLP jasno zaznaven kot trden, kovinski predmet, nedvomno pomenijo začasno materializacijo v zemeljskem ozračju, tako imenovani »mehki« pojavi. ko je neznani leteč: predmet viden v sab risam obliki, pe eno izmed faz materi ■Uai ni je. NLP se potemtakem ne ujemajo ■ natano pojmi ta predstavami o vesoljskih ladjah kot izdelanih strojih oziroma napravah. la ohranijo materialno ta stroj no strukturo ves čas medzvezdnega poleta
Kljub temu pe so leteč: predmeti, raj letajo v planetnem ozračju Večina poročal jih dejansko opesuje kot leteče predmete
Za vesoljsko kadjo na medzvezdnem po letu ta bilo kaj malo smotrno ta smiselno ohraniti materialno strukturo, če upoštevamo, kako daleč so osončja vsaksebi v času
ta prostoru to kako velikanske so razdalje. Potemtakem so medzvezdni poleti izvedljivi šele, ko so pri rede1 vesoljske ladje, ki letijo s približno svetlobno hitrostjo. Trenutno ni mana pogonska energija, vsaj ne na Zemlji, ki U to omogočala.
Bližnjice skozi prostor In Eas
Tratite ladje, ki potujejo od zvezde do zvezde, očitno hranijo znanstvena spoznanja, o katerih sl ml ne drznemo niti sanjati. Takšna revolucionarna spoznanja jim pač omogočajo bližnjice skozi druge razsežnosti česa ta prostora. Dematerializacije veseljake ladje je zelo verjetno prvi pogoj za to. Neznani leteči predmeti se v svojih pojavnih Oblikah to ravnanju uje mejo s takšnim modelom.
Kaj so torej NLP v resnici? Mnenja o tem se dej ko prej močno razhajajo. New varšld zdravnik ln psihoanalitik dr. Emes< Tavaš na primer pravi takole:
»Podnevi ta ponoči nas Obdajajo NLP kot pojavi na nebu, ki samo čakajo, da jih
odkrijemo. Opazovalci jdh vidijo, marsikar beri tened njih jih tudi pravilno prišteje k tistemu, kar v resnici so: planeti, odsevi zvezd v zračnih plasteh, ki učinkujejo kot ogledala, polama svetloba, zvezdni utrinki, letala, baloni, kosi lesketajočega se papirja, ki ga je veter dvignili visoko v zrak, odtrgani šopi suhe prerijske trave, oblaki, goreči naftni vrelci, sateliti, Id se vračajo v zemeljsko ozračje, padala, poskusne rakete, odsevi žarometov ptice, roji mrčesa, otroški zmaji, majhnd zrakoplovi, mehurjl-kresndce, motnje v vidu, vrttacd prahu itd. Seveda pa je področje NLP postalo tudi zasebna lastnina prismuknjencev ta novo-verskih zagrizeneev.«
Tako Tavee. Profesor psihologije na univerzi Wyoroing pa je takole odgovoril na vprašanje o obstoju NLP:
»To me spominja na zgodbo o ženski z Irskega, kd so Jo vprašali, ali verjame v vile. Ne, je odgovorila, ampak vile so. Z neznanimi letečimi predmeti ni nič drugače. Naj so že karkoli, nedvomno so.«
Za zdaj se moramo sprijazniti z ugotovitvijo, pravijo nekateri drugi, da NLP kot pojav ni problem znanja, marveč izkušnje. Za tiste, ki so doživeli srečanje z neznanimi letečimi predmeti, je ta izkušnja stvarnost. Skeptiki, ki jim opazovalci poskušajo posredovati svojo osebno Izkušnjo, povsem razumljivo vztrajajo pri svojih dvomih. Prav gotovo pa preostane upanje, da se bosta znanje in izkušnja prej ak pozneje našla na skupni točki.
KONEC
Jutri začetek novega podlistka
B0SK0 JAKSIC:
Propad
iranskega
cesarstva
Novinar v Teheranu v odločilnih dnevih islamske revolucije, ki je pretresla svet, strmoglavila tisočletno monarhijo ter prinesla novosti, ki nas kar naprej presenečajo.
Blatna plast na cesti ogroža varnost vožnje
Zamazani žarometi skrajšujejo vidno polje, ne pa zavorne razdalje — Ob tem slabša lega vozila na cestišču
LJUBLJANA, 18. mttct — Zima ae poslavlja in le lahko trdimo, da se velika večina slovenskih voanlkov ne bo več ■popadala ■ zimskimi razmerami na cestah, kar pa seveda ie ne pomeni, da ao vozni pogoji dobri.
Blato z neasfal ti ranih stranskih cest in poti ter ostanki peska in solnih primesi ustvarjajo na cestah drsljivo plast. Zato obdobje med pravo zimo ta pravo pomladjo ni čisto brez nevšečnosti.
Blatna plast pa čeprav čl-sto tanka, bistveno podaljšuje zavorno pot in slabša lego vozila na cesti. To poslednje velja predvsem za prehitro vožnjo v ovinke ta nenadna zavijanja ter zaviranja, ki naj bi preprečila pesrečo.
Druga, na videa manj nevarna nevšečnost. Je blato, ki prši na prednjo šipo ta žaromete. Voda v rezervarčku in cevovodih za spiranje prednje Upe ie dolgo ne zmrzuje več, toda marsikdo tega morda niti opazil ni.
varno kratka. Dnevi so res čedalje daljši, toda možnost nesreče tudi, saj bodo robovi cest kmalu polni kolesarjev ta mopedistov.
Razliko med čistimi ta zamazanimi žarometi pa lahko
POD
PRISEGO
Hotela je, da ji kupim ko-Suh tn to ravno pozimi, ko ni turistične sezone in kot natakar nisem mogel pohiteti z zaslužkom.
kaj preprosto ugotovite s navadno krpo. Le en žaromet obrišite ta prepričali se boste, koliko dlje od zamazanega sveti. Minute vožnje, izgubljene zaradi brisanja žarometov, ne bodo zapravljene, čeprav se bo na koncu Izkazalo, da med vožnjo ni bilo nikake nevarne situacije. Manj utrujene oči so končno tudi nekaj.
Za konec morda še beseda o mavričastih krogih na šipi, ki ostanejo po pranju ta se jih še ■ takim Izpiranjem ne da odpraviti, so pa precej neprijetni, kadar vanje posvetijo močne luči nasproti vozečega avtomobila ali sonce. Učinkovito jih lahko odpravite z zobno pasto. Kak centi-meter jo iztisnete v kozarec, razredčite z vodo ta zmes namažete na šipo. Ko se posuši, plast odstranite s suho krpo.
VIKTOR VEST
S prižganimi lučmi bolj varni
LJUBLJANA, 18. marca — Nekajdnevno dževje s spremembo temperatur ponekod že kaže na pravo aprilsko podobo. Pravimo aprilsko glede na meglo, ld ponekod v Sloveniji v jutranjih urah krepko zmanjšuje vidljivost med vožnjo. Marsikdo od voznikov, seveda tistih, M vozijo s prižganimi lučmi ve, kako Je če prehitro pripelješ v to past brez prižganih luči. Kljub dragi električni energiji in žarnicam se akumulator ne izprazni tako hitro. Zato bi moralo biti več takh vernikov kot kaže naša fotografija...
Foto: Ivo Sen ve ter
ČBHI CESTNI KOLEDAR
Hitrost, neodločnost in utrujenost
Dobro nam jo je zagodel prejšnji vikend. Lahko bi mu tudi rekli prvi pomladanski vikend, če bi sodili po vremenu. Kolikor bodj je bilo prijetno v naravi, pa je bilo toliko manj prijetno na naših cestah. In toliko bolj nevarno, če seveda sodimo vsaj po številu smrtnih žrtev.
Na vikendaških vožnjah nas spremljajo pravzaprav tri osnovne nevarnosti. Prva je na vsak način hitrost. Seveda ne vsaka hitrost, ampak tista pretirana. Povezana je seveda z nestrpnostjo, čimprej priti na cilj. Oboje skupaj pa pomeni kar se da neprijetna, kaj samo neprijetna, tudi zelo nevarna prehitevanja, ki v teh pomladanskih vožnjah vse prevečkrat pomenijo tudi nesreče z več mrtvimi. Pa če malo pomislimo, pridemo kaj hitro do spoznanja, da konec koncev z vsemi temi tveganji ta pretiranimi hitrostmi niti ne prihranimo toliko časa, da bi se tveganje izplačalo. Naj na drugem mestu omenimo še neodločnost.
Ta se ne kaže le na vikendaških vožnjah, ampak lahko to neodločnost opazujemo sleherni dan na naših cestah. In če boste pazljivo prebirali črne kronike boste kmalu opazili, da ta neodločnost po-
meni tudi marsikatero nesrečo. Kam bi zavil, levo ali desno. Na prvem ali drugem odcepu? Bi se ustavili tamle pod tistim drevesom, ali morda takoj za mostičkom. Dokler se odločamo o vseh teh tako pomembnih vprašanjih, pa smo lepo pravilno nakazali smer, nakazali z večkratnim rahlim pritiskom na zavoro namero, da boste ustavili, je vse v redu. če pa kar nenadoma »švignemo« čez cesto, ustavimo ali tudi zavijemo desno, pa spravljamo v nevarnost celo vrsto cestnih sotrpinov.
Na koncu je seveda še utrujenost. Ce voznik v letu dni pTevozi 10.000 km, od tega v soboto in nedeljo po 100 in več kilometrov, se to gotovo ne konča dobro. Kajti avtomobilska utrujenost je čudna stvar. Ce smo utrujeni doma ležemo in zaspimo. V avtu pa sedimo in če zaspimo, se na koncu lahko krepko presenečeni zbudimo, če se!?
Minuli teden je na slovenskih oestah umrlo za posledicami prometnih nesreč 17 ljudi. Velika večina od petka popoldne do nedelje zvečtfr. Med smrtnimi žrtvami je tokrat šest pešcev, štirje kolesarji, trije vozniki osebnih avtomobilov in dva potnika, traktorist ter motorist.	G. K.
MINULI TEDEN
LETOS ŽE
MRTVI
Tretja nevarnost to umazana stekla žarometov. Raziskave ao pokazale, da vozniki zaznajo slabšo svetilnost žarometov šele. ko se zmanjša sa 40 odstotkov, torej ck> takrat vozijo tako, kot da bi Imeli pred seboj cesto osvetljeno v običajni razdalji.
Ta razdalja pa je za večino avtomobilskih žarometov že pri dovoljenih 60 kilometrih na uro (v naseljih), za nekaj metrov krajša od zavorne razdalje, ob poslabšani svetilnosti žarometov pa že kar ne-
Za varnejši promet v
Srbiji
BEOGRAD. 18. marca (Tanjug) — Po osnutku zakona o spremembah ta dopolnitvah zakona o varnosti v cestnem prometu, ki so ga ■prejeti na današnji seji izvršnega sveta skupščine SR Srbije, bodo poslej, kot je predvideno, prometne nesreče s hujšimi ali smrtnimi posledicami za udeležence in tiste nesreče, v katerih je nastala večja gmotna škoda, obravnavali drugače, kot one z manjšo gmotno škodo. Kot Je pričakovati. bodo tako na minimum skrčili zarirže-ver.je ta oviranje prometa ■oradi manjših trčenj ter preprečili druge nesreče, ki navadno nastanejo zaradi gneče eto nesrečah.
Določila novega predvidevajo da je udeleženec prometne nesreče, v kateri je bil kdo ranjen ali mrtev. dolžan na kraju nesreče počakati, da pridejo organi, ki bodo izvedli preiskavo. Te osebe so hkrati dolžne poskrbeti tudi za varnostne «duepe. da ne bi prišlo do nov« prometne nesreče, in o nezgodi obvestiti najbližjo postajo milice.
Ce Je škoda, nastala v prometni nesreči, manjša od 10.000 dinarjev, predpisuje novi zakon, da morajo ude. ločenci nesreče takoj s ceste umakniti vozilo in druge predmete ter drug drugemu pokazati osebno izkaznico in dokumente o registraciji, za. varovanju ta vozniško dovoljenje.
Po novem zakonu bodo taneU večja pooblastila tudi delavci uprave javne varnosti v primerih, ko so vozila parkirana v skladu s predpisi ali na kraju, kjer ogrožajo ah ovirajo promet ta pešce, kakor tudi v primerih, ko vozila niso pravilno registrirana ali ustrezno opremljena za tasti letni čas.
Lažni recepti za drogo
Kupovali so prazne formularje, jih izpolnjevali in ponarejali ter se tako v lekarnah oskrbovali z različnimi mamili
ZAGREB, 18. marca — Na zagrebškem okrožnem sodišču se Je začela glavna obravnava proti sedmim mladim ljudem obtoženim ponarejanja zdravniških receptov.
S temi recepti so leta 1977 v zagrebških lekarnah večkrat kupili mamila obtoženi: učenec Goran Brkič <19 let), uslužbenec Dragutin Taslak <27 let), njegova žena, strojepisa Renata Taslak (25 let), Srečko Žunec <24 let), Zlatko La-stavec (22 let), študent Dragomir Jakovljevič (23 let) in vodni Inštalater 2eljko Ko-pinč (24 let), vsi iz Zagreba.
Prvoobtoženega Gorana Brkiča obtožnica bremeni, da je novembra leta 1977 v Zagrebu s pomočjo originalnih
Izgon iz Avstrije
LJUBLJANA, 18. marca — Te dni so avstrijski varnostni organi preko mejnega prehoda Šentilj deponirali v domovino 31-letnega Jožeta Obreza iz Ljubljane. Avstrijski varnostniki so v fantu, ki je že večkrat ilegalno prestopil mejo, takoj »začutili« nekaj nevsakdanjega. Obrez je res že star znanec naših delavcev organov za notranje zadeve.
S.
Moške
srajce
Na posebnem pultu v pritličju ljubljanske veleblagovnice Nama pri pošti bodo od 19. do 24. marca prodajali moške srajce (dolgi rokavi) v različnih vzorcih in barvah po posebno ugodnih cenah. in sicer od 129,50 do 149,50 din.
Enake srajce bodo po ugodnih cenah prodajali tudi v veleblagovnicah Nama v Škofji Loki in Kočevju.
111 O. A.
Kadarkoli potrebujete mali oglas pokličita
sprejem malih oglasov po telefonu v dnevniku Halo
receptov zdravstvenih domov »Trnje«, »Medveščak« in »Trešnjevka« na bianco recepte, ki Jih je dobil v prosti prodaji, odtisnil žige in napisal recepte za mamili heptanon in vajeron. Na javni obravnavi je Brkič priznal, da je tako dobil mamila v lekarni na Svačlčevem trgu, vendar je poudaril, da je ponje hodil sam, čeprav v obtožnici piše, da Je bila z njim tretjeobto-žena Renata Taslak. Čeprav pravi, da tega heptanona ni prodajal, Brkič priznava, da ga je delil s šestoobtoženim Dragomiram Jakovljevičem, osem tablet pa je dal zakoncema Taslak. Brkič tudi zanika. da je ponarejal recepte s sedmoobtoženim Koplnčem in da je skupaj z njim hodil v lekarno po mamila. Pristavil je, da zna Kopinč tudi sam ponarejati recepte. S svojo iz-Javo je Brldč pomagal Jakovljeviču. Dejal je, da Jakovljevič ni vedel, da kupuje heptanon s ponarejenim receptom in da ni bil poleg, ko Je Brkič ponarejal te recepte.
Dragutin Taslak Je priznal, da Je leta 1977 na enak način ponaredil dva ali tri recepte, ne pa deset, kot navaja obtožnica. Taslak zanika, da je konec julija leta 1977 v Zagrebu kupil pet gramov hašiša od neznanca z vzdčvkom »Bebl« ali »Pepi«.
Obtožnica navaja, da je Taslak za hašiš plačal 500 dinarjev in ga nato prodal svojemu sosedu Petru Stamolu. Taslak tudi zanika, da je Stamolu septembra istega leta prodal za 500 dinarjev marihuane in trdi. da je šlo za »peščico navadne suhe trave«!
Renata Taslak Je priznala, da je bila z Brkičem, ko je 10. novembra kupil mamila v lekarnah na Iliči 39 in na Svačlčevem trgu. Zanikala Je, da Je sosedu svojega moža Petru Stamolu vbrizgavala morfij.
Glavna obravnava se je nadaljevala z zaslišanjem Srečka 2unca. ki je dejal, da Je heptanon kupil v lekarni na Trgu republike, in sicer z receptom, ki ga je dobil od neke zdravnice. Zlatko Lastavec je izjavil, da je v Ivanlčgrad-skoj ulici čakal pred lekarno, ko Je šel 2unec po heptanon. Lastavec je dobil recept od nekega prijatelja, katerega starša sta zdravnika. Dal ga je Taslaku, da bi ga »obdelal«.
Dragomir Jakovljevič Je izjavil, da je recept dobil od Gorana Brkiča. Ta mu je dejal, da ga lahko dobi od človeka, ki je zbolel za rakom.
Na vprašanje namestnice okrožnega javnega tožilca Milice Budak, zakaj se nekatere podrobnosti njegove izjave pred sodnim senatom razlikujejo od izjave, ki jo je dal preiskovalnemu sodniku, Je Jakovljevič odgovoril, da je imel pri sebi nekaj mamila, ko so ga prijeli, in da ga je v strahu — pogoltnil. Od tod tudi razlika ▼ izjavah, je dejal Jakovljevič.
Naposled so zaslišali Željka Kopinča. Priznal je, da je skupaj z Brkičem v svojem stanovanju ponarejal recepte in z njimi kupoval mamila v lekarnah v Novi Vesi in v zdravstvenem domu Remeti-nec.
Vsi obtoženci, razen Srečka Zunca in Zlatka Lastavca bodo še ostali v priporu. Po 30. marcu bo nadaljevanje obravnave.
ŠTIRIINDVAJSET UR
Izza avtobusa pred avto
KAMNIK, 18. marca — Sinoči ob 18.55 se je na regionalni oestl Duplica—Kamnik zgodila huda prometna nesreča, v kateri Je umrla 67-letna Bogovolka Mihelič iz Zupančičeve 5 v Kamniku.
Do nesreče je prišlo na Ljubljanski cesti na avtobusni postaji pri Zapricah, ko je Miheličeva izza avtobusa prečkala cesto. Takrat je pripeljal z osebnim avtomobilom ljubljanske registracije 19-letnl Marjan Bergant iz Jelovškove 15 ▼ Duplici in zbil Miheličevo po cesti, ki je bila na mestu mrtva.
Ž. H.
Motorista čelno trčila
KRANJ, 18. marec — V silovitem čelnem trčenju motornega kolesa in kolesa z motorjem Je v soboto ob 21.35
na Jezerski cesti v Kranju umrl 47-letni Anton Rebolj iz Suhe 25 pri Predosljah. Rebolj se Je peljal s kolesom z motorjem od Britofa proti Kranju. Na ravnem delu Jezerske ceste mu je po levi strani nasproti pripeljal z motornim kolesom kranjske registracije 31-letni Kosta Sof-rič iz Jezerske 94 v Kranju. Trčenje je bilo tako silovito, da je Rebolj zaradi hudih ran umil, motorist Kosta Je laže ranjen.
M. K.
Padel z mopedom
MURSKA SOBOTA, 18. marca — Včeraj okrog 17.30 se Je 30-letni Karel Gomboc iz Korovec peljal z motornim kolesom po Kidričevi ulici v Murski Soboti proti Tišini. Za križiščem Kidričeve in Cankarjeve ulice, pred odcepom ceste v ulico Juša Kramarja je padel z motornega kolesa. Ker je bil ranjen, je iskal zdravniško pomoč.	R.
Ponarejevalki za šalo
Čudne igre »zaposlenih« uslužbenk — Pot tisočaka v gostilno, v pivski žep in nato še naprej v drugo gostilno
NOVO MESTO, 18. marca — Govorice o ponarejenih tisočakih in razpečevalcih teh bankovcev v Spodnjem Posavju niso povsem izmišljene, le močno pretirane. Ob letošnjih pustnih prireditvah pa so jim ljudje še marsikaj dodali tn prilepili. Pojdimo od začetka, kako je bilo?
V Krškem imajo industrij, sko podjetje gradbenega materiala »SAVA«. Podjetje ima sodobno kopimico. Letos 30. januarja ste se uslužbenki, ki delata v kopimici, najbrž zaradi preobilice dela, bistroumno spomnili, da bi poizkusili prekopirati novi tisočak. Kar navdušeni sta bili, Sako je izgledal prekopira-nec. Brž sta jih napravili še nekaj in z njimi »obdarili« souslužbenke in sodelavce v pisarni SAVA. Bojda ste to napravili za »hec«.
Drugega februarja zvečer je manjša skupina, med katerimi je bilo tudi nekaj »obdarjencev« iz SAVE Krško, v gostilni Les na Čatežu slavila rojstni dan enega od njih. Dobre volje kot so bili, so se podpisovali gostilničarju v spominsko knjigo. Eden od podpisovalcev pa Je v knjigo podtaknil tu-
di tisočak »Made in SAVA«. Kmalu ga je našel gostilničar in ga ogledoval skupaj z drugimi gosti. Menili so, da gre za potegavščino. Šestindvajsetletni Jože B. iz Brežic pa je ponarejeni tisočak lepo spravil v žep. Dva tedna pozneje, 13. februarja, se je Jože B. odpravil na popivanje po Krškem in Brežicah. Okoli ene ponoči je privandral v motel na Čatežu, dobil tam družbo, za vse naročil pijačo in račun poravnal s krškim »tisočakom«. Natakar Je bankovec sicer malo ogledoval, češ, ga nisi morda imel v pralnem stroju, ker je tako blede barve, vseeno pa ga je sprejel. Sele pri štetju izkupička je ugotovil, da gre za ponarejen tisočak.
Jože B., ki je menil, da je na lahek način prišel do sto starih tisočakov, se Je
na hitro znašel v priporu. Strokovnjaki so takoj odkrili, kako so bili tisočaki ponarejeni, kriminalisti novomeške UJV pa so potem našli še kopirne stroje in naivni ponarejevalki, ki sta si, kot pravita samo za šalo, izbrali slučajno najmočnejši bankovec naše države. Kazenski zakon pa ne pozna nobenega dovoljenja igračkanja z državno valuto, zato se s to krško-brežiško zadevo sedaj ukvarja javno to-žilstvo, zadnjo besedo, bo pa imelo sodišče.
P. ROMANIC
\
MALA NOČNA KRONIKA
LJUBLJANA, 18. marca — V Kočevju Je odromal na mirno mesto Marjan V. Prišel je namreč v kavarno Zvezda ln brez vzroka začel pretepati sicer mirne poste. Bil je vinjen in Je grozil, da Jih bo Še nekaj časa pretepal.
•	Čeprav so bife KS Savsko naselje že zapirali, se Iz lokala nista hotela odstraniti Slavko O. In Vladimir B. S strežnim osebjem sta se sprla tako hudo, da je Vladimir med drugim začel razbijati tudi kozarce. Razkrilo se Js, da sta moža prišla v bife iz nekega drugega bifeja, kjer jima tudi niso hoteli več postreči. Žejni Vladimir je bil tako hud, da tudi ni hotel pokazati dokumentov, ampak jih je skrival v žepih. Pridržali so ga in prijavili.
#	V Kamniku na Tomšičevi »e .je znašel vinjeni Vladimir 2. Hodil Je gor in dol ln glasno vpil, 6pprav .je bila ie pozna ura, nato pa hotel razbiti okenska stekla na postaji milice. Dežurni miličnik ga je opozoril in mu svetoval, naj gre domov spat. Za kakih 15 minut Je Vladimir utihnil, nato pa začel kričati še glasneje. Pri tem je seveda resno ogrožal nočni počitek občanov. Miličniki so ga ponovno opozorili, vandar se za nasvete ni zmenil, zato so ga odpeljali na postajo. Fant tudi tu ni upošteval nasvetov, amoak je kričal naprej In se hotel z miličniki stepsti, oh tem pa je kričal, da hi rad šel domov in ubil očeta. Ker se ni umiril, so ga shranili v prostoru za pridržanje.
Na postajo je prišla celo njegova mama, da bi ga odpeljala domov, vendar je Vladko še naprej obljubljal grozovite reči, hkrati pa .je po prostoru razbijal in izzival pretep z varuhi reda. Seveda ga niso Izpustili, ampak so napisati predlog sodniku za prekrške ter napisali poročilo socialni delavki.
S.
Svet vzgojno varstvenega zavoda Krim-Rudnik Ljubljana — Orlova 7/VZ
razpisuje
proste naloge in opravila
RAČUNOVODJE
Pogoji: končana srednja šola ekonomske smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj v knjigovodstvu
Prija- > sprejema svet za. voda v 15 dneh po objavi razpisa.
Začetek dela 1. aprila 1979 oziroma po dogovoru.
2378
V /
iiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
••••
••••
••••4__
•• •••• •e •••• ••••••••
••M88M
ČGP DELO
vabi
vestne, zanesljive in dinamične sodelavce
ZA TOZD PRODAJA:
1. REFERENTA ZA OBISK PRODAJNIH MEST v podružnici Dela KOPER za določen čas.
Od sprejetega kandidata pričakujemo, da ima:
—	končano srednjo šolo ustrezne smeri
—	enoletne delovne izkušnje pri opravljanju enakega ali podobnega dela
—	vozniški Izpit B kategorije
in je pripravljen svoj pravilen odnos do dela dokazati v dvomesečni poskusni dobi.
ZA DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
2. KURIRJA
za časopisno založniško dejavnost
Od sprejetega kandidata pričakujemo, da ima:
—	končano osnovno šolo
—	vsaj trimesečne delovne izkušnje pri opravljanju enakega ali podobnega dela
—	poznavanje odpreme pisemske pošte in paketov
in je pripravljen svoj pravilen odnos do dela dokazati v trimesečni poskusni dobi.
PRIČAKUJEMO vaše prijave, ki jih z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega • dela pošljite kadrovski službi CGP DELO, Ljubljana, Tomšičeva 1, v 15 dneh od dneva prve
objave.
llllllllllllllllimilllllllllllllllllllimillllMIIIIlIllIlllllllMlHUllIllllIllHlIlllllllIlllllllllllllIHlIllIll
■•“SLOVENIJA
Ujeste
n. sol. o.
LJUBLJANA, Titova c. 38
objavlja
v delovni skupnosti Skupne službe prosta dela oziroma naloge:
1.	vzgojitelja učencev
Pogoji:
predmetna učitelj telesne vzgoje z najmanj esem najstmesečnimi delovnimi izkušnjami
2.	vodja oddelka rea|izacij'e
Pogoji:
ekonomist ali drug ustrezen poklic profila ekonomista s sedemindvajsetmesečnimi delovnimi izkušnjami
— ekonomski tehnik ali drug ustrezen poklic profila tehnika z oseminštiridesetmesečnima delovnimi izkušnjami.
Na delo sprejmeano za nedoločen čas.
Prijave z dokazali o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi v časopisu: SGP »Slovenija ceste« 61001 Ljubljana, Titova 38, kadrovsko splošni sektor.
_______________ .	2371
Joanna Marcus=
BARJE
21. nadaljevanje
»Dragec, te vedno gagajo.«
»Ne brez dobrega vzroka, priznati moram celo, da so boljši čuvaj kot vsak pes.«
»Ali res?« sem vprašala.
»Resnično,« je spet pojasnil Robert. »Pes morda ne bo zalajal na prijatelja, gosi pa se vznemirijo tako nad znanci kot neznanci. Best jih imam na trati poleg hlevov, predvsem zato, da mi ni trebe kositi trave, pa tudi zato, ker mislim, da je to na pogled kar privlačna perjad. Poleg tega pa so nezmotljiv alarmni sistem- Navadile so se na obi čajne prihode tn odhode hišnih pomočnikov in naju dveh. Ce bi se kdorkoli izmed nas približaj hiši v času, ki je po njihovem neobičajen, zagagajo, da »e prebudi vse barje. Zavoljo njih sploh ne potrebujemo zvonca na vratih .. Ampak ti, sladka moja June, potrebu ješ skodelico močne črne kave. Murdc bo že dobil svoje. Takoj ti Jo prine sem ■
»Robert je tako pozoren.« je dejala jine, »na vse misli.« Zleknila se je na
naslanjač in zaprla oči. »Kaj nisem srečna, da imam tako čudovitega moža, Rose?«
»Da,« sem rekla. Verjetno je bila to moja najbolj iskrena pripomba, ki sem jo izustila, odkar sem bila v En-dlu.
Robert je prinesel kavo, potem pa mi je pokazal mojo sobo. »V njej je tvoj oče preživel svojih enaindvajset let. Mislila sva, da ti bo všeč- Upava, da nimaš nič proti, če boš sama v tem delu hiše. Najina soba.je na drugi strani. Ce boš želela kaj, kar zavpij, vendar močno in glasno. Ce ti tema ni všeč, lahko pustimo luč na stopnišču vso noč.«
»Hišni Pošasti to prav gotovo ne bi bilo všeč.«
»Ne bi se preveč razburjala. Prenesla bi — upam,« se je nasmehnil.
»Meni luč ni potrebna. Ne bojim se teme, res ne.«
»Dobro.« Prijel me je z obema rokama. »Rose. tega še nisem rekel, vendar moram. Ne veš, kako hudo mi je zavoljo tvojega moža. To še vedno peče kot oekel, kajne?«
Vsaj enkrat se mi ni bdlo treba la teti ali izmikati- »Da.«
»To je neizogibno« Njegov lepo izo ">likovani obraz je bil žalosten in nje love precej tanke ustnice sočustvujoči zakrivljene. »Se vedno si tako mlada Skoda.«
Nato je govoril o najinih očetih ir •tarem očetu ter ponovil veliko dobrodošlih besed, ki sem jih že slišala iz •luninih ust, vendar tokrat niso zvenele tako pretirano navdušeno kot njene. »Želel bi, da ostaneš tu dalj časa kot
pa samo za vikend.«	I
Pojasnila sem mu, da potrebujem I novo zaposlitev. »Pri svojem zadnjem I delodajalcu sem bila zaposlena le za- I časno od lanskega maja. Sprva naj bd [ delala zanj nekaj tednov, kajti ostal naj bi v Londonu le krajši čas. Potem pa je ostal do sredine decembra in je medtem poslal po svojo ženo v Združene države.«
»Očitno je bil Američan?«
»Da. Plačeval me je tako dobro, da sem si lahko privoščila zimske počitnice. Na srečo sem izučena tajnica in povpraševanje po njih je v Londonu tolikšno, da samo dvigneš telefon ln že dobiš zaposlitev. Kljub temu pa se moram vrniti tja v torek, sicer se utegne zaposlovalna agencija premisliti.«
»No, Se že tako želiš. Sicer pa se morava o vsem tem kasneje še enkrat pomeniti. Večkrat moraš priti sem. Ta ko mend kot June, obema bo zelo ljubo, če prideš. Posebno še, ker se bo morala June v naslednjih mesecih dobro paziti...«
Nisem bila tako opita kot June, vendar sem morala pošteno napeti možgane. »Kaj se June ne počuti dobro?« šele nato me Je prešinilo. »Pa ne, da oričakuje otroka?«
Ozri se je nazaj po dolgem, ozkem hodndku, preden je odgovoril »Oba sd zelo želiva otroka. Ker pa je že nekajkrat imela splav, Je bolje, da Jd ne omenjaš nosečnosti, če ti tega sama ne bo povedala Družinski zdravnik me je posvaril, da je z ničimer ne smem vznemirjati. Upam, da ne boš zame rila. če borno imeli zategadelj bolj miren vikend.«	J j
PMIY CMVEVSKV:
Onkraj
__	21. nadaljevanje
Jessup je imel namreč težave, ko je siku Sal urediti vse potrebno, čb bi uporabil izolirni tank v kleti medicinske fakultete. Pa ne morda zato, kar bi iaolimi tank nenehno kdo uporabljal. V resnici ga sploh niso uporabljali. Iaolimi tanki so proti koncu šestdesetih let prišli iz mode, vsaj na vzhodni obali. Soba s tankom je bila že dolgo zaklenjena in nihče ni vedel, pri kom je ključ. Jessup ga je nazadnje le staknil, a ko je stopil v sobo, je ugotovil, da so ga spremenili v ropotarnico. Potrebna so bila tudi precejšnja popravila. Dalje, tank je bil brez pravšnje napeljave za audio in poligrafsko snemanje, pa tudi zvočna izolacij,' prostora Je zahtevala nekaj Izboljšav.
Sam tank je bil malo manjši od tistih ki ju Je Jessup nekoč uporabljal v Marylan du in Comeilu, in zato je bil še bolj podo ben krsti. Bil Je staromodnega tipa, s po krovom na tečajih. Stranice tanka so bile /sega meter dvajset visoke. Potrebno je bile samo kakih petinštirideset centimetrov vode. Jessup je torej lahko računal, da se bo potopil v tank šele v sredo popoldne, 7. januarja.
Medtem so kakim desetim podganam vbrizgali zmes in skušali določiti, kako dolgo ostane v organizmu, kako se po njem prenaša, ali ostane v limbičnem sistemu in kakšne so njene stične točke z drugimi kemikalijami oziroma kemičnimi sestavinami. Zmes je očitno imela sinergistični učinek. Se pravi, nobeni od posamičnih sestavin ni bilo mogoče pripisovati nenavadni vpliv spojine. Ko so podganam vbrizgali posamične kemikalije, jih niso nikjer zasledili, ker so v organizmu očitno razpadle in so jih našli le kot stranske produkte.
Toda ugotoviti so še morali, ali je sinergija vezana na vso zmes, ali pa morda le na kombinacijo dveh ozarama treh ali štirih njenih kemikalij. Takega niza poskusov se še niso niti lotili; utegnil bi zahtevati mesece. Parrish je zdaj sestavino proučeval že po nekaj ur na dan in začenjal je godrnjati. »Saj tej idiotski spojini posvečam več časa,« je godel, »kot pa lastnemu idiotskemu delu!«
V torek, 6. januarja, so dobili rezultate rentgenske kristalografije. Niso jih zadovoljili. Pregledane sestavine so se menda res vezale z DNK, a po drugi strani niso ugotovili nikakršnih pomembnih sprememb. Tik oo šesti zvečer je Parrish telefoniral Jessu-->u na dom in mu to sporočil.
»Nobenih sprememb ni pri DNK?« je prašal Jessup.
»Nobenih! - Vendar sem mnenja, da te -eči ne bi smel več jemati. Hudiča, to vendar ni LSD! Kaj praviš, koliko gramov te robe imaš že v sebi — dva, tri? Pri vseh teh antimetabohtih, ki so zdaj v tebi, se ti lahko razvije prav lep rak! To sranje fantastično dolgo ostane v organizmu!«
»Ah, daj no, Masan, saj smo pol ducate podgan napumpali s tem sranjlem, pa ni pri nobeni videti kakih škodljivih posledic!«
»Poslušaj, ne bi ti svetoval, da to sranje še jemlješ, dokler mu ne pridemo do dna. Kdaj naj bi bila soba s tankom nared?«
»Jutri.«
»Jutri!«
»Ti Arthur ni povedal?«
Parrish se je obrnil k Rosenbergu, ki je sedel na drugem koncu pisarne. »Kaj hudiča sta skuhala za jutri?«
»Saj sem ti včeraj povedal, da j® fant že uredil sobo s tankom!«
»Pa mu menda ne boš dovolil, da bo ša jemal to prekleto spojino, kaj?«
Rosenberg je puhal pipico in dolgo razmišljal, preden je odgovoril. Nazadnje j® sklenil roke v naročju, tik pod rastočim trebuščkom, in se bežno nasmehnil.
»Vsekakor smo pred mikavnim problemčkom, Mason,« je zamrmral, »in odpirajo se divje možnosti. Velike količine te snovi smo lokalizirali v hipokampusu. Hipokampus pa je močno povezan z valovi teta. Obstoje dokazi, da utegneš s spreminjanjem ritma valov teta spremeniti zaznavo časa. Zato bi ta snov znala biti nekakšen časovni člen. Lim-bični sistem je nemara sedež naših najglob-jdh predrojstnih spominov. Vsekakor pa ta snov povzroča halucinacije, ki so zagotovo prvinskega izvora.«
Zazrl se je v Parrisha, oči so mu od zanimanja žarele in rahel, zamišljen nasmešek miu je krivil ustnice.
»Da, prav rad bi v teh preiskavah napravil še en korak. Rad bi videi, kaj se bo zgodilo, če bo Eddie vzel še dvesto miligramov, se potopil v tank in se programiral v pradavnino. Hudiča, dvesto miligramov več ali manj ga menda ne bo pokončalo! Kaj te res vsaj malo ne mika?«
Tbrafec, 30. marca, ob 30.16, mala dvorana Slovenske filharmonije VLASTA DOLE2AL-RUS, klavir.
Bach. Beethoven. Matičič, F. Brahms.
Koncert Društva glasbenih umetnikov Slovenije lz cikla »ljubljanski umetniki Ljubljani«.
Vstopnina ▼ prodaji od 11. do 13. 1& od 18. do 19. ure pri blagajni
| GLEDALIŠČA
DRAMA SNG
HonMliUd, IR. marca, ob 10.30 — We6ti^-.d DIH ZU.ZjE. Abor. ma Dijaiki 6 večerni in izven. Nekaj vstopnic Je Je r prodaji. Torek. 30. marca, ob 193) — We-<Wrinrl- |XJH ZEMLJE. Ahrmma DJJaifci 7 večerni in izven. Ne-tej vstopnic Je k t prodaji.
LEVI ODER DRAME SNG Irfaod pod arkadami v Gradišču) Torek, 30. marca, ob 17. uri — Kole Cašule:	VRTINEC. Izven
abonmaja. Gostuje Stalno slovensko gledališče iz Trsta. Vstop, niče pri blagajni v Drami (tel. 30171). Režija in scena: IjtF bita Georgi jevski. Igrajo: Aleš Valič, Anton Petje, Bogdana Bratuš, Igor Sancin in drugi.
MALA DRAMA SNG (vhod iz Igriške ulice) Ponedeljek. 19. marca, ob 17. in 29. uri — Moličre: SGANAREL ALI NAMIŠLJENI ROGONOSBC (komedija). Za OS Riharda Jakopiča.
Torek. 30. marca, ob 30. uri — Mollčre:	SGANAREL ALT NA-
MISDENI ROGONOSBC (komedija). Izven abonmaja. Vstopnice pri blagajni v Drami (tel.
»m.
OPERA IN BALET SNG LJUBLJANA
Ponedeljek, 19. marca, ob 19. uri — B. Britten: UPRIZORILI BOMO OPERO ZA ABONMA D
In te en.
Torek. 30. marca, ob 1920 —
A.	Dvorak:	RUSALKA. ZA
ABONMA E ki izven.
Breda. 21. marca, ob 19. uri —
B.	Britten: UPRIZORILI BOMO OPERO. ZA ABONMA F ki
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Krekov trg S
Torek. 30. marca, ob 17. url — S. Miha] kov:	PENA. Abonma
red I In izven.
SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
Ponedeljek. 19. marca, ob E. uri: — Milan Jesih — GULLTVER. VELIK IN MAJHEN (po Jo-nachanu Swiftu). Predstava za Osnovno šolo »Bičevje«.
Ob 17. uri: Milan Jesih — GUL-LIVER. VELIK IN MAJHEN <po Jonathami Swiftu). Pred-
Tarek. 30. marca 1979 ob 30. url: MUsm Jesih — GULLTVER. VELIK IN MAJHEN (po Jonatha-nu Swiftu). PREMIERA. Slovensko mladinsko gledališče In Lutkovno gledališče v Ljub-IjarT. vabita na skupno uprizoritev igre Milana Jesiha: »Gulliver, velik in majhen«. Krstno uprizoritev je pripravila gostja iz Beograda režiserka SLobodanka Aleksič ▼ sodelovanju s sodelavci: 3-korvna podoba Meta Hočevar,
umetniški sodelavec Branko MU UčevU*. igralci: AU» Hcačem, Lucija Drolc, Bodo Vovk, Olga Grad, Sandi Pavlin. Niko GorAtč <ai-Ikrtji Mn4, SSn> Bo-Ufi. Marijin Trobec, Leot Cigoj, Jote Mre«, MltmaOmjl: Zore Dobre Frter Dougm. Brede Hrovatin. Botetter J<*±fi. Jernej Sta-pemik Jb Marko Vdfcevrh.
LUTKOVNO GUIMLIMi LJUBLJANA BOČNE U1B
Ponedeljek, 10. marce, ob Um Mtfian Jesih:	nTTt.T.TVTJt, VE-
LIK IN MAJHEN (po Jonet-heou Swiftu). Zakij. predetem m OS BUevje.
Ob 17. -is«: Milen Jesih: OOL-LTVER. VELIK IN MAJHEN (po Jonethanu Swiftu). Predstave aakljufiens te delegata. Torek, 30 marca, ob 30. tel: Milan Jenih CJULLrVER, VELIK IN MAJHEN (po Jonetheou Swiftu). PREMIERA.
Lutkovno gledal:«* Ljubije«* in Slovensko mjftdrneko giedali-ka vabita ne teupoo uprizoritev igre »GUKnrer, velik *a naften«. Krstno upraorttev beeerttin. ki pe je po motivih menegs SvriHore-ge dele neptsel Mite Jeeki, eo pripravili:	refliserke Stobodsnk*
Aleksu! v sodelovanju B Meto Bo-Sever (likovne podobe) k> Jeni jem Golobom (glasbene opreme). Pri predstavi sodelujejo naslednji Igralo! oniroma animatorji obeh fije-daltSfi: Silvo Bofcfi, Leči Cigoj. Zora Dobeic, Peter Dougan, Lucija Drolc. Niko Gorile, Olge Grad. Marija Jeraj. Bokdar Jo-kifi. Brede Hrovatin. Jote Mraz, Sandi Pavlin, JemeJ Slapernik. Alja Ecafierva. Marjan Trobec. Marko Velkavrh in Bodo Vovk.
Premiera bo v Slovenskem mia-dinksem gledaliKu v Ljdbljini, Trg vn. kmigieje ZKJ L
mestno gledalmc«
LJUBLJANSKO GLEDALIŠKA PASAŽA Ponedeljek. 10. marca, ob 10JO: A. Avckboum:	NORČIJE V
SPALNICI. Za abonma KOL L. Torek, 20. marca, ob 19JO: H. Pintar:	ZABAVA ZA ROJSTNI
DAN. Za abonma RED TOREK. Ob 19.30: Baletni koncert eku-pne t.tdt.te SOTLARJEVE. Gostovanje v KOČEVJU.
Četrtek. 22. marca, ob 1030: S. Mrožek:	GRBAVEC. Za abon-
ma RED N.
LUTKOVNO GLEDALIŠČ* JOŽE PENGOV DRAVLJE
Ponedeljek. 10. marca. Ob 10. url — Dane Zajc: PETELIN SE SE. STAVI. Gostovanje v Slivnici
pri Celju.	_____
Ob 14. uri — Dane Zajc: PETELIN SE SESTAVI. Gostovanje v Planini pri Sevnici.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE MARIBOR
Ponedeljek. 19. marca, ob 14JO — JurHč-Inkret: DESETI BRAT — za železniško prometno Solo Me-ribor.
Ob 10.30 — O. Roesinl:	SE-
VILJSKI BRIVEC — red beli.
KONCERTNI ATELJE DRUŠTVA SLOVENSKIH SKLADATELJEV (Trg francoska revolucije •) -tebi drevi na recital TRIA LORENZ. Spored: Vrabec, Kan. CuSer, Osterc, BoSifi, Klraly, Je*. Razstavlja akademski atikar Andrej Trobentar.
SK7-K
SPORED ZA PONEDELJEK
KINOTEKA, Miklošičeva c. X:
ob IB. uri amer. barv. film MOŽ KI GA JE TEŽKO UBITI. Režija:	William Fraker.
Glav. vi.: Lee Marvin, Jeanne
’ urtizbran^program dokumentarnih filmov, H (tudi te AORPT).
Ob 20. tul: Jubilejni program: franc.-meh. film VROCICA V EL PAU. Režija: Luls Bunuel. Glav. vi.:'.Gčrard Philipe, Maria PČlhc, Jean Servals, Miguei Angel Ferriz.
Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo.
KINO UNION:
LOUIS DE FUNES napada s svojim preciznim orožjem — smehom v franc. barv. CS filmu-— komediji BEDRCE ALI PERUTNIČKA (L/alle ou la culsae). Prod.:	Film Fechner,
1078. Glasba: Vladimir Cosma. Kamera: Claude Renoir. Scenarij In režija:	Claude Zldl. V
glav. ,1.: Louis de Funes, Mi chel Ooluche, Claude' Gensac, Ann Zacharias, Rajunond Bus-ateres In drugi. Brez predfilma! Predstava Ob IB., 17., 19. in 31. url.
KINO KOMUNA:
PREMIERA — amer. barv. WS film — drama JUNAKI (He-roes). Prod.:	Univensal. 1977.
Prikazan na Pestu 1978. Glasba: Jack Nitzsche. Fotografija: Frank Stanley. Montaža: Patrick Ken-nedy. Scenarij: James Carabat-sos. Režiser: Jeremy Paul Ka-gan. V glav. vi.: Henrjr Wink ler. Sally Field, Harrison Ford. Val Avery, Olivia Cole in drugi. Brez predfilma! Predstave ob IS., 17., 19. in 21. uri. (Naslednja filmska premiera bo Bunuelov film »Ta mračni predmet poželenja« s Fer-nandora dl Reyem ▼ glavni ▼logi).
Oto 10. url MATINEJA amer. WS Ulma LENNY režiserja Boba Fossa. Glav. vi.:	Dust.in
Hoffman in Vallerie Perrine. Po
18.	členu zakona o filmu mladini do 16. leta starosti ogled ni dovoljen. Zadnjikrat!
KINO VICU
nič več v Pariz, Se posebej tisti očarljivi nočni Pariz s svojim razkošjem barv, glasbe, plesa in Ae česa Je zdaj pred vami — v franc. barv. W dokumentar nem glasbeno-plesr.^m filmu PARIŠKI CRAZY HORSE (Crazy Hocse de Pariš). Prod.: Gcrard Beytout, 1978. Glasba: Jacques Morali. Kamera: Paul Rob ler. Scenarij in režija: Alain Bernardin, slavni vodja tega »razvpitega« zabavišča. Nastopajo solisti in članice ansambla »Crazy Horse«. Filmske novice št. 10.. Predstave ob 15., 17.,
19.	In 21. uri. Film ni primeren za otroke!
KINO ŠIŠKA:
amer. barv. W film — srhljivka CESARSTVO MRAVELJ (Em-pire of the Ants). Prod.: American International. 1977. Glasba: Dana Kaproff. Kamera: John Morson. Posebni efekti: Ukllnun A. Fraker. Scenarij po romanu H. G. Wellsa: Jack Turley. Režiser: Bert I. Gordon. V glav. ▼1.: Joan Collins, Robert Len-sing, John David Carson. Jac-queline Scott in drugi. Filmske novice št. 10! Predstave ob 16., 18. in 30. uri.
KINO SLOGA:
franc. barv. W erotični film MADAME CLAUDE. Prod.: Columbia, 1977. Glasba: Jean Sa-bar. Kamera: Louis Fraise. Scenarij: Andre Brunelin. Režiser: Just Jaeckin (avtor »Emanuel-le«). Igrajo: Fran^oise Fabian, Dayl Haddon, Murray Head, Klaus Kinski in drugi. Brez
predfilma! Predstave ob 10.. 10. in 30. uri. Otrokom ne dovo. Urno ogleda!
OTROŠKI KINO MOJCA: premiera — barv. film MOJ
PRIJATELJ SLON, film, ki pripoveduje o slonu, hranilcu družine z nastopanjem v cirkusu. Režija: M. A. Tirumingam. Igrajo: Raješ Kana, Tanudža in drugi. Predstavi ob 15.90 in 16. url. Vstopnice prodajamo uro pred začetkom predstav.
KINO KRIŽANKE: amer. barv. 05 Ulm SOKOLOVA SENCA. Režija:	George
MoGowen. Igrajo: Don Michael Vincent Dan George. Predstavi ob IB. in 20. uri. Prodaja vstop, nic uro pred predstavo.
KINO DOMŽALE: amer, barv. film PLACdlLO ZA STRAH, ob 30. uri.
KINO CENTER — KRANJ: hongkonški barv. karate film ZNAMENJA RDEČEGA' ZMAJA, ob IB., 18. in 30. urd.
KINO STORŽIČ — KRANJ: ital. barv. krim. Ulm POT MAMIL, ob 16., 18. in 30. uri.
KINO TRZIC:
amer. barv. vestern SIVI OREL, ob 18. uri.
Premiera ital. barv. erotične komedije OANTESRBURTJSKE ZGODBE, ob 20. uri. Tlim ni primeren za otroke!
KINO DOM — KAMNIK: danski barv. erotični Ulm ROMANTIKA V POSTELJI, ob 18. in 20. uri. Film ni primeren za otroke!
KINO RADIO — JESENICE: ital. barv. film BUE2FERJI, ob 17. in 19. uri.
KINO PLAVŽ — JESENICE: francoski barvni film GOSPA CLAUDE, ob IB. in 20. uri.
KINO DELAVSKI DOM —
HRASTNIK:
amer. vestem ZAKON MR35NJE, ob 19. uri.
KINO RADOVLJICA: hongkonški barv. karate Ulm SEDEM VELIČASTNIH SPOPADOV, Ob 20. uri.
KINO BLED:
angl. barv. Ulm SHIZO V VRTINCU VESTI, ob 20. uri.
KINO DEL. DOM — TRBOVLJE: amer. barv. CS vestem UPOR. NIK JOSEY WAU3S. ob 17. uri.
KINO SVOBODA —
TRBOVLJE H:
amer. filmska komedija VISOKA NAPETOST, ob 17. in 19. uri.
KINO ROGAŠKA SLATINA: amer. barv. vojni film FANTJE IZ TRETJE ČETE, ob 17. in 19.30.
KINO KRKA — NOVO MESTO: amer. barv. film IZGANJALEC HUDIČA, ob 17. in 19. uri. Mia-dini do 15. leta starosti ne dovolimo ogleda filma. Filma ne priporočamo gledalcem a slabimi živci.
KINO BREŽICE:
Špan. barv. film ISKALA JE SREČO.
KINO PARK — MURSKA
SOBOTA:
turški barv. W film LKILA IN MEDJUN, ob 18. in 20. uri.
KINO SVOBODA — ŠEMPETER: ital. film MANOJA, ob 18. in 20. uri.
KINO GLEDALIŠČE: ob 15.30, 17.46 in 30. uri amer. barv. krim. film V OSTROSTRELČEVI TARČI. Režiser: Stanley Kramer. V glav. vlogah: Gene Haclteian, Richard Wid-mark, Canfflce Bergen, Mickey Rooney.
KINO UNION:
ob 15.30, 17.45 in 20. uri hongkonški barv. kung fu film NEMI SAOLLN PROTI ZELENEMU ZMAJU. Zadnjič. Režiser: Lo Wei. V glav. vi.: Jacky Chan, Lung Juen-Er, Kum Kong.
KINO PARTIZAN: ob 16. uri predstava te upoko-
jence in izven z amer. barv. pust. filmom GUSARJEVO MAŠČEVANJE.
Ob 17.46 angl. barv. fantastični film LJUDJE, IZGUBLJENI V ČASU. Režiser: Kevin Connor.
V	glarv. vi.: Patrick Wayne, Sarah Douglas, Dana Gillesple, Doug MoClure.
Ob 30. uri MINI PEST 79 — jug. barv. film ZADNJI PODVIG DIVERZANTA OBLAKA. Režiser: Vatroslav Mimica. V glav. vi.: Slavica Jukič, Pavle Vuji-sič, Predrag Manojlovič, Ratko Bul jan, Ivica Bajer. Pokrovitelj MINI PESTA TO Je JEKLOTEH-NA Maribor.
KINO UDARNIK: ob 16.30, 17.45 in OD. uri amer. barv. CS glas. komedija BRILJANTINA. Zadnjič. Režiser: Randall Kleiser. V glav. vlogah: John Travolba, Oivia Newton John. Na zahtevo distribucije cene zvišane.
V	torek, 20. marca, bo ob 10. tul matineja v KINTJ PARTIZAN z amer, barv, pust, fimom BOB. BY DEERFLELD, ob 20. uri pa MINI FEST TO — s filmom JESENSKA SONATA.
OBVESTILA
KNJIGARNA Mladinske knjige v Neaorjevi ulici vabi na razstavo knijig, fotografij in rokopisov Josipa Murna-Aleksandrova, posvečeno 100-letntci njegovega rojstva. Razstava bo odprta do 34. marca.
2390-0
Republiški prometni inšpektorat SRS obvešča ,da bo oesfca R-333 na odseku Zagrebške ceste v Novem mestu zaprta za v« promet do 30. 6. 1979 zaradi gradnje kanalizacije. Obvoz je določen na relaciji: po Trdinovi Ha Kotarjev! uhci.
_______ 3435-0
V
zavod tivoli
REKREACIJSKO DRSANJE Je v torek ob 20., v sredo ob 10. in 21., v četrtek ob 20., v pe. tek ob 21., v soboto ob 10.. 14. In 20., v nedeljo ob 10. in 14. uri.
DRSALNA REVIJA Dne 20.3. bo REVIJA NAJBOLJŠIH DRSALCEV SVETA po svetovnem prvenstvu na Dunaju. Vstopnice so v predprodaji v T. I. B., Titova 11.
CENTRALNO KOPALIŠČE TIVOLI
V ponedeljek ob 16. in 20.30, v torek ob 10.30 in 20.30, v sredo ob 16. in 20.30, v četrtek ob 10.30, 16.30 in 20.30, v petek ob 16. in 20.30, v soboto ob 9.30, 13.30 in 18., v nedeljo ob 9. in 14. ml.
CUK KLUB
je odprt vsak dan, razen torka, od 20.30 do 02.30.
je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 20. do enih, ob sobotah od 15.30 do 19. m mlajše od 18 let in od 20. do enih za starejše. Ob četrtkih Je na sporedu stara glasba, ob nedeljah pa ROCK, OOUNTRY, BLUES, NOVI VAL . . .
KONCERT V HALI TIVOLI V okviru zadnje skupine turneje bodo kitarist JOHN MC LAUGH. LIN, LARRY CORYELL in PIACO DE LUCIA nastopili v Tivolski dvorani v petek, 28.3. Vstopnice v predprodaji v T. I. B., Titova 11.
K
Mladinska knjiga, moro1?* Ljubljana
vas vatol
na literarni večer a Rudijem Šeligo, ki bo 20. marca 1979 ob 16 .uri.
3334-0
SLOVENSKO GEOLOŠKO DRUŠTVO vabi na predavanje prof. dr. Nikola Pantiča iz univerze v Beogradu: Sjajni škriljci alpljsko-himalajskog orogena i metode njlhovog proučavanja. Predavanje bo v torek, 20. marca 1979, ob 18. uri v sobi 206 na Aškerčevi 00-11.
1989-P
DEŽURNI
ZDRAVNIK
LJUBLJANA
1.	Nujna ambulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle: neprekinjeno v Urgentnem bloku Kliničnega oentra (vhod iz Bohoričeve ulice):
Za otroke in mladino do 15. leta starosti:
—	ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih Zdravstvenega doma Ljubljana,
—	ponoči od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti — Pediatrične klinike — Vrazov trg 1, tel.: 310-246.
2.	Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite tel. Št.: 323-060.
V	primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa po tel. št.: 94.
Za otroke in mladino do 15. leta starosti se ob delavnikih od 7. do 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih pa bo zagotavljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto.
V	takem primeru kličite po tel.: 323-060.
3.	Prebivalci občine Grosuplje — Ivančna gorica kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu po tel.: 783-039 ali 783-006, v odsotnosti zdravnika od 19. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa po tel. št.: 94.
4.	Nočna nedeljska In praznična dežurna zobna ambulanta je v zobni ambulanti Nebotičnik, Kidričeva 1, soba št. 7/H. Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in to vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj naslednjega dne, ob nedeljah in praznikih pa ves dan.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA MARIBOR
ZD Maribor, Ulica talcev 9, telefon 26-568
V mestu: dr. Borut Kosi; okoliška dežurna služba: dr. Janko Kirbiš in dr. Stjepan Ziger; ambulantna dežurna služba: dr. Andrej Veble; pediatrična dežurna služba: dr. Alenka Bezget.
DEŽURNA
LEKARNA
LJUBLJANA
Centralna lekarna, Prešernov trg 5.
MARIBOR
Tabor, Trg revolucije 3.
KLIC DIVJINE
Po J. Londonu priredil J. Mravliak — Riše: Ž. Lordanič
148. rie nikoli nisem videl takega psa,« Je rekel Thornton, ko Je nekega dne z družabnikoma gledal za Buckom, ki Je odhajal v gozd. »Saj je bolj divji kot domač. Poglej, kako se v njem borita zvestoba do tebe in želja po svobodnih prostranstvih!« je rekel Hans. Pete pa Je menil: »Če bi ta pes znal govoriti, bi nam gotovo povedal nadvse zanimivo zgodbo o svojem življenju. Stavim, da Je bU nekoč hišni pes kakšnega bogataša. Se zdaj ima nekaj aristokratskega v sebi. Njegova dlaka Je veliko finejša od volčje.«
149. Thornton se je zasmejal: »Saj Je zdaj tudi pes bogataša!« Z roko je pokazal proti vrečam zlata. »Upajmo, da bo pri tem bogatašu tudi ostal,« Je rekel Hans in vsi trije so se nasmejali. Medtem jim Je Buck v zložnem teku izginil izpred oči. Brž ko ga je zajel dih globokega gozda, se Je v trenutka spremenil v divjo zver, kot da bi zagrnil zaveso za možmi. Začel se Je plaziti po trebuhu kot kača In zalezovati plen kot mačka. Znal je' divjega petelina sneti iz gnezda, nbiti spečega zajca ali ujeti veverico.
150. Z jesenjo so se losi začeli v velikih čredah spuščati v zatisne doline, da bi v njih prezimili. Bucku so se zdeli prav posebno zanimiv plen, ker se je želel preizkusiti z večjo živaljo. Drobiž ga je začel že dolgočasiti. Zato je spremljal čredo losov. Ubil je sicer zablodelega mladiča, toda njegova prava tarča je bil ogromen samec, ki mu je iz bedra štrlel konec indijanske puščice. Zaradi rane je los bolj počasi hodil za čredo, Buck pa je se trudil, da bi ga s stalnimi napadi še bolj osamil.
7.30 Danes za vas; 8.00 Poročila; 8.05 Pregled tiska in obvestila; 8.10 Tretji polčas; 14.00 Novice, nato zabavna glasba; 14.10 Turistični napotki; 14.,IB Obvestila In EPP; 14.30 Želeli ste — poslušajte; 16.30 Pinij etno popoldne vam želijo; 316.00 Dnevnik; 16.30 Obvestila; 1630 Na tekočem traku iz studia 3; 17.00 Univerza v Mariboru; 1T7.1S Scenska in filmska glasba; 18.00 Pojemo in igramo; 18.30—13.00 Novosti iz Produkcije kaset in ploSč RTV Ljubljana.
MALI OGLASI
IZGUBILA se je bokser psica Valiča, nizke rasti, terana. Svarim pred nakupom. Tel. (001) 50-356.
03577-ZI-3
POSTAVLJAM TV antene. Pavel Start, Vilharjeva 51, Ajdovščina. Naročila sprejemam osebno afli pismeno .
03428-OA
OPRAVLJAM fcrovska in Kleparska dela, barvam žlebove — tudi izven Ljubljane. Naročila po dopisnici. Aleksander Sever, Kebetova 38, Ljubljana.
TO-2752-OA
PARKET — brusimo in Lakiramo. Za storitve jamčimo. Lraf. po tel. (061)	552-540
do 8.30 zjutraj in po 15. uri — Vidlic .	2772-OA
NUDIM prevoze vseh vrst in na vseh relacijah, solidno. Tel. (061) 341-079.
TO-2378-OA
KOMPLETNE selitve in prevoze opravljamo strokovno za zasebni in družbeni sektor. Zanesljivi in točni. Inf. po tel. (061) 342-420.
TO-2350-OA
PREVOZNE storitve — kompletne selitve — za zasebni in družbeni sektor. Inf. po tel. (061) 345-417 in 307-526.
Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji — podružnica Ljubljana
proda na
JAVNI LICITACIJI
osnovna sredstva:
1.	bombi EVTV 1600 SB letnik 1972, registriran — izklicna cena 16.000,— din
2.	osebni aivto renault 4 — eksport
letnik 1974, registriran — izklicna cena 17.000,— din
3.	kombi IMV 1600 Super letnik 1970, neregistriran, vozen — izklicna cena 20.000,— din
Licitacija bo v četrtek, 22. 3. 1979 ob 10. uri pred garažo podružnice (vhod z zadnje strani).
Ogled vozil: vsak dan od 19. 3. 1979 po 10. uri.
Udeleženci morajo plačati varščino 10 odst. od izklicne cene posameznega vozila
Kupnino morajo kupci v celota plačati pred prevzemom vozila. Vse davščine (prometni davek) v 2ivezi s prenosom lastništva plača kupec.	2422
Kadarkoli potrebujete mali oglas pokličite
06,28 111 J
sprejem malih oglasov po telefonu
v dnevniku Delo
liiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiji
PODJETJE ZA PTT PROMET LJUBLJANA n. sol. o. LJUBLJANA
SPREMEMBA OŠTEVILČENJA
V AVTOMATSKI OMREŽNI SKUPINI UUB1JANA
Podjetje m. PTT promet Ljubljana je opravilo dne 16. 3. 1979 ob 21. uri prehod na 6-mestao oštevilčenje na telefonskih vozliščih Ljubljana in Domžale. S tem datumom je spremenjeno oštevilčenje naslednjih telefonskih central:
obstoječe	novo oštevilčenje		
A. VOZLIŠČE	LJUBLJANA	
— Medvode	71000—71499	611000—611499
— Brezovica	75000—75159	653000—653159
— Dobrova	75500—75659	641000—641159
— Polhov Gradec 75700—75859		645000—645159
- Ig	76000—76159	662000—662159
— Škofljica	76200—76359	666000—666159
— Dol		
pri Ljubljani 76500—76659		647000-647159
B. VOZLIŠČE DOMŽALE		
— Domžale	72000—72999	721000—721999
— Lukovica	73500—73659	735000—735159
— Moravče	73700—73859	731000—731159
Nove klicne	telefonske številke	bomo določa li
takole:		
1. Primer Dobrova		
obstoj, št.	nova št.	
76500	641000	
•	•	
•	•	
•	•	
75659	641159	
2. Primer Domžale		
obstoj, št.	nova št..	
72000
72999
721000
721999
=	Pri Domžalah je torej potrebno med 2. in 3. šte-	=
=	viiko dodati enojbo, zadnje tri številke ostanejo	=
=	nespremenjene.	s
j§	Naročniki navedenih avtomatskih central bodo	=
|l	lahko dobili na svojih poštah začasne telefonske	=g
=	imenike, drugi naročniki pa bodo dobili infor-	|j
=	macije o telefonskih številkah na telefonu 988.	=
j|	Prosimo vse uporabnike, da od navedenega datu-	=
=	ma ne kličejo več starih telefonskih številk, ker	j|
=	bi v nasprotnem primeru preobremenjevali tele-	=
|[	fonsko oomrežje.	;§
1	Hvala za razumevanje.	še
I	PODJETJE ZA PTT PROMET LJUBLJANA I
1	2323	=
iriimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmimiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiiimi
NA KOKOŠJI FARMI NA DUPLICI (pri Kamniku) lahko po ugodni ceni kupite kokoši nesnice, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo. Prodajamo jih vsak dan od 7. do 17. ure in v soboto od 7. do 12. ure, do 23. marca 1979.
=c
Perutnina Zalog
TOZD Reja
118-K
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllllllllllllllillllllllllll
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani
razpisuje
prosta dela oziroma naloge:
tajnika akademije
Pogoji:
—	visokošolska izobrazba pravne smeri
—	vsaj 3 leta delovnih izkušenj na vodilnem ali samostojnem delu v sorodni delovni organizaciji
—	kulturna razgledanost
—	moralnopolitična neoporečnost
Mandat z možnostjo ponovne izvolitve traja 4 leta
in
ob j avl j a
prosta dela oziroma naloge;
administrativnega referenta
za opravljanje administrativnih, stenografskih in strojepisnih del
Pogoji;
—	srednješolska izobrazba administrativne smeri z znanjem stenografije in strojepisja z najmanj 5 let delovnih izkušenj
2349
RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV RT
TELEVIZIJA
PRVI PROGRAM:
9.00 TV V SOLI: Očistimo si čevlje, V gorah, Za prosti čas, Evolucija prebavnega sistema (Zgb)
10.00	TV V ŠOLI: Reportaža v sloven-ščini, Risanka, Šolska učilnica, Fizika (Bgd)
1L10 TV V SOLI: Za najmlajše (do 11-25) (Sa)
15.00	TV v SOLI — ponovitev (Zgb)
164)0 TV V SOLI — ponovitev (do
1615) (Sa)
16.25 KMETIJSKA ODDAJA TV NOVI SAD
1725 POROČILA
1730 VRTEC NA OBISKU: Ringa, im-ga, raja________________________
17.45	KATASTROFE — dokumentarni film
18J.0 GREMO V GORE. izobraževalna oddaja
1US OBZORNIK
18.45	MLADI ZA MLADE
19.15 RISANKA
1920 CIKCAK
1930 TV DNEVNIK__________________
ifJ5 PROPAGANDNA ODDAJA
2000 I. Andric: ZGODBA O NAJEMNI-KU SIMANU, drama TV Sarajevo
21.00 KULTURNE DIAGONALE
2140 MOZAIK KRATKEGA FILMA: Če kruhek pade tl na tla
2130 TV DNEVNIK
ODDAJNIKI H. TV MREŽE:
1730 TV DNEVNIK V MADŽARŠČINI (N. Sad)
1735 NAPOVED SPOREDA (Bgd I)
1730 TV DNEVNIK (Bgd I)
17.45 USODA NEKEGA CARLIJA — otroška oddaja (Bgd I)
18.00 LA PONTAINOVE BASNI (Žgb)
1835 ŽIVETI V DRUŽINI (Bgd I)
18.45 MLADI ZA MLADE (Zgb)
1930 TV DNEVNIK (Bgd I)
204)0 ŠPORTNA ODDAJA (Bgd n)
2035 DOKUMENTARNA ODDAJA (Sa n)
214» POROČILA (Zgb II) 2135 KJERKOLI STE, GOSPOD PREDSEDNIK — film (do 2240) (Bgd n)
TV ZAGREB — I. PROGRAM:
1735 TV DNEVNIK (Zgb)
1735 TV KOLEDAR (Zgb)_______
17.45	USODA NEKEGA CARLIJA — otroška oddaja (Bgd)
18.00	LA PONTAINOVE BASNI (Zgb)
18JL5 ŽIVETI V DRUŽINI (Bgd)_
18.45	MLADI ZA MLADE (Zgb)___
1930 TV DNEVNIK (Zgb) ______
20.00	M. Vučetič: GOSPOD DIMKOVIC, TV drama (Bgd)
21-	20 GLASBENI TRENUTEK (Zgb)
2135 PANORAMA (Zgb)_________
22-	10 TV DNEVNIK (Zgb)_____
2225 KONCERT NAGRAJENCEV 13. JU.
GOSLOVANSKEGA TEKMOVANJA GLASBENIH UMETNIKOV (Zgb) ___________________
TV KOPER:
19.50 STICISCE____________________
20.00 OTROŠKI KOTIČEK_____________
20.15	TV DNEVNIK__________________
20 30 MANNIX — »Kdo bo odkopal
grob?«_______________________
2125 MAČEK POD ČELADO — 1. del jugoslovanske TV nadaljevanke po scenariju Jože Horvata.
22.15	BALETNI VEČER — balet na 3 simfonijo Gustava Mahlerja — III. dela Simfonija za osamljenca.
RADIO
PRVI PROGRAM:
430—8.00 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja (Simoniti, Albeniz, Mjorera, Wagner, Lajovic, Albeniz, Puccini, Verdi, Ravel); 9.05 Rdngaraja; 920 Pesmica aa mlade risarje in pozdravi — Igor Dekleva (J. Albreht); Ribica; 9.40 Vedre melodije; 10.00 Danes dopoldne; 1035—11.00 Kdaj, kam, kako in po čem? 12.10 Veliki revijski orkestri; 1230 Kmetijski nasveti (Potrjevanje in varstvo kultivarjev po novem zveznem zakonu); 12-40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 14.05 Pojo amaterski zbori; 1430 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.45 Kulturna kronika; 18.05 Izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali; 19.05 Radijski dnevnik; 1945 Minute z Dobrimi znanci; 20.00 Kulturni globus; 20.10 Operni koncert (N. Rimski Korsakov: Majska noč, G. Verdi: Aida, R. Wagner: Valkira, G. Puccini: Madame Butterfly, R. Strauss: Saloma); 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Literarni nokturno (T. reršafc: Dogodek).
DRUGI PROGRAM:
8.00—13.00 Ponedeljek na valu 202; 13.33 Ponedeljkov križemkraž; 13.55 Glasbena medigra; 14.00 Književnost jugoslovanskih narodov In narodnosti;
1420—16.00 Z vami in za vas; 16.00 Kulturni mozaik; 16.05 Jazz na II. programu (Kitarista Grand Green in Charlie Byrd); 1630 Na valu kritike; 16.40 Od ena do pet; 18.00 Glasbeni cocktail (Radio Koper); 1830 Iz delovnih organizacij; 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev; 18.55—19.00 Minute za kulturo.
TRETJI PROGRAM:
19.05 Komorni zbor RTV Ljubljana (dela tujih mojstrov z dirigentoma Lojzetom Lebičem in Markom Munihom);
19.45	Schubert: Sonata v c-molu, op. posth. (pianist Alfred Brendel); 20.15 Ekonomska politika; 2035 Dve simfonični pesnitvi (Liszt: Preludiji, J. Sibe-ldus: FimJandia); 21.00 Literarni večer (A. Moravia: Neprizadeti); 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih (Marko Žigon); 23.00 Za vas muzicirajo (Ansambel akademije St. Martin in the Fields, dirigent in violinist Neville Marriner, solista Malcolm Latchem in Trevor Con-nah — violini ter Kenneth Heatb — violončelo in Solistično združenje Bachovih tednov v Ansbachu, dirigent in soalist Karl Richter); 23.55—24.00 Iz slovenske poezije.
GLAS LJUBLJANE:
16.00 Novice; 16.10 Bodice; 1630 Nič nas ne sme presenetiti; 17.00 Novice — Klicaj dneva — Kamniške diagonale;
17.45	Informacije 222; 18.00 Novice — Bilo je... Svetujemo vam.
19. marec
1970 — Jugoslavija in EGS sta v Bruslju podpisali gospodarski sporazum.
1943 — vodilni partijski aktivisti iz Makedonije so se sestali v Tetovu in izvolili CK Makedonije, katerega politični sekretar je postal Lazar Koliševski.
1942 — V Ljubljani se je začel pred -sodiščem proces proti 104 ilegalcem. Izrekli so 20 zapornih in tri smrtne kazni.
1932 — Umrl je slovenski skladatelj in orglavec Ignacij Hladnik (rojen 1865).
1897 — Rodil se je irski pisatelj Liam 0’Flaherty,
1873 — Rodil se je nemški skladatelj, pianist in glasbeni pedagog Max Re-ger, novoklasik, mojster kromatič-ne polifonije in kontrapunktičnih oblik in eden najboljših orglavcev svojega časa (umrl 1916).
1818 — Rodil se je hrvaški pesnik, eden največjih umetnikov ilirizma Petar Preradovič. Sprva je v hrvaščini in nemščini pisal ljubezensko liriko, pozneje pa se je v patriotskih pesmih, v katerih je opeval lepote in zgodovino svoje domovine, zavzemal za bratstvo med Srbi in Hrvati in refleksivno liriko o pomenu slovanstva.
1813 — Rodil se je angleški raziskovalec Afrike David Livingstone. Umrl je leta 1873.
1682 — Nacionalni koncil v Franciji je sprejel t. im. galikanske odstavke, ki določajo neodvisnost katoliške cerkve v Franciji.
r
Kadarkoli potrebujete mali oglas
pokličite
03i.28 111
sprejem malih oy.^ov po telefonu v dnevniku Delo
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiimmiiiiiiiiiminiiiiiiimiiiiiiiiiiiiNMiimiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiii
Komisija za delovna razmerja Delovna skupnost skupnih služb
-ASTRA«
Ljubljana, Titova 77
objavlja prosta dela in naloge
POMOČNIKA DIREKTORJA SEKTORJA ZA RAZVOJ
—	visokošolska izobrazba ekonomske ali druge smeri in 4 leta delovnih izkušenj
ODJE SLUŽBE ZA ORGANIZACIJO IN INFORMACIJSKI SISTEM
—	visokošolska izobrazba ekonomske, o^anizadj-ske ali tehnične smeri m 3 leta delovnih izkušenj
\MOSTOJNEGA RAZISKOVALCA
—	visokošolska izobrazba ekonomske ali druge smeri in 3 leta delovnih izkušenj
ilLANCISTA DO II.
—	srednješolska izobrazba ekonomske smeri ki 3 led delovnih izkušenj
jTENODAKTILOGRAFA
—	srednješolska Izobrazba upravno administrativne smeri in 1 leto delovnih izkušenj
'AJNICE VODSTVA SOZD
—	srednješolska izobrazba ekonomske ali druge smeri in 3 leti delovnih izkušenj
—	aktivno znanje svetovnega jezika
—	znanje strojepisja
STROJNEGA KNJIGOVODJE
—	dveletna administrativna šola in 1 leto delov, nih izkušenj
—	tečaj za strojno knjiženje
\DMINISTRATORJA
(za določen čas v FRS)
—	dveletna administrativna šola in 6. mesecev delovnih izkušenj
ČUVAJA
—	osnovna Sola
Za dela in naloge Je določeno poskusno delo. Objava velja 15 dni od dneva Objave.
Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah pošljite na naslov: Delovna skupnost skupnih služb ASTRA Ljubljana, Tito-va cesta 77.	3415
Po dolgotrajni in mučni bolezni nas je za vedno zapustil
Vladislav Najžer
dipl. Inž. gozdarstva direktor
Poslovili se borno od njega v torek, 20. marca 1979 ob 16. uri Izpred doma družbenopolitičnih organizacij v Šentjurju pri Celju
Družbenopolitične organizacije Lesne industrije »Bohor«
Z GLOBOKO ŽALOSTJO SPOROČAMO,
DA NAS JE PO KRATKI IN TEŽKI BOLEZNI ZAPUSTIL V 56. LETU STAROSTI
TOMO VASILJEVSKI
P. POLKOVNIK JLA V POKOJU
DO POGREBNIH SVEČANOSTI, KI BODO 20. MARCA 1979 OB 15.30 NA LJUBLJANSKIH ŽALAH NAVJU,
LEŽI V TRETJI VEŽICI
ŽALUJOČI:
ŽENA BLA2ENKA S HČERKO MAJO IN MAMO MATILDO,
BRAT TANČE S SOPROGO, TETA JORDANA,
BRATRANCI IN SESTRIČNE TER NEČAKI IN DRUGO SORODSTVO
LJUBLJANA, KRIŽEVCI, GEVGELIJA, KOPRIVNICA IN SKOPJE
Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je po težki bolezni zapustila naša draga žena, skrbna mama, baka in tašča
Antonija Saje
rojena NOT
Na zadnjo pot jo bomo spremili v ponedeljek, 19. marca 1979 ob 13. uri iz zahodne poslovilne dvorane na ljubljanskih Žalah-Navju
Do pogreba leži v peti vežici žalujoči:
mož Rado, sin Rado z ženo Ivanko in vnuk Damjan ter drugo sorodstvo
»
Ljubljana, 17. marca 1979
PO težki In hudi bolezni nas Je za vedno zapustil naš dobil mož, ode, ata, tast, brat ln »trle
ALOJZIJ SEVER
vlakovodja v pokoja
Od njega se bomo posOovUi ▼ torek, 30. marca 1979 Ob 14 JO Ja prve mrliške vežice na ljubljanskih Žalah-Navju
talujoii:
žena Albina, sin Bojan z družino, hčerka Tatjana por. Bohinc z družino, sestra, brat ter drugo sorodstvo
ljubljena, Spodnja Draga, Celje, Novo mesto, Dobova, Ribnica, 17. marca 1979
V SPOMIN
Pomlad dočaka prvo cvetja balo, narava odpočita se zbudi.
Vse naokrog ja praznično, veselo, le v srcu mojem prazno, ker te ni.
Danes, 19. marca 1979 mineva 7 let, kar me je za vedno zapustila moja ljuba hčerka
DORICA KLOBOVS
roj. BETONA
katere mlado življenje Je ugasnilo ▼ letalski nesreči v Adenu.
Nikoli je ne bomo pozabili njena mama in drugi sorodniki Škofja Loka
' \
Odvetniška zbornica Slovenije sporoča, da Je umri njen bivši član
ANION RADOVIČ
odvetnik v pokoju v Mariboru
Spoštovanega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu
Izvršni odbor
Ljubljana, 17. marca 1979
:*;•/	5J. ‘M r-V
Nenadoma, tiho je od nas odšla naša
VLASTA ŽESLIN
mr. ph.
Do pogreba, ki bo v torek, 30. marca 1979, ob 13.30 na Žalah-Navju, leži v enajsti mrliški vežici
Prosimo tihega sožalja
žalujoči:
Mila, Dušan in drugo sorodstvo Ljubljana, 19. marca 1979
Sporočamo žalostno vest, da je po dolfd ln hudi bolezni dotrpela naša draga mama, sestra in stara mama
Vsem sorodnikom, prijateljem ta znancem ter vsem, ki so ga imeli radi, sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil naš ljubljeni brat in strlo
JANEZ ŽITNIK
po domače Martinov Janez
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, 19. marca 1979, ob 15 JO izpred hiše žalosti, Lanišče 16, na pokopališče Šmarje Sap
žalujoči:
■estra Pepca, nečakinja Anfti s možem Janezom ln otroci, ter drugo sorodstvo
Lanišče, Ljubljana, Dolsko, Zadvor, Klopce, 18. marca 1979
ZAHVALA
Ob beleči in nenadomestljivi izgubi našega najdražjega
JANEZA MEZNARIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ao mu darovali cvetje in počastili njegov spomin ob poslovilni svečanosti. Najlepša hvala tov. Peklaju za poslovilne besede in delovnim organizacijam SAP-VIA-TOR, TOZD GLOBUS. ZSAM, Elektrotehna, TOZD ELPIS, Slovenija šport, GEIK in družinam Bajc, Tomažič, Otoničar, Bill, Ograjšek. Posebna zahvala družini Muhič. Zahvaljujemo se vsem, ki ao sočustvovali s nami in nam ustno in pismeno izražali sožalje v najtežjih trenutkih.
Žalujoči:
šena Francka, sla Zdravko in hči Majda Ljubljana, 18. mama 1979
V 80. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, brat, svak, ded, tast ta stric
ANDREJ SMRDEJ
Do pogreba leži v domači hiši v Stari vasi, od koder ga borno pospremili na zadnjo pot dne 19. marca 1979 ob 14. uri izpred hiše žalosti na pokopališče Bizeljsko
žalujoči:
žena Marija, otroci Andrej, Marija in Anica z družinami, ■estra Neža z družino ln drago sorodstvo
Bizeljsko, 18. marca 1979
Nenadoma nas je zapustil naš nepozabni ata
JOŽE ZDPANČIC
tesar v pokoja
Na zadnjo pot ga borno pospremili v torek, 20. marca 1979 ob 16.30 iz zahodne poslovilne dvorane na ljubljanskih Žalah-Navju
Do pogreba leži v osmi vežici
Njegovi:
vnuka Jure in Urška, sin Mirko z ženo, hčerka Darinka z možem, ■estra Rozi in drdgo sorodstvo
Šmartno ob Savi, Ljubljana, Škofja Loka, 16. marca 1979
IVANA ŠKOF
Šmekova mama
Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, 19. marca 1979, ob 16.30 na pokopališču na Dobrovi pri Ljubljani
Žalujoči:
sinova Ivan z družino in Vlado z družino, hčerke Minka z družino, Matilda z družino, Angela z družino in Pavla ter drugo sorodstvo
Brezje, Ljubljana
Mnogo prezgodaj nas Je za vedno zapustila naša draga mama
ROZALIJA MENART
roj. DOBNIKAR
Žalna svečanost bo v torek, 20. marca 1979 ob 13. uri iz zahodne poslovilne dvorane na ljubljanskih Žalah-Navju
Do pogreba leM v 19. mrliški vežici žalujoči:
Sonja, Boža, Dušan in Sašo z družinami in njeni vnuki Meti, Saši, Eva, sestra Anica ln drugo sorodstvo
Ljubljana, 16. marca 1979
Pozdravi Titu ob odhodu iz Splita
Po več kot enem mesecu je predsednik Tito s šolsko ladjo Galeb odpotoval iz Splita — Nadvse prisrčno slovo
SPLIT, 18. marca (Tanjug) — Predsednik republike Josip Bros Tito Je s šolsko ladjo Jugoslovanske vojne mornarice »Galeb« danes sjutraj odpotoval is Splita. Skupaj s predsednikom Titom so odpotovali številni družbenopolitični delavci federacije in SR Hrvaške.
Od predsednika Tita so se na pomolu Proletarskih brigad poslovili predstavniki mesta Split in Dalmacije.
Po več kot enomesečnem bivanju v njihovem mestu so se izredno prisrčno in toplo poslovili od predsednika Tita tudi številni Splitčani. Skoraj sto tisoč prebivalcev največjega dalmatinskega mesta, pionirjev in mladine je v lepem nedeljskem jutru sestavilo dolg in gost špalir vse od vile »Dalmacija« do pomola Proletarskih brigad. Navdušeni vzkliki in transparenti so spremljali najljubšega gosta, s katerim sta bila tudi Jakov Blaševič in mi*» Planinc, vzdolž sprehajališča Mošeja Pijadeja, obale Jugoslovanske ljudske armade, še posebej pa obale, ki se imenuje po maršalu Titu. To znano sprehajališče je ponujalo izjemno podobo.
Gost špalir so vrhovnemu komandantu pripravili tudi bodoči starešine naše vojne mornarice, gojenci mornariškega šolskega centra v vojaškem pristanišču Lora. ki ga je pred nedavnim obiskal predsednik Tito. Toplo je pozdravila najljubšega gosta posadka šolske ladje »Galeb«. Ko se je poslovil od splitskih gostiteljev in ko sta mu učenca osnovne šole iz Kaštel Lukši-ča izročila šopka cvetja, je predsednik Tito pri vhodu na palubo šolske ladje »Galeb« sprejel raport komandanta vojaško-pomorskega področja Branka Mamule, potem pa se Je prisrčno pozdravil s kapitanom bojne ladje Božcm Grobiščem in Stojanom Kljajičem, komandantom ladje »Galeb«.
Na šolski ladji Galeb se
Hrvatske. Predstavniki SR Hrvatske so predsednika Tita seznanili z družbenopolitičnimi razmerami in ekonomskim razvojem republike. Poudarili so, da zveza komunistov vlaga velike napore v čim doslednejšo izpolnitev stališč in sklepov 11. kongresa ZKJ in 8. kongresa ZK Hrvatske in da so pri tem dosegli dobre rezultate. Delovni ljudje SR Hrvatske so v celoti podprli iniciativo predsednika Tita o skupnem delu in odgovornosti. Njihova pozornost je zdaj usmer-jena v to, da bi te smernice predsednika Tita čim do-slednje izpolnili. Delovni ljudje se zavedajo, je bilo rečeno v pogovoru, da bi počasnejši razvoj novih samoupravnih odnosov pri nadaljnji demokratizaciji družbenopolitičnega sistema lahko pripomogel h krepitvi birokratsko-tehnokratskih sil, kar bi povzročilo resne probleme v razvoju socialistič. nega samoupravljanja.
Predsednika Tita je zanimalo delovanje delegatskega sistema v praksi, zlasti kako ln v kolikšni meri so se delegati usposobili za izpolnjevanje svojih nalog. Poudaril je. da bomo mnoge težave lažje obvladali, če bomo okrepili delovanje delegatskega sistema, za kar so odgovorni zlasti komunisti-članl delegacij.
Precej pozornosti Je predsednik Tito namenil aktualnim vprašanjem ekonomske-
daril, da je treba hitreje preiti občinske, regijske, pokrajinske ln republiške meje.
Opozoril Je tudi na prizadevanja pri krepitvi vloge In dela v vseh družbenopolitičnih organizacijah. »Najvažnejše je, da komunisti v vsakem trenutku vedo kaj hočejo, da imajo Jasno določene cilje in da so pri uresničevanju teh tudi enotni,« je dejal.
V Dubrovniku so predsednika Tita dočakali in pozdravili predstavniki družbenopolitičnega življenja mesta In več tisoč ljudi. Iz Dubrovnika je nato predsednik Tito odpotoval v Igalo, kamor je prispel v večernih urah.
Kurtom se jevrafliz L Amerike
imel Je uspešne pogovore v Mehiki, Panami, Venezueli in-Britaniji
BEOGRAD, 18. marca (Tan. Jug) — Z večdnevnega obiska v državah Latinske Amerike — Mehiki, Venezueli in Panami — ter z dvodnevnega obiska v Veliki Britaniji se je včeraj vrnila delegacija SZDLJ, ki jo je vodil predsednik zvezna konference Todo Kurtovič.
V kratki izjavi po prihodu na beograjsko letališče -je predsednik zvezne konference SZDU Todo Kurtovič dejal, da se je delegacija s partnerji v Mehiki, Venezueli in Panami pogovarjala o vprašanjih, ki zanimajo obe strani. Poglavitne teme pogovorov so bile: mir, neuvrščenost in krepitev gibanja neuvrščenih. Ugotovili so veliko soglasnost stališč.
Predsednik zvezne konference SZDU Je dejal, da so delegacijo prisrčno sprejeli tudi ▼ Veliki Britaniji.
Iran želi postati neuvrščena država
Koordinacijskemu biroju že poslali uradno zahtevo — Homeini in Bazargan pozivata Irance, naj zavihajo rokave
TEHERAN, 18. marca (Tanjug) — Iran Je uradno zahteval, da postane polnopravni član gibanja neuvrščenih držav. To Je danes sporočil vladni predstavnik Entezem, ki je hkrati povedal, da je vlada premiera Bazargana poslala to zahtevo koordinacijskemu biroju neuvrščenih.
V Teheranu se je izvedelo, da so o novi zunanjepolitični usmeritvi Irana in hotenju vlade, da se država pridruži gibanju neuvrščenih, govorili tudi med srečanjem zunanjega ministra Sandžabija s podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom LDR Koreje Ho Dama, ki je na uradnem obisku v Iranu.
Sicer je Homeini poslal iranskemu ljudstvu poziv, naj poprime za delo, da bi »rešilo državo pred bankrotom«.
Homeinijev razglas je neposredno sledil pozivu premiera
Svarila iz Moskve
»Pravda« ve, da je Carter »zrežiral čudež« na Bližnjem vzhodu — Peking bo »surovo plačal«, če ne bo odnehal
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 18. marca — Carterjev obisk na Bližnjem vzhodu Je bil zrežiran po vseh pravilih gledališke umetnosti. Se nekaj ur pred Carterjevim odhodom v VVashington se je zdelo, da lahko stvar reši samo čudež. Po režiji Je ta čudež napravil Carter. Toda dejstva so dejstva in so čisto drugačna, kot pa to zdaj zatrjujejo v Washingtonu, Tei Avivu in Kairo — dogovor Je bil sklenjen že veliko prej...	*
Takšen je moto sovjetskih odmevov na Carterjevo turnejo po Bližnjem vzhodu in na dogovor, ki sta ga po njegovem posredovanju sklenila Sadat in Begin. Najjas-ga razvoja države. Opozoril neje je to stališče razložila
je na napore, ki jih je treba vložiti v stabilizacijo. V zvezi s tem je govoril o prevelikih obremenitvah gospodarstva z Investicijami, stop-
Je predsednik republike Jo- J nji zadolževanja, ekonomskih sip Broz Tito pogovarjal z ; odnosih s tujino itn. najvišjimi družbenopolitični- j Ko je govoril o zd rože vami delavci federacije in SR I nju dela in sredstev je pou-
današnja »Pravda«. Kot trdi njen komentator, se je Jim-my Carter odpravil na Bližnji vzhod potem, ko je imel izraelsko soglasje k ameriškim planom, kako rešiti bližnj e vzhodno krizo, že v žepu, in ko je bil povsem prepričan, da se bo Sadat
Eanes v precepu
LIZBONA, 18. marca (Tanjug) — V Lizboni so bile v soboto množične demonstracije proti vladi premiera Mota Pinta, ki Jo podpira predsednik Eanes. Demonstracije Je organizirala »generalna konfederacija portugalskih delavcev«, ki Je blizu KP, potem ko so desni socialdemokrati ob podpori konservativcev in monarhistov zagrozili, da bodo zapustili vlado, če predsednik Eanes ne bo javno podprl državnega sekretarja za kmetijsko politiko Ferelro do Amarala. Ta Je v petek odstopil, češ da ne more izvajati dogovorjene politike.
Telefoto: UPI
vdal. Sploh ni šlo za pogovarjanje o besedilu dogovora ali za kakšne druge dopolnilne listine, marveč za nekaj čisto drugega. Po mnenju »Pravde« so se o bistvenih zadevah pogovarjali ob obisku svetovalca ameriškega predsednika Brzezin-skega in obrambnega ministra Browna. Zdaj je šlo le za ritual, po katerem naj bi se dogovorili, koliko bo kdo dobil plačano in koliko bodo ZDA dale. »Pravda« trdi, da bo to stalo ameriško ljudstvo deset milijard dolarjev. Tako se je po njenem mnenju rodil »zgodovinski kompromis«, ki pa je, kot trdi komentator, v nasprotju s sklepi OZN, s stališči arabske lige, kakor tudi z obveznostmi, ki so jih prevzele ZDA do drugih držav. Poglavitno je, da se doseže vojaško-politična zveza Izraela in Egipta pod pokroviteljstvom ZDA. Te bodo namreč dobile vojaške baze na Sinaju, ameriški vojni svetovalci pa bodo »vojaško svetovali« neposredno na ozemlju Egipta in Izraela, kot trdi komentator. Pravi tudi, da so se začela pogajanja o sklenitvi ameriško-izraelske pogodbe o »sistemu garancij«.
Po mnenju komentatorja Je Sadat povsem kapituliral ter sprejel vse pogoje, ki sta mu jih diktirala Izrael in ZDA. Tako so povsem igno- , rirali pravice arabskega ljud- ■ stva Palestine. Izraelu so pu. J stili proste roke, da sam j »ureja« palestinsko vpraša- ' nje, kot se njemu zdi, gre potemtakem le za legalizacijo okupacije zahodnega brega reke Jordan in Gaze.
Tukajšnji bralec pa ne zve. kakšna je sploh vsebina dogodkov med Egiptom. Izraelom ln ZDA.
Vendar Carterjevo potovanje In dogovor med Izraelom in Egiptom ni poglavitna politična tema v sovjetskih sredstvih množičnega obve-
ščanja. Se vedno je v ospredju vojna v Jugovzhodni Aziji. Tema dneva je, da je Peking doživel polom in da je Vietnam zmagovalec. Sinoči so na TV posebej poudarili opozorilo, vzeto Iz pisem poslušalcev, v katerem je rečeno, naj se »pekinški uprav-ljalci spomnijo, kaj se je zgodilo prejšnjim upravljal-cem v Kampučiji«. V vseh komentarjih poudarjajo, da se Kitajci morajo umakniti za »zgodovinske meje«, ki pa jih ne definirajo. Dokler se to ne bo zgodilo, se po zagotovilih »Pravde« tudi Vietnam ne bo usedel za pogajalsko mizo.
V tem ko je bilo v dosedanjih komentarjih glede stališča sovjetske zveze zaslediti le to, da so SZ izpolnila svoje obveznosti do Vietnama, je zdaj to tudi širše komentirano. »Novoe vremja« pišejo, da je Peking upal, da bo potisnil Sovjetsko zvezo s svojim napadom na njenega zaveznika v neprijeten položaj. Tu pa so kitajski strategi — kot piše komentator — doživeli razočaranje. Sovjetska zveza izpolnjuje svoje obveznosti in je opozorila napadalca, da bo »surovo plačal«, če ne bo ustavil agresije, kot pišejo »Novoe vremja«. Govorjenje o umiku kitajskih enot • iz Vietnama pa tu predstavljajo le kot »maskiranje poloma pekinških načrtov«. Obširno tudi poročajo s posebnim poudarkom, da Peking množi svoje čete na laoški meji in da izziva spopade.
VLADO JARC
ISKRICE
Najbolj zdrava telovadba je pravočasno vstajanje od jedilne mize.
GIORGIO PASETTI
Nekatere kariere slonijo na čvrstih, druge na lepih nogah.
EDVARD PETISKA
Ko se vreme ne bi nikoli spreminjalo, se polovica ljudi ne bi imela o čem pogovarjati.
JULE? ROMAINS
Bazargana, razposlanemu vsem funkcionarjem in delavcem. Bazargan poziva ljud-stvo, naj nadaljuje z delom z največjo mogočo »odgovornostjo in disciplino«. Poudaril je, da sedanji trenutek iranske revolucije zahteva »večje žrtve« kakor prejšnji, ko je bil zrušen stari šahov režim.
Oblasti se ravno tako odločajo za ukrepe, ki naj bi vsej državi zagotovili večjo kontrolo, red in mir. Potem ko so revolucionarnim sodiščem prepovedali izvrševati smrtne kazni brez vednosti vlade in islamskega revolucionarnega sveta, so danes objavili tudi druge ukaze islamskim revolucionarnim komitejem, ki so jih v vseh mestih formirali po padcu šahovega režima. Glavni javni tožilec islamskega revolucionarnega sodišča je izdal ukaz, ki prepoveduje vsem pripadnikom revolucionarnih komitejev opravljati hišne preiskave brez posebnega dovoljenja.
Notranje ministrstvo je pozvalo vse, naj obvestijo revolucionarne komiteje, če bo kdo kršil »temeljno pravico do svobode in individualne družbene pravice«. Zahteval je tudi, naj prijavljajo vse tiste, ki si nepooblaščeno prisvajajo zasebno lastnino ter izzivajo nerede.
Vlada je ravno tako preklicala ukaz, ki je začel veljati pred tremi dnevi, da morajo vsi filmi in fotografije tujih novinarjev na pregled v revolucionarne komiteje, preden jih odpošljejo v tujino. S tem je vlada izrazila pripravljenost, vztrajati v prizadevanjih za popolno svobodo tiska, vendar je hkrati opozorila, da ne bo tolerirala zlonamernega prikazovanja iranske revolucije.
V Teheranu se je včeraj po- * ske igre 1984 v Sarajevu.
javila prva številka časopisa »Mardom« (ljudstvo), organa komunistične partije Irana (TDDEH). časopis med drugim obajvlja sporočilo o zasedanju plenuma centralnega komiteja partije, na katerem so izrazili potrebo po ustanovitvi »združene ljudske fronte«, ki bi zbrala vse »demokratični sile, Homeinijeve pristaše, partijo Tudeh in druge«. Partija Tudeh je hkrati uradno sporočila, da bodo njeni člani na bližnjem referendumu glasovali za ustanovitev islamske republike, kakor jo je formuliral ajatola Homeini. Poleg Tudeh je Homeinijevo zamisel islamske republike podprla tudi »nacionalna fronta«, ki jo vodi zunanji minister Sandžabi.
Sarajevčani na pogovorih z Ljubljančani
Predstavniki Sarajeva in Ljubljane o sodelovanju pri olimpijskih igrah
LJUBLJANA, 18. marca — V Sloveniji se je mudila delegacija Sarajeva, ki jo je vodil predsednik skupščine tega mesta Ante Sučič. Gostje so se s predstavniki mesta Ljubljane, ki jih je vodil Marjan Rožič, pogovarjali o aktualnih družbenopolitičnih problemih in možnostih medsebojnega sodelovanja, kar so bile tudi teme pogovorov, ki so jih imeli z ljubljanskimi komunisti in Marjanom Orožnom. Delegacija si je ogledala tekme v Planici in ob tej priložnosti sprožila pogovor o možnosti, da bi slovenske OZD sodelovale pri gradnji objektov za olimpij-
Hudi spopadi
Poročajo o bojih po vsej Kampučiji in hudih izgubah vietnamske vojske
BANGKOK, HANOI, 18. marca (Tanjug) — Tuje agencije poročajo, da se boji v Kampučiji nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Vojaški opazovalci navajajo, da »rdeči Khmeri« vsak dan Vietnamcem na tem ozemlju povzročajo velike izgube.
Po današnjih poročilih »radia Demokratične Kampučije«, na katerega se sklicujejo skoraj vse zahodne agencije, so januarja in februarja letos ubili, ranili ali ujeli 20 tisoč vietnamskih vojakov. Kot navaja agencija France Presse, lahko, v kolikor so ti podatki resnični, sklepamo, da so onesposobili petino vietnamskih čet v Kampučiji, saj so ocenjevali, da je v Kampučijo prišlo 100 tisoč vietnamskih vojakov.
Kitajska agencija Xinhua v svojem komentarju navaja, da se morajo vietnamske čete takoj in brezpogojno umakniti iz Kampučije. V zvezi s tem poudarjajo, da skušajo Vietnamci okupacijo uzakoniti in to politiko vsiliti kot dejstvo. Kot poudarjajo; bi to »imelo neslutene posledice v
Vremenska napoved meteorološkega zavoda SR Slovenije
Prognostična karta za 19. marec 1979 ob 7. uri
Kraj
Vreme ln temperatura
dne 18. marca 1979
vreme
topi« front« hlad n« front« okluzlja Ni , ciklon«
NAPOVED ZA SLOVENIJO
Pretežno oblačno bo, padavine bodo postopoma prenehale. Popoldne od zahoda delne razjasnitve. Najnižje nočne temperature bodo od 2 do 8. najvišje dnevne od 10 do 15 stopinj C.
IZG LEDI ZA TOREK
▼ torek bo spremenljivo oblačno in krajevne padavine.
JUGOSLAVIJA
Pretežno oblačno bo, padavine se bodo iznad zahodnih krajev razširile v notranjost.
VREMENSKA SLIKA
Nad pretežnim delom Evrope je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Frontalni val, ki se preko Sredozemlja pomika proti vzhodu, je dosegel Alpe ln Italijo ter bo čez dan prešel Slovenijo.
ob 13 uri	stopinj		
Ljubljana	rahlo dežuje	12
Planica				
Brnik	oblačno	10
Kredarica	rahlo sneži	—5
Maribor	oblačno	11
Sl. Gradec	oblačno	10
Celje	oblačno	12
Novo mesto	oblačno	12
Portorož	rahlo dežuje	10
Reka	dežuje	9
Pulj	rahlo dežuje	10
Hvar	oblačno	14
Dubrovnik	pol oblačno	15
Zagreb	oblačno	14
Beograd	oblačno	19
Sarajevo	oblačno	12
Titograd	oblačno	16
Skopje	pol oblačno	16
Celovec	oblačno	8
Gradec	oblačno	12
Dunaj	pol oblačno	12
Benetke	rahlo dežuje	10
Milano	rahlo dežuje	8
Genova	—	—
MUnchen	oblačno	10
Ziirich	oblačno	7
Rim	oblačno	16
Pariz	oblačno	6
Berlin	oblačno	0
Stockholm	pol oblačno	—7
Moskva	ctež, ki zmrzuje	—2
Snežne razmere
Mariborsko Pohorje: gondola vozi po voznem redu; Bolfenk: 1, oblačno, 5 do 10 cm snega, vozi pa vlečnica Stolp; Areh — Zigart: 0 stopinj, oblačno, 5 cm novega snega na 15 podlage, vozijo vlečnice Areh, Ruška, Zigart in Coj-zarica, cesta do Areha in Bolfenka je kopna; Ribniško Pohorje: 60 do 70 cm snega .danes in jutri vozi vlečnica Velka, za cesto je potrebna zimska oprema; Na Rogli je 60 cm snega, vse naprave vozijo, koča je odprta, cesta pa je toliko očiščena, da je prevozna tudi brez zimske opreme; Velika Planina: oblačno, rahlo sneži, —3, 5 cm novega snega na 20 do 60 podlage, smučarske naprave delajo; Vlečnica na Jezerskem ne vozi, saj je tam premalo snega, kaže pa obiskati olanšarako jezero, gostišče kakor tudi vsi drugi gostinski obrati na Jezerskem so odprti; Španov vrh: oblačno, 20 do 25 cm snega, žičnica vozi; Martuljk: vlečnica ne dela; Zatrnik: —1, Oblačno, 5 cm novega snega na 30 podlage, vse naprave vodjo, cesta je normalno prevozna; Pokljuka, 0 stopinj, oblačno. 60 cm snega, vlečnica vozi, hotel je danes zaseden, za cesto pa je potrebna zimska oprema; Vogel: 0 stopinj, oblačno, 15 cm novega snega na 265 podlage, sneg je suh, vse naprave vozijo; Kanin: obločno, brez vetra, —8, 20 cm novega snega na 385 podloge, vendar vas opozarjamo, da žičnica danes ne dela, proge pa šele urejajo.
Puščave se širijo
Slišimo o načrtih, kako bi iz puščav pridobivali plodno zemljo. Zal se dogaja ravno nasprotno:	puščave se po
vsem svetu naglo širijo. Sahara se vsako leto pomakne za 50 km proti jugu. V zadnjih 50 letih je požrla že 650.000 hektarov obdelovalne zemlje. Puščava Tar zavzema že več kot petino Indije. Južnoameriška Atacatama je po letu 1960 zajela na stotine kvadratnih kilometrov novih predelov. Položaj je resen tudi na Bližnjem vzhodu, v Iranu, Argentini, Južni Afriki in nekaterih sektorjih Sibirije, Kitajske in ZDA.
K puščavam štejemo področja, ki dobijo letno pod 350 mm padavin. Tej kategoriji pripada zdaj že 43 odstotkov vse kopne zemlje. Si lahko predstavljamo, da je bila na primer severna Afrika več stoletij ena glavnih žitnic za Rimljane? Saharski pesek je zasul mnogo mest. Pred 4000 leti so cvetela velika kraljestva v Mezopotamiji in pomembne kulture na območju Malija in Sahela v Afriki ter Samarkanda v osrednji Aziji.
mednarodnih odnosih«.
Boji med pripadniki novega režima v Phnom Fenhu in pristaši legalne vlade Pola Pota so v zadnjih nekaj dneh potekali vzdolž tajske meje, v treh zahodnih provincah Pur-sat, Batambang in Odear Me-ančej, v obalni piro Vinci Kam. pot, kjer so pred nekaj dnevi napadli železniško postajo v pristanišču Kompong Som, kot tudi na cesti, ki vodi v pokrajino Kratie, severno od Phnom Pertha, kjer so izvedli številne sovražne akcije.
Agencija AFP, ki se sklicuje na dobro poučene kroge v Bangkoku, trdi, da novi pro-vietnamski režim nadzoruje le provinci Svaj Rieng in Prej Veng ter vzhodni del province Kampong Cam med reko Mekong in vietnamsko mejo.
Vietnamska časopisna agencija VNA pa se sklicuje na agencijo novega phnompenš-kega režima SPK in navaja, da je bila v kampučijskem glavnem mestu 15. in 16. marda na obisku skupina novinarjev iz Francije, švedske. ZDA in ZR Nemčije.
To je prvi obisk zahodnih novinarjev po nedavnih dogodkih v tej državi. Novinarji so se pogovarjali s predstavniki režima, med drugimi tudi s članom sveta »združene fronte za nacionalno rešitev« in vršilcem dolžnosti zunanjega ministra Hun Senom.
Srečanje mladine in borcev
NOVO MESTO, 18. marca — V Novem mestu je bilo tradicionalno srečanje borcev 10. ljubljanske SNOUB ln učencev dijaškega doma »Majda Šilc« iz Šmihela. Ob tej priložnosti so se mladi in borci 10. ljubljanske SNOUB spomnili mlade partizanke Majde Šilc, narodne heroine, ki je padla 16. marca 1944 na Novi gori pri Težki vodi.
V počastitev skupnega praznika so pripravili kulturni program, kjer so mladi iz dijaškega doma zaigrali enodejanko Mileta Klopčiča »Mati«, z borci so si izmenjali darila in se podali na skupni pohod po poteh slovenskih partizanov.
OGLEDALO
PA $E TO

— Fantastično! Le kako jim uspeva, da ima jetrna pašteta aromo po jetrih?
OTO REISINGER, Vjesnik
»mamica« prlpellala smrt
2.940 violin v Tokiu
TOKIO, 18. marca — Kar 2940 otrok je v svojevrstnem velikanskem orkestru igralo na violino med slovesnostjo ob zaključku šolskega leta na glasbeni šoli. Veliki koncert je bil, seveda, v eni največjih tokijskih koncertnih dvoran.	Telefoto: UPI
RIAD, 18. marca — V Saudsko Arabijo so iz kalifornijskega Sacramenta pripeljali z Lockheedovimi letali C-5 galaxy 12 lovskih bombnikov f-5. Ta letala je Saudska Arabija kupila za vojaško letalstvo Arabske republike Jemen. Obe letali — »mamica« in lovski bombnik F-5 — imata značilnosti, svojevrstne tudi za letalstvo tega časa. Američani so javnosti predstavili C-5 že leta 1971, in sicer na razstavi letalstva v Parizu. že ob svetovni (komercialni) premieri tega Lockheedovega transportnega letala so se med poznavalci letalstva začele primerjave med C-5 in transporterjem načrtovanim v birojih pokojnega Iljušina, letalom 11-72. Razlika med obema letaloma je bila le v tem, da je bila galaxy še razsežnejša in za spoznanje hitrejša (do 95C km na uro leti ameriško letalo, sovjetsko pa je za več kot 50 km
počasnejše) od sovjetskega tekmeca, drugače pa sta si bili letali enako podobni, kot sta si podobna TU-144 in concorde. Američani so svoje transportno letalo že večkrat uspešno uporabili pri prevozu enot (do 400 vojakov) ali tovora. Tokrat so s c-5 prepeljali v Riad bojna letala F-5. Tipi teh bojnih letal so načrtovani po zdajšnji strategiji letalstva. Letijo do 1.700 km na uro, prazni tehtajo 4.350 kg, nosijo 3.450 kg raket zrak-zrak ali zrak-zemlja in so oboroženi z dvema topovoma (20 mm), .vsak pa ima na voljo 5G0 nabojev. F-5 tehta polno obremenjen in brez rezervnih tankov (2.570 1 goriva) 10.908 kg, nanj pa lahko obesijo še 3 dodatne tanke po 1.400 litrov goriva. Seveda na račun raketnega in strelnega orožja. Na sliki: letala F-5 nalagajo na galaxy na letališču Sacramento.
Okvara v vesolju
MOSKVA, 18. marca (TASS) — Sovjetska vesoljca Vladimir Ljakov in Valerij Rjumin sta popravila napako na enem od treh rezervoarjev enotnega pogonskega sistema vesoljske postaje »Saljut 6« — »Sojuz 32«. Napaka je nastala v začetku novembra lani, v zadnjih dneh, ko se je na postaji mudila poprejšnja posadka. Takrat je prišlo do napake na kontrolnih parametrih pnevmatskega pogonskega sistema, kar pa ni vplivalo na normalno delo motorjev. Kozmonavta Ljakov in Rjumin sta zdaj kljub temu odstranila napako na gibljivi membrani, ki odvaja tekoče gorivo od azota, ki je v plinskem stanju. Hkrati sta vesoljca raztovorila posebno transportno ladjo »Progres 5«, ki se je 14. marca spojila z znanstveno-raziskovalnim kompleksom »Saljut 6« — »Sojuz S2«. Po napornem delu bosta vesoljca dva dni počivala.
ZANIKRNOST ALI SKRB — Prodajalka v eni od ljubljanskih samopostrežnic je kupce, predno so plačali, spraševala: »Želite morda kupiti kavo:« in tistim, ki so njene besede vzeli resno in ne kot šalo, prodala zavitek kave, ki jo je jemala izpod - pulta. Tako vse dotlej, dokler ni ena od strank dejala: »Kaj jo imate? Najlepša hvala, sem se je že odvadila.«
Pa res — morda pristojneži za kavo niso zanikrni, ampak le skrbe za vseljudsko zdravje.
S. D.
Vrstni red SP
1. Kogler (A) 741.5 (160, IGO. 160. 168, 169). X ZUs-mann (NI«) 736.0 (170, 168, 153. 157), 3. Fijas (Pol) MM (140, IM. 153. 163). 4. Hill* (NI«) 690,5 (161. 156, 151. 151), 5. Samek (CSSR) 688, 0 (154, 156, 153, 153), 6. IMtnžn (SZ) 6875 (151, 156. 157. 151). 7. Škote (CSSR)
682.0	(151. 154. 151, 158). 8. Kokkonen (Fin) 6815 (156, 146. 155, 149), 9. Duschek (NDR) 677.0 (151, 158, 150, 149). 10. Tbanttila (Fin) 6605 (149. 155, 148, 140), 11. Dojmeberg (NDR) 655.0 (147, 145, 147, 147), 13. Leitaer (ZRN) 648,0 (140, 149. 137, 153), 13. Nordlien (Noe) 6465 (146, 142, 146, 146), 14. Borovitin (SZ) 6415 (149, 151, 133, 139), 15. Jagi (Jap) 6415 (136. 143, 147, 155), 16. Wallner (A) 6395 (150, 147, 137, 144), 17. Upburger (A) 6325 (150, 139, 140, 143), 18. Rautionaho (Fin) 6305 (141, 147, 148, 140). 19. Tancaos (CSSR) 629.0 (155. 139, 131. 138). 20. Ivanov (SZ) 623,5 (138, 147, 136, 139).
a. Novak (CSSR) 6315 (IM. 144, 133, 130). 32. Bobak (Pol) 6315 (144. 148. 130. 136), 33. Curuga (Jap) 6195 (144, 106. 146, 56), 31. Savin (SZ) 610.S (133, 106. 135, IMS). 38. PulkUnen (Pln) 6095 (M6. 141. 133. 137). *6. Ulaga (Ju«) 6005 «36. 106. J*. 149), 37. Nor«« (Ju«) 506.0 «38. 13T 133. 106). 38. Kava-bata (Jap) S605 CM. 14». 136. 146). 30. Sundgaanl (ZDA) 660.5 «39. 13». 134. 133). 30. Sumi (Sv) 576.0 (136. 103. 136. 130), Sl. Baje (Jo«) 573.0 «3«. 131. OT. 133). 33. Bergerud (Nor) 671.0 «07. -no. 136. 136). 33. Kavam ura (Jap) 590.0. 100. 133. 133. 130). 34. Kern (ZDA) 650.0 «33. 107. 134. 138) ln Hatvorsen (Nor)
660.0	«30. 131. 133. US). 36. Nam (Nor) M7.0 (138. 119. 106. 130). 37. Prosa« (ZRN) 637.0 (IM. U4. 13». K*l>), 38. Brnman (ZDA)
530.0	«33. 138. 100. 119). 39. Glas (Sv) 534,0 «36, 136. 1AI7. 114). 40. Eacbrich (ZRN) 533.5 (100. 136, 149. IC81. 41. Bogataj (Ju«) 5365 (117. 118. 139. 130). 43. Pavia .Sv) 536.0 (137. 137. 166. U6). 43. McNnU (ZDA) 603.0 «18. U6. 100. 1O0). 4«. We«ber (Ita) 4975 (US. MX 114, M). 46. Souvane! (Fr) 4605 «06. 96. MS. 113). 46. Neuper CA) 3315 «40. 163). 47. Tomasi (Ral) 3M5 «11. IS).
PMNISKO
DELO
L|ubljana, ponedeljek, 19. marca 1979
KOLAJNE PETEGA SVETOVNEGA PRVENSTVA V AVSTRIJO, NDR IN POLJSKO. Boj je bil odločen šele v zadnji seriji, ko je Kogler-Ju uspelo prehiteti dotlej vodilnega Zitzmanna. Na zmagovalnih stopnicah — z leve: Axel Zitzmann (NDR — drugi), Armin Kogler (Avstrija — prvi) in Piotr Pij as (Poljska — tretji).	Foto: Marjan Zaplati!
Kogler ju naslov, Ostvvaldu rekord
Avstrijski skakalec Armin Kogler je novi svetovni prvak v smučarskih poletih — V Planici srebro Zitzmannu (NDR), bron Poljaku Fijasu — Ostvvald izenačil svetovni rekord 176 m — Ulaga najboljši Jugoslovan na 5. SP s 26. mestom
PLANICA. 18- marca — Zgolj naključje je hotelo, da so trije najboljši letalci drugega tekmovalnega dne na 5. svetovnem prvenstvu osvojili tudi kolajne. Novi svetovni prvak v smučarskih poletih je Avstrijec Armin Kogler, srebro je osvojil Axel Zitzmann (NDR), bron pa Poljak Pjotr F!jas. Pred začetkom tretje serije je Klaus Ostvvald (NDR) kot predska-kalec Izenačil Innauerjev svetovni rekord iz Oberstdorfa s 176 m.
Dolgo je danes žirija preizkušala velikanko, ki je bila kljub nekaj cm novega snega odlično pripravljena. Prvo priložnost za rekordno daljavo je imel že Tepeš, ki pa id toliko zaupal sam sebi. da bi vlekel do konca in je doskočil pri 165 m ter podrsal s rokama Križaj s 154 ln Komel s 157 m sta popra, vila svoja osebna rekorda, ▼ megli pa je nato vodstvo znižalo zaletišče. Kljub temu pa Je Ostvvald s 175 in s petega zaletišča dosege! nov rekord planiške velikanke in le za meter zaostal za svetovnim rekordom.
Na četrto zaletišče so nato postavili »kozo« in s tako popravljenim zaletiščem našli najboljšo rešitev. Posebnih daljav dolgo ni bilo ln
le peterica Je dosegla 150-m znamko. Kot predzadnji skakalec Je Kogler poletel 168 m. Zitzmann pa Je bil za 9 m kraja, s čimer se Je razlika v skupni razvrstitvi že zmanjšala.
V drugi seriji so morali z istega zaletišča. Kot prvi se je s 152 m izkazal Leitner. največjo daljavo pa Je spet dosegel Kogler — 156 m.
Ko so predskakalci preizkušali zalet za tretjo serijo so s 7. zaletišča leteli: Lo-štrek 144. Jirasko 150, Tepeš 156, Grojer 155, Meisingerja so poslali na 5. zaletišče, pa je še dosegel 162 m.
Na vrsto Je spet prišel Ostvvald. Stal je že na 6. za-letišču, a so ga poslali na peto. Na Istega kot pred prvo serijo. Spet Je M ena-
ko odločen, spet Je vlekel in pristal daleč pri dnu skakalnice. Kar 176 m so izmerili merilci. Torej Je Planica spet Izenačila svetovni rekord Oberstdorfa.
Zato pa so morali drugi spet na četrto zaletišče. Tudi burni protesti gledalcev niso pomagali, žirija ni popustila. Najboljši so seveda tudi v takšnih razmerah leteli daleč. Fijas si je s 162 m priboril bron, Kogler je s 169 m osvojil zlato, Zitzmann pa tega napada ni odbil in se je po 157 m kljub sobotnemu naskoku moral zadovoljiti s srebrom.
Veliki boj se Je tako končal z avstrijskim slavjem. Povsem v senci boja za kolajne pa so spet nastopali Jugoslovani. Se najboljši je
bil najmlajši, Primož Ulaga, ki je v drugi seriji dosegel celo 140 m in s tem največjo daljavo naših v konkurenci. S tem je bil danes ln v skupni razvrstitvi najboljši Jugoslovan na 5. svetovnem prvenstvu. Norčič tudi danes ni Izpolnil pričakovanj in se Je moral zadovoljiti s 27. mestom v skupni razvrstitvi.
REZULTATI DRUGEGA DNE: 1. Kogler (Av) 3805 (168, 169), 2. Zitzmann (NDR) 356,0 (159. 157), 3. Fijas (Pol)
354.5	(152, 162), 4. Kalinin
(SZ) 345,0 (157, 151), 5. Sko. da (CSSR) 343.0 (151, 153), 6. Kokkonen (Fin) 342,5 (155, 149), 7. Samek (CSSR) 342,0 (153	153),	8. Hille (NDR)
340.5	(151, 151),. 9. Duschek (NDR) 333,0 (150, 149), 10. Jagi (Jap) 332,5 (147, 155), 11. Dannebeig (NDR) 331,5 (147, 147), 12.' Nordlien (Nor) 3275 (146. 146), 13. Leitner (ZRN) 325,0 (137, 152), 14. Tlianttila (Fin) 323,5 «48,
V Planici zmagoslavje mladosti
Svetovnemu prvaku Arminu Koglerju in našemu najboljšemu Primožu Ulagi posebno priznanje predsednika Tita — zlati uri — Oba še dijaka
PLANICA. 18. marca — Zmagoslavje mladosti, tako bt Lahko tudi -ocenili letošnje V. svetovno prvenstvo v smuških poletih. Pokrovitelj prireditve predsednik republike Josip Broz Tito je namenil spominski darili — zlati zapestni uri — najboljšemu na svetu ln najboljšemu Jugoslovanu, ▼ imenu pokrovitelja Je dragoceni darili izročil Niko Belopavlovič, predsednik prireditvenega odbora Planica 79, dobila pa sta ju 17-Ietni dijak iz Vompa Armin Kogler (Avstrija) in Skofjeločan Primož Ulaga, ki bo 20. julija letos dopolnil 17 let.
Armin in Prsno« sta stara snanca. vreunka. ki sta te lani poleti skupaj trenirala na p la-
MTiArvj	gmiičar<Jrw
gimnazije v Stamsu. s katero Je loška smučarska gimnazija navezala tesnejte stike. V letošnji sezoni so se njune poti
ločile.
Varovanec nekdanjega av. sirijskega reprezentanta Maža Golseria. Armin Kogler. Je bil med udeleženci novoletne turneje, kjer je aaadei 45. mesto. Njegov osebni rekord na velikih skakalnicah Je bil 135 metrov. Za Kogler Jev nastop v Planici bi lahko rekli: prišel, videl, snaga).* Avstrijski »vezni trener Bachler ga Je pripeljal iz Beljaka v Planico — Avstrijci so bUl edina reprezentanca. ki ni stanovala v Kranjski gori — videl in spoznal Je planiško velikanko, znal Je izkoristiti priložnost, ker mu Planica očitno leži, in tudi uDAgaL
Prvo mesto je osvojil m aad-njim skokom dolgim 169 metrov, njegova uradna serija štirih poletov v konkurenci pa Je bOa 160 In 100 metrov (v soboto) in 168 in 169 metrov (včeraj), kar je impoeanten povpreCek 104,2 metra.
»Po prvem dnevu sem bil prepričan, da je Zitzmann nedosegljiv. saj Je bil izrazito superioren.« je ves 6rečen pri. povedeva! zmagovalec. »Potem pa se je pokazalo, da je popustil. sam pa sem se počutil čedalje bolj zanesljiv In zadnji skok se ml Je res posre čil.« V tistem hipu. ko Zitz-raann v zadnjem skoku Planice 1979 ni presegel 160 metrov, se je Armin Kogler znaSel na ramenih navdušenih avstrijskih obiskovalcev, ki so slavili tako težko pričakovano zlato kolajno. nedosegljiva Je bila videti med sezono in tudi po prvem uradnem dnevu V. svetovnega prvenstva.
NAS NAJBOLJŠI. Primož Ulaga.
Primož Ulaga, dijak drugega letnika škofjeloške smučarske gimnazije, zaostaja za zmagovalcem šest centimetrov (po višini, saj ima 172 cm. Kogler 178 cm). Sest kilogramov (Kogler 69 Ulaga 63). v mestih za 25. v metrih pa Je ta razlika Se večja: 107 metrov v štirih skokih, štetih za konkurenco. TTlagova serija je bila namreč !38 tn 139 m (v soboto) in 133 in 140 m (danes). Zato pa v letih ni razlike ln oba sta po Planici oostala dobra obeta za avstr! Iški in jugoslovanski skakalni šport.
»Presrečen sem. da sera dobil darilo predsednika Tita, to
Je največja čast, ki Jo lahko doseže mlad športnik,« je rdečih lic pripovedoval mladi Lo. čan, ki Je do svetovnega prvenstva imel osebni rekord 128 metrov na stari Bloudkovi mojstrovini. »Pred Planico ne bi verjel, če bi mi kdo rekel, da se bom od naših najbolje uvrstil. Potem pa sem videl svojo priložnost, ker Je bil Bogdan Norčič v hudi krizi. še bolje bi se počutil, če bi se ml posrečil še zadnji skok v konkurenci, vendar sem zamudil pri odrivu. Preveč sem hotel, pa mi je spodletelo.«
Črnolasi sloki skakalec, bolj deček kot fant, je bil v letošnji sezoni že močno obupan. Na začetku mu ni in ni šlo, tako da Je imel klubski trener Luka Koprivšek veliko dela, da fant ni vrgel puške v koruzo. Potem pa se je odprlo.*
Primož Ulaga Je poln načrtov. Je med kandidati za olim. pijske igre 1980 v Lake Pla-cidu, njegova prava priložnost, ko bo še vedno mlad, a zrel tekmovalec, bo svetovno prvenstvo 1981, predvsem po Sarajevo 1984. Vendar, to Je še oerspektiva, tako kot je za di. jaka loške gimnazije visoka šola za telesno kulturo.
Sedanjost po.sta še trening in trening, že jutri zlutraj pa spet sede« v šolski klopi, na katerem Je letos sedel šele šestkrat. •
VLADO S LAMBERGER
140),	15. Rautionaho (Fin)
323,0 (148, 140), 16. Wallner (Av) 315,5 (137, 144), 17. Savin (SZ) 315,0 (135, 149), 18. Lipburger (Av) 313,0 (140, 143), 19. Curuga (Jap) 309,0 (145, 136), 20. Ivanov (SZ) 306,5 (136, 139), 21. Borovi-tin (SZ) 305.0 (133, 139), 22. Tanczos (CSSR) 301,5 (131,
IZENAČIL SVETOVNI REKORD. Klaus Ostwald (NDR).
139), 23. Ulaga (Jug) 300,5 (133, 140), 24. Pulkkinen (Fin)
297.0	(132, 137), 25. Norčič
(Jug) 296,5 (132, 136), 26. Ka-vabaka (Jap) 296,0 (126,145), 27. Bobak (Pol) 295,0 (130, 136),	28. Bergerud (Nor)
292.5	(136,	136) in Novak
(CSSR) 292,5 (133, 130), 30. Sundgaard (ZDA) 291,0 (134, 133), 31. Naes (Nor) 283,5 (135, 130),	32. Sumi (Švi)
282.5	(128,	130),	33. Bajc
(Jug) 280,5	(127, 133), 34.
Prosser (ZRN) 278,5	(129,
131), 35. Halvorsen (Nor)
275.0	(123, 129), 36. Bogataj
(Jug) 270,5	(129,	120), 37.
Kem (ZDA) 269,5 (124, 126), 38. Kavamura (Jap) 267,5 (120, 124), 39. Broman (ZDA)
259.0	(120, 120), 40. Eschrich
(ZRN) 256,5 (119, 118), 41. McNeill (ZDA) 255,0	(120,
120), 42. Wegher (Ita) 248,0 (114, 118) in Favre (švi)
248.0	(116, 115), 44. Glas (Švi)
247.5	(117, 114), 45. Souva-net CFra) 238,5 (119, 112).
Izjave
Niko Belopavlovič, predsednik organizacijskega komiteja:	»Vsi,
ki so pripravljali to prvenstvo, so dobro opravili svojp nalogo. Vreme, ki je sicer znan sovražnik tovrstnih prireditev, nam je tokrat pošteno zagodlo. Navzlic temu pa smo prvenstvo uspešno izpeljali do konca.«
Djordje Peklič, predsednik JOK: »Planica je kljub slabim vremen, sklm razmeram ohranila ugled. Orranizacija je bila na najvišji ravni, kar je še en dokaz, da Jugoslovani lahko uspešno organiziramo tudi največje prireditve. Mislim, da so nekateri naši fantje pokazali precejšen napredek.«
Branko Jerkič, poveljnik teritorialnih enot Slovenije: »Ekipe, ki so pripravile prvenstvo, so vložile veliko truda. Mislim, da na svetu ni velikanke, ki bi se lahko v svoji naravni lepoti postavila ob rob Planici. Obisk na tej naj večji športni prireditvi pri nas Je bil kljub slabemu vremenu izjemen.«
Marjan Lenarčič, predsednik ZTKO Slovenije: »Planica je postala simbol, ki bi ga morali tudi v drugih letnih časih negovati. Dolina Tamar bi morala postati ena naj lepših športnih dolin na svetu. kajti v niej se lahko lludje ukvarjalo z različnimi športnimi panogami. Letošnja prireditev je nadvse usoela. za kar največ čestitk zaslužilo organizatorji.«
Janez Kocijančič, predsednik SZS:	»Mnogi so pričakovali sve.
tovpi rekord in boj Norčiča za najboljše uvrstitve. Toda ne glede na to. da se ti dve želji nista uresničili. smo lahko s Planico zadovoljni, saj smo med drugim videli tudi novi Jugoslovanski re_ kord Zupana«.
Voje Šerbec, sekretar planiškega komiteja: »Imeli smo smolo z vremenom. Navzlic temu pa je prireditev zelo uspela, videli pa smo serijo odličnih poletov.«
Titus Roche, novinar APA: »Sem stalni obiskovalec Planice, ki je vsakič novo doživetje za nas novinarje. Tokrat so vse službe delale dobro, nekoliko pa je še spalo juri objavi rezultatov.«
Janko Demič, vodja teptačev: »Na skakalnici smo delali od 10. marca. Velikanko smo kar osemkrat prehodili, 52 teptačev je delalo' vsak dan tudi po 10 ur, tako da lahko rečem, da smo storili vse, kar smo zmogli.«
Vinko Može, vodja prometa: »Planico je v teh dneh obiskalo okrog 80.000 ljudi. To sklepamo po številu avtobusov in osebnih avtomobilov. Avtobusev je bilo čez 1000, osebnih avtomobilov pa okrog 8.000. Na cestah ni bilo večjih zastojev, kar pomeni, da smo svoje delo uspešno opravili.«
Lado Gorišek, konstruktor skakalnice: »Svetovni rekord bi lahko zlahka preskočili, toda žirija in trenerji nam tega niso dovolili. Najbolj goreča zagovornika skrajšanega naleta sta bila trener NDR Trommler in avstrijski trener Preiml, ki se je do nekaterih naših fantov na skakalnici vedel zelo nesramno.«
Oto GiacomelJ, vodja jugoslovanske reprezentance: »Nemogoče je v zadnji seriji zahtevati višje nalete, če gre za boj za svetovnega prvaka. Poleti so bili izjemni.«
Klaus Ostwald, novi svetovni so-rekorder: »<5e bi imel vsaj pol metra večjo hitrost, bi dosegel nov svetovni rekord. Sicer pa sem bil pri obeh poletih zelo zanesljiv pri doskoku.«	VITO DIVAC
Planica je živa
Velikanski naravni avditorij je utripal z veliko tekmo ter se navduševal nad dosežki najboljših skakalcev sveta
PLANICA, 18. marca — »Planica ostane Planica, vplivala bo tudi na nadaljnji razvoj slovenske telesne kulture, predvsem če bomo dograjevali, kar Je zamišljeno, da bi postala center tudi za druge športe, ne samo skakalnega. Za to pa bomo morali več vlagati in se organizirati, da bo Planica res dobila takšno mesto.« Je po izenačenem svetovnem tekordu 176 metrov danes izjavil Miha Ravnik, predsednik skupščine tdesnokulturne skupnosti Slovenije.
MIHA RAVNIK je še posebej poudaril izjemno prizadevnost prirediteljev in Jim čestital, da so navzlic hudim težavam uspešno izpeljali svetovno prvenstvo. »Planica 79« Je znova dokazala, da ni pomembna samo kot zibelka poletov, ampak ima svoje tradicionalno mesto v svetovnem vrhu skakalnega športa. Ob srčnosti in izjemni pripravljenosti tekmovalcev, ki je tudi rianpv prišla do izraza in za katero zasluži vsak, ki se spusti čez velikanko, priznanje, je tudi letošnja Planica dokazala, da je nacionalna telesno kulturna prireditev. Tolikšno ttevilo vztrajnih obiskovalcev
—	navzlic slabemu vremenu
—	j« dokaz, da Planica ostaja
Planica.«
Predsednik jugoslovanske zveze za telesno kulturo TRPE JAKOVLEVSKI je star znanec Planice. Tudi tokrat sta ga pod Ponče pripeljala lepota kraja in izjemni športni spektakel.
»2al mi je, da žirija ni omogočila vsem tekmovalcem, da bi pokazali vse svoje sposobnosti na veličastni velikanki, ki bi danes nesla še več kot 176 metrov. Prepričan sem, da je današnja priredile, ten jemni
mednarodnimi športnimi prireditvami, ki ga je Planica imela že doslej.«
Trpe Jakovlevski Je tudi povedal svoj vtis, da Je jugo-
tev navzlic, temu še enkrat po-trdila izjemno mesto med
slovanski skakalni šport v ugodnejšem položaju — glede na podmladek — kot druge dežele, ki nas zdaj po rezultatih znatno prekašajo. »Ta priložnost, ki jo imamo v zdajšnjem mladem rodu, ta pa se je v letošnji Planici potrdil, bi morali izkoristiti z bolj načrtnim in premišljenim delom z njimi, še posebno spričo Sarajeva 1984,« Je dejal predsednik ZTK Jugoslavije.
Izenačenje svetovnega rekorda. ki ga Je danes dosegel vzhodni Nemec Klaus Ostvvald, tribune za goste v Planici ni našla nepripravljene. Predsednik prireditvenega odbora NIKO BELOPAVLOVIČ je napovedal svetovni rekord, njegovi sodelavci pa so za to priložnost pripravili šampanjec. Ko so na semaforu objavili 176 metrov, je na tribuni zapokalo, zapenil se Je šampanjec Med prvimi Je dobil požirek eden izmed gostiteljev ZDRAVKO KRVINA.
sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko.
»Planica ni samo največji ponos Gorenjske, je — lahko rečem —tudi ponos Slovenije in Jugoslavije. Ostala je simbol, kar se je še posebno izkazalo v slabih vremenskih razmerah, ko so deset tisoči iz vse države in iz zamejstva vztrajali pod velikanko. Planica ne pomeni le športnega užitka, je več kot srečanje najboljših svetovnih športnikov, saj predstavlja našo samoupravno socialistično deželo širom po svetu.«
Tudi Zdravko Krvina se je pridružil pohvalam za vse tiste, ki so na splošno zado-
voljstvo — tekmovalcev in obiskovalcev — organizirali peto svetovno prvenstvo, pri čemer so v boju z naravo vložili vse napore, da je bilo tekmovanje varno in vzorno.
»Mislim pa, da bomo morali več pozornosti v prihodnje posvetiti vzgoji obiskovalcev. Ti so zdaj nezadovoljni s poleti okrog 140 metrov, pri čemer ne pomislijo, da je prav vsak, ki se spusti čez velikanko junak, slehernega je treba spoštovati, saj je vsak polet rezultat trdega dela, visoke pripravljenosti in poguma. Ni junak samo tisti, ki doseže rekord ali daljavo blizu njega,« se Zdravko Krvina ni
LETEL SRČNO. 16-letni Primož Ulaga je navdušil.
strinjal s tistimi, ki so z žvižgi nešportno kaznovali »krajše« planiške junake.
Planica 1979 po oceni sogovornika ni imela samo športnega in družbenopolitičnega pomena, temveč tudi gospodarski učinek. Ne samo za gorenjski turizem in gostinstvo, ampak je bila to nova priložnost za gorenjske organizacije združenega dela, ki izdelujejo smučarsko opremo, da so se uveljavile na največji smučarski prireditvi pri nas.
Ogromno dela na planiški velikanki in v vseh spremljajočih službah, ki so delovale skladno in kot eno delovno telo, so vložili amaterski smučarski delavci. Na pripombo na tribuni, da bi na gorenjskem produktivnost močno porasla, če bi vsi tako garali kot so te dni, na primer, teptači na skakalnici, je Zdravko Krvina v šali odgovoril: »Nič ne bi imeli proti, če ne bi to veljalo samo za Gorenjce, ampak za vso Slovenijo.«
»Sicer pa je bilo največje priznanje vsem amaterskim delavcem v Planici 1979, da je bil pokrovitelj predsednik republike Tito, tudi to je dokaz, da je Planica tudi tokrat presegla okvir samo športne prireditve,« je dejal sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Zdravko Krvina.
VLADO SLAMBERGER
PLANIŠKI JUNAKI V KARIKATURI. Od zgoraj navzdol: Axel Zitzmann (NDR), Andreas Hille (NDR), Piotr Fijas (Poljska), Bogdan Norčič (Jug), Pentti Kok-konen (Finska), Josef Samek (CSSR), Leos Škoda (CSSR).
Sobotni zmagovalec Zitzmann je padel pri rekordnih 179 m
Le malo je manjkalo, pa bi Planica vrnila svetovni rekord — Nov sneg povzročil preglavice organizatorjem — Hud padec In poškodba Marka Mlakarja
PLANICA — Axd Zitzmann Je bil veUkt Jona moralnega dne 5. svetovnega prvenstva v smučarskih poletih. Kar Štirikrat Je poletel na velikanki ln vselej Je bil tisti, ki Je požel največ priznanja več ko 40.000 gledalcev. Sobota Je Jugoslaviji prinesla nov državni rekord s Zupanovimi 171 m, le malo pa Je tudi manjkalo, da ni dobila tudi svetovnega rekorda, kajti Zitzmann Je padel pri 179 m.
morah iMitS na n)sj nensbno bMi tajam bed to ki js bila v
osnovi tudi irtnaktn pripravnima, atavnk ugrorano nspcaov. toda • ton Ja ptl pctocto vidno nujno računati.
Začetek aam Jt \M nadvse obetajoč. Zupan Je kot prvi skakalec. kljub temu da Ja uraaal anučkio. doatsd na odakočnun mostu hitrost llflj km na uro. Odlično Je vdet polet m doek> čil pr! im m. Novi JugoetoraiuJd rekord > eeveda navdukU vso dolino, toda precej globoka ano-čina po doskoku Ja ta oponrja-Ia. Na vitko Je pridat Marko Mlakar. sOe mt danes ne uspe reodčno dolg, same rekorden polet, potem mi ne bo ndkoii«. nam Je dejal tik preden Je odM na —	---- jebU
Več bo IS om novega snega, ki la mpaiVl v noči med petkom In soboto, ko n a netivi le OsemenSl v anečenje. Je povsod na velikanki pocej mtda. Pceno svečo- v petek so or(an'sa-tcrp vnovič morali rečevari iztek pred vodo in ko so to le uie-d£l. Jtm Jo eagodel nov meg. V soboto ao, o ton ni dvoma, pn-Sk sjutrai na velikanko ptepomo in prešteto priprairtjait na af-o-pad s novimi tečavami. Soa os Je Se totSoo segrelo velikanko, da mm Je nov sneg tačel »prijemati a staro podlago. Ni ga bilo moč poiaecn odstranit: in lisasto Qo-'	ul Mo najbolj atmpafč-
Tutt medni cement a. začeta dosti pomagal. Začetek se Je aavleket za uro Raeumljivo Je, tla Je a katero ao
•Se pa Ja sako ■titauki prvo ki edino bl*>So teter velikanka. Mlakar Js hudo pedk. prt UM m. prva apcmčilm o njegovih po-toortbsJt pa ao startiml«« resnico. Mlakar sl Je namreč atomi! nogo nad Se poškodovanim gležnjem, padkodoveJ si Je operirano ramo In tudi rebra.
Ponovna obdelava kkkkt s teptanjem ki mednim cementom pa Ja nato le povsem uspel«
Za ▼ prat ssrtj» Je bteo deset pečatov prek 1B0 m. (Najdlje Je potekal eden Zmed fsvoritonr Hille 1B1 m, k n mater Je aanetal Avstrijec Kogler..
Tudi pred dmgo serijo Js ihi-Js kar s devetimi pra&teakalct preZdcudela hitrosti: LoAtrek 110, Večkconja UM s padcem. Dolhar 131, Kajeer UB s padcem, Qstwuld 161, Jtraako Wt, Meialr^er 167, PkcMtor 1«. Tapet 92 m. Odtočita* Je bila — aaleOMe viAe kot v prvi seriji.
Toda te prvi peteri ao kaaah, da ao hitrosti as nejboljte naj-brrt prehude. 2e Norvedan Naes Je bot prvi dosegel 147 m, Finec Rautlonabo nato 148 m. Američan MdNem, Id tor te ni te-
PoOrtt norme sa tekmovanje — lBt m, Savin 148. enako tudi mA Norčič, Skok (CSSR) Je te dosegel 160 m, Japonec Kevamura aa njim M«, Avstrijec Liphurger pa U16 m. In m raleUAču ae Je PripranrH Azel ZManasm. Takoj po odrivu Js dosegal kjenna vi-kino in Jasno Je bilo, da bo letel daleč prati dnu. Preletel Je te pradzakkijo ossto m dceko-čiiču, pa to ni doskočil. Nato pa le. Obrisi Je varno na nogah, toda hip aa tam Ja zarofeS a desno smučko. Pite! Je na mrii-keJAo plast, make m mu Je vdrlo ki načelo ga Ja vleči na desno stran. NI snoget rila in padel Je. Meritev Je pokesala — 17» ml Ponondl Js drugi nsjdačj-81 polst ▼ sgodomktl. enak Sted-narjevemu v Oherstdorfu 1876, ki ae Je tudi končal a padcem.
aPe stal aam ga te. Vaa Ja bdlo v redu. Lahko bi bil is-hordar. Toda vdrlo sa ml Je, malo, aadosti, da sem zarobil. Skoda. Toda da ae leteti in obstati m tej velikanki te dlje. Zanesljivo. Se	---
IMENITNA POLETA. Tako sta ▼ soboto letela dnevni zmagovalec Axel Zitzmann (NDR — zgoraj) in nad Ivo Zupan, Id Je kot predskakalec poletel 171 m daleč.
Toto: Marjan Zaplatll
Poleti SO potrdili svojo veljavo
Direktor FIS Gianfranco Kasper zadovoljen s SP 1979
PLANICA — Po odhodu predsednika mednarodne smučarske zvene Marca Hodlerja na Japonsko, ao ota«U na SP trije člani predsedstva FIS (ob rasem dr. Douganu te vzhodni Nemec SchrOder in Oe-boslovak Mraz), ki jim Je tudi pripadla naloga, da podelijo pri-manja najbo.jlim na tem svetovnem prvenstvu .
PES pa Je zastopal v Planici tud! te Gtenlranco Kasper. njen direktor. mlad in amincšoeen Športni delavec, ki ga bodo na naslednjem kongresu mednarodne smučarske sveae v Nici bričaa fczvolrit za ge-
S prireditvijo pr. nas Je bil povsem zadovoljen: •Mislun.t Je dejal ida so smučarski poleti s tem petim svetovnim prvenstvom vnovič dokazaU. da so ae uveljavili kot posebna disciplina in da so naposled dobi: vsebino, ki smo sl jo klel. To Je tekmovanje, na katerem mora biti v ospredju boj za najriAja mesta ne pa lov za rekordi. In treba Je seveda povedati. da ao poleti dalja* med 130 k> 170 m gotovo dovolj vabljivi in mikavni, kar je bilo vnovič videti tukaj, četudi občinstvo 'kar Je pač z njegovega stalMča tudi ra-simljtroi teli gledati tudi 8e dal.te. kar pa b: te lahko spravljalo v nevarnost skakalce « P. B.
Sobotni rezultati
1. Zitzmann (NDR) 380,0 (150, 179-p, 170, 168), S. Kogler (A) 361,0 (160, 156, 160), 3. Fijaa (Pol) 350,0 (149, 131. 166) in Hille (NDR) 350,0 (161, 155, 142), 5. Samek (CSSR) 346,0 (152, 154, 155), 6. Duschek (NDR)
344.0	(151, 158, 144). 7. Kalinln (SZ) 342,5 (151, 156, 145), 8. Skoda (CSSR) 339,0 (144, 163, 151, 154) in Kokko-nen (Fin) 339,0 (156, 141, 146), 10. Tllanttila (Fin) 337,0 (149, 155, 136), 11. Borovittn (SZ) 336,5 (146, 149, 151) 12. Novak (CSSR) 329,0 (154, 144, 141), 13. Tanczios (CSSR) 327,5 (155, 138, 139), 14. Bobak (Pol) 326,5 (144,
137,	149), 15. Wallner (A) 324,0 (150, 144, 147), 16. Danne-berg (NDR) 323,5 (147, 130, 145), 17. Leitner (ZRN)
323.0	(130, 140, 149), 18. Neuper (A) 321,5 (140, 152), 19. Lipburger (A) 319,5 (150, 118, 120, 139), 20. Nordlien (Not) 3185 (140, 146, 142), 21. Ivanov (SZ) 3165 (134,
138,	147). 22. Pulkkinen (Fin) 312,5 (139, 146, 141), 23. Curuga (Jap) 3105 U44, 136, 118), 24. Jagi (Jap) 309,0 (136, 136, 143), 25. Rautionaho (Fin) 307,5 (130. 148, 141, 137), 26. Norčič (Jug) 3015 (138, 148, 337, 134), 27. Ulaga (Jug) 300,0 (138, 139, 133), 28. Kavabata (Jap) 2975 (124, 149. 123), 29. Savin (SZ) 2955 (147-p, 148,
132,	135), 30. Sumi (Sv) 293,5 (126, 135, 133), 31. Kava-mura (Jap) 292,5 (132, 144, 123, 133), 32. Bajc (Jug) 2915 (132, 134, 131), 33. Sundgaard (ZDA) 2895 (118,
133,	129), 34. Glas (Sv) 2865 (136, 123, 129), 35. Halvor-sen (Nor) 2835 (130, 125, 131), 36. Kem (ZDA) 2805 (122, 132. 127), 37. Bergerud (Nor) 2785 (127, 122, 132), 38. B roman (ZDA) 278.0 (132, 127, 125), 39. Eschrich (ZRN) 277.0 (130, 127526) in Favre (Sv) 277,0 (120, 127, 127). 41. Naes (Nor) 2635 (129*147, 106. 119), 42. Prosser (ZRN) 2585 (124. 101, 114), 43. Bogataj (Jug) 255,0 (109. 117, 119), 44. Wegher (Ital) 249,0 114, 116, 115), 45. McNeill (ZDA) 248.0 (119, 132, 116, 112), 46. To-massi (Ital) 2345 (Ul, 118, 96), 47. Souvanet (Fr) 202,0 (105, 117, 94, 96).
Daljave v mastnem tisku štejejo za uvrstitev.
Oe ne danes, pa Jutri«, Je dejal takpj po poletu, ko ae je po malem Jezil, da Je knel tekčno ■noto.
Serijo ao seveda prekinili, pokah ostale skakalce dlje na zaledSče, prva deseterica pa Je morata te enkrat na vrh. mu. in Kogler ata bUa nato spet najboljša e lffi ln IM m, rnuč««' Je bil tudi mladi Avstrijec Neuper s 1S2 m, vendar Je daleč v mehkem izteku nektyj gledal nazaj, padel ta mm ravno toliko poškodoval. da Je bilo sanj prvenstvo končana
V tretji Bert* neto ob spremenljivem vremenu, pri čemer Je nekaj čaea oalo rahlo snežilo, krije ni več tvegala. Med predsfca-katol sta bila najboljša Otstwald a 157 ln Meislnger s 149 m. Začeto ee Je obetavno, saj Je te Finec Pulkkčnen dosegal til m, Wa41ner naito 147 in Samek 155 m. Najbolj Je presenetil Poljak Fljae, ki Je prav v tej seriji potrdil, da so bile napovedi o njegovi letalskih sposobnostih upravičene. Kar 166 m Je dosegel.
Kogler Je ponovil i«0 m te prve segije, Zitzmann pa je svoje sobotno slavje tudi v zadnji seriji le te potrdil s 166 m ir. osvojil naslov zmagovalca prvega dne, hkrati pa si Je tudi za-gotovil 19 točk prednosti v skupni razvrstitvi tekmovanja za naslov svetovnega prvaka.
Jugoslovani so razen mladega Ulage razočarali. Norčič Je hotel na silo doseči kar največ. Hotel Je povrniti tudi državni rekord, ki ga Je izgubil. 2ivčnost in prevelika želja po tem, da bi opravičil pričakovanja, da bi razrveseCil tieoče svojih navijačev, sta ga na kontu pokopali. Zaostal Je aa pričakovanji ln zaman je bila vsa jaza, vsa Ihta a katero je hotel na odskočnem mostu nadoknaditi zamujeno. Globoko razočaran Je odšel iz 'doline, poslušal žvižge gledalcev ln upal na zadnji dan. Kat tudi mnogi drugi.
STANE TRBOVC
PRVI DAN BIL VISE ZITZMANN. VefliM dvoboj * Avstrijcem Koglerjem ee je sprva nagibal v prid vzhodnemu Nemcu.
Zaplet ob Zitzmaimovi »prednosti"
Po padcu pri 179 m je dvakrat skočil brez številke
PLANICA — L® malo Je manjkalo in vzhodni Nemec Axel Zitzmann bi bil ▼ soboto pomaknil mejo neuradnega svetovnega rekorda v smučarskih skokih na 179 m. Toda potem, ko Je že skoraj zanesljivo doskočil, je zarobil in se znašel na tleh. Pri padcu se mu je strgala štartna številka, kar je nekoliko zapletlo nadaljnji po. tek prireditve.
Po sobotni tekmi se je namreč začelo šušljati, da bi Avstrijci utegnili najaviti protest, ker je Zitzmann spričo tega, da je naslednja dva skoka opravil breg številke, imel rahlo prednost pred tekmeci zaradi boljše propustnosti kombinezona. Toda do protesta ni prišlo, vodja skakalne ekipe NDR dr. Trommler pa je zadevo ocenil takole: »Ce bi v tem primeru (opozorili smo žirijo, da Azel nima številke, a nam nihče ni dal na voljo nove, seveda pa dobro vemo, da je treba skakatil w k|o> diskvalificirali našega tekmovalca, bi bila to samo iiskvallflkaclja tistih, ki bi ga bili diskvalificirali.«
Toda to se — kajpak ni ■godilo ...	K. B.
Koroškim
Slovencem
ugajalo
Zadovoljni zapuščali Planico, ki Je bila veličastna prireditev
PLANICA — Med ofbddko-valai V. svetovnega prvenstva v smuičajrsfelli polet iti so bili tudi številni koroški Slovenci, kd so zadovoljni zapuščali Planico.
Dr. FRANCI ZWITTER,
predsednik zveze slovenskih organizacij na Koroškem: »V Planici sem že četrtič. Nova velikanka je zares lep Športni objekt. Vzdušje je bilo prav tako lzyemno, žal pa ni bilo novega svetovnega rekorda. Kljub temu zadovoljen zapuščam Planioo.
Dr. MATEVŽ GRILC, predsednik narodnega sveta koroških Slovencev: »Svetovno prvenstvo je bila zares veličastna prireditev. Občudujem skakaloe, ki morajo imeti veliko hrabrosti, da se spustijo po naletu navzdol. Med gledalci je bilo tudi preoej Korošcev. kar je nov dokaz, da Šport druži narode.«
Bojan Križaj ima bron Največji uspeh do sedaj
Naš reprezentant je bil v štiri mesece trajajoči sezoni v izredno dobri formi— Prva kolajna med člani
FURANO, 18. marca — Se predno se je končalo 13. tekmovanje za SP Ima najboljši Jugoslovanski alpski smučar Bojan Križaj že v rokah bronasto kolajno v končni razporeditvi veleslaloma. Andreas VVenzel iz Liechtensteina, Id hi še utegnil prehiteti našega reprezentanta, če bi se seveda v zadnjem veleslalomu izredno dobro uvrstil, naš tekmovalec pa slabo, se je namreč včeraj v slalomu poškodoval ln ne bo startal.
Sploh pa je še vprašanje, če bodo v Furanu lahko Izvedli veleslalom, ker tu že pet dni nenehno sneži, tako da bo izredno težko pripraviti veleslalomske proge.
Bronasta kolajna v veleslalomu ja vsekakor največ jd uspeh našega smučarja sploh. To je tudi prva jugoslovanska smučarska kolajna v članski konkurenci in tretja nasploh. V mladinski konkurenci je Križaj že osvojil zlato na evropskem prvenstvu, drugo zlato, prav tako na evropskem prvenstvu, pa
Bari* Strel.
Bojan Križaj je bdi z majhnimi izjemami vso letošnjo že štiri mesece
BRONASTA KOLAJNA — Bojan Križaj.
trajajočo tekmovalno sezono v izredni formi. Zlasti še to velja za veleslalom, čeprav je imel tudi v slalomu nadvse vddne uvrstitve.
Sezono je Križaj začea z veleslalomsko zmago 26. novembra va Val Se. nalesu v Italiji, kjer Je bila na uvodni tekmi zbrana že skoraj vsa svetovna elita. Po tretjem mestu v Kranjski gori ln Oourchevelu, še zlasti pa drugem v Jasni, Je bdlo že očitno, da se bo potegoval za eno izmed kolajn, ki jo Je osvojil, kot Je pokazal razplet, že z drugim mestom v Heaven!y Valleyu.
Ko je Križaj odhajal na čezmorsko turnejo, Je obljubil, da se bo na vso moč potrudil v boju za kolajno. Obljubo pa Je tudi držal.
Stenmark že dvanajstič
Jugoslovan Bojan Križaj v slalomu v Furanu peti, Boris Strel pp 18. — Danes pa bo na sporedu še veleslalom?
E*l AVA lO	ir«-.__mi_i._j_ im	n,	. -.	.
FURANO, 18. marca — Ves program finala svetovnega pokala je zaradi nenehnega sneženja postavljen na glavo. Tako so včeraj namesto moškega veleslaloma izvedli slalom, ki ga je dobil Ingemar Stenmark in dosegel že svojo dvanajsto pokalno zmago v letošnji sezoni, Jugoslovan Bojan Križaj pa se je uvrstil na 5. mesto, medtem ko je bil Boris Strel 18.
Izkoristil je priložnost
Ivo Zupan sam ni bil presenečen nad novim državnim rekordom — Žal mu je le bilo, da ni bil v reprezentanci
»Odlično sem ujel odriv in takoj začutil, da bo tokrat šlo"
v	70	■
PLANICA — »Vesel sem novega državnega rekorda, toda nisem tako zelo presenečen, da sem ga dosegel, saj sem ves čas pred svetovnim prvenstvom nasploh dobro skakal,« je med številnimi čestitkami, ld jih je sprejemal ob planiški velikanki, poudaril novi državni rekorder s 171 m Jeseničan Ivo Zupan.
Zupan je v Planici nastopal le kot predskakalec, s čimer je seveda imel več priložnosti za dolge polete. Znal je to priložnost tudi Izkoristiti, saj I je imel resnično lepo serijo v štirih dneh, ki jo je nazadnje končal z državnim rekordom.
V sredo ob preizkušnji skakalnice je poletel 142, 139 in 135 m, v četrtek, na dan uradnega treninga, 145 in 152 m, v petek je bil med tistimi osmimi skakalci, ki so se v nalivu vendarle spustili prek velikanke in s 159 m že dosegel tretje mesto med našimi letalci vseh časov, v soboto pa je nato dosegel svoj zgodovinski polet. Kot prvi je urezal smučino v zaletišče in poletel kar	_____
171 m.	171 METROV. Ivo Župen
daleč. Držal sem kolikor dolgo sem mogel, oziroma kolikor je bilo še varno,« je pripovedoval po rekordnem poletu Zupan. »Priznati moram, da bi lahko poletel še kakšen meter dlje, toda videl sem, da je nevarno in zdaj vem, da bi bil ne zdržal na nogah.«
Mnogo je bilo ob velikanki vprašanj, zakaj Zupana ob takšni foigni ni bilo v ekipi, ki je Jugoslavijo zastopala na svetovnem prvenstvu. Zupan je za to imel svojo razlago:
»2e na stari velikanki, 120-m skakalnici sem odlično skakal. Toda, kot so mi dejali, pred in v letošnji sezoni nisem opravil vsega individualnega treninga kot drugi, zato nisem mogel kandidirati za mesto v Izbrani širši selekciji. Res je, da najbrž ne bi dosegel državnega rekorda, ker bi skakal z manj zaleta, toda prepričan sem, da bi vseeno dobro in daleč letel...«
S. TRBOVC
Danes naj bi moški tekmovali v veleslalomu, vendar so prireditelji lahko izvedli le ženski slalom. Zenske so imele danes nekoliko boljše razmere kot včeraj moški.
Včeraj so prireditelji čakali kar do 13,30. ure, nato pa se je tekma vendarle začela. Križaj je šel na progo s štartno številko 2. Vozil je kompju-tersko natančno, a premalo agresivno, tik pred ciljem pa je naredil še napako. Kljub temu pa se je uvrstil med peterico. Ko sta štartala Kuralt (26) in Strel (36), je že tako močno snežilo, da sta imela že na pol proge očala popolnoma zarošena, vendar je njuna uvrstitev v prvem teku obetala dobra končna mesta.
Na drugi progi je Križaj,
Dvoboj še ni odločen
Slalom v Furanu dobila Francozinja Pelen - VVenzel 2., Moser 3.
kot že tolikokrat v tej sezoni, štartal prvi. Vozil je podobno kot v prvem teku in obdržal peto mesto. Izpadel je namreč Avstrijec Gruber, prehitel pa ga je Bolgar Popangeiov, ki je dosegel najhitrejši čas na drugi progi. Stenmarfk je bal zanesljiv, a še dovolj hiter, da je dosegel svojo dvanajsto pokalno zmago v tej sezoni, s čimer je izenačil rekord Francoza Jeana Clauda Killyja.
Neureuther je izkoristil napako Gruberja in z zanesljivo vožnjo osvojil drugo mesto ter tako v skupni uvrstitvi slaloma osvojil bronasto kolajno. Kuralt je bil na prvem delu proge izredno hiter, na polovici pa je zajahal vratiča in je moral po padcu odnehati. Strel je bil v drugem
teku počasnejši kot zmore ln ni izkoristil priložnosti za uvrstitev med prvih 15.
Treba je omeniti odlično uvrstitev Avstrijca Leonarda Stocka, ki se je z 11. mestom v slalomu prebil v skupni uvrstitvi svetovnega pokala na drugo mesto, s katerega ga bo le težko kdo izpodrinil, še zlasti, ker se je v prvem teku včerajšnjega slaloma Wenzel težko poškodoval in zaradi potrganih vezi v gležnju letos ne bo mogel več tekmovati.
Na tretjem mestu v svetovnem pokalu je ta čas Američan Phil Mahre, ki zaradi zloma noge ne Starta več, tako da ga lahko še prehiti Italijan Piero Gros. Križaj je na odličnem osmem mestu, ki ga ne more več izgubiti, lahko pa še prehiti Avstrijca Steinerja, ki ima točko prednosti, toda Avstrijec bi se moral v veleslalomu uvrstiti nad 23. mestom, kar pa je zelo malo verjetno.
TONE VOGRINEC
Halo, Planica!
Komite za skoke mednarodne smučarske zveze je med svojim zasedanjem ob svetovnem prvenstvu razpravljal o vrsti pomembnih zadev. Med drugim je bila beseda tudi o uvedbi svetovanega pokala, kar predlagajo Skandinavci in CSSR. Mnenja o plusih in minusih so deljena, odločali pa bodo na kongresu FIS maja v Nici. Ce bi odločal komite, bi predlog za zdaj zavrnili, kaže pa, da je razmerje sil med smučarskimi zvezami posamez. nih dežel, katerih zastopniki glasujejo na kongresu, drugačno. Zato bi lahko pri&lo do uvedbe tudi že ob začetku nove sezone. Nobenega dvoma pa ni, da bo že na svetovnem prvenstvu 1982 na sporedu tudi ekipno tekmovanje v skokih na srednji skakalnici.
XXX
telovadnici osnovne Sole, v kateri so uredili tiskovno sre. diftče, je bilo zelo delovno, tako da je okrepljena služba PTT imela polne roke dela, a ga je opravila v zadovoljstvo vseh. Pri ureditvi tiskovne službe pa so sodelovala tudi nekatera naSa znana podjetja, med njimi Elan, Toko, Yassa, Slovin, Aero, Radenska in Kr. ka, organizacijski komite SP pa Je vsem novinarjem poklo nil knjigo »Planica«, ki jo je pred dnevi izdala Mladinske knjiga. Pod pokrovi tel j stvoir »Slana je bilo tudi zasedanja komisije za klasično smučanje mednarodnega združenja Šport nega tiska (AIPS). novinarjem pa sta pripravila sprejem Fruc tal Alko in pivovarna Union
XXX
Delovni kolektiv Elana Je to krat Se posebej presenetil poročevalce s svetovnega prvenstva v Planici. Pripravil je na-
mreč slovesnost, na kateri Je najstarejšemu novinarju, tele. vizijskemu komentatorju zagrebške televizije Mladenu Deliču, ob njegovi 00-letnici izroči! Boijkovo grafiko bloškega smučarja kot priznanje za njegov prispevek k Jugoslovan, skemu Športu, kar Je bilo tudi priznanje novinarjem za skupno delo.
XXX
Poškodovanega Marka Mlakarja so hoteli najprej s helikopterjem odpeljati v bolniž. nico, vendar so se zdravniki nato raje odločili za reševalni avtomobil, v katerem lahko
Razpoloženje
kranjskogorske
^oškodovancu tudi med vožnjo nudijo mr.ogo boljšo oskr-ao kot v helikopterju.
XXX
Norčič ni doživel le razočaranja nad svojim nastopom, emveč tudi nad tem, koliko ?a ljudje v organizatorskih vr. tah poznajo. Ko se je v petek za hip hotel pred dežjem umakniti v brunarico Kavko, v kateri so na toplem že se ieli sovjetski skakalci, ga eden izmed uniformiranih organiza torjev ni hotel pustiti noter . .
XXX
tovnega pokala. 1 bila danes druga,
FURANO, 16. marca — DonaSnJi slalom, ki ga j© dobila Franooeainja Penine Pelen, še vedno ni odločil dvoboja med. Wenzlovo in Mo serjevo za dragoceno lovoriko sve-‘ * Hanni Wenzel je Amnemarie Mo ser-Proll pa tretja. Tako bo odločala zadnja tekma veleslalom — za katerega pa sploh ni zanesljivo, če ga bodo v teh nemogočih vremenskih razmerah lahko izvedli. Za sedaj vodi Wenzlova pred Maserjevo.
Naša dekleta so danes spet prispevala svoj delež k . skupnemu seštevku jugoslovanske ekipe v .svetovnem pokalu, Zavadlavova je s 33. mestom osvojila tri, Dorni-gova s 25. mestom eno točko. Žal Je Tometova, ki je bila po prvem teku 23. in je imela možnost, da se uvrsti pod 20. mestom izpadla. Tud! na drugi progi Tometova začela zelo hitro imela dober čas, dokler ni s proge.
Rezultati:	1. Pelen (Fr) 90,05,
2. Wenzel (liieoh) 90,96, 3. Moser-Proll (A) 91,24, 4. Zini (It) 91,87, 5. Behr (ZRN) 91,89, 6. Zechmei-ster (ZRN) 92,04 , 7. Cooper (ZDA) 92,39 , 8. Mooenledhnar (A) 92,44, 10. So Umor (A) 92,64 ... 23. Zavadlav 95,39, 25. Domig (obe Jug) 96,64.	T. V.
rogi je > in je zletela
Rezultati
1. Stenmark (Šved) 108,14, 2. Neureuther (ZRN) 108,91, 3. Frommelt (Liech) 109,29, 4. Popangeiov (Bolg) 109,35, 5. Križaj (Jug) 109,63, 6. Donnet (Švi) 109,77, 7. S. Mahre (ZDA) 110,16, 8. Heidegger (A) 110,28, 9. Gros (It) 110,85, 10. Steiner (A) 111,43, 11. Stock (A) 111,60, 12. Patterson f ZDA) 112,59, 13. Th»ni (It) 112,65, 14. Ltischer (Švi) 113,24, 15. Ltithy (Švi) 11355, 16. Zeman (CSSR) 113,75, 17. Kaiva (Jap) 114,22, 18. Strel (Jug) 114,96, 19. Rhymer (švi) 115,36, 20. Oteka (Jap) 115,68.
Prvi tek: 1. Stenmark 54,91, 2. Gruber 54,95, 3. Neureuther 54,97, 4. P. Frommelt 55,27, 5. Križaj 55,43, 6. Heidegger 55,46, 7. Donnet 55,48, 3. S. Mahre 55,55, 9. Popangeiov 55,71, 10. Gros 55,82 ... 17. Kuralt 56,82, 19. Strel 57,33.
Drugi tek: 1. Popangeiov 53,64, 2. Stenmark 53,75, 3. Neureuther 53,94, 4. P. Frommelt 54,02, 5. Križaj 54,20, 6. Donnet 54,29, 7. S. Mahre 54,61, 8. Heidegger 54,82, 9. Steiner 54,97, 10. Gros 55,03 . . 19. Strel 57,63.
Svetovni pokal — slalom — končna uvrstitev: 1. Stenmark 119, 2. Ph. Mahre 107, 3. Neureuther 97, 4. P. Frommelt in Popangeiov po 92, 6. Ltischer 72, 7. Gros 71, 8. David 70, 9. Thani 64, 10. Donnet 63, 11. Orlainsky 52, 12. Križaj 49 ... 27. Kuralt 16, 33. Stre] 8, 37. Magušar 6.	,
Skupni vrstni red: 1. Liischer 186, 2. Stock 157, 3. Ph. Mahre 155, 4. Stenmark 150, 5. VVenzel 148, 6. Gros 140, 7. Steiner 107, 8. Križaj 106, 9. David 85, 10. Thoni 79 ... 36. Strel 40, 40. Kuralt 33.
iregjr * ^	i' *
13c?®v7?* ~r-
ZA KONEC ZMAGA FRANCOZINJE — Zadnji ženski slalom za svetovni pokal
▼ letošnji sezoni je dolbila v
Furanu na Japonskem Francozinja Penine Pelen.
Telefoto: UFI
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Tudi s C. zvezdo usoden začetek Solidni obeti za Birmingham
Za Bežigradom Olimpija po slabi igri Izgubila z 0:2 (0:1) — Gostje so štedili moči za povratno tekmo v pokalu UEFA z West Bromvvichem — Težak teren
LJUBLJANA — Se Jeseni Je bil problem Olimpijine igre fini* tekem, zdaj Je postal začetek. Tako Sl oboda, Partizan kot Crvena zvezda so Ljubljančane nadigrali po prvih minutah, siezkojl moštvi sta v uvodnih minutah kronali premoč tudi z goloma. Olimpija v prvih treh kolih sicer ni blestela, prav gotovo pa Je prav v sobotni igri s Crveno zvezdo najbolj razočarala.
Veljko TukJa je bil tako kot oa preJSpji tekmi s Partizanom tudi tokrat najbolj tragična oseb-
nost srečanja. NI Igral slabo, toda po njegovi ponesrečeni podaji je Muslin začel nevaren nasprotni
Olimpija : C. zvezda 0:2 (0:1)
štadion za Bežigradom, gledalcev 7000. vreme sončno, teren težak za igro, sodnik Rebec (Mostar).
STRELCA: 0:1 — Blagojevič (3), 0.2 — Muslin (86).
OLIMPIJA: Dalanovič. Iskra. Mandič (Elsner). TukSa, Per. duv, Tomič, Ameršek (Domadenik), Lalovlč, J. Voljč, Petrovič, Buaa.
C. ZVEZDA: Stojanovič. Jovanovič. Krmpotič. Muslin, Ju-rtUč. Jelikič, šestič. Blagojevič (Lukič), Savič, Borovnica, Milosavljevič.
Izenačenje v zadnjih sekundah
Borac : Rijeka 2:2 (1:1)
BANJALUKA — Stadion Borca, gledalcev 4000. sodnik Bracanorvič (Titograd).
STRELCI: 1:0 — Kovačevič (35). 2:0 — Ibrahanbegovič (38). 2:1 — Tomič (44). 2:2 — Sestan (90).
BORAC: DjuMč. Kušmič. Kotur. (Kuljanin). Vidaček. Bakovič, Redženaglč. Marjanovič. Ibrahim-begcr.-č. Krešo. Kovačevič.
RIJEKA:	Avramovič. Makin.
Hrstič. Bačvarevič (Sestan), Radin. Juričič. Butssč. Feglc (Filipovič). Tomič. Ružič. Desnica. m Domačini so vodili že z 2:0. a * so v zadnjih sekundah izgubili točko. Strelec izenačujočega gola ja bil po veliki gneči v kazenskem prostoru mladi Sestan. Banjalučani so imeli 8e vrsto ugodnih pri. ložnosti. Rečani pa so se predsta. vili kot čvrst in soliden prvoli.
Antič naiboljši
Radnički : Sarajevo 2:0 (1:0)
N1S — Stadion na Cahu, vreme lepo. teren dober, gledalcev 8.000, sodnik Angelovski (Skopje).
STRELCA: 1« — Antič (18), 3:0
—	Miloševič (66)
RADNIČKI: PanteUč. Halilovič. M. Obradovič. Panajotovič, Rajkovič. Vujinovič. Djordjevič, Martinove, S. Obradovič. Antič, Mito-*evič.
SARAJEVO: DJurfcovič. Vidovič. Lukič. Hadžič. Ra;kov:č. Ferhato-V2č. Kurte*. Simič. Repčič. BoAnjak (Fejsač), Savič.
Zadnji dobcl rezultati so domačim nogomecaAem očitno povečali ambict.e v letočnjem državnem prvenstvu. 2e od prve minute naprej so silovito naoadli in si ustvarili precej zrelih priložnosti za začetek. V 18. minuti je Miloševič sam lepo prodrl po desni strani igrišča m poslal predioček v kazenski prostor. Najprej Je strelja! Panajotovič. odbito žogo pa je Antič poslal v mrežo. Medtem, ko so imel: Miloševič. Antič in Sava Obradovič zatem še niz lepih priložnosti, si . Sarajevčani niso ustvarili niti ene 1
V 66. minuti je MitoSevič v kazenskem prostoru gostov preigral celo vratarja Djurkoviča in iz neposredne bližine bližine postavil končni rezultat. Sicer pa je tej akciji botroval Slobodan Antič, najboljši igraksc tekme. V 73. minuti sta pr: skoku na žogo Rajkovič m Savič udarila z glavama: Saviča so odpeljali v bolnišnico. Rajkovič pa je igral z obvezano *Iavo.	PREDRAG PROTIC
Kakšni preobrati!
Dinamo : Zagreb 3:2 (1:1)
ZAGREB — Stadion v Maksimi, ru. vreme hladno, teren dober, gledalcev 18.000, sodnik Rauš (Varaždin*.
STRELCI: ld) — Čerin (37). 1:1
—	Kovačič (42), 1:2 — Smolek (47). 2:2 — Džoni (36 ll-m) 3:2
—	Kranjčar (58).
DINAMO: Stinčič, Džoni, Bedi Jovičevič. Zajec. Bogdan. Kranjčar. Musetdanagič. Čerin. Janja-nin (Marič), Vabeč.
ZAGREB: Sarovič. Valeč. Antolič, Bradvič. SiSič. Lipovac. Ba-kota. Kovačič. Poljak. Hodžič.
V prvi polovici prvega dela srečanja sta moštvi prikazali nezanimivo igro. gledalci pa so svoje negodovanje izrazili z glasnimi žvižgi. Sele v zadnjih IS. minutah sta se ekipi »predramili« Povedli so igralci Dinama, sedem minut kasneje pa so gledalci videli še en zadetek, dosegel pa ga je igralec Zagreba Kovačič.
Drugi polčas Je prinesel mnogo razburljivosti Zagreb je povedel, nato pa bi ga lahko povišal. Priložnost je zapravil Hodžič, ki je iz ll m zadel vratnico. Modri so najprej prek Džoni ja. Id Je bil za razliko od Hodžiča zanesljiv rea. lizator najstrožje kazni izenačili, vse upe igralcev Zagreba pa so pokopali dve minuti kasneje, ko je zadetek dosegel Kranjčar.
S. P.
KRŠKO — Na smučiščih v Kr. gori so bile zimske športne igre SGP Pionir Is N. mesta. Več ko sto delavoev Je tekmovalo v veleslalomu in sankanju Zmagala je ekipa gradbenega sektorja Krško pred ekipo Delovnih	skupnosti
‘	" ,u£b itd.	G. R.
Konec upov za »romantike«?
Beograd : Velel 0:1 (0:0)
BEOGRAD — Mladinski Stadion na Karaburml, oblačno, teren dober, gledalcev 5.000, sodnik Ven-der (Zg).
STRELEC: 0:1 — Vukoje (58).
BEOGRAD:	Bukartca. DJardje-
vlč, DJurič (Mitič), Jfilenkovič, Serpek. Marič. Petkovič, Dkovski, LJubenovič. Mitin.
VELE2: Marič. Cutuk. Hadžlab-dič. Okuka (Ledič). MaUJovič. Bi-Jedič. Jakimvič, Sliškovič. Habl-hodžič. Vladič, Vukoje.
Igralci Beograda so tudi tokrat poceni zapravili morda odrešilni točki. Imeli so sicer nekaj lepita priložnosti, ki pa so ostale neiz. kanščene. V 58. minuti je Vladič izvedel strel s kota, na žogo pa Je naletel Vukoje in jo poslal v desn zgornji kot. Pri domačinih pa Je naj lepšo priložnost zapravil Milenkovič. V 65. minuti Je naj. prej preigral dva nasprotnikova branilca, nato pa še vratarja Mariča. KO praktično ni mogel več zgrešiti. Je poslal žogo visoko čez gol.	V. I.
»Željo« tretjič dobil
Željezničar : Sloboda 1:0 (1:0)
SARAJEVO — Stadion na Gr-bavici, gledalcev 12.000, sodnik Delevič (Bg).
STRELEC: 1:0 — Pa pri ca (40).
ZEDEZNICAR: Cvitanovič, Beri jan, Staroviah, Lušič, CiHč, M3-jič. S. Kojovič. Djordjič, Papnca, Serbo. Idič (Baždarevič).
SLOBODA: Ddvanefendič, Hadžič, MUjanoshč, Gogič, Verlafievič, Mujezinov«. SarajUč. Geča. Kovačevič. Ibrič (Memiševič), Sečerbego-vič.
Začetek Je pripadel domačinom. 2e v prvih minutah so streljali tri kote, najlepšo priložnost za gol pa je zapravil Idič. Deset minut kasneje Je Lušič z 10 metrov, ko je bU povsem sam pred vratarjem, streljal mimo vratnice V 40. mčmiti pa so Sarajevčani le dosegli gol. Beri jan Je preigraval na desni sirarn, potem pa poslal visoko žogo v kazenski prostor. Tam se je najbolje znašel Papri-ca, ki je s .strelom z glavo premagal Dlvanefendiča. Nogometaš! 2eljemičarja so tako dosegli že tretjo snago v nadaljevanju prvenstva. Tekmo si Je ogledal tudi zvezni kapetan Milan Milja-nič.	K. K.
Stojkovič v težavah
Hajduk : Partizan 2:0 (1:0)
SPLIT — Stadion pod Marjanom, vreme hladno, gledalcev 30.000, sodnik Nzkič (Ljubljana).
STRELCA: 1:0 — Surjafc (25, M-m), 2:0 — 22. Vujovič (77).
HAJDUK:	Budimčevič, Primo-
rec, Krstičevic, Luketin, Peru-zovič. Rožič. Zl. Vujovič, Muži-nič. Šalov, Djordjevič. Surjak.
PARTIZAN:	Zalad.	Mašič, Ko-
zic, Trifunovič, Stojkovič, Tazaččč, KLnčarski, 2ivkovič, San trač, Kunovac, Varga.
Derbi je na štadion Hajduka privabil rekordno število gledalcev. V prvem delu je imel Hajduk terensko premoč, ustvaril si je več priložnosti za zadetek. Gostje so se omejili predvsem na obrambo. Kljub temu pa so izvedli nekaj nasprotnih napadov, najbližje uspehu pa so bik v 23. minuti, ko se je Kunovac znašel pred domačim vratarjem, a z desetih metrov zadel le prečko. V 25. minuti je bil Djordjevič zrušen v kazenskem prostoru gostov, sodnik pa je pokazal na belo točko. Kapetan domačih Surjak je bil zanesljiv strelec.
V drugem polčasu se je igre še bolj razmahnila, pobuda pa je polagoma prešla na stran Partizana. »Cmo-beLi« so v nasprotnih napadih resneje ogrožata splitskega vratarja, ki je zgolj zaradi nespretnosti napadalcev Partizana ostal nepremagan. Ko je vse kazalo, da bo le prišlo do izenačenja, je izvrstni Zl. Vujovič, ki je bil nerešljiva uganka za kapetana gostov Stojkoviča. pobegnil ter z roba kazenskega prostora s točnim strelam še drugič premagal Zalada.
JOKO SVALINA
OLIMPIJA: poudarjene slabosti
krilnega napadalca in s dvema branilcema, ki ie defenzivnih nalog nista mogla opraviti zadovoljivo z dvema »odrezanima« srednjima napadalcema in neuglašeno zvezno trojko se Olimpija ni mogla resneje upirati Crveni zvezdi, ki je le na trenutke igrala vrhunsko. Dolge podaje v kazenski prostor seveda niso mogle biti uspešne proti nadpovprečno visoki obrambi Beograjčanov, z igro prek sredine pa Tukša, Lalovlč in Petrovič tudi niso imeli poseb-mn možnosti proti Muslinu, Borovnici in Blagojeviču, ki so bili večji del tekme absolutni gospodarji sredine igrišča. Ce je težko reči. da bi bil Balevski na primer uspešnejši kot natakata* Petrovič, pa ja nesporno, da 1* monu mladi Elsner tekmo navzlic težkemu igrišču tudi začeti Tudi z Elsner, jem kot dirigentom in Lalovičem kot branilcem Olimpijina igra ni bila bleščeča, na vsak način pa so oili »zeleno-beli« v nadaljevanju uspešnejši.
Podrejenost Olimpije v »Igri« seveda ni bila presenetljiva, povsem nepričakovano pa so »rdeče-beli« domačine prekašali kar zadeva angažiranost. Ljubljančani so tekmo vzeli preveč za »biti ali ne biti«, ato je bilo v njihovin akcijah toliko »sproščenosti. Ljubljansko moštvo ima tako ob skromni ben točk dva huda problema — močno povprečno igro in slabo psihološko stanje moštva — ki bi Ju morala v nadaljevanju prvenstva precej omiliti, če bi seveda želela ostati v ligi.
Ocene: 6 — Elsner, Pcrduv, 5 — Dolan o vič, Iskra. Tukša, Tomič. J. Voljč. Buza. 4 — Mandič, Ameriek. Lalovlč, Petrovič, brez ocene — Domadenik.	FRANCI B02IC
napad, U ga Farduv, Tomič in Mandič niso uspeli zaustaviti, čeprav so bili postavljeni v razmerju 3:2. Toda Muslin in Blagojevič sta bila uspešnejša: Muslin je efektno podal Blagojeviču, ki Je prodrl po desni strani ter s kakih 12 metrov zanesljivo premagal Dalanoviča. Do 15. minute Je nato Olimpija doživljala težke trenutke. V 7. minuti je Dalano-vič ubranil strdi Borovnice po nasprotnem napadu Beograjčanov, malo zatem pa sta še lepši pri. ložnosti zamudila Savič in Jovanovič. Se zlasti razpoložen Je bil Miloš Šestič, ki ga Mandič navzlic prekrškom nikakor ni uspel zadržati. Sele proti koncu polčasa Je Olimpija vzpostavila ravnotežje. toda vratar Stojanovič vendarle ni imel priložnosti, da bi resneje posredoval.
V drugem polčasu Je Olimpija z Elsnerjem kot dirigentom in Lalovičem v vlogi branilca namesto Mandiča zaigrala malo bolj
Dvakrat Lukačevič
Osijek : Vojvodina 2:0 (1:0)
OSUEK — Stadion v mestnem vrtu, gledalcev 16.000, sodnik Agič (Tuta).
STRELEC:	kO — Lukačevič
(35). 2:0 — Lukačevič (87).
OSUEK:	Dujkovič, Dumančdč.
Hulfič, Ivkovič. Miljkovič. Smud-la. Rodič. J. Lišcačervič (Popovič), I. Lukačevič, Hukdč, Omja.
VOJVODINA: Svilar, Vujkov, DžmStrič. (Sipica). Curčič, Jakovljevič. Juričič. Bošnjak. Nikezrfč, Nagv. FTh-povič, Fatori,
Tekma ni bila posebno kvalitetna Ostječad pa so se le delno oddolžili za jesensko katastrofo (0:7). Novosadčani tokrat niso imeli niti ene resnejše priložnosti. Junak tekme je bdi Lukačevič, ki je z dvema lepima goloma pokopal upe gostov. Najboljši pri Osijeku ao bih Lukačevič, Gn\Ja in Dumančič, pri gostih pa vratar Svilar.
JOSIP ULIC
| PLAVANJE
Petrič prvi v Hamburgu
HAMBURG, 18. marca — Na mednarodnem plavalnem mitingu je naš Borut Petrič zmagal na 400 m kravl z rezultatom 4:01,09 S tem se je oddolžil Madžaru Wladarju — tokrat Je bil drugi s 4:03,83 — za poraz na 1.500 m. Sledijo: Schhipp (ZRN) 4:03.83, Smith (Nizozemska) 4:06,78» Ko-vacs (Madžarska) 4:09,03, Khust (ZRN) 4:09,21. Stenberge' (Belgija) 4:09,82 in Pfitzer (ZRN) 4:10,19.
povezano. Zdaj je bdi v hudih preizkušnjah tudi Stojanovič. Janez Voljč je imel veliko problemov s »štopanjem« žoge, toda navzlic temu tudi tri zares imenitne priložnosti. Enkrat se je zapletel, drugič zadel Stojanoviča ln tretjič streljal tik mimo vrat. Orvena zvezda Je močno popustila v drugem polčasu, njena Igra Se zdaleč ni bila tako ambiciozna kot v prvem delu. Sodnik Rebac Je bil pri dosojanju prekrškov dokaj naklonjen Ljubljančanom, toda »zeleno-beli« tildi z njegovo pomočjo niso uspeli premagati odličnega Stojanoviča. Tudi »11 bero« Danilo Perduv je večkrat odšel v pomoč napadicem, toda zaman. Tvegana igra se 'je Olimpiji maščevala v 86. minuti, ko je Muslin v enem izmed nasprotnih napadov izkoristil trčenje Dalanoviča in Tomiča s trelom s kakih 14 metrov zadel ljubljansko mrežo. Zdaj je bilo konec vseh upanj za Olimpijo.	FRANCI BOŽIC
Učinkoviti v nasprotnih napadih
Napredak : Budučnost 1:2 (0:2)
KRUSEVAC — Stadion Mladosti, vreme sončno, gledalcev 20.000, sodnik Gl a vina (KI Is).
STRELCI: 0:1 — Jovanovič (16), 0:2 — Radinovič (21), 1:2 — Ja-kovljevič (90).
NAPREDAK: Simovič, Peš ter ac, Babič, Rajkovič, N. Kostič, (Jakovljevič), Karamarkovič, Janja, nin (Jeftič), Jovanovič, Komi je. novič, Pešič, D. Kostič.
BUDUČNOST: Vujačič, Vlahovič, Vorotovič, V. Vukčevič. J. Miročevič, Ljumovič, Radinovič, Jovanovič (Martinovič), Radonjič, Bakrač, A. Miročevič.
Titograjčani so povsem zasluženo odnesli točki. Kot kaže, so nedavni uspehi Napredka proti Partizanu in Crveni zvezdi uspavali nekatere njihove igralce. Tekmo so pričeli lagodno, kot da igrajo prijateljsko srečanje, ne pa tekmo, ki odloča o točkah in celo morebitnem obstanku v ligi-
Že v 15. minuti so navijači Napredka doživeli hladen tuš. Do žoge je prišel Jovanovič, ki je z desne strani ostro streljal ter prvič premagal Simoviča. Po vodstvu gostov so domačini zaigrali agresivneje. Gosti so se posluževali tudi prekrškov, tako da je odlični sodnik Glavina že v prvih 20 minutah podelil tri rumene kartone. Kljub vsem prizadeva, njem domačih pa svoje terenske nadmoči nikakor niso mogli rea. lizirati. Sele v zadnji minuti srečanja je čast Napredka rešil Ja-kovljevič.
RADIVOJ STEVANOVIČ
l ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Rezultati
Olimpija : C. zvezda 0:2 (0:1) Beograd : Velež 0:1 (0:0) Osijek : Vojvodina 2:0 (1:0) Borac : Rijeka 2:2 (2:1) Radnički : Sarajevo 2:0 (1:0) Dinamo : Zagreb 3:2 (1:1) Željezničar : Sloboda 1:0 (1:0) Hajduk : Partizan 2:0 (1:0) Napredak : Budučnost 1:2 (0:2)
Lestvica
Dinamo	20	12	6	2	42:24	30	+ 18
Hajduk	20	11	6	3	36:19	28	+ 17
Budučnost	20	11	5	4	23:16	27	+ 7
C. zvezda	20	10	5	5	34:21	25	+ 18
Velež	20	9	6	5	25:18	24	+ 7
Željezničar	20	10	2	8	27:27	22	0
Sarajevo	20	9	3	8	28:31	21	— 3
Partizan	20	6	8	6	26:27	20	— 1
Radnički	20	4	1	9	22:21	19	+ 1
Osijek	20	6	7	7	18:31	19	— 3
Sloboda	20	6	6	8	24:20	18	+ 4
Borac	20	S	6	8	25:34	18	— 9
Vojvodina	20	6	5	9	18:19	17	— 1
Rijeka	.20	4	9	7	16:18	17	— 2
Napredak	20	5	7	8	24:31	17	— 7
Zagreb	20	2	10	8	20:26	14	—16
Beograd	20	1	10	9	14:30	12	—16
Olimpija	20	4	4	12	17:36	12	—19
PARI PRIHODNJEGA KOLA: KRUSEVAC: Napredak — Beograd (0:0), TITOGRAD: Budučnost — Olimpija (1:1), BEOGRAD: C. zvezda — Hajduk (0:1), BEOGRAD: Partizan — željezničar (2:2), TUZLA: Sloboda — Dinamo (0:2), ZAGREB: Zagreb — Radnički (L:T)f SARAJEVO: Sarajevo — Borac (1:1), REKA: Rijeka — Osijek (0:0), NOVI SAD: Vojvodina — Velež (11:1).
II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Rezultati
Mercator : Leotar 2:1 (1:0) Rudar (L) : Proleter 2:0 (2:0) Famos : Čelik 0:0 Radnik : Iskra 1:0 (1:0) Bosna : Maribor 3:1 (1:1) Segesta : Dinamo 0:5 (0:1) Kikinda : Novi Sad 3:1 (1:0) Spartak : Rudar (V) 4:2 (1:1)
Lestvica
1. Oeldk	16	9	7	2	30:15	25	+16
2. Novi Sad	18	7	6	5	28:21	20	+7
3. Maribor	18	7	6	5	26:19	20	+7
4. Rudar (V)	18	8	4	6	29:29	20	0
5. Proleter	18	7	5	6	30:21	19	+9
6. Leotar	18	7	5	6	26:19	19	+7
7. Iskra	18	8	3	7	23:19	19	+4
8. Bosna	18	9	1	8	25:2f7	19	—2
9. Spartak	.8	8	2	8	24:21	18	+ 3
10. Radnik	18	4	10	4	lil: 12	18	—1
11. Dinamo	18	7	3	8	25:18	17	+7
12. Kikinda	18	6	5	7	18:21	17	—3
13. Famos	18	4	8	7	15:19	16	—4
14. Rudar (L)	18	6	3	9	15:30	15	—15
15. Segesta	j.S	5	3	10	19:36	13	—17
16. Mercator	18	6	1	11	16:33	13	—17
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Spartak — Mercator (0:2), Rudar (V) — Kikinda (0:1), Novi Sad — Segesta (1:2), Dinamo — Bosna (0:1), Maribor — Radnik (0:0), Iskra — Famos (1:1), Čelik — Rudar (L) (0:0), Proleter — Leotar (0:2).
Stežka, toda zasluženo Hitija sta bila junaka
V drugem nastopu na svetovnem hokejskem prvenstvu v Barceloni skupine C je Jugoslavija premagala Francijo
BARCELONA, 18. marca — Hokejska reprezentanca Jugoslavije je preskočila morda najtežjo oviro v boju za prvi dve mesti in vrnitev v skupino B. Po ogorčenem ln napetem boju je povsem zasluženo premagala Francijo. Rezultat sam pa ne pove vsega.
Naši so bili veliko boljši na. sprotnik. Francoze je kar šestkrat rešila vratnica, med najboljšimi na ledeni ploskvi pa je bil naš rojak, vratar »galskih petelinov« Stevan Marič
Brata Hitija sta takorekoč sama opravila težavno delo. Borbene, ostre pa tudi grobe nasprotnike sta praktično premagala sama. Dala sta skupaj kar pet golov, v najtežjih trenutkih, v drugi tretjini, ko so bili na vsaki strani
II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA - ZAHOD
Točki tokrat le Vičanom
Nogometaši Mercatorja doma z borbeno igro premagali moštvo Leotarja — Velenjčani pa so že vodili v Subotici
LJUBLJANA — Slovenski predstavniki v nadaljevanju prvenstva v II. ZNL niso igrali najbolje. Izjema so le nogometaši Mercatorja, ld so v boju za obstanek dosegli že drugo zaporedno zmago pred domačim občinstvom. Velenjčani so klonili v Subotici, Mariborčani pa v Visokem.
no-beli« Igrati še brez treh oklepite v. Tudi tokrat pa je enajsterica pokazala, kaj vse je mogoče doseči s pravo mero voljo in borbenosti.
Domači so bili v srečanju z gosti iz Trebinja večji del tekme boljši nasprotnik. Čeprav ao Tre-bii^jcd prišli v Ljubljano najmanj po točko, jim tokrat z ve «ko bolj borbenimi domačimi nogometaši ni uspelo osvojiti nobene.
Domači so hoteli že kar v prvih minutah doseči gol, da bi pač tako lažje igrali. To jim sicer ni uspelo, a po pol ure igre so svoje dotedanje napake le kronali z zadetkom. Žogo iz kota je v 29. minuta najprej z glavo udaril Boljevič, prišla je do Poljanška, najboljši mož tega srečanja pa jo je poslal mimo Kli-moviča v gol.
Drugi del so domači pričeli nekoliko manj zavzeto, pa so tako gostje po grobi Zupančičevi napaki izenačili. To je vendarle znova spodbudilo Vičane. V napad so. vpregli vse sile. Najprej je Imel lepo priložnost Boljevič,
Dvakrat Poljanšek Mercator : Leotar 2:1 (1:0)
LJUBLJANA — Igrišče v športnem parku Svobode, vreme deževno, teren razmočen, gledalcev 500 sodnik Donit rov (Kikinda).
STRELCA: 1:0 — Poljanšek (29). 1:1 — Curič (59), 2:1 — Poljanšek (77).
MERCATOR:	Popovič, BabSek,
Potočnik, Proiič, Zupančič, Sa-matovič, Poljanšek, Kadi v nek, Boljevič, Klemenc, Zolotič.
LEOTAR:	KHmovič,	Sarovič,
Matkovič, M. Ramič, Primorec, Grabovac, Vukašinovič, Velič (Suljkič), Zrilič, Ourič, L Ramič, (Gajič).
Mercatorjevi nogometaši so tudi tokrat zadovoljili. Z dvema novima, težko priborjenima točkama nadaljujejo pot proti boljšemu mestu na lestvici. Druga zmaga na Viču v pomladanskem delu pomeni seveda veliko vzpodbudo. Kajti tudi tokrat so morali »čt-
ROKOMET
Slatina : Jelovica 20:17 (11:7)
PODRAVSKA SLATINA — Igrišče Slatine, gledalcev 300, sodnika Kažič in Vujnovič (oba Reka).
SLATINA: Relič, Varga 1, To-punja 3, Kneževič, Matalja 3, Hanžič 1, Perkovac 6 (3), Gojkovič 4 (1). Brkljačič 1, Horvat, Lic 1, Borottč.
JELOVICA: S. Vrbinc, Jordan, Bešter, -A. Vrbinc 3, Rebič, Fister 5, Mehonjič 1, Ramovš, Trobec 1, Fireder, Vidic 7 (4), Laibacher.
SEDEMMETROVKE:	Slatina 6
(4). Jelovica 4 (4).
V zaostali prvenstveni tekmi 11. kola so domačini, ki se borijo za obstanek, premagal:	škof jel očane.
Gostje so v drugem polčasu vodili že 15:14, vendar sta na koncu
točki le ostali doma. __
IGOR STUPNISEK
Memorial Slavka Vrečarja Senju
AJDOVŠČINA — Na tradicionalnem rokometnem turnirju v spomin na nekdanjega igralca LL pe Slavka Vrečarja je po dokaj presenetljivem razpletu slavilo dru. go ligaško moštvo Senja. Nastopili sta še domača Lipa ter rekreacijska reprezentanca ajdovske občine. V pavi tekmi so rokometaši Lipe nepričakovano premagali goste iz Senja, v nadaljevanju pa potem zaradi lahkomiselne igre izgubili z občinsko reprezentanco. Zaradi boljše razlike v golih je potem zmagal Senj.
REZULTATI: lipa r Senj 23:22 (13:10), Senj : Ajdovščina 21:17 (13:9), Ajdovščina :	lipa 21:18
(6:9); VRSTNI RED: 1. Senj 2, 2. Ajdovščina 2, 3. lipe 2. B. S.
nato še Klemenc, oba strela pa je KLimovič uspešno obranil. že v naslednjem napadu pa je domačim uspelo, v napadu je nekoliko »nerodno« deloval Poljanšek, pjegov strel pa je bil vendarle presenečenje za Klomovida in že je bilo 2:1.
Gostje so si ob koncu sicer močno prizadevala, da bi izenačili, vendar pa je domača obramba le vzdržala vse napade.
T. P.
Domačini zasluženo Bosna : Maribor 3:1 (1:1)
VISOKO — Stadion 7. aprila, gledalcev 3.000, sodnik Vlaški (Pančevo).
STRELCI: 1:0 — Nargilič (11), 1:1 — Jankovič (37), 2:1 — Bu-garin (46), 3:1 — Zečevič 83, ll-m).
BOSNA: Ištuk, Jankovič, Lukič, Bugarin, Glišič, Omanovič, H. Mu-ratspahič (N. Muratspahič), Zečevič, Nargilič, Mirič, Vradomac.
MARIBOR: Nalbantič, Jankovič, Fatur, Breber, Samardžija, Vuksanovič, Turčik, Radmanovič, Horjak, Prosen, Hafizovič (Dubovina).
Bosna je, čeprav oslabljena (igrala je brez nekaterih ključnih igralcev), nadigrala goste iz Maribora. Že v 11. minuti je Nargi-
lič po podaji Zečeviča z desetih metrov natančno streljal ter povedel Bosno v vodstvo. Mariborčani so izenačili v 37. minuti, strelec pa je bil Jankovič.
V nadaljevanju so domačini povsem zagospodarili na igrišču. Posledica nenehnih napadov je bil zadetek Bugarina v 72. minuti. Deset minut kasneje Je bil v kazenskem prostoru Maribora zrušen Zečevič, ki je nato sam realiziral naj strožjo kazen ter dosegel končni rezultat.
DRAGUTIN RADAN
Vodili, a klonili
Spartak : Rudar (V)
4:2 (1:1)
SUBOTICA — Mestni štadion, gledalcev 4000, sodnik Fazlagič (Mostar).
STRELCI: 1:0 — Novakovič (4), 1:1 Kustudič (16), 1:2 — Miljkovič (40, ll-m), 2:2 Slijepčevič (57), 3:2 Ognjanov (72), 4:2 — On-njanov (83).
SPARTAK: Šudca, Iloševič, Vukovič, Kapetan (Jakovljevič), Muči, Djuran, Novakovič, Slijepčevič, Dragojevič (Rafal), Miranovič, Ognjanov.
RUDAR: S. Vukovič, Oruč, Dju-rič, Rusmir, Vlajič, Raukovič, šui-ca, Kikič, Mujič (Klamfer), Kustudič, Miljkovič.
Igra, ki sta jo pokazali moštvi, je bila v prvem delu precej raztrgana in nezanimiva, oba zadetka pa sta bila dosežena iz povsem nenevarnih položajev. Igralci su-botiškega Spartaka pa so takoj po odmoru doživeli pravi šok, ko so Velenjčani povedli z 2:1. Sele potem, ko so v 57. minuti izenačili, je postalo srečanje zanimivejše. Tako gostje kot domačini so zaigrali hitro. Več priložnosti, da zatresejo mrežo nasprotnika, so imeli Subotičani, ki so dve tudi izkoristili, medtem ko tretje, ki jo je imel v zadnjih sekundah Ognjanov, niso uspefli. Žoga je namreč zadela samo vratnico.
FETAR KRMPOTIČ
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Na vrhu vse po starem
V 15. kolu slovenske nogometne lige najuspešnejši domači na »vzhodu«, gostom na »zahodu« pa le štiri točke
LJUBLJANA, 18. marca — Druga prvenstvena nedelja za spomladanske točke v republiški ligi ni prinesla nobenih bistvenih premikov, kajti na vrhu lestvic sta še naprej Mura in Obala, ki je v gosteh edina osvojila ves izkupiček. Sicer pa ima ta enajsterica v Slovanu nevarnega zasledovalca, ki je v Ajdovščini remiziral. Enako je uspelo še Kamniku, medtem ko so bili domači v vzhodni skupini popolni gospodarji, tako da so gostje ostali čisto praznih rok.
dobro igro presenetili majhen krog svojih navijačev. Šmarčani so bili nekoliko boljši le v prvih desetih minutah, ko je tudi njihov napadalec Prašnikar zapravil dve, tri lepe priložnosti za zadetek. V 87. minuti je bil zaradi grobe igre izključen gostujoči igralec Golob.
KAREL JUG
SNL — vzhod
Kladivar : Šmartno 4:2 (1:0)
CELJE: 1:0 — JoSt (40), 1:1 — Prašnikar (57).	2:1	— Kokotoo
(73). 3:1 — HasanbaSič (83), 4:1 — Škrbin ek (87), 4:2 — 2alig (90, ll-m).
KLADIVAR: Emeršič, Zupič. A. Bevc, Naprudmk, Juračič, Serlah, Jošt (L. Bevc), Hasanbašič, Skr-binek, Savič, Kokotec.
ŠMARTNO: P. Podgoršek, Fod-vratnik (Kodre), Frangež, Nežmah, Omladič, A. Podgoršek, Žalig, Hu-darin (Kregar), Deželak, Prašnikar, Golob.
V domačem derbiju so Celjani z
Drava : Rudar 4:1 (2:0)
PTUJ —Stadion Drave, gledalcev 200, sodnik Vugrinec (Kamnik).
STRELCI: 1:0 — Matič (6), 2:0 — Emeršič (24), 2:1 — Brečko (50), 3:1 — žgeč (76), 4:1 — Ceh 8(3).
DRAVA: Simonič. Malek. Strelec. Matič, S. Trlep, Mazera (Skok), Emeršič, Ceh, M. Trlep, Hvalec, 2geč.
RUDAR: Camer, Marjan (Soten-šek), Jereb, Arnfldč, 2ivkovič, Rižnar (Dornik), Sivka, Kolenc, Brečko, Drnovšek, Klanjšek.
Drava je tokrat zaigrala zelo dobro. Napadalna in obrambna vrsta sta biH dobro povezani, pa tudi napadalci so bali dokaj uspešni. Domačini bi lahko zmagali še z višjim rezultatom, če ne bi bilo v vratih Rudarja odličnega Camer ja.
MILAN ZUPANC
Unior : Litija 3:1 (1:0)
SLOVENSKE KONJICE — Igri-šče Dravinje, gledalcev 250, sodnik Cvirn (Mb).
STRELCI: 1:0 — Kmetec (34), 1:1 — 2ust (52), 2:1 — Ptrelož-nik (75, ll-m), 3:1 — Perič (88, 11 m).
UNIOR: Matul, Goričan, (Ven-ko), Vrhovšek, Penič, Polegek, Koren, Videčnik, Koražiija, Kmetec, Preložnrik, Krajnc.
LITUA: Kosmač Šinkovec, Jovanovič, Volk, Vidic, Tomše, 2ust, Kos, (Klančar), Gorišek, Pucelj, Cilenšek (Tišler).
Čeprav je ekipa Uniorja nasto pila v nepopolni postavi so domači zanesljivo zmagali. Prilož-
SFRJ : Francija 7:5 (2:1, 4:2, 1:2)
Palača ledenih športov, gledalcev 500, sodniki Karlsson (Švedska), Honkonen (Finska), Claut (Italija).
STRELCI: U:0 — G. Hiti (7). 2:0 — R. Hiti (1I3), 2:1 — Des. molliens (19), 3:1 — R. Hiti (25), 4:1 — Razinger (26), 4:2 — B. Leblond (27). 5:2 — G. Hiti (28), 5:3 — Decock (32), 6:3 — Hafner (36), 6:4 — Rey (45), 6:5 — J. Leblond (57), 7:5 — R. Hiti (60).
JUGOSLAVIJA: M. Žbontar, Prusnik, Razinger, ščap, Kovač, Savič, Šuligoj, Beravs, šuvak, Hafner, Horvat, G. Hitri., Petač, R. HHitL, F. Žbontar, Felc, Poljanšek, Klemenc, Lepša, Sekelj.
FRANCLJA: Marič, Durr, De. cock, Lang, Combe, Opradi, Evdokimov, Del Monaco, Vas-sieux, Fauchart, J. Leblond, Rey, Frutiger, Lussier, Galiay, Vinar d, Desmolliens, Chavan-ne, Blanchet.	__
KAZENSKE MINUTE: Jugoslavija 19, Francija 19.
ralcem čestitam za izjemno borbenost.«
Ivan Hegeduš, predsednik selek. tarske komisije: »Francozi so igrali precej »umazano«. Na ozkem drsališču so se bolje znašli kot mi. Ce ne bi imeli bratov Hitijev, bi morda celo izgubili.«
Ciril Vister, sodnik: »To Je bila gotovo najboljša tekma doslej. Francozi so izjemo dobro pripravljeni. Boj je bil naporen, menim pa, da ekipi sodita v skupino B. Najboljša sta bila brata Hitija.«
Rudi Hiti: »Bolj kot nasprotniki nas je izčrpal slab led. Vesel sem zmage. Zdaj smo praktično že v skupini B.«
Gorazd Hiti: »Po visokem vod. stvu smo malce preveč popustili. Zelo borbeni, pa tudi grobi Francozi so bili trd oreh, zato se zmage še posebej veselim.«
Zdenek Blaho, trener Francije: »Skušali smo storiti vse, da bi vas zaustavili v zmagovitem pohodu proti prvemu mestu. Celo sam sem presenečen nad dobro ig. ro »trikolorov«. Priložnost se nam Je ponudila prav v zadnji tretjini, ko sta odlična brata Hitija počivala. Jugoslavija je zasluženo zmagala.«
BOJAN KAVČIČ
Italija Jugoslavija Španija Francija J. Koreja Bolgarija V. Britanija Avstralija
0 24:4 4
0	17:5 4 li 1111:6 2
1	8:7 2
1	10:13 2 31 5:7 2
2	6:21 0 2 4:22 0
skoraj po pet minut le po trije igralci in vratarja, sta nosila najtežje breme. Gorazdu se je celo posrečilo premagati Mariča, ko je imela Jugoslavija na ledu le štiri* može, Francozi pa pet. Prav njuna borbenost je vlila moči v sklepnih trenutkih, v zadnji tretjini, ko se je tehtnica vse bolj in bol j nagibala na stran Francozov. Oba, utrujena od velikih naporov, na slabem, hrapavem ledu, sta v tretji tretjini nekoliko več počivala. Toda tudi soigralci so se srčno borili, vzdržali hude pritiske Fran. cozov, med katerima sta se še posebej odlikovala Kanadčana Lussier in Galiay.
Gledalcev je bilo sicea* malo, a tistim, ki so prišli, gotovo ni bilo žal, saj so videli odličen, hiter, oster in kombinatoren hokej. »Modri« so s prikazano igro upra. vičili kandidaturo za prvi dve mesti.
Izjave
Boris Svetlin, zvezni trener: »Vedel sem, da bo boj trd. Francozi so igrali izvrstno. Bolj kot nam jim je ustrezal mehak in hrapav led. Menim, da smo preskočili eno, če že ne najhujšo oviro zav.vrnitev v skupino B. Ig-
Kalimc in Perkučšnova prvaka
Sklep po DP v namiznem tenisu: na SP deseterica
BEOGRAD, 18. marca — Le. tošnje (33.) prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu je bila zadnja preizkušnja naših najboljših pred bližnjim svetovnim prvenstvom v Pjongjangu.
Novi državni prvak, 21-letni Subotičan Zoran Kalinič, je pokazal najboljšo formo in je zasluženo zmagal v Beogradu. Dosedanji prvak Zoran Košano vič je izpadel v četrtfinalu z Juh asom, ki je bil prijetno presenečenje prvenstva. Antun Stipančič je dosegel z uvrstitvijo v finale to, kar ta čas največ zmore.
V ženski konkurenci so sla-vile igralke Proleter j a iz Čoke. Palatinuševa in Perkuči-nova, ki sta igrali v treh finalih, sta klubu prinesli tri naslove
Strokovni svet namiznoteniške zveze je sklenil, da bo Jugoslavijo na SP zastopalo šest igralcev in štiri igralke.
Novi prvaki Jugoslavije — moški — posamezno:	Zoran
Kalinič (Spartak), ženske: Er-žebet Palatinuš (Proleter), moški pari:	Zoran Kosanovič
(JLA) — Milivoje Karakaševič (Partizan), ženski pari: Erže-bet Palatinuš —• Gordana Per-kučln (Proleter), mešani pari: Zoran Kalinič (Spartak) — Gordana Perkučin (Proleter).
nosti za zadetek je bilo še precej, vendar sta zaplete dobro reševala Kosmač in Vidic.
STANE ZULE
Mura : Lendava 3:0 (1:0)
Železničar prost
1.	Mura
2.	Rudar
3.	Unior
4.	Železničar
5.	Lendava
6.	Drava
7.	Šmartno
8.	Litija
9.	Kladivar
13 8 3 2 32:9 19
13	7 3 3 24:12 17
14	5 4 5 17:23 14 13 4 5 4 14:11 1Q
13	5 3 5 18:21 13
14	4 5 5 15:18 13 14 4 4 6 14:24 12 13 3 5 5 13:16 11 13 2 4 7 13:25 8
Dosedanji rezultati
FRANCIJA : BOLGARIJA 3:0 (1:0, 0:0, 2:0)
ITALIJA : V. BRITANIJA 12:0 (3:0, 4:0, 5:0)
ŠPANIJA : J. KOREJA 7:1 (2:1, 1:0, 4:0)
ITALIJA : AVSTRALIJA 12:4 (3:1, 6:0, 3:3)
J. KOREJA : V. BRITANIJA 9:6 (2:2, 4:3, 3:1)
BOLGARIJA : ŠPANIJA 5:4 (2:2, 2:0, 1:2)
Ponedeljkov spored: Francija — Avstralija (11), V. Britanija — Bolgarija (16), Jugoslavija — Južna Koreja (16), Španija — Italija (21).
Romuni
štirikrat
prvi
Na 24. Balkanskem krosu Zdravkovič najhitrejši med mlajšimi člani
PRIŠTINA, 18. marca — Na letošnjem balkanskem krosu, s katerim se je začelo praznovanje petdesetletnice prvih balkanskih iger, je sodelovalo 127 atletov in atletinj iz vsah balkanskih dežel, štiriindvajseti ‘kros je prinesel največ uspeha reprezentanton Romunije, ki so slavili kar v štirih od skupno petih konkurenc. Najuspešnejša Jugoslovan je bil Dragan Zdravkovič, ki je zmagal med mlajšimi člani na 8 kilometrov dolgi progi. V tej konkurenci je tudi med ekipami zmagala Jugoslavija.
Na najdaljši, 12 km dolgi progi, je bil najhitrejši Romun Ilie Flo-roiu s časom 36:48,4, medtem ko je bil prvi Jugoslovan Stanko Lisec peti. Med mladinkami je na 2000 m slavila Eugenia Nicola (Romunija), medtem ko je bila njena rojakinja Puicova najhitrejša pri članicah, ki so morale preteči 4000 m. Uspeh romunskih te. kačev je dopolnil še mladinec Gyorgy v teku na 6000 m.
REZULTATI — MLADINCI:	1.
Gyorgy (R)	18:00,4, 2. Rozman
(J) 18:14,8, 3. Constatin (R) 18: 21,4, 4. Miklavžina (J) 18:28,8, 22. Jutršek (J) 19:34, ML. ČLANI: 1. Zdravkovič (J) 24:18,0, 2. Ayazi (T) 24:25,1, 3. Alexandry (R), . . . 5. Arzenšek 24:39,6, 10. Peternel 25,07,1, 17. Pokrajčič 25:44, ČLANI: 1. Floroiu (R) 36:48,4, 2. Sadik (T) 37:03,2, 3. Georgye (R) 37:09,0, 5. Lisec 37:13,4, 9. Kuz-manovič 37:56,2, 13. Vulovič 38:
19.0,	Svet 38:45,4, 23. Ukič 39:03,0, MLADINKE: 1. Nicola (R) 6:31,4, 2. Mustata (R) 6:31,8, 3. Averko-vič (Bol) 6:33,2 ... 6. Marčič 6: 37,8, 7. Gabrilo 6:40,0, 17. Savič 6:59.2, 17. Fras 7:02.0, ČLANICE: 1. Puica (R) 13:31,2. 2. Fita 13:
32.1,	3. Jacob (vse R) 13:37,0, 7. Burderla 14:14, 8. Pergar 14:19,2.
Vabilo za nove atletske sodnike
Vsem, ki bi želeli delati izpit za atletskega sodnika, sporoča zbor atletskih sodnikov Ljubljana, da se lahko prijavijo za dvodnevni tečaj; začel se bo 20. marca ob 17. uri v hali Tivoli. Prijave in informacije:	Anton Majcen, Ra-
šiška 3, Ljubljana, tel. 262-671 (služba) ali tel. 555-376 (doma).
Krki »turnir mladosti«
TOMI N — V športni dvorani šolskega centra Vojvodina je ŠŠD OŠ v Spodnji Idriji priredil ženski rokometni »turnir mladosti«. Po pričakovanju so zmagale igralke Krke pred Ljubljano. Najboljša igralka turnirja je bila Mira Dimi-trovič (Krka), najboljša vratarka Majda Gruden (Eta), najboljša strelka pa Joža Pinoza (Ljubljana).
REZULTATI:	Eta :	Mlinotest
9:7, Krka : Ljubljana 12:7, Ljubljana : Eta 12:9, Ljubljana : Mlinotest 11:8, Krka : Mlinotest 13:6, Krka : Eta 17:4; vrstni red: 1. Krka, 2. Ljubljana, 3. Eta, 4. Mlinotest.	MARJAN KLAVORA
Elsner na konferenci NZJ o krizi nogometa
BEOGRAD — Na 8. konferenci NZJ so sprejeli Miljaničev srednjeročni program dela, kot aneks pa bodo vanj vključili tudi nekatere pripombe nogometne zveze BiH. Ljubljanski -strokovnjak Brane Elsner je govoril o krizi nogometa in o razmerah, ki jo pogojujejo. Predlagal ^e, da naj bi spremenili pravilnik o strokovno-pedagoškem delu ter da bi proučili možnost za organiziranje zveznega mladinskega tekmovanja. Zavzel se je za ustanovitev centra za napredek nogometa ter da bi znanstveno raziskovalnemu delu posvetili več pozornosti.
Na seji IO NZJ pa so odločili, da bo o tekmi Rijeka — Dinamo v zvezi s primerom Tomič vnovič razpravljala komisija za pritožbe, ki je jeseni sklepala brez kvruma.
Italija
RIM — V 22. kolu italijanskega prvenstva so bila doseženi naslednji izidi: Ascolri : Perugia 0:0# Atalanta : Verona li:0‘, Avelino : Bologna 0:0, Eiorentina : Caten-zaro 1:1, Inter : Milano 2:2, Ju-ventus : Napodi li:0, Lanerossd : Torino 2:2, Roma :	Lazio l':2.
Vrstni red:	Milano 34, Perugia
31, Torino 30, Inter in Juventus 28, Lazio 24 itd.
1
’ ŠPORTNA NAPOVED
Dvanajst pravilnih
1.	Beograd : Velež	2
2.	Osijek : Vojvodina	1
3.	Borac : Rijeka	0
4.	Radnički : Sarajevo	1
5.	Dinamo : Zagreb	1
6.	želježničar : Sloboda	I
7.	Hajduk : Partizan	1
8.	Napredak : Budučnost	2
9.	Bosna : Maribor	I
10.	Segesta : Dinamo V.	2
11.	Tikveš : Teteks	0
12.	Jedinstvo BP : Rad	1
II. ZNL
Visoka zmaga Vardarja
BEOGRAD — V 18. kolu II. ZNL — vzhod so dosegli naslednje izide:	Budučnost :	Trepča
0:1, Galenika : šumadija 1:1, Vardar : Radnički (P) 4:0, Majdan-pek : Borac 0:1, Sutjeska : Linija 2:2, Tikveš : Teteks 0:0, Radnički (K) : Dubočica 3:0, Jedinstvo : Rad 2:0. Vrstni red: Vardar 27, Trepča 27, Radnički (K) 23, Galenika 19, Borac 10, Radnički (—6) 18, Majdanpek 17, Sutjeska 16, Šumadija 14, Rad 14, Teteks 13, Lirija 13, Jedinstvo 18, Tikveš 111, Budučnost 7.
Slovenija pred BiH in Makedonijo
2ABLJAK, 18. marca — Tu je bil tek na 20 km v okviru tekmovanja za jugoslovanski smučarski pokal. Ekipno je zmagala Slovenija pred BiH in Makedonijo.
Rezultati: Lanišek (Sl) H:09,49, Nenkovio (BiH) 1:10,50, Kunaver (Sl) 1:11,53, Jovanovski (Mak) 1:12,1(1, Kovačič (Hr) 1:12,57.
Skupni vrstni red: Kunaver (Sl) 1262, Danevski (Mak) 1636, Vuči-čevič (BiH) 11847, Jovanovski (Mak) 21999, Kovačič (Hr) 2217.
TRŽIČ — Na tekmovanju z zračno puško za ženske so bile med 24 udeleženkami najboljše Krevu-sova 166 krogov, šterova 138, Perkova 134 itd.	N. A.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (vzhod):	Litija — Drava (0:1),
Rudar — Mura (0:2), Lendava — Kladivar (1:0), železničar — Šmartno (0:0), prost Unior.
SNL — zahod
Primorje : Slovan 0:0
AJDOVŠČINA — Igrišče Primorja, gledalcev 300, sodnik Jerman (Koper).
PRIMORJE: Valič, Žigon, Žgavec, Prezelj (Mikuž), Fučka, Do-ljak, Močnik, Rutar, Samec (Žorž) Žižmond, Batagelj.
SLOVAN:	Oblak, Hegler, Dre-
venšek, Bagarič, Kralj, Kolarič, Jur j ec D jeki d, Pribac, Radakovič (Maver), Zivtoovič.
Na težkem in razmočenem igrišču sta moštvi prikazali dokaj dober nogomet. Gostje so bili tokrat nekoliko boljši nasprotnik. Pri domačih se je izkazal vratar Valič, ki je večkrat odlično posre. doval. V moštvu Primorja je
imel v prvem delu naj lepšo priložnost Doljak. Pri gostih je bil najboljši Djekič.
BOŽO KOTNIK
Dolenjska : Kamnik 1:1 (0:0)
NOVO MESTO — Štadion »Bratstva in enotnosti«, gledalcev okrog 50, sodnik Lipovšek iz Zagorja.
STRELCI: 0:1 — I. Barlič (51), 1:1 — Pevec (88).
DOLENJSKA:	Gogelj (Jerman),
Žnidaršič, Perhaj, Pavlin, Janežič, Kršič (Mrak), Vertus, Lešnik, Vovko, Venta in Pevec.
KAMNIK: Ivkovič, Lukan, Mlakar, Zlatanovič, Mandič, F. Barlič, I. Barlič, Hribar I., Hribar II., Poljanšek, Ružnič (škafar).
Tekma je bila precej izenačena. Precej na slabi ravni, šele v drugem polčasu, ko so gostje po napaki domače obrambe prešli v vodstvo je bila igra boljša.
Gostje so vodili vse do 88. minute, ko je domači igralec Pevec dosegel gol ter tako izenačil rezultat.	S. DOKL
Tabor : Obala 1:3 (0:1)
SEŽANA — Igrišče Tabora, gledalcev 400, sodnik Novoselec (Lj).
STRELCI: 0:1 — Vrkič (20), 0:2 — Kolarec (52), 1:2 — Železnik (63), 1:3 — Ipsa (83).
TABOR—JADRAN:	Žiberna, E.
Mujkič, Lah, Slavkovič, Pirjevec, Abram, A. Mujkič, Bezek, Pahor, Malkoč, Železnik.
OBALA:	M. Kocjančič, Kaliga-
rič, P. Kocjančič, Kolarec, Gregorič, Gustinčič, Vrkič, Ipsa, Ja kopič, Žlogar, šukljan.
Domačini so povsem razočarali. V njihovi sredini velja pohvaliti
edino odličnega vratarja Žiberno, ki je preprečil še hujši poraz.
STOJAN LAVRENČIČ
Ilirija : Vozila 4:2 (2:0)
LJUBLJANA — Stadion Ilirije, gledalcev 50, sodnik Ceh (Mb).
STRELCI: 1:0 — Sladojevič (16, ll-m), 2:0 — Kolenc (30), 3:0 — Sladojevič (66), 4:0 — Kiteonič (68), 4:1 — Vičrič (79), 4:2	—
Birsa (86).
ILIRIJA:	Kranjec (Kutnar),
Aljaž, Srebrnjak, Hercigonja, Hribar, Kitonič, Sladojevič, Mohorčič, Ko-lenc, Stanko, Čampa.
VOZILA: Trampuž, Mičič, Perčič, Merljak, Krivi č, Bratkšč, Žigon (Birsa), Kavčič, Magajna (Rijavec), Pisk, Vičič.
Ljubljančani so povedli nepričakovano visoko. V prvem delu so imeli Novogoričani vrsto lepih priložnosti. Med drugim so dvakrat zadeli tudi prečko. 25 minut pred koncem so gostje potem dosegli dva gola.	Z. F.
Kranj prost
SNL ZAHOD 1. Obala Slovan Primorje Vozila Ilirija Kamnik Tabor Kranj Dolenjska
13	8 3 2
14	6 5 3 13 6 4 3
13	5 6 2
14	6 3 5
13	4 4 5
14	3 3 8 13 2 4 7 13 1 6 6
24:9 19 29:14 17 20:16 16 18:14 16 20:15 15 14:23 12 11:22 9 10:21 8 14:26 8
PARI PRIHODNJEGA KOLA .zahod): Vozila — Tabor (1:0), Obala - Dolenjska (1:1). Kamnik — Primorje (0:3), s van — Kranj (1:1), prosta Ilirija.
Rezultati
Jugoplastika : Iskra Olimpija 122:114(59:51) Borac : Partizan 93: 101 (46:46)
Zadar : Metalac 94:88 (39:38)
Cibona : Radnički LMK 96:88 (41:43)
Beko : Kvarner 107:99 (54:45)
C. zvezda : Bosna 85:78 (53:46)
Lestvica
Partiflaa	30	10	4	2026:1870	33	+ 156
Jugoplastika	20	15	5	1986:1817	30	+ 169
Chbooa	20	15	5	1873:1746	30	+ 127
Bosne	20	13	7	1892:1822	26	+ 70
Borac	20	11	9	1880:1881	22	— 1
Radnički LMK	20	10	10	1965:1956	20	+ 9
C. zvezda	20	8	12	1786:1885	16	— 99
Zadar	20	8	12	1920:2024	16	—104
Iskra Ottmpd>	20	7	13	1794:1888	14	— 92
Metalno	20	6	14	1834:1801	12	— 67
Beko	20	6	14	1779:1887	12	—108
Kvarner .	20	5	15	1906:1966	10	— 60
Pari prihodnjega kola
ZADAR: Zadar — Beko (83:111)
VALJEVO: Metalac — Crvena zvezda (90:80) SARAJEVO: Bosna — Jugoplastika (81:89) LJUBLJANA: Iskra Olimpija — Cibona (96:116) BEOGRAD: Radnički LMK — Borne (99:110) BEOGRAD: Partizan — Kvarner (109:101)
Klonili tudi Sarajevčani
C. zvezda : Bosna 85:78 (53:46)
BEOGRAD — Dvorana Pionir, gledalcev 4000, sodnika Anaata-•orski in FIS« (oba Skopje).
CRVENA ZVEZDA: Dabič 4, Nikolič 28, Koprivira 22	(2:4).
Mrkovič 23 <5:S>, Vnčinlč 10 (2:2).
BOSNA: Vnčevič 6. Benaček 10. Boaločič C. Lzič 12, Radovanovič M (6:6), DellbmŠJČ 30 (2:3).
Koterkvt. Crvene zvezde ao tokrat preaeneCli Se državne pr* Take. Igrati ao lepo, borbeno in aatofleno ooojfll oni dve točki. Sarajevčanom ee Je poznalo, da so še utrujeni od tekme z Emersonom. Razen tega pa so morali nastopiti še brez Vujači-čb ki Je tk pred tekmo dobil vkoko temperaturo. Beograjčani ao K i zmago še zagotovili obstanek med najboljšimi. Pri C. zveadi so se še posebej izkazal: Bvtovid. Kope. vica. Vučžnič m MU.
flMHV TANJEVIC. trener Bosne: »Tekma z Emersonom Je pustSa sled rve. VmL ao še utrujeni rasen DefcbaAča. Zmaga Beograjčanov Je povsem zaslužena«.
• DOA4N PBOTIC. trener C. srezde: »Pred tekmo sem od ig-rajcerr zahteval, da dajo vse od sebe To so tudi staral. TO je bila naša najboljša tekma v letošnjem prvenstvu«.
KOSTA STAMENKOtlC
Zdaj spet nekaj upanja
Beko : Kvarner 107:99 (54:45)
BEOGRAD — Dvorana v Samicah, gledalcev 600, sodnika Cen-gič (Sarajevo) in Campiln (M. Sobota).
BEKO: Zupančič 1, 21±16 28, Nikolič 25. Rlstanovlč 10. D Jurič 12, Simcndlč 31, Marojevlč 12.
KVARNER: Pllepič 22. Klobučar 4, Miličevič 23, Grabovac 8, Furčfč 2. Poljak 10, Jugo 18, Ra. kavina 10.
Košarkarji Beka so osvojili novi točid, vendar si kljub temu še niso zagotovili obstanka med najboljšimi. Začetek je bil živčen in dokaj izenačen. Sredi prvega dela pa so Beograjčani po zaslugi odličnih centrov žižiča in Djurlča povedli za 10 točk — 20:10. Rečani so se potem sloer Beograjčanom še nekajkrat psi bližali, ujeli pa Jih niso več. V nadaljevanju ao lrnšartrarjl Beka Dovedli za 16 toflk — 96:80. Tekma Je bila odločena. Tekma Je bi la korektna in fair. obe moštvi pa sta igrali zelo borbeno. Pri domačimh velja pohvaliti žižiča. Nikoliča in St-menrfiča. pri Rečanih pa Miliče, ▼iča. Pilepiča in Juga.
m SLOBODAN IVKOVIČ, tre. ner Beka: »Zadovoljen sem z igro našega moštva. Oe bomo igrali tako tudi v Zadru, ni bojazni za obstanek med najboljšimi.«
VLADIMIR JERE2CČ
ZKL - MOŠKI
Najslabša igra starih rivalov na splitskih Gripah do sedaj
Košarkarji Jugoplastike premagali Iskro Olimpijo s 122:114 (59:51) — Najboljši igralec tekme Krstulovič —Oboji brez obrambe — Razočarani navijači
SPLIT — Se nikoli ▼ zgodovini Jugoslovanske košarke ni bilo tako slabe tekme med tema nasprotnikoma kot tokrat in v Splitu menda ne pomnijo, da bi se na tribunah zbralo tako malo gledalcev. Kljub temu pa Je bila v prvih desetih minutah tekma še nekoliko zanimiva, kajti kazalo Je, da kanljo Ljubljančani pripraviti prvovrstno presenečenje.
S čvrsto Igro v obrambi in z natančnimi meti Papiča, Vu-jačida, Subotiča. Jelovca in Pipana so gostje povedli s 35 : 32. Nato pa so Splitčani vendarle zaigrali agresivneje in po pičlih treh minutah preobrnili rezultat v svojo korist (44 : 37).
Tudi po odmoru so Ljubljančani nekaj časa držali korak z domačini. V 23. minuti so izenačili (61: 61). Tedaj pa se je v splitski ekipi razigral Duje Krstulovič. Bil je neraz-
Šibenik : TIMA Maribor 100:91 (62:46)
ŠIBENIK — Dvorana Ivo Lola Ribar, gledalcev 2.000, aodn-.ka Dobojhč (Sa) in Džonlagič (Tu).
ŠIBENIK: Zurič 2 (2:2), Peta ni 2T7 (1:1), Marulič 2 (2:3), Ma relje 22	(4:4), Sarič 11	(1:1),
Babič 2. Hvalica 34 (8:10).
TIMA MARIBOR: Jakovljevič 2o (2:2), Mirt 6. Vezjak 10. Su-nara 34 (0:2), Vujočič 11 (Icl), Dobrin 8, Pribanovič 2.
Izredno zanimiv dvoboj je imel dva povsem različna polčasa. Mariborčani so v 3. minuti poved M (10:8) in nato še nekaj časa držali korak s domačimi igralci. Ko pa ao ti zaigrali agresivneje, ao se gostje pršd'wi m domači so dosegli nedose-; {tvo predner t. Toda takoj po odmori Jr prišlo do preobrata. Mariborčani so bili mnogo bol.ši, med njim! pa Je blestel Sunara. Zmanjša’.! mc razliko na vsega pet u>čk, ko pa Je bil zaradi nešportnega izpada pet minut pred koncem izključen njihov trener, ao njihovi upi splahneli.
JOSIP DRENSKI
______________________•_________
rešljiva uganka za ljubljansko obrambo in ob dobri pomoči Jerkova in Macure nezadržno polnil nasprotnikov koš (81:71). Se zlasti boljši so bili Splitčani med 30. in 33. minuto, ko so tudi dosegli najvišjo prednost na tej tekmi — 20 košev (97:77). Ko je že kazalo, da bodo Ljubljančani doživeli pravo katastrofo, so se ti spet zbrali in Danevova ekipa je prek razigranih Papiča, Jelovca in. Subotiča štiri minute pred koncem tekme
Libela : Monting 79:77 (45:44)
CELJE — Telovadnica TšC, gledalcev 500, sodnika Morkov in Muderizovič (oba (Sa).
LIBELA:	Hauptman 6, Golc
16, M. Sagadin 4, Tovornik 4, Polanec 26, Fongrac 2, Rozman 4, Subotič 2, T. Sagadin 16.
MONTING: Sulimanovič 12, Ka-uzlarič 12, Zrnič 18, Topič 4, Nikolič 12, Cvrtura 11, Pi lipan 8.
V enakovredni igri, v kateri sta se ekipi nenehno menjavali v vodstvu, so bili domačini v finišu uspešnejši. Se v 39. minuti je bil reeultat 77:76, vendar gostje niso uspeli v zaključnih metih.
Polanec. Tone Sagadin in Goleč so bili najuspešnejši v zmagovalni ekipi, pri gostih pa Cutura in Zrnič.
KAREL JUG
Ilirija-Slovan : Jug 99:74 (46:30)
LJUBLJANA — Dvorana na Kodeljevem, gledalcev 100, sodnika Terzič in Raspudič (oba Sarajevo).
znižala razliko na vsega pet točk. Ce ne bi gostje v finišu napravili nekaj odločilnih napak, bi Splitčani kaj lahko ostali praznih rok ...
Sicer pa je bil ta dvoboj na povprečni ravni, brez pravih akcij in gledalci ga bodo bržkone kmalu pozabili.
Izjave
• MATAN RIMAČ, trener Jugoplastike:	»Oboji smo
igrali brez kakršnekoli psihične obremenitve in smo se usmerili bolj v napad kot pa v obrambo. Čudi me, zakaj ima Iskra Olimpija tako skromno bero točk. Izgleda, da jo motivirajo le velike
ILIRUA-SLOVAN:	Suvorov 6,
Brodnik 26, Nele 6 (2:3), Pater-nost 6, Lorbek 8 (2:2), Krušič 19 (5:6), SantelJ 14 (4:7), Sivka 14 (2:3).
JUG: Jejina 12 (2:5), Jozovič 21 (5:6), Butigan 6 (2:2), Paskojevič 4, Stojanovič 12 (6:7), Ivanišin 5 (1:3), Sučevič 12, Mušan 2.
Ljubljanski košarkarji so tokrat zlahka zmagali in si tako dve koli pred koncem prvenstva tudi za. gotovili obstanek v ligi.
Potem, ko so gostje iz Dubrovnika odlično začeli, je bilo pričakovati zanimiv obračun. Drvaričev! varovanci pa niso dovolili presenečenja in so z odlično igro že v prvem polčasu povedli s 16 točkami. Tudi v nadaljevanju so domači igralci popolnoma onemogočili nasprotnika v igri pod košema in zasluženo slavili. Posebej sta se izkazala Brodnik in Krušič.	ZDENKO FAJDIGA
Sloboda : Dalvin 125:91 (69:42)
Oriolik : Alhos 111:108 (97:97, 55:46) Željezničar : Drina 102:92 (49:42)
#DUJE KRSTULOVIČ: najboljši igralec tekme: »Do točk smo prišli mnogo lažje, kot smo računali, žal smo razočarali gledalce, saj jim nismo pokazali nič lepega.«
•	ŽELJKO JERKOV, kapetan Jugoplastike: »Le tedaj, ko so Ljubljančani ogrožali naše vodstvo, smo zaigrali kolikor toliko dobro, sicer pa smo bili pod našo ravnijo, ostali smo dolžniki našim gledalcem.«
•	IVO DANEU, trener Olimpije: »Splitčani so bili boljši v napadu, preskakovali so nas, dobro pa so jim uspevali tudi protinapadi. Huda nasprotnika pod koši smo imeli tudi v Krstuloviču in
Jugoplastika : Iskra Olimpija 122:114 (59:51)
SPLIT — Dvorana na Gripah, gledalcev 1.000, sodnika Srdoč (Reka) in Gusar (Zadar).
JUGOPLASTIKA: Tudor 8, Jerkov 19 (5 : 6), Macura 14 (4:4), Vilfan 30 (4:4), Dukan 14 (2 : 3), Bradic 4, Krstulovič 33 (5 : 9).
ISKRA OLIMPIJA: Papič 26 (6 : 7), Vujačič 10 (0 : 2), Subotič 24 (6 : 7), Jelovac 28 (2:2), Pipan 20 (4:6), Križnar 4 (2 : 3).
Jerkovu. Toda kljub temu bi morda lahko kaj Iztržili, če le ne bi v odločilnih trenutkih napravili preveč napak.«
•	VINKO JELOVAC, kapetan Iskre Olimpije: »Ta nezanimiva tekma ni bila niti na poprečni ravni. Vedno, kadar nam je uspelo zmanjšati razliko, so Splitčani zaigrali mnogo bolje in nam ušli. Najboljši je bil Krstulovič.«
•	JOŽKO PAPIČ: »Borili smo se, kolikor smo se mogli, a kaj, ko je bila Jugoplastika mnogo boljša, čeprav je v igro vložila le toliko moči, kot je bilo potrebno.«
JOKO SVALINA
ekipe...«
ZKL MOŠKI - ZAHOD
Pomembni točki Libeli
Celjani premagali Monting, Ljubljančani pa visoko dubrovniški Jug — Dober odpor Mariborčanov v Šibeniku
SKL - MOŠKI
Branik je ostal na vrhu
Mariborčani zmagali v Metliki in obdržali prednost — Rudar premagal Domžale, Ježičanj pa ekipo N. mesta
Litija-Zagorje : Kraški zidar 61:62 (35:34)
ZAGORJE — Telovadnica OS Irana Skvarča, gledalcev 160. sodnica Plevnik (Lj> m Inkret (Mb).
LITIJA—ZAGORJE: Javori«* 25, Kos 1«. Gr.dar 3. Omahne 17.
PUM ZIDAR: Krt 3. Novak 3. Breaec 2S. Bajc 2. Strnad 88. Kobe 12. Tavčar 10.
Vw do 30. minute je bila tekma Izenačena, nato pa so a! do-ma&m priigrali 9 točk predmeti.
[plavanje
Novi rekordi na DP
_ BEOGRAD — Na ietodnjem zim ■ demi držai r-m mladinskem prven-*vu v plavanju v 25-m bazenu je bilo doseženih mnogo odličnih re sulfatov in tudi državnih rekordov, fieparovideva Je dosegla nov absolutni državni rekord na 400 m kravl e 4:37,57. Mmlčeva mladinski rekord na 100 m delfin m 1:08.46. RodiOeva mladinski državni In absolutni slovenski rekord na 100 m prsno s 1:16.50, Miran Kos pa absolutni slovenski rekord na 100 m hrbtno s 1:C0.71.
Toda slabo so nadaljevali In go. sije so dosegli pomembno snago.
H ARI JELNIKAR
Ježica : N. mesto 57:51 (28:25)
LJUBLJANA — Dvorana SRC, gledalcev 100, sodnika Kveder (2al> in Stvamdt (Sod).
JEZICA: Premil 18, VujaStč 10, Jesih 16, Leber 10, Božovid 2.
NOVO MESTO: P. Seničar 2. Cerkovnik 4, Munih 9. Kovačevi«! 6, Ivandič 6. S. Seni čar 9, Zupe-vec 11. Plantan 4.
Ekipi sta igrali previdno, saj so metali običajno Sele na koncu dovoljenega časa za napad Gostje so vodili vse do zaključka polčasa, ko ao domačini povedli.
V nadaljevanju so gostje ponovno povedli, toda po ogorčenem boju ao bdi domačini uspednej&i.
BOJAN MIKEC
Triglav : Fructal 70:60 (39:28)
Beti : Branik 80:96 (44:47)
Rudar : Domžale 98:90 (53:41)
1.	Branik	U	9 2	1011:895	18
2.	Ježice	U	8 3	892:845	16
3.	Domžale	U	7 4	1147:1024	14
4.	K rački zidar	11	7	4	938:993	14
5.	Novo mesto	11	6	5	904:875	12
6.	Triglav	11	5	6	832:842	10
7.	Fructal	11	5	6	965:1004	10
8.	Beti	11	3	8	922:974	6
9.	Litija-Zagorje
11 3 8 873:960	6
10. Rudar	11	2 9	896:958	4
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21. 3.): Kraše: zidar — Rudar, Domžale — Beti. Branik — Ježica, Novo mesto — Triglav, Fructal — Litija-Zagorje.
LESKOVEC — V prijateljski rokometni tekmi ženskih ekip so Nos-omeSčanke premešale Olimpijo s 23:18. Največ golov za N. mesto ao dale Mrftnlk 7, D. Štrukelj 5. Kcetairtžek in Dmit-rovič po 4. za goste Srpan 5. Cuderman, Jemejec in Kacin po 3 itd. Sodila sta Erjavec in Koba-Slič (oba N. m.).
S. D.
LJUBLJANA — V derbiju ljubljanske kegljaške lige Je Gradila premagal Slovenija ceste s 5306:5116. Najbolj*! rezultat je s 925 keglji doseg«! Kačič.
B. B.
ZENSKA SUPERLIGA
Tesno so izgubile v Sarajevu
Košarkarice Iskre Olimpije klonile proti domačemu Željezničarju
Željezničar : Iskra Olimpija 76:68 (34:26)
Revija : Bosna 47:65 (22:30)
Univerzitet : Monting 49:59
Partizan : Voždovac 73:92 (30:44)
C. zvezda : Ml. Krajišnik 111:66
C. zvezda	17 16	1	1475:1119	32
Monting	17 15	2	1317:1088	30
Bosna	17 12	5	1E15:1161	24
Voždovac	17 9	8	1281:1227	18
Iskra Olimpija
17 8 9 11)65:1198 16 Partizan	17 7 10 1207:1224 14
Željezničar 17 6 1/1 1244:1324 12 Univerzitet (—2) ‘
17 6 lil 948:1014 10 Ml. Krajišnik 17 5 12 1076:1291 10 Revija	17 l 16 10710068 2
PARI ZADNJEGA KOLA: Mon-ting — Crvena zvezda, Mladi Krajišnik — Željezničar, Iskra Olimpija — Partizan. Voždovac — Re-,vija, Bosna — Univerzi tet.
Šibenik
Libela
Sloboda
Željezničar
Monting
Alhos
20 14 20 13 20 12 20 12 20 11
11
Tima Maribor 20 10
Jug
II. Slovan Dalvin Drina Oriolik
20
20
20
20
20
6	1940:1635 28
7	1877:1761 26
8	1696:1006 24
8	1877:1848 24
9	1906:1839 22
9	1887:1827 22
10	1886:1823 20 9 11 1868:1976 18 9 11 1903:1906 18 7 13 1857:1808 14 7 13 1883:1956 14 5 15 1834:2111 10
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Šibenik — Libela, TIMA Maribor — Slovan-Ilirija, Jug — Oriolik, Alhos — željezničar, Drina — Sloboda, Dalvin — Monting.
Prvak je Sava
KRANJ — Kadetinje kranjske Save so nepričakovano, a zasluženo zmagale na finalnem turnirju in prvič osvojile naslov republiških košarkarskih kadetskih prvakinj. Na turnirju, ki ga je organiziral domači košarkarski klub Sava, so nastopile še ljubljanska Ilirija, mariborski Branik in Pomurje iz Murske Sobote. Za peto mesto pa bi se morali pomeriti ekipi celjske Libele in koprskega Tomosa, vendar Koprčank nd bilo na igrišču.
Rezultati — Sava : Ilirija 62:39 (30:17), Branik : Pomurje 42:41 (24:23); za 1. mesto — Sava : Branik 55:48 (29:28), za 3. mesito — Pomurje : Ilirija 56:50.
Končni vrstni red: 1. Sava, 2. Branik, 3. Pomurje, 4. Ilirija.
MILAN ČADEŽ
Taborniški pokal na Popovi Šapki
POPOVA ŠAPKA — Na tradicionalnem, že 12. šarplanlnskem taborniškem pokalu za memorial Vaška Karangelevskega je nastopilo 250 tabornikov iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Lepšinova (SRS) je zmagala v veleslalomu, slovenska ekipa pa v signalizaciji.
ITR/USMO POSTOJMAf
»TRANSAVTO« Postojna, n. sol. o. Postojna
SKL - ŽENSKE__________
Razburljiv boj v Litiji
TOZD Tovorni promet
razglaša dela In naloge:
Domače s prostima metoma v finišu osvojile točki proti ekipi Mengša — Visoka zmaga Maribora nad ekipo Libele
disponenta v poslovalnici Ljubljana
Pogoji za opravljanje objavljenih del ln nalog ao naslednji:
—	končana štiriletna srednja šola prometne ali ekonomske smeri z znanjem strojepisja
—	občasno delo na terenu, zaželen izpit »B« kategorije
—	najmanj 2 leti delovnih Izkušenj pri opravlja, nju takih ali podobnih del in nalog
Rok za prijavo Je 15 dni po objavi oglasa
Prijave sprejema kadrovska služba DO. Prijavi naj kandidati priložijo kratek življenjepis s opisom dosedanjega dela ter dokazila o Izpolnjevanju pogojev.
|	Vabimo k sodelovanju!	3411
	mn
	
Maribor : Libela 91:60 (41:23)
MARIBOR — Dvorana sejmi-Sča. gledalcev 30, sodnika Zule (S. Konjice) in Tkavc (Mb).
MARIBOR: Krmelj 4, Erjavec 4. P. LeAn-Jc 11, Lobrck 36, Kre-ač 31. Kopše 13. Mirt 1, Mesec 2.
UBBA: Borovjek 6, Jančar 2, Rozman 11, Macerl 4, Goloviek 13. Bela 2, Božič 32.
Domačinke ao brez težav odpravile slabo ekipo Libele. Očitna je bila velika kvalitetna razlika. V zmagovalni ekipi ata se Izkazali Kreačeva in Lobnikov«, pri Libeli pa Božičeva.
MICO SMAKA
Litija : Mengeš 44:43 (20:15)
ZAGORJE — Telovadnica OS Ivana Skvarče, gledalcev 50, sodndka Plevnik <IJ) ln Inkret (Mb)
LITIJA: PlrSlč 14, Sterle S, Urbič 16. Pevec 8. Lebinger.
MENGEŠ: Grlntal 12. Drolc 3, Jakše 8, Pungerčar 10. Bokalič 10
Litija je nastopila v Zagorju kot selekcija Zasavja In po dobri Igr. v drugem delu dosegla že peto zaporedno zmago. Domače igralke so vodile vse srečanje, razen v flndSu, ko so gostje dva-krat povedla s točko prednosti.
Stanetova je z dvema prostima metoma ob kancu srečanja zagotovila novi točki.
HARI JELNIKAR
Ilirija : Radenska preloženo
Jesenice : Pomurje odigrano med tednom —77:67
1. Maribor	12	9	3	779:768	18
2. Ilirija	11	8	3	736:567	16
3. Pomurje	12	7	5	730:646	14
4 Jesenice	12	7	5	766:717	14
5. Litija	12	7	5	608:635	14
6. Mengeš	lil	6	5	675:641	12
7. Radenska	10	1	9	534:686	2
8. Libela	12	1	lil	601:769	2
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Litija — Radenska. Mengeš — Maribor, Libela — Pomurje, Jesenice — Ilirija.
RIBNICA — Rokometaši Inlesa so v okviru priprav za prvenstvo v n ZRL odigrali dve tekmi. Z Aerom Celje so Izgubili s 26:30 (10:16), z Jelovico pa s 25:29 (13:17).
M. G.
irzsb-
iJ i*	MjHm		
	niONira	
NOVO MUTO
sodobna uradbona tehnologija za visoko In nizke gradnje
SKL MOŠKI-7AH0D
Novogoričani še naprej zmagujejo
Nova visoka zmaga Gostota — (Koprčani so osvojili točki v Cerknici
Ilirija : Lesonit 110:94 (45:43)
LJUBLJANA — Dvorana Ilirije v Zgornji šiški, gledalcev 50, sod. nika Zalesnik (Celje) in švent (N. mesto).
ILIRIJA: Zupančič 12, Eržen 8, Eksle 12, Jelenc 20, Vrbinc 14, Tomažin 25, Kebe 6, Šešek 4, Be-rovšek 4 Prodan 5.
LESONIT: Baša 16, Gole 3, Jenko 2, Smrdelj 20, Godec 36, Bradelj 9, Belušič 4, Popit 4.
Po dokaj izenačeni igri v prvem polčasu so v drugem domačini za. igrali bolj zbrano in zasluženo osvojili točki.
PET AR NIKOLIČ
Gostol : Kočevje 132:61 (69:29)
NOVA GORICA — Telovadnica OS M. štrukelj, gledalcev 80, sodnika Hafner (Kr) in Brezigar (NG)
GOSTOL: Avčin 16, Rovan 4, Rogač 10, Skubin 4, Kaver 26, Susič 9, šček 18, Cukiati 7, Krt 22. Klanjšček 16.
KOČEVJE: Kirn 18, Popovič M, Ambrožič 17, Malinovdč 3, Planinc 3, Strle 9.
Tekma je bila nezanimiva, saj Je bila premoč domačih več ko očitna. V 10. minuti Je Gostol povedel s 36:0 in šele takrat so gostje dosegle prvi koš. To pa pove tudi vse.
ANDREJ FRANKO
Lokainvest: Jesenica 78:73 (35:41)
ŠKOFJA LOKA — Dvorana v Podlubniku, gledalcev 30, sodnika Kobilica in Bavčar (oba Lj).
LOKAINVEST:	I. Dolenc 20,
Strekelj 26, Istenič 2, Rešek 8, Logar 4, T. Dolenc 14. Vujič 4.
JESENICE: Ažman 12, Novak 4, Berhinc 5, Smolej 27, Matučec 25
Jeseničani so bili že pred tem, da osvojijo prvi točki v prvenstvu, toda sredi drugega dela je prišlo do preobrata. V dobri minuti so domačini povedli za 13 točk in vse Je bilo odločeno.
PETER POKORN
Cerknica : Tomos 85:97 (37:50)
CERKNICA — Športna dvorana pri OS, gledalcev 50, sodnika Furlan (Lj) in Kamnikar (Črnomelj).
CERKNICA:	Jerinčič 36, B.
Krajnc 1, Drobnič 4, I. Krateč 6, Klemenc 17, Pakiž 2. Tuhtan 8, Levec 11.
TOMOS: Samardžiia 4. Subotič 34, Trček 12, Cvetličanta 4. Žaro 8, Segš 16, Dolinšek 16.
Gostje so že sredi prvega polčasa povedli za deset točk in prednost v izenačeni igri tudi obdržali IZTOK RAZDRIH
1.	Gostol
2.	Ilirija
3.	Lokainvest
4.	Tomos
5.	Lesonit
6.	Cerknica
7.	Kočevje
8.	Jesenice
8 8 0 784:572 8 0 2 730:671 8 6 2 708:688 8 5 3 689:656 8 3 5 699:774 8 2 6 660718 8 2 6 636:698 8 0 8 583:713
16
12
12
10
6
4
4
0
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21 3.): Lokainvest — Gostol. Jesenice — Ilirija, Lesonit — Cerknica, Tomos — Kočevje.
Kopti vica ogorčen
Borac : Partizan 93:101 (46:46)
CACAK — Dvorana Borca, gledalcev 3500, sodnika Radovič (Bgd) in Stevanov (Novi Sad).
BORAC: Maravič 14 (2:3), Uro-ševič 12 (0:1), šarančič 6 (2:3), Kurčubič 8 (2:4), Biorac 2, Android 10 (0:1), Tomič 5 (1:2), Ar. sič 18, Jojič 16, Drobnjak 2.
PARTIZAN:	Todorič 23	(1:2),
Kičanovič 12, Kerkez 14	(6:7),
Petrovič 10, Marič 24 (8:10) Pe-§lč 18 (0:2).
Domači navijači in trener Ko. pri vica se niso sprijaznili s porazom proti vodilni ekipi prvenstva. Igralcem Borca očitajo neborbeno igro, zlasti pa najslabšo igro letošnjega prvenstva. Koprivica je ves ogorčen in bolj oznojen kot vsi domači igralci skupaj, zbranim novinarjem pojasnjeval vzroke poraza. Partizan je zlasti v drugem polčasu, ko je vstopil Kičanovič prikazal dobro igro in si pridobil odločilno prednost. Igralci Borca so zaigrali pod svojimi zmožnostmi in brez prave volje.
•	SLOBODAN KOPRIVICA. trener Borca: »Naši Igralci so tekmo »prodali« ali pa so se ustrašili nasprotnika in se prekmalu predali. Prikazali so najslabšo ig. ro. Najbolj žalostno pa je, da se niso držali navodil, ki so jih prejeli pred tekmo. S prof. Nikoli, čem bova dobila igralce, ki se bodo srčno borili za barve kluba!«
*	DUŠAN IVKOVIČ, trener Partizana: »V tem tednu smo se dobro odpočili in zasilno pozdravili poškodbo Kičanoviča, ki smo ga danes hranili za finalno srečanje pokala Radi voj a Korača.
ZORAN MAKSIMOVIČ
Le napake v finišu
Cibona : Radnički LMK 96:88 (41:43)
ZAGREB — športna dvorana, gledalcev 2.000, sodnika Brumen (Doraž) in Ivanuš (Lj).
GIBONA: Nakič 19 (1:1), Petrovič 28 (0:1), Ljubojevič 2, Pavli-čevič 4, Despot 18 (2:2), Knego 18 (2:2), Ušič 2, Gospoduetid 5 (1:1).
RADNIČKI LMK: Ivkovič 7 (3:3), Vučinič 10 (2:2), Banjanin 6, Ma-rovič 19 (3:3), Damjanovič 26 (8:8), Jarlč 8 (4:4), Milovanovič 12.
Prenos tekme iz Čačka je zmanjšal tudd število gledalcev v zagrebški dvorani in pričakovati je bilo, da bo tudi usnrtvdlo igro. Toda borbeni gostje ao vsilili drugačen ritem in tekma je dosegla prav zavidljivo raven. Kakorkoli so domači poskušali še povišati ritem igre, tako so odgovarjali tudi gostje hn šele v zadnjih treh minutah si je Ciibana zagotovila zmago ter še vedno lahko upa na visoko- drugo mesto Ob koncu prvenstva.
•	NEMANJA DJURIC, trener Radnlčkega LMK: »Hoteli smo se z zmago nad Cibono tudd postaviti im imeli smo možnost za to. Toda domačini so bili v finišu vendarle boljši im so zasluženo zmagali.«
•	MIRKO NOVOSEL, trener Cibone: »Z Radničfcim LMK vedno igramo zelo težko in tako je bilo tudi tokrat. Nikakor nismo mogli streti ritma nasprotnika in šele nekaj njegovih napak v zadnjih minutah smo nato izkoristili. Tudi v boju za 2. mesto ostajamo še naprej.«
STANKO KUČAN
Zamudili
priložnost
Zadar : Metalac 94:88 (39:38)
ZADAR — Dvorana na Jazinah. gledalcev 1000, sodnika Prelogovio (Zg) in Kurilič (Tuzla).
ZADAR: Petranovič 6 (2:3), Popovič 4, Matulovič 16 (10:2), Pe-rinčič 25 (7:11), Ostarčevič 13 (1:3), Obad 5 (1:2), Skroče 25 (11:13).
METALAC: Kovačevič 22 (2:3), D Juriča 17 (3:4), Ružičič 4, Dju-rlč 2, Stevanovič 26 (8:16), Keco-jevič U (0:3), Tasič 6 (J}:4).
V	prvem polčasu je bila igra nezanimiva, daileč od tega, kar bi morali pokazati prvoligaški ekipi. Skroče im Ferimčič na eni strani ter Stevanovič im Keco jevič na drugi so bifld izrazito slabi, boljši je bil le Zoram Kovačevič, ki je še največ pripomogel, da je bila igra v prvem polčasu izenačena.
V	nadaljevanju so domačimi zaigrali nekoliko bolje, v 31. minuti je bil rezultat kljub temu izenačen 67:67. Odločilno razliko so si priigrali šele po tem ko je sodnik dosodil Ružičiču im Stevanoviču tehnično napako.
•	ANTE MATULOVIČ, Igralec
Zadra:	»Počutild	smo se slabo,
utrujeno, hoteli smo več, pa nismo zmogli, še dobro, da tudi gostje niso bili razpoloženi, saj bi sicer prav lahko bili ob točke«.
•	ZORAN KOVAČEVIČ, Metalac:	»Zadar je igral slabše kot
običajno, tako da smo imela lepo priložnost za zmago. Žal je nismo izkoristili in tako še potrdili slab položaj na lestvici. Upamo le, da bodo Zadarčani premagald Beko«.	DRAGO MARIC
SKL MOŠKI - VZHOD
ZKL ŽENSKE - ZAHOD
Na tujem tokrat samo Trnovo
Ljubljančani zmagali v Šoštanju - Visoki zmagi Dravograda in Konusa
Konus : Šentjur 105:81 (45:42)
SLOVENSKE KONJICE — Telo-vadnica OŠ Dušama Jereba, gledalcev 200, sodnika Zobarid (MS) in Lukežič.
KONUS: Berdnik 2, Dubrovskl 2, Šmid 40, Breznikar 6, Kukovič 22, Leskovar 22, Klevže 11.
ŠENTJUR: Hemavs 23, Bevc 12, Zalokar 15, Jug 15, Prezelj 14, Bol-nar 2.
Gostje so nastopili samo s sedmimi igralci, ki so zdržali nekako do polčasa, nato pa jim je zmanjkalo moči, kar so domačini izkoristili in visoko slavili.
STANE ZULE
Dravograd : Drava 104:75 (62:35)
DRAVOGRAD — Telovadnica OŠ. gledalcev 120, sodnika Kučer in škerbec (oba Žalec).
DRAVOGRAD: Pušnik 16, D. Laznik 8, štruc 13, Delopst 9, Žvi. kart 8, Miklavc 22, Lužnik 6, Kadiš 10, Rebernik 12.
DRAVA: Filipič 13, L. Beračič 4, Srečkovič 6, Bedrač 29, R. Bera-vič 6, Dobri jevič 16.
Domačini so si odločilno prednost z borbeno igro pridobili že v prvem delu. Tako so lahko v nadaljevanju zaigrali mlajši igralci, gostje pa tudi njim niso bili kos.	JOŽE LAZNIK
Zlatorog : Pomurje 90:86 (37:40)
LAŠKO — Telovadnica OS, gledalcev 50, sodnika Žabjek (Lj) in Urbič (Lit).
ZLATOROG: Horjak 8, D. Lesjak 16. Požin 19, Tanjšek 8. S. Lesjak 10, Zupan 18, Zor 2.
POMURJE: Sakovič 18, Marinič IG, Mauko 3, Juteršnik 8, Raibar 34, Behek 14, Titan 2.
V prvem delu je bila Igra :re-načema, v nadaljevanju pa so domačimi zaigrali odlično im razmeroma zlahka zmagali.
BOJAN KOŠAK
Elektra : Trnovo 69:71 (32:39)
ŠOŠTANJ — Telovadnice soM-damosti, gledalcev 100, sodnika Rehar (Žal) tn Jurečko (Sl. B.).
ELEKTRA:	Jerič 8, Folovšak
13, štefanec 3, štaher 2, Breznik 6. HMš 6, Jošt 12, Kahfedžič 19
TRNOVO:	Kek 2, Besedič 6,
Srčulj 20, Lepih 8, Jeglič 10. Milosavljevič 16.
Tekma Je bila izredno razburljiva Gostje so ves čas vodili, domači pa nikakor niso našli prave igre proti visokim Ljubljančanom šele v zadnji minuti so Šoštanjčani dvakrat izenačili na 65:65 in 67:67. toda v odločilnih trenutkih so gostje imeli tudi več športne sreče in zmagali.
RUDI ŽEVART
1.	Trnovo
2.	Elektra
3.	Zlatorog
4.	Konus
5.	Pomurje
6.	Dravograd
7.	Drava
8 7 1 672:532 14 8 6 2 664:553 12 862 731:732 12 8 4 4 708:684 8 8 4 4 661:662 8 8 3 5 635:627 6 8 1 7 596:711 2
PART PRIHODNJEGA KOLA (21. 3.): Zlatorog — Konus, Pomurje — Dravograd, Drava — Elektra, Trnovo — Šentjur.
27TKO Ljuibljana-BežLgrad poziva vse ljubitelje teka in rekreacije, da prično redno vadbo vsak dan na štadionu za Bežigradom (dopoldne ali popoldne). Vsak četrtek od 15. ure dalije bo mogoče opraviti preizkus trenutne telesne zmogljivosti z ustreznim testom (Cooperjev test).
Delovna oirganizacija
»MAKOPLOD« — EXPORT IMPORT SKOPJE
oglaša
dela ln naloge za delo v predstavništvu
1.	vodjo predstavništva
2.	dva komercialna referenta
za notranjo in zunanjo trgovino
Zainteresirani lahko dobijo nadrobna pojasnila po telefonu 263-964, 2654)53 in 263-401 ali teleks 51-495 in 51-445, pozivna (091).
Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov, p p. 2f' Skopje — »MAKOPLOD«, eksport tenport SKOPJE.
Usoden poraz?
Žirovke doma izgubile z ekipo R. Končar — Presenetil pa je tokrat Marles
Alpina : R. Končar 69:73 (42:37)
Marles : Čelik 64:49 (28:32)
ŽIRI — Telovadnica OŠ, gledalcev 200, sodnika Lotrič in Rado-ševič (oba Lj). *
ALPINA: Giacomelli 14, Piculin 12 (10:2), Kolenc 5 (7:1), Ovsemk 10 (2:2), Balderman 4, Kavčič 24 (1:8), Trček (0:3).
RADE KONČAR: Cagarič 8, Ena-kovič 17 (9:7), Galovič 10, Kure. lac 10, Kvesič 4, Kulaš 12, Skop. ljak 12.
žirovke bo zamudile lepo priložnost, da bd osvojile pomembni točki in se tako rešile izpada. V ugodnem položaju so v finišu naredile več napak, tako da so gostje izenačile in povedle.
Pri Alpini sta se odlikovali Kavčičeva in Giacomelli jeva, pri gostjah pa je bila izredno uspešna Kulaševa.
FRANCI GANTAR
Ježica : Puljanka 83:73 (36:41)
LJUBLJANA — Dvorana SRC, gledalcev 50, sodnika Kveder (Žalec) in v’obilica (Ljub).
JEŽICA: Stopar 22, Kop 12, Oven 14, Kremesec 4 Sodnik ar 10, Wabra, 9, Metlar 12.
PULJANKA: Poropat 17, Nildd 3, Begonja 14, Foško 18, Novički 19, Horvatič 2.
V srečanju ekip z dna lestvice Je bila igra dokaj izenačena. V prvem polčasu so bile gostje boljše, vodile so tudi do 30. minute v nadaljevanju, zatem pa so Ježi-čanke z učinkovitimi napadi brez težav zmagale.
BOJAN MIKEC
MARIBOR — Dvorana sejmišča, gledalcev 50, sodnika Jeraj (Lj) in Zule (S. Konjice).
MARLES:	Habjanič 12	(3:8),
Grlica 14 (2:2-) štrukelj 2, Nosan 2, Kelc 2, Skerbnejek 4, Miklavec 10, Merhar 18 (4:5).
ČELIK: Markovič 7 (3:3), Urek 2, Pucakoviič 18 (3:8), Božič 9 (5:8), Suka 14 (2:2), Alendič 4 (2:2).
Košarkarice Maribora, ki bodo izpadle iz lige so pripravile prvovrstno presenečenje, ko so premagale odlično ekipo gostij. Gostje so sicer že vodile z 10 točkami prednosti, vendar so domačinke v 31. minuti povedle s 43:42 in tudi zanesljivo zmagale.
MICO SMAKA
Jedinstvo : Jugoplastika 72:82 (37:48)
Zadar i R. Čajevec 72:60 (26:26)
Jugoplastika
Čelik
R. Končar
Jedinstvo
Zadar
Ježica
Alpina
R. Čajevec
Puljanka
Marles
17 14 3 1845:1043 28 17 14 3 1118:1000 28 17 12 5 1290:1179 24 17 8 9 1168:1185 16 17 8 9 1018:1053 16 17 7 10 1069:1111 14 17 6 lil 1110:1197 12 16 6 10 1131:1267 12 16 4 12 1103:1109 8 17 4 13 988:162 8
PARI ZADNJEGA KOLA: Rade Končar — Zadar, Rudi Čajevec — Marles, Čelik — Jedinstvo, Jugoplastika — Ježica, Puljanka — Alpina.
iiiiiiiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiuiisiiiiiiiiiiiiiiiir
DOMŽALE
AVTOSERVIS DOMŽALE Ljubljanska c. 1
i
objavlja
potrebo po sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas za opravljanje naslednjih del in nalog:
knjigovodja osebnih dohodkov (1 delavec)
—	nepopolna srednja šola
—	eno leto ustreznih delovnih izkušenj
—	poskusno delo traja 3 mesece
avtoklepar (4 delavci)
— KV avtoklepar
—	poskusno delo traja 3 mesece
ključavničar (4 delavci)
— KV ključavničar
—	poskusno delo traja 5 mesecev
avtoličar (2 delavca)
— KV avtoličar
—	poskusno delo traja 3 mesece
avtoelektrikar (1 delavec)
— KV avtoelektrikar
—	poskusno delo traja 3 mesece
monter (4 delavci)
— PK ali NK delavec
—	poskusno delo traja 1 mesec
mizar ali kolar (1 delavec)
— KV ali PK mizar ali kolar
—	poskusno delo traja 1 mesec
vodja družbene prehrane — kuharica
— KV kuharica
—	dokončana gostinska šola
—	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
—	poskusno delo traja 3 mesece
pomočnica kuharice (2 delavki)
—	dokončana osemletka
—	6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
—	delo v turnusu
—	poskusno delo traja 2 meseca
ekonom (1 delavec)
—	dokončana osemletka
—	6 mesecev ustreznih delovnih Izkušenj — Izpit »B« kategorije
—	poskusno delo traja 2 meseca
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogo-jev naj kandidati pošljejo na naslov:
AVTOSERVIS Domžale, Ljubljanska cesta 1 ___
kadrovska služba v 15 dneh po objavi. 2398
L ZVEZNA ROKOMETNA LIGA
Kolinski točka v derbiju Celjani za las ob zmago
V 1. pomladanskem kolu prvenstva v I. ZRL Kolinska pred zmago v Bjelovaru — Celjani so z Borcem le remizirali
Aero Celje : Borac (BL) 24:24 (11:13)
LJUBLJANA — Rokometa«! Kolinske Slovana ao tudi V prvem pomladanskem kola ponovili imeniten štart v letošnje prvenstvo v 1. ZRL. V derbiju v Bjelovaru so bili 55 minut mnogo boljši nasprotnik in ve« kot vaslnfeno osvojili točko proti Partizanu. Enak rezultat so doma dosegu tudi Celjani, za zmago, ki se Jim Je nasmihala, pa so Igrali premalo agresivno. Zvezda Je v gosteh visoko premagala Metaloplastiko. šampion 2 el jezni čar (S) pa Je katastrofalno Izgubil z Dubočico. Tako Je gneča na lestvici še večja, boj sa naslov pa vse bolj negotov.
dobro ilo tav finiSu so prvič uspeh povesti — 3t:23. Kaj lahko bi se zgodilo, da bi bil ves na« 55-mirnimi trud zaman. Toda isrTst-nl Pušpan Jim Je tik pred koncem prestregel »polkonrro«. Krivokapič pa Je nato ix sedemmetrovke po. stavil končni rezultata Sile Je Se povedal, naj pohvali, mo Pušpana za izvrstno obrambo. Krivokapiča za blestečo Igro in vzorno obnatenje (»po dva nasprotnika sta se obetala nanj. ga metala po tleh. »Krivi pa Je vse to m ironičnim nasmehom prenašal«). ob izvrstni igri vseh pa so se ▼ obrambi Se zlasti Izkazali Repica. Bačič In Bolha. Uspeh Kolinske Slovana pa je Se toliko večji, ker so nastopili oslabi leni. brez treh igralcev prvega moštva: Mahne Je poškodovan (menidcus). Tominec Je sicer bil z niiml, a id stooil na Igrišče. Sumej pa Je igral le nekaj minut...
DAMJAN KRIŽNIK
(J.ljfc — Dvorana wu*u,, gledalcev MOO. sodnika Valile in Stanojevič (oba Beograd).
AERO CELJE: Tomič. M rovi Je. Razgor *. Toplak. Božič 4. Voka. Je 1. Prunlk 4. Praznik 1. Ander-hzh 11 (4). Isezič 1. Zorko.
BORAC: Arnanlovfč. Koso 3. Kr. anlr. Arnik. Elezovtč 3. ločanln 3. štrbazc S. Iserovlč. Crčavac S. Golič. Popovič 4 (1). Ravllč.
SEDEMMETROVKE: Aero Celje
• (4). Borac 3 |1>.
IZKLJUČITVE: Aero Celje 4 (Božič. Vukojrl. Borac g.
V	dokaj ležerni tekmi. Id Je btla boij podobna prijateljskemu srečanju kot pa pravemu prvenstvenemu boju m točite. *o Celjan: mpravdl pr.!okust m snago nad letos mnogo slabšim Borcem. Začeli so amer selo dobro, ■ej so po prvih minutah vodili že »3d>. Toda Bar.>:-ičan! ao Jih kmalu ujeli, nato le sedemkrat tre. tlačili muliat. v fintžu prvega de. la In tako; po odmoru pa celo povedli s bend zadetki prednosti (15:12). Teda' se Je razigral reprezentant Anderluh. Id Je kmalu izenači! (15:15) bi nekaj minut kasneje so domači spet vo-d-ti s dvema zadetkoma (15:17). Tri minute pred koncem tekme Je bOo na sevnaforu 34 Tl za Celjane. Tedaj le eden nafboKših lgieV» i tega dvoboja. Anderltih. namilil sedemmetrovko, kar Je bi’ odločTen suudrsllaj.
V	Sš minuti je želim mdela
meta isned gostujočih igralcev v noeo.	pa	sta dosodila
pnkrMt takt v napadu. To Je Vukota tako razbesnelo, da se le sporekel s sodrrkoma. ta dva pa sta ra tddiučila V domači ek mi so bil! natbollži Tomič Božič in Anderbih. nri gostih pa Arnautetvič, Baeorlč. Suhec bi
KAREL AJG
Partizan (B) : Kolinska Slovan 24:24 (10:121
BJELOVAR — Športna dvorana, gledalcev IM*, »odnlka Petrovič ln Mitrovič (oba Beograd) — slaba.
PARTIZAN: Klmž. Vatlč. Pro-damc 3. obran 4. Malus L -Miloš Horvat 2. J urina 4. Kijajic. aer-daruaič 3. Vidakovič S (2), Bašič.
KOLINSKA SLOVAN:	Pušpan.
Bolha 1. Vajinovlč. Tominec. Bačič 1. Krpana 3. Abrahamsberg. Sumej 1. Bnjak 1, Doblekar 2, Krt. vokapic U (g), Kebe mik.
SEDEMMETROVKE: Partizan 4 f2». Kolinska Slovan g (g).
Le malo Je ekip v jugoslovanski prvoltgaškl druščini, ki so odnesle točko a Bjelovar*, že redkejše pa ao este. ki eo na teh vročih tleh uspele celo nadigrati nekdanje evropske prvake. Ljubljančani ee s vsem od sobote oaorel lih-ko pohvalijo, kajti ni manjkalo . dosti, pa bi na Kodeljevo prinesli oba točki. Ves čas so namreč vodili, nekajkrat celo s petimi zadetki prednosti (10:5. 14:10. 22: 15. 23:15). In ko Je le vse kazalo. da bodo Bjelormrčam doživeli pravo katastrofo. so se oprijeli rešilne bilke — pokrivanje nasprotnika »mož na moža« po vsem igrišču. »Ne bi mogel teči. da nas Je to zmedlo, toda odtlej smo slabše streljali na nasprotnikova vrata«. Je po vrnitvi v Ljubljano pripovedoval trener Jože Sile. »Po drugi strani pa Je Bjelovarčanom
Metaloplastika : C. zvezda 26:32 f13:161 Borac (U) : Železničar (N) 20:14 (11:5) Medveščak : Partizan
(R)	21:19 (11:10) Dubočica : Željezničar
(S)	25:18 (11:7) Krivaja : Crvenka 25:24 (12:11)
(S)
Kolinska Slovan Parfcaan (B) Aero Celje Kriraja
Crvenka Borac (BL) Dubočica Metaloplastika Partizan (R) Borac OJ) 2e!«an!čar
14 9 1 4 334:316 19 14 t 2 4 351:319 16 14 • 1 5 335 300 17 14 7 1 6 346:336 15 14 7 1 6 316:316 15 14 7 1 6 319:330 !S 14 6 3 6 333 313 14 14 7 0 7 306*313 !4 14 5 3 6 306 309 13 14 6 l 7 327:337 13 14 6 0 8 304:333 13 14 5 1 8 314:335 11 14 4 3 7 290 306 11 14 4 1 9 367:311 9
Samardilč 1, Mijajlovič.
Pravzaprav ni opravičila ra tako visok poraz domačih igralk« pa čeprav nt nastopila ključna Igral, ka Mumlekova. Domačinko V prvem poičasu skorajda niso streljalo na vrata, poleg tega pa so izredno slabo igrale tudi v obrambi.	BOLAN ZUPANC
Od sobote naprej tudi drugoligaši
LJUBLJANA — Prvoligašem, ki so te konec tedne zsček s pomladanskim delom prvenstvu, ee bodo v soboto v obeh konkurencah pridružili še drugoligaši. rokometni »ples« pe bo popoln črn 12 dtZ. ko bodo štnrtnle tudi ekipe vseh štirih skupin SKL.
AH lahko od Inlesa ozarotne Ohmpije v n. ZRL — sever pri-Cukujemo kaj več koč zgolj visoko uvrstitev ne lestvici? Obe sta po prvem delu ne drugih mestih, rtmei rokometašice Olimpije pe »o sl ne letni skupščini mova zadale za oUJ uvrstitev v I. ZRL Nedvomno bodo ne te vprašanja odgovorile še prve tekme 12. kole Pari naših zastopnikov so tile — moški: Inles — Slavonije Dl. Kvemer — Partizan TUS. Rovinj — Jelovice in Senj — Jadran; ženske:	Olimpije —
Krke. Alplee - Podravke in PP Drave — Zamet.
D. K.
II. ZOL - ženske, zahod
PAKI PRIHODNJEGA KOLA: Krivaja — Metaloplastika (1520), Crvenka — Dubočica (21:23). 3e-1‘ezničar (8)	— Medvešček
f 19:30' Partizan (R) — Aero Celje (13:29). Borac (BL) - Borac (TD (2527). Zelem'čar CK) — Partizan (B)	(16:30). Kolinska
Slovan — C. rvnda (20:26).
Le remi Radničkega
BEOGRAD — V 12. kolu prvenstva žensk v I. ZRL so igrali takole:	Vesne : Radničkl 15:18.
ORK Beograd ; Lokomotiva (Ml 18:16. Vošdovac : Trešnjevke 10:13. Osijek : Trogir 15:12. Lokomotiva (Z) : Mladost 21:11. Dalmanada : Rudar 20:12 Vodi Radnlčki z 21 točkami pred Beogradom 20. Osijekom 18, Lokomotivo (Z) 25 itd
PP Drava : Podravka 7:21 (1:12)
PTUJ — Zaostala tekma n. ZRL mali stadion Drave, gledalcev 500. sodnika Barenič in Puclin (oba Zg).
PP DRAVA: Vogrinec. fine. Ivančič 4. Cul 2. Novak I. Krajnc. Vičar. Pižek. Havla® Si treniral.
PODRAVKA: Šoštarič. Pajskm. Bursač 4. Malogorski. Podunajec 4. Malešič 7. Vlncek 2. Popij ač 3.
SLOVENSKE ODBOJKARSKE LIGE
Izenačeni boji
V derbiju zahodne skupine so Kamničani le s težavo premagati Železarja
LJUBLJANA — Boji republiških Ugašev postajajo vse zanimivejši. V derbiju kola * zahodni skupini so Kamničani Sele po petih nizih uspeli premagati goste Iz Krope. Pii ženskah so Koprčanke s derbiju ugnale ekipo Golovca. Se najlažje delo so imeli odbojkarji Šempetra, U so v gosteh odpravili Ljutomerčane.
Gladki zmagi Branika m Fužinarja
Odbojkarice Krke so na tekmi z Ravenčanka-mi zbrale le šest točk
Branik : Jesenice 3:0 (3. 6. 5)
MARIBOR — Telovadnica OS bratov Polančlčev. gledalcev 100, sodnika Verbič (Ravne) m Raz-boršek (Mb).
BRANIK: Krajnc, Bezjak. Pe-ljušič. Pofcnvač. Težak. Raki«, Pejovič. Neumtlier. Seurda. Petek.
JESENICE: Baloh. Keib, Golob, Prmc. Bajc. Oven, Podlipnik, Krevsal.
Domačinke, ki niso nastopSe v najmočnejši postavi, so kljub številnim napakam v 40 minutah zlahka dobile tekmo. ____
BOJAN POSTRUŽNIK
Fužinar : Krka 3:0 (1.4,1)
RAVNE — Dvorana OS Prežihov Voranc. vledalcev 30. sodnika Ia-var in Moran 'oba Maribor).
FU2INAR: Tušek Majdič. Stanta, Godec. Štruc, Lipovšek. Klanjšek. Poolč. Jurnč. Brodnik .
KRKA: Boh. Zevnik. Brajer. Vidi nov«. Goleža, Suša. Segediš.
Igralke Krke so bile povsem nedorasle nasprotnice Ravenčan kam. saj so v vseh treh nizih Zbrale le S točk. Domačinke so prikazale dobro igro.
IVO MLAKAR
Marčana : Radna 3:1 (-15, 9, 11,8)
PULI — Dvorana športnega centra Mirna, gledalcev 200. sodnika Pinzovski (Reka) ln Pavlič (Pulj) MARC ANA N. Cal«. M. Cantela. R. Radulovič. V. Radokmč, M Radolovič. S Radolovič. Zubrtnlč. Sain. Sankovič. C. Calič.
RADNA: Hudoklin. Smodiš. Ran-kar. Pavletič. Kokalj. Velkavrh. Slana.
Ljubljančanke so začele dobro, nato pa precej popustile. Domače Igralke so to izkoristile in osvojile dve pomembni točki v boju za visoko uvrstitev.	P. L
Merkur : Metalec preloženo
NOVA GORICA — Zaradi bo-
Kent domačih igralk		oO tekmo
preložili	na kasnejžd termin.	
Branik	U U	0 33:6 22
Fužinar	U 10	1 30:6 20
Marčana	11 6	5 22:20 12
Radna	11 5	6 21:21 16
Metalac	10 5	5 15:16 10
Merkur	10 4	6 17:21 8
Jesenice	11 2	9 13:29 4
Krka	U 0 U 3:33 0	
PARI	PRIHODNJEGA KOLA:	
Radna — Fužinar. Klica — Merkur. Metalac — Branik, Jesenice		
Strahovit k. o. Marjana Beneša
Banjaluški boksar je z zmago nad Cohenom postal evropski prvak
BANJALUKA, 18. marca — V banjaluški dvorani Borlk, ki sprejme okoli 5000 gledalcev, se jih je včeraj zbralo le malo manj. Dvoboj domačega junaka, nekdanjega evropskega prvaka med amaterji in zadnje čase uspešnega profesionalnega boksarja Marjana Beneša z Gil-bertom Cohenom, tunizijskim Francozom, evropskim prvakom v polsrednji kategoriji je kljub zasoljenim cenam vstopnic — od 300 do 500 dinarjev — privabil v Banjaluko pristaše plemenite veščine is vse BiH pa tudi od drugod.
Dvoboj, ki je veljal za evropsko prvenstvo v skupini do 69.850 kilograma, je bil dramatičen. Cohen, ki sicer nikoli kljub svojim 23 profesio. nalnim dvobojem, v katerih je izgubil le dvakrat in Se to po točkah, nikoli ni bil kak blesteč boksar, je v zadnjem času začel zmagovati s K. O. K nam je prišel razigran, dobre volje in brez skrbi, čeprav je pred bojem omenil, da ceni Beneša in njegovo voljo ter moč.
Podobno se je o svojem nasprotniku izrazil tudi 28. letni Beneš. Med 16 profesionalnimi boji je bil poražen le enkrat, v rodni Banjaluki pa so se mnogi bali, da ga bodo izdali živci. Ves dan pred bojem je Beneš bled in živčen hodil po mestu tn hotelu Bosna, kjer je bil novinarski center in praktično ni mogel Obrn irovati niti za toliko časa, da bi dal kako konkretnejšo izjavo.
Svojo življenjsko priložnost je Bene* odlično izkoristil. Za. vedal se je odgovornosti nastopa pred svojo, domačo publiko. Ob vzhičenem skandiranju je že v prvi rundi za hipec pozabil na previdnost in po krepkem Cohenovem kroše-1u zletel na tla, vendar Je takoj vstal in nasprotniku vrnil s nekaj krepkimi direktl. V
drugi rundi Je bil boj enakovreden, Beneš Je zadal vrsto natančnih kratkih in dolgih udarcev. Cohen pa Je vračal z bliskovitimi napadalnimi serijami. Za svoj »bistveni« obračun se le Beneš očitno odločil že v'začetku tretje runde, ko je prišlo do nekaj obojestranskih, kar rahlo smešnih širokih svlngov skozi zrak. Po ne. kaj lažnih defenzivah Cohena se je naš šampion, po udarcu v brado, za trenutek znašel na tleh. Kot v prvem tudi v drugem primeru danski sodnik Stragelfeld ni štel knockdow-na.
Med odmorom do četrte runde se Je Beneš odločil — za boj na vse ali nič. S stra. hovitimi aperkati in kratkimi krošeji Je takoj po gongu evropskega prvaka popolnoma onesposobil in ga praktično nosil na pesteh, dokler slednji ni padel na tla. Skušal se je sicer Še enkrat pobrati, vendar ni imel moči, zgrudil se Je in obležal.
Triumf Beneša je bil popoln, čeprav so mnogi ob ringu menili, da gre bolj za zmago vo. Ije, moči in trdovratnosti kot pa inteligence in znanja oziroma taktike. Beneš bo to potrdil ali ovrgel, v enem pri hodnjth bojev, verjetno.
MARJAN SKUMAVC
ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH -
Boj bo zanimiv do zadnje igre
Po devetih partijah dvoboja Ljuboje-vič-Gligorič rezultat neodločen 4:4(1)
BEOGRAD, 18. marca — Deveto, predzadnjo partijo prijateljskega dvoboja sta Ljubojevič in Gligorič prekinila v 44. potezi v malo boljšem položaju za Ljubojevi,a, ki je vodil bele figure v Tarraschevl varianti daminega gambita. Rezultat je tako še naprej neodločen 4:4.
Sanda uspešna
Svetovna prvakinja v drsanju med ženskami Američanka L. Fratianne
DUNAJ, 18. marca — Z revijo najboljših drsalcev in drsalk se Je v dunajski športni dvorani končalo svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. Zadnji naslov — med ženskami — je osvojila Američanka Linda Fratianne, pred tem pa sta med plesnimi pari po pričakovanja vnovič postala prvaka Natalija Liničuk ln Genadlj Karponosov (SZ).
Američanka Fratianne je bila po obranem programu šele tretja, za Ftttaachovo in Lurzovo, vendar je z izvrstnim prostim programom nadoknadila zamujeno. Imeniten nastop, z najte*!imi kombinacijami skokov, je imela tudi naša Sanda Dubravčič, ki je v prostem programu zasedla odlično šesto mesto. Izmed prve peterice je Dubravči-6eva prehitela eelo Lurzovo. zato pa Je bila boljša od nje še Američanka Allen. Sanda je v prostem drsanju zbrala 97,60 točke, njena vmesna ocena pa je bila 63. Po obveznem delu je bila naša drsalka na 19. mestu, na koncu pa je pristala na odličnem 12. Med plesnimi pari Liničuk in Karponosov nista imela prave konkurence, zato pa je bil boj za naslednja mesta tokko hujši.
Rezultati — ženske: 1. Fratianne (ZDA) 186.62	(11),	2. Ptttasch
(NDR) 184.36 (18), 3. Vanabe (Japonska) 180,52 ( 36) 4. Lurz (ZRN) 179,96 (3), 5. Bielmann (Švica) 177.28	(49) . . .	12. Dubravčič
(Jugoslavija) 166,96 (115).
Plesni pari: 1. Liničuk — Kar-ponooov (SZ) 207.86 (9), 2. Re-gtizi — Sally (Madžarska) 204,10 (22), 3. Mojsejeva — Minenkov (9Z) 203,74 (23). 4. Rehakova — Drastic (CSSR) 196,94	(36).	5.
Thompson — Maxwell (Anglija) 194,00 (51).	TJAŠA ANDREE
— Marčana.
SOL-MOŠKI, zahod
Novo mesto : Jama 3:0 (5 5. 10)
Kamnik : Zelezar 3:2 (3. -14, -12, 6. 2)
Trebnje : Izola 2:3 (-7, 13, -3 11 -9)
Žužemberk : Plamen 3:0 (6 11, 11)
K.rrpcr Bled
BBan
Golovec
Kočevje
Mežice
Maribor
Luboo
Vič
13 13 13 13 13 10 13 9 13 7 13 6 13 5 13 3 13 1 13 0
1	36:11 35
2	33:14 34
3	33:12 22
4	33:16 32 6 27:31 30 6 34:26 16 8 21:28 18
10 14:33 16
12	3:37 14
13	14:9	0
lokostrelstvo
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Kop«- — Koče.]., VIČ — Maribor. Ljubno — Mislinja. Mežica — Kamnik. Bled — Golovec.
I.	I
J.	Izola 1. 2elecar
4.	Novo mesto
5.	Jama
C. žiiAmViak 7. Plamen ». Trebnje
13 U 1 37:10 25 13 10 3 32:19 33 13 9 4 33:19 22 13 • S 31:18 21 13 7 6 36:33 30 13 7 8 17:27 18 13 1 12 7:36 14 13 0 13 9:30 13
PARI PRIHODNJEGA KOLA. Jama * Žužemberk. Plamen — Trebnje, [sola — Kamnik. 2ele-*mr — Novo mesto.
SOI^ŽENSKE
Kočevje : Vič 3:0 (2. 7,12) Golovec : Koper 0:3 (-3, -13. -10) Kamnik : Bled 0:3 (-13. -3.-2) Maribor : Ljubno 3:1 (6. 5, -10, 4)
SOI .-MOŠKI, VZHOD
Ingrad : Polskava 1:3 (-13, -8. 4, -9)
Branik : Žerjav 1:3 (-7, -10. 12, -12)
Ljutomer : Šempeter 1:3 (-8,-13, 15, -6)
Mislinja : Topolšica 3:0 (6, 11.11)
1.	Šempeter
2.	Topolšica
3.	Polskava
sl Mislinja
6.	Žerjav
7.	Branik
6- Ljutomer
13 lf> 12 9
13
13
11
13
13
12
3 34:20 23 3 39:17 21
5	29:22 31
6	27:20 30 3 39:16 19 8 21:28 lfi
11 13:36 16 11 13:34 13
PARI PRIHODNJEGA KOLA Polskava - Ljutomer, Šempeter — Mislinja. Topolšica — Branik, Žerjav — Ingrad.
Postružnik dvoranski prvak
KEKA. 16. marca — V dvorani mladosti na Trsa tu je bilo 9. državno dvorarrtko prvenstvo v tokove!*™. Prvenstva so se udeležili tekmovalci lokostrelskih klubov iz Virovttioe, Novega Sada. Beograda. Zaerebo. Varaždina. Ltu-•omera, Kranja. Ljubljane, Maribora. Mute. Velenja in Reke. Skupno Je nastopilo 96 lokostrelcev v vseh «*am<c*r.;h ^Vio-T.ah. k! so se pomerili ▼ streljan tu na razdalji 25 m. v dveh serijah po 30 puščic
Tako kot na zadniih letošnjih dvoranskih tekmovanjih, v Zagrebu. Beogradu. Novem Sadu in Velenju. so imeli tudi tokrat največ uspeha lokostrelci iz Slovenile. Med član! te v*«4cozi vodil Mariborčan Postružnik in ob koncu premagal Kranjčana Oblaka z devetimi točkami prednosti. Med članicami je zmaga prioadla Marinškov! iz Ljubljane, pri mladincih ne je bil prvi Zagrebčan Pun-tarec.
Postružnik (Maribor) je pri članih zbral 568 krogov. Oblak (Kra«*> 559 tn Narath (Maribor) 554 krogov. Marinškova pri članicah je dosegla 498 krogov, mladinec Puntarec pa 536 krogov.
HINKO JERČIČ
1.	Slavij*
2.	Impol
3.	Titograd
4.	Željezničar
5.	Slovem
6.	Partizan
7.	Ivo Reya
8.	Bosna
9.	Mladost
10.	13. maj
11.	Bor
10 9 0 1 10 8 1 1 10 7 1 2 10 7 0 3 10 6 0 4 10 4 0 6 10 3 1 6 10 3 0 7 10 2 1 7 10 2 0 8 10 2 0 8
113:12 18 98:42 17 85:55 15 85:55 86:54 61:79 53:87 45:95 69:71 39:99
34:104 4
Judoisti Impola spet drugi
Končalo se je ekipno državno prvenstvo — Celjani so sedmi
DANTLOVGRAD — Judoisti Im-poda so v zadnjem kolu osvojili le tri točke, saj so s Titogradom le remizirali in dosegli rezultat 7:7 (18:16), ekipo Bosne pa so odpravili z rezultatom 8:6 (32:19), kar kaže, da so imela tudi v tem dvoboju precejšnje težave.
Titograd je v zadnjem dvoboju premagal Bosno z 10:4 (40:13).
VUCrrkvT — Tudi na zadnjem turnirju zvezne judoisti dne J: ge je ekipa Slavije dokazala premoč in s visokim rezultatom 14:0 (53:0) in 12:2	(45:0) odpravila
domači 13. maj in Mladost. V tretjem dvoboju pa so domači nepričakovano odpravili Mladost z 8:6 (32:22).
SARAJEVO — Celjani so na sarajevski turnir odpotovali le s petimi tekmovalci, kljub vsemu pa so presenetili ekipo Partizana iz Novega Sada. Najuspešnejši je bil Fabjan. Ob tej priložnosti so Todoroviču podelili črni pas Sport-skih Novosti, saj je bil najuspešnejši posameznik v zvezni ligi.
Rezultati: Partizan (NS) : Ivo Reja 5:9	(20:35), Željezničar :
Ivo Reya 10:4 (50:20), Željezničar : Partizan 8:6 (40:26).
V	soboto Ljubojeviču namreč ni uspelo uveljaviti prednosti kmeta v prekinjeni sedmi partiji in je po napaki v 52. potem sklenil premirje v 70. potezi. Zato pa je bil uspešnejši Gligorič, ki je kar brez nadaljevanja dobil prekinjeno osmo partijo in tako drugič izenačil rezultat na 4:4.
V	1J. potezi devete partije je Ljubojevič odigral nenavadno nadaljevanje, po katerem se je Gligorič odločil za žrtev kmeta, s katero Je dobil lovski par in po. budo. Toda beli je s spretnim manevriranjem obdržal in prekinil s oelim kmetom več, saj je Gligorič v časovni stiski naredil več nepotrebnih potez s kraljem.
Marjanovič rešil remi
TRSTENTK — V 9. kolu mednarodnega turnirja so igrali takole: Rajkovič : Selos prek., Pytel : Marjanovič remi, Tringov : Mar-tinovič 0:1, Jelisijevič : Inkjov 0:1, Popovič : Schlissler remi, Honfy : Čirič remi, prost je bil Bzenič.
V	nadaljevanju prekinjenih par. tij je Marjanovič po 12 urah in pol boja in 108 potezah rešil remi z Martinovi dem, čeprav Je imel dva kmeta manj.
Vrstni ned: Marjanovič 6,5, Raj. kovič 5,5 (1), Marti no vid in Inkjov 5 5, Čirič, Pytel 5 (1), Popovič 4,5 (l) itd.
Štadlerjeva v boju za tretje mesto
BEOGRAD — Kolo pred koncem tradicionalnega turnirja šahistk si je Aleksandrija tudi teoretično za gotovila prvo mesto, medtem ko mlada Brigita Stadler, ki Je osvojila mojstrski naslov, vztraja v boju za tretjo pozicijo.
Rezultati: 11. kolo — Petronič : Ciburdanidze 0:1, Mije : Boško-vič 1:0, Aleksandrija : Baumstark 1:0, Sokolov : Stadler 0:1, Proko-povič : Pihajlič, 1:0; 12. kolo — Prokopovič : Sokolov 0:1, Stadler : Aleksandrija prek., Baumstark : Mije remi. BoŠkovič : Petronič 0:1. Ciburdanidze : Sczmyczynska remi, Gostovič • Matič prek. V nadaljevanju prekinjenih partij je Petroničeva premagala Matičevo.
Vrstni red: Aleksandrija 8,5. (2), Ciburdanidze 8,5, Petronič 7, B. Stadler 6,5 (1), Prokopovič in Mije 6, Sczyzcynska 5,5. Sokolov 3, Matič 0 (1).
Zmaga Golčeve
LJUBLJANA — Šahovsko društvo Slovan je v dneh od 10. do 12. marca priredilo turnir v počastitev dneva žensk, ki se ga je udeležilo štirinajst tekmovalk iz Ljubljane, Kranja, Ptuja tn Zagreba. Odigrale so pet kol po švicarskem sistemu — jugoslovanske krožne variante.
Zmagala Je mojstrska kandidatka Nevenka Golc s štirimi točkami, potem ko je v zadnjem kolu premagala dotlej vodilno Novakovo. Drugo mesto je z enakim številom točk kot zmagovalka, a s slabšim rezultatom po Bucholzu,
II. ZOL-ZAHOD MOŠKI
Derbi Mariboru
Na Ravnah po ogorčenem boju slavili gostje — Metalac (Si) povečat naskok
LJUBLJANA — V sredliču pozornosti je bil tokrat republiški derbi na Ravnah. Po ogorčenem boju sta točld odšli v Maribor. Mariborčani so tako na lestvici ujeli moštvo Fužinarja. Najbližje naslovu so sedaj odbojkarji Metalca iz Siska, ld Imajo štiri točke prednosti.
NOVA GORICA — Rezultati I »rednem občnem zboru NK Vozila. U združuje 160 aktivnih nogometašev. so razpravljali predvsem o programu, ki naj bi n 'zpeHall novi. bolj delavni fuzde-clanarjl Novo vodstvo so zaupa U Vladimirju Birsi, vključeno pa •e tudi več novih amaterskih de 'avcev. Id naj bi vsestransko pri mevali k Se botJM dejavnoett kki b*.
B. V.
Fužinar : Maribor 2:3 (-7, -12. 14, 14, -6)
RAVNE — Dvorana Od Prežihov Voranc, gledalcev 250, sodni ka Moran in Levar (oba Maribor).
FUŽINAR: Spanžel, Košuta, Tušek. Rane. Bon. Filipančič. Rožanc. Umaut, Žerdoner, Čebulj.
MARIBOR- Plečnik. Lamut. Lob nik. Brumen. Urih. Vodovnik. Primec. Travnik, Mejal. Indest.
Slovenski derbi so zasluženo do. bili gostje ki so v dramatičnem ta kvalitetnem srečanju zaigrali bolj zbrano. Ravenčani so pričeli slabo.Gostje so povedli z 3:3, predvsem po zaslugi zmedenosti v domačih vrstah in dobre Igre v obrambi. Igralci Fužinarja so r* zultat izenačili na 2:2 V petem odločilnem nizu so se Mariborčani povsem razigrali. Domači so zaigrali slabo v polju in izredno slabo postavljali blok.
IVO MLAKAR
Metalac : Mežica 3:0 (7. 3, 2)
SISAK — Dvorana Brezovica 1941. gledalcev ISO. sodnika Jur. Hč fReka) ta Cubellč (Slsak).
METALAC: Jurčev«, Kost«. Sa d«. Tonkov«, Bajrid. Mulal« VrancVvlč 21žak. Jurič. Čauševič
ME2TCA- M Jezernik. J. Jez« trik. Jezeršek Trdina, VerSnlk Laznik, Plešnlk.
Tzrledalo je. kot da so se Karol el §e vnanrej predali, tako da je Mia ta tekma za vodilni Metalac le lažji trening. VLADO p* rrr.AT?
Karlovac : Salonit 3:0 (2. 8, 7)
KARir*VAC — Dvorana špoi tov gledalcev 100 sodnika Aškič (Zg) in Mišič (Karlovac).
KARLOVAC: Vidakovič, V. Zec, J. Zec, Radeljevič, Dragojevid, Sušnjar, Gorak. Kukina.
SALONIT: Jelavič, Vidič, Jakopič, Tomšič, Testen. Trampuž, Močnik.
Domači odbojkarji so potrebovali le nekaj več kot pol ure, da so strli odpor gostov, ki so razočarali maloštevilne gledalce. Pri gostih se je odlikoval le Jelavič.
ZDRAVKO SVEGAR
ČIB Bovec : Bled 0:3 (-6, -5, -7)
BOVEC — Telovadnica OS P. Skala, gledalcev 70. sodnika štraj-her in Končnik (oba Jee).
CIB BOVEC: Gašoeršič. Marka. Dellabianca. V. Kravanja, Istenič, Mlekuš, Čopi.
BLED* Močnik. Mitja Torinu. Miha Torkar. Malej. Ferjan, Ves-kovlč. Udrih.
V slabi uri so razpoloženi gostje nremagali domačine, ki so le v zadnjem nizu igrali nekoliko bolje.
M. K.
Tempo : Bulevard 3:2 (-11, -7, 7, 8, 4)
zasedla mlada, nadarjena Obrezo-va. Obe sta članici S. D. Iskra.
S 3,5 točke so se na naslednja mesta uvrstile Novak (Stožioe), Markovič (S. D. ISkra), Košir (Domžale) ter Vaupotič (Ptuj). Med zmagovalke se je uvrstila še mlada Pavlinova (Ptuj) s tremi točkami.
DARKO STEINER
Petrosjan
zmagovalec
TALTjTN — V najpomembnejši partiji zadnjega kola Keresovega memoriala je Petrosjan premagal Saxa in tako sam osvojil prvo mesto. Tal j a, ki je prepričljivo vodil in je v zadnjem kolu izgufbil z Ivanovičem pa je z zmago nad Christiansenom na drugem mestu dohitel Vaganjan.
Vrstni red: Petrosjan 12, Talj in Vaganjan 11,5, Bronštejn 10, Vajn-gold, Sax 9,5, Knaak, Lechtlnsky, Zilberštejn in Hartston 8, Christi-ansen in Nej 7,5, Voorema, Vilela 6. Ritov 5,5, Ivanovič 5, Rarvtanen 2.5.
Farago še vodi
SARAJEVO — V nadaljevanju mednarodnega turnirja Bosna 79 so igrali takole: 6. kolo: Kurajica : Kelečevič 1:0, Arapovič : Masleša 1:,0 Osmanovič :	Raičevič 1:0
Doda : Farago remi, Bouazis . Janša 0:1, Knežervič : Dizidarevič prel. prost je bil Lalič; 7. kolo: Farago : Kneževič remi. Rajna : Doda 1:0, Ladič : Kurajica 0:1, Dizdarevič : Arapovič remi, Janša : Meštrovič 1:0, Kelečevič : Bouazis prek., Masleša :	Osmanovič
prek. Prost je bil Raičevič.
Vrstni red: Farago 5,5, Kurajica 5, Arapovič 4 (1), Janša 3,5 (2), Kneževič in Asmanovič 3 (2) itd.
Gligorič : Ljubojevič
8. PARTIJA
NIMCOVICEVA INDIJSKA OBRAMBA
1. d4 Sf6 2. c4 e6 3. Sc3 Lb4 4. e3 0—0 5. Ld3 d5 6. a3 Lc3: 7. bc dc 8. Lc4: c5 9. Sf3 Dc7 10. Dd3 Sc6 11. e4 cd 12. cd Sa5 13. La2 Se4: 14. 0—0 Sf6 15. Lg5 Sd5 16. Taci Sc6 17. Lbl 15 18. Tfel Ld7 19. La2 Dd6 20. Se5 h6 21. Lh6: Se5: 22. de De7 23. Ld5: ed 24. Dd5: De6 25. De6: Le6: 26. Lg5 Tfc8 27. f3 Tel: 28. Tel: Tc8 29. Tc8: Lc8: 30. Kf2 Kf7 31. Kg3 Ke6 32. Kf4 Ld7 33. Ld8 Lc8 34. Lc7 Ld7 35. Lb8 a6 36. Lc7 g6 37. Kg5 Kf7 38. Lb6 Lc8 39. a4 Ld7 40. a5 Lc8 41. Ld8 Le6 42. Lc7 Ld7 43. h4 Lc8 44. Lb6 Ld7 45. Le3 Lc8 46. Lf2 Ld7 47. 14 Lc8 48. h5 g6 49. Kh5: Ld7 50. Kg5 Ke6 51. g4 Ig 52. Lg3 K17 53. 15 Lc8 in čmi se je vdal brez nadaljevanja.
iiiiiiiMHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiii
Metalac
Fužinar
Maribor
Karlovac
Bled
Tempo
Mežica
Salonit
CIB Bov«*'
Bulevard
13 12 13 10 13 10 12 9
13
13
13
13
12
13
1 37:13 31 3 36:13 20 3 33:18 20 3 31:13 18 6 26:22 7 23:25 9 20:30 10 17:32 10 11:34 12 9:38
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Salonit Fužinar, Maribor — CIB Bovec, Bled - Tempo, Bu. levard — Metalac, Mežica — Kar lovae.
Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllll
J1CC1LIISIIA
TRGOVSKO PODJETJE S TEHNIČNIM MATERIALOM LJUBLJANA N. SOL. O.
SKUPNE SLUŽBE — LJUBLJANA, POD TRANCO 2
objavlja
naslednja dela ln naloge
ter vabi k sodelovanju sodelavce:
a) v TOZD TRGOVINA za:
1. prodaja blaga na drobno za prodajalno v Postojni
Pogoji za sprejem:
—	šola za prodajalce tehnične stroke in 6—12 mesecev delovnih izkušenj. Za moške kandidate odslužen vojaški rok.
Poseben pogoj:
—	za opravljanje delovne naloge je 2-mesečno poskusno delo
Ponudbe pošljite na naslov: JUGOTEHNIKA — LJUBLJANA, Kadrovska služba, 61000 Ljubljana, Pod trančo 2 v 15 dneh od objave.	2408
JtJCCTEIINIKA
TRGOVSKO PODJETJE S TEHNIČNIM MATERIALOM LJUBLJANA N. SOL. O.
SKUPNE SLUŽBE — LJUBLJANA, POD TRANČO 2
•iiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
KSTI L.
proizv. in trg. podj. Lj.
TOZD MALOPRODAJA, Ljubljana, Celovška c. 14
vabi k sodelovanju
delavce za prosta dela in naloge
PRODAJALCA
pogoj: K delavec v trgovini
OMINISTRATORJA v skladišču
pogoj: nepopolna srednja izobrazba administrativne smeri
Delo se združuje za nedoločen čas, z 2-mesečnim poskusnim delom.
Ponudbe pošljite na upravo TEKSTIL, Ljubljana, TOZD MALOPRODAJA, Ljubljana, Celovška cesta 14 v 15 dneb po objavi.	2424
9—
B"S
••MN««
CGPDELO
DSSS
Naročnina
ŽELITE BITI STIMULATIVNO NAGRAJENI? Osrednji slovenski dnevnik Delo r » b:’.
RAZNAŠALCE, RAZNAŠALKE
za območje Ljubljane
za območje BREZOVICE, DRAGOMERJA
in LOGA
za dostavo jutranjika DELO naročnikom na dom
Delo je v Jutranjih urah in primemo predvsem za študente, gospodinje in mlajše upokojence.
Kandidati za delo v Ljubljani, morajo biti v dopoldanskih urah brez drugih obveznosti in na voljo dostavni službi.
Poleg dostave imajo kandidati iz Ljubljane možnost opravljanja še drugih del, za kar bodo dobro in stimulativno nagrajeni.
Ce želite delati le nekaj ur dnevno in biti za svoje delo dobro nagrajeni,
potem	*
RAZMISLITE
IN
SE
ODLOČITE
ter pošljite svoje prijave ali pa se osebno zglasite v oddelku naročnine CGP DELO, Gradišče 14, Ljubljana, tel. 21-043 in 23-464.

MESNA INDUSTRIJA n. soj. o] -Murska Sobota
Vabi
strokovne sodelavce, da se zaposlijo za opravljanje naslednjih del in delovnih nalog:
v delovni skupnosti delovne organizacije:
vodje vzdrževalne službe
dipl. strojni inženir, 3 leta delovnih izkušenj
vodje marketinga
dipl. ekonomist s 3 leti delovnih izkušenj
4 tehnologov v tehnološko razvojnem oddelku
dipl. inženirji živilske tehnologije z 2 letoma delovnih izkušenj
organizatorja proizvodnje v pripravi proizvodnje
dipl. ekonomist ali dipl. inženir organizacije dela z 2 letoma delovnih izkušenj
2 analitikov — planerjev
ekonomist z dvema letoma delovnih izkušenj
proučevanje in organiziranje sistema nagrajevanja
dipl. ekonomist ali ekonomist z 2 letoma delovnih izkušenj
raziskovalca tržišča
dipl. ekonomist ali ekonomist z 2 letoma delovnih izkušenj
lanserja novih proizvodov
dipl. ekonomist ali ekonomist z 2 letoma delovnih izkušenj
laboranta v bakteriološkem laboratoriju
kemijski tehnik z enim letom delovnih izkušenj ali pripravnik
administratorja
administrativni tehnik ali administrator z enim letom delovnih izkušenj
v temeljni organizaciji TRGOVINA
samostojnega referenta za izvozno dejavnost
ekonomist z dvema letoma delovnih izkušenj
v temeljni organizaciji KLAVNICA
obratnega elektrikarja
elektrotehnik za šibki tok ali delovodja elektro. energetskih naprav z dvema letoma delovnih izkušenj
Za dela, kjer se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba traja poskusno delo tri mesece, za srednjo izobrazbo pa dva meseca
Ponudbe z dokazih o Izobrazbi in življenjepisom naj pošljejo kandidati splošni kadrovski službi ABC POMURKA - MESNA INDUSTRIJA, MUR SKA SOBOTA, Bjedičeva 11 — v petnajstih dneh po objavi.	2406
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiim
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA
Gradbene tehniške šole v Ljubljani
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	imeti pogoje za učitelja srednje šole
—	5 let prakse na področju vzgoje m izobraževanja
—	opravljen pedagoški strokovni izpit
—	moralne in politične vrline, ld so poroštvo, da bodo uresničevali socialistični vzgojno izobraževalni smoter.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom, v katerem so tudi podatki o dosedanjem delu, v 15 dneb po objavi razpisa na naslov:
Skupščina mesta Ljubljane, komisija za volitve, imenovanja ln kadrovske zadeve, Adamič-Lun-drovo nabrežje 2, soba 95/III.	2423

IZ ŽIVLJENJA ŠŠD
Pionirska atletika v dvorani
TOLMIN — V organizaciji kluba Posočje in
komisije za atletiko Je bilo ▼ športni dvorani ŠC Vojvodina občinsko pionirsko prvenstvo v atletiki.
Rezultati: ml. pionirji — 30 m: Kogoj (Most) 4,6. Leban (T) 4.7. Mlekuš (B) 4*, 600 m: Sokol (K) 1:41.0. Savli (T) 1:43,2. Medveš (K) 1:47,3. daljava: ObteAčak (T) 232, Stamen-Jcovič(K) 230. Laharnar (T) 324. višina: Ribac (T) 135. Rutar (T) 130, Šorli (Pod) 130. troskok: Sturm 706. Obleščak (T) 674. Cimprič (K) 671, težka to. (•: Klajniček (K) 9JO. Sturm IT) 9.10. Kavčič (K) 6.96; »«. pionirji — 30 m: Lužnik (T) 4.1. Volarič (K) 4.2, Kurinčič (K) 4.4. 600 m: Marcoia -K) 1:34.5. Ivančič <K) 1:36.0. Rejc (T) 1:38.1. daljava: GerielJ (T) 373. Kenda (B) 263. Sivec (T) 362, vliina: Gabršček (T) j60. Lužnik (T) 160. Berginc (B) 150. troskok: Gabršček 823, GerielJ KI. Sivec <vsi T) 754: ml. pionirke — 30 m: Brič (K) 4.7. Smrekar 44. Spoiat (obe T) 44. 600 m:	Vitez
1:43.8. Ivančič 1:46.2. Copl (vse B) 1:49.0. daljava: Komac (B> 318. Kurinčič (K) 218. Kikelj 'Podi 216. višina: Vitez (B) 130. Volarič (K) IC5. Grabelj 'Most) 1C5. troskok:	Spoiat
(T) «62. Kravanja (B) 660. Kramar (Ki 658. težka žoga: Manfreda (Ki 791. Mišič (K) 735. Mavri (B) 692: s«. Dionir. ke — 30 m: Gruntar (K) 44. Gorjan (T) 4.7. MeUhen (Bi 44. 600 m: rt«« (T) 1:37.8. Gruntar (Ki 1:444. Pretnar (Bi 1:46.2. daljava: Sturm (Ti 331. I. Uršič (Ki 234. J. Uršič (Ki 309. vtlina- MeUhen 'Bi 136. T7rh (Ki 135. Obleščak (Tl 135. troskok: Podzomik 761. Sturm 712. Uršič (vse Tl 709. težka toga: Sulieol 8.96,. Kanalec (obe Tl 8.58. leupu-Sček (Most) 8.48.	M. K
Pod Raduho veliko zanimivega
LJUBNO OB SAVINJI — Posebnost SSD Ljubno ob Savinji je prav gotovo njihov način organizacije zimske tole v naravi. Letos so se prvič odločili as novo planinsko kočo pod Raduho. Povedati je seve. da troho, da so se fantje in dekleta vsak dan decembra ln januarja po eno uro pripravljali dooia. pod stožčastim dvodsočakom pa so zato spoznali Se druge mikavnosti bela opojnosti.
Piont-Jl in pionirke, vseh Je bilo 38. so se seznanili s turnim smučanjem, orientacijski, mi pohodi, bivanjem v zimski prirodi — postavljali so iglu-
ja, na predavanjih pa ao Jih aeznaniU la s naj raahčnej Suni vrstami snega in lastnostmi snežnih mas. s plazovi tor varnostnimi ukrepi, prvo pomoč-Jo io drugimi
SSD je pripravilo la prvenstvo v smučarskih skokih. Na 18-metrskl skakalnici sta bila v konkurenci 30 tekmovalcev najuspešnejša Bernard in Uro« Naralčnik. tretji pa ja bil Orešnik, ki je s padcem skočil 17 m. Člani SSD so as odrezali tudi na občinskem prvenstvu v veleslalomu, kjer so osvojili polovico prvih mest.
Na strelskem tekmovanju pa ao se najbolje odrezali — pionirji: Mikec. Hudej in Vrata-nar. pionirke: Zagožen, Hra-šan ki Sosič.	K. J.
Rokomet In veleslalom
CELJE — dani Muldh Športnih društev v celjski oblita so imeli v minulem tednu kar dvoje občinskih prvenstev. Pionirke so tekmovale v rokometu — žal Je bila udeležba dokaj skromna, saj se Je od enajstih ŠŠD tekmovanja udeležilo le šest ©kip. Na Rogli pa Je bilo prvenstvo v rele-•alomu. Zanimanja Je bilo veliko več. na štartnem mestu pa Je bilo kar 146 mladih smučarjev ta smučark.
Rezultati — rokomet: t. SŠD I. celjske čete. 2. SSD Slavko Šlander. 3. SSD Ferdo Skok, 4. SSD Hudinja. 5. SSD Store, 6. SSD Frankolovo.
Veleslalomu. GOO m, 24 vrat — ddbanke: Pisanec (St), Cesar (Pol). Naglič (I. OS), d-cibani: Hrastnik (IKE). Veber (SS). Turnšek (Pol), ml. pionirko: Berginc (Hu). Hrovat (SS\ Kreutz (SS). ml. pionirji: Masrlaj (St) najboljši čas. Jeršič (I. OS). Vensrust (T. cč), st. pionirke:	fttuklek (IKE),
Mlakar (SS). Klepač (T. OS), st. pionirji:	JaeriČ (I. cč),
Omerca ( IKE J. Bok£an (At).
K. J.
Kozlnčanl med naSholišimi v občini
KOZINA — Šolsko športno društvo na cenovni Soli Dragomir Benčič — Brkine v Ko-rtnl sodi med najbolj delovne v sežanski občini. Ustanovili so ga leta 1972. V sedmih letih delovanla so mladi Koiin-čam dosegu vrsto lepih uspehov. To velja le zlasti za njihove rokometaše, saj imajo na šoli že nekaj časa pionirsko rokometno šolo. Njihova rokometna šola Je tako rekoč poglavitni vir kadrov za dVugoll-gaškl rokometni klub Jadran
— Tbnav. Zato šola in klub še vee ča, tesno sodelujeta.
Pionirji — rokometaši trenirajo redno vee čaj. pozimi ln poleti. Reo »lekcijo vodi Igor Poklar, drugo pa Karlo Kastelic, ki je skupaj z Majdo Bodico mentor SSD. V obeh »lekcijah ta čas nastopa blizu 60 pionirjev In pionirk. Rokometaši s Kodne v občini ln regiji nimajo enakovrednih tekmecev, med najboljše pa so m ovretiU tudi le v repubU-šketn merilu.
Seveda pa imajo na Soli tudi le druge športne panoge. Po besedah mentorja Karla Kastelica ao ietos pripravili tekmovanje za najboljši športni razred na ioU. Učenci tekmujejo v krosu, atletskem troboju, mat žogice, skok ▼ višino ln tek na 60 m), namiznem tenisu, košarki, rokometu. nogometu, orientacijskem pohodu in med štirimi ognji. Rezultati bodo seveda znani šele ob koncu leta. Na občin, f kih prvenstvih SSD so dosegu nekaj lepih uvrstitev. V rokometu so po prvem delu na čelu lestvice, v krosu ln košarki so bili drugi, v nogometu pa tretji. Ob tem velja dodati, da Je bil Marko Gora-nlč na krosu Dela peti med starejšimi pionirji.
V društvo ao včlanjeni vsi učenci od 4. razreda dalje, tako da šteje društvo več kot 250 članov. Vsi plačujejo 10 dinarjev članarine na leto. ne. kaj sredstev pa Jim da še občinska 7 KS. S sredstvi torej še nekako gre. precej huje pa je s objekti, s katerimi se v Kozini res ne morejo pohva-Utl. Zunaj imajo rokometno in košarkarsko igrišče, zraven šole pa je potem še majhna dvorana, ki pa so Jo potrebe že zdavnaj prerasle. Se najbolj 1» pogrešajo atletske naprave. Za prvo silo bo sl v bližnjem gozdu uredili krožno atletsko stezo ter stezo za tek na 160 m. Veliko pa pričakujejo od nove športna dovrane, ki naj bi Jo v Kozini začeli graditi v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Potem bo športno življenje na SoU nedvomno še bolj zaživelo.	B. S.
PD se morajo še bolj zavzeti za ..Kredarico"
Ljubljanska banka je podprla pobudo Planinske zveze SR Slovenije — Začetek deta pa je v načrtu že to sezono
LJUBUANA — IsviMni odbor I^nMJamke banke — združene banke Je spre Jed naslednji sddep: izvršilni odbor priporoča temeljnim bankam, združenim ▼ Ljubljansko banko — združeno banko, da podprejo pobudo Planinske zveze Slovenije za pridobitev potrebnih finančnih sredstev za realizacijo adaptacije ln povečanja planinskega doma na Kredarici in za gradnjo tovorne žičnice ▼ obliki zbiranja obveznic, vplačanih kot posojilo aa ceste ter poskrbijo za izvedbo potrebnega servisa.
Ta sklep morajo seveda verificirati in povmetL Se samoupravni organi temeljnih bank, toda nihče ne dvomi, da akcija ne bo naletela na podtparo tudi pri njih. Potem bodo vse temeljne banke Skupaj s svojimi poslovnimi enotami organizirale operativna mesta aa prevzem obveznic, LB — Gospodarska banka pa bo sodelovala s investitorjem. Planinskim društvom Ljubljana-matica tudi pri operativni izvedbi celotne Investicije.
Razen tega bo eervds omenjenih bank zagotovil vsa potrebna navodila. pripravil potrebne obrazce (za sedaj sprejemajo obveznice pretežno PD ln izdajajo le začasna potrdila) in potrdila, tako da bo vročevanje potekalo nemoteno. Zbirali in prevzemali bodo tudi prispevke v gotovini. Obveznice in gotovino bodo še naprej Zbirala tudi posamezna PD ter
njihovi pooblaščenci.
Akcijo bodo podprli tudi propagandno. Pripravljen Je še osnutek za posebno spominsko značko, ki Jo bodo poleg potrdila dobfili vsi darovalci. Tudi ličen propagandni
KEGLJANJE
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIII
Delovna organizacija
Industrija in montaža n. sol. o. LENDAVA
Delovna skupnost skupnih služb
Konstruktor prvak SRS
LJUBLJANA — Končano je republiško ekipno prvenstvo v kegljanju za ženske. Naslov prvaka si je priborila ekipa mariborskega Konstruktorja.
Končni vrstni red: 1. Konstruktor 19.20* keglje, 2. Celje 19.086, 3. Triglav 18.852, 4. Brest (Cerknica) 18.706, 5. Hmezad (Žalec) 18.574, 6. Krka (N. m.) 18.509, 7. Fužinar 18.445,	8. Gradis (Lj)
18.281.
Najboljših pet ekip bo sodelovalo na državnem prvenstvu.
D. K.
Hllllllllllllllllllllllllillllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll

zastopstvo inozemskih firm, p. o. Ljubljana, Moša Pijadejeva 27
lepak e pozivom ea Zbiranje obveznic ta gotovine je že v tiskarni, največ dela pa ima seveda gradbeni odbor investitorja, lol mora opraviti še številne naloge.
Akcijski odbor pri RK SZDL, sestavljen posebej za akcijo »Kredarica« Je še na prvi seji dne 23. januamja letos Sklenili, da mora biti sestavni del projekta m tovorno šftfinico (le-ta bo imela ra* aumljivo prednost pri gradnji) tudi rešitev prevozov za Staničevo kočo ta Planiko, ki ju upravljata PD Gorje in Javornik. Hkrati so obravnavali tudi nekatere pripombe in vprašanje, ki ee nanašajo predvsem na varstvo narave pod Triglavom in r njegovi okolici.
Prišli so do enotne ugotovitve, da je projekt za povečanje in modernizacijo Triglavskega doma na Kredarici skupaj e tovorno žičnico (in priključki za Staničev dom ter Planiko) samostojen dn da ne posega v druge načrte.
Akcijski odbor poziva vse občane, posameznike in delovne ter druge organizacije, ki imajo obveznice cestnega posojila, da obveznice odstopijo ali pa prispevajo budi v gotovini za akcijo »Kredarica«. Prav tako poziva vse PD v Sloveniji, da se nemudoma in z vso vnemo lotijo propagande ter zbiranja, tako, da fbl akcija fiim-pretf na široko ta uspešno stekla ta bi 'bilo mogoče začeti z operativnim delom ter gradnjo še ▼ začetku letošnje gradbene sezone v naših gorah. Pokažimo na tem praktičnem primem znova svojo že tolikokrat izpričano in preizkušeno visoko planinsko zavest ta solidarnost! Umamo največjo možno družbenopolitično podporo — s strani SZDL, sindikatov, zveze socialistične mladine, samoupravnih interesnih steuronostl ta številnih drugih organizacij ta društev.
FRANCI SAVHNO
Sezona turnih smukov
LJUBLJANA — Za turne smuke, ki so
prav v tem Sasu najbolj primerni, Je čedalje ved
Nevidne niti varnosti v gorah
Pri nesrečah so odločilnega pomena hitre in zanesljive zveze — Letos bodo imeli gorski reševalci na voljo kar 21 UKV postaj in tri pristajalna oporišča
LJUBU ANA — Za uspešne posege pri nesrečah t gorah sto hitre hi zanesljive zveze, to Je naglo obveščanje, odločilne, ga poaiena. O tem smo si že davno na Jasnem, pot do uresničitve aamMl pa je dolga in zapletena.
Pozorni planinci se najbrž spominjajo že prvih poskusov, ki jih Je GRS izvajala pred dobrimi petnajstimi leti. Na amaterski osnovi seveda ni bilo mogočo pričakovati posebnih uspehov, težave so bile z vzdrževanjem, napravami, dežurstvom.
Kasneje smo prešli k sodelovanju z republiškim sekretariatom za notranje zadeve in milico, ki sta nam pomagali s svojo dežurno službo in dali na voljo kanal iz svojega kontingenta, še več, na vejo je bila tudi vzdrževalna služba, kar je izvajanje povezava bistveno olajšalo.
Sprva je bilo na vodjo malo postaj,.
Nekaj let so kamniški ite-j Sevalci bdeli nad Kokrškim in Kamniškim sedlom, kjer sta bili nameščeni prenosni UKV postaji, prek katerih ao oskrbniki ali reševalci klica-
li na ppmoč, če Je tako kazala potreba, že preteklo leto pa je komisija za GRS od RSNZ dobila še šest postaj, ki so prek poletja 1978 povezovale z zaledjem Kredarico, Pogačnikov dom na Križkih podih, Dolič. Korošica in Okrešelj v Kamniških Alpah. Zvezo, je bila učinkovita; kolikor so velevale razmere, so postaje dobro opravile svoje poslanstvo.
Z navedenim pa povezava postojank planinske organizacije in GRS z zaledjem še ni bila končana.
V letošnjem letu bo reševalcem na voljo kar 21 UKV postaj in tri dolinska oporišča. Smotrna razporeditev postaj po kočah v Julijskih Alpah, Kamniških Alpah in Karavankah, po potrebi pa še kje, hkrati z izkoriščanjem obstoječih telefonskih zvez, bo reševalce marsikje odloč.
zanimanja. Til turne smuke ho priredila PZS, svoje programe pa imajo tudi planinska društva. Kaže, da bodo gore letos spomladi precej obiskane, ljubitelji turnega smučanja pa upajo zlasti aa lepo vreme.	Foto: Andrej VetUčkovič
Poskus Irancev in Kitajcev
Mešana odprava na Everest je imela 185 ton tovora
no približala ponesrečencem in za^otovdUa hitre posege.
Ne tadliim, da bo z navedenim številom sltatodh postaj ociroma postotjank GRS stolčeno že vse, vsekakior pa bo osnovna mne&a postaj s tem v glavnem pastavOjjena in zagotovljena.
Težja naloga čaka GRS pri povezovanju reševalnih moštev med seboj, zvezi reševalcev v ajkcijd s helikopterjem in dolinskimi, kot gOTskiimi postojankami.
V ta namen so potrebne zanesljive in lahke, prenosne UKV postaje iste frekvence, kot so že nameščene sltallne postaje. Teh ta hip še ni na voljo, so pa obeti, da bodo z njimi opremljene že kaj kmalu vse postaje GRS v Sloveniji.
Za amatersko organizacijo naloga najbrž ni niti najmanj lahka, vendar jo bo ta nedvomno izvedla, kot je opravila še z vsemi problemi, na katere je naletela v svojem, skoro sedemdesetletnem delovanju. Rezultati pa so na
dlani — naglo in zanesljivo obveščanje bo temeljito skrajšalo čas. ki poteče od nesreče do prihoda reševalcev ali helikopterja, to pa neredko pomeni življenje.
PAVZiE ŠEGULA
PO DOMAČIH KRAJIH
KOČEVJE — Itasova strelska družina ima najboljše strelce v kočevski občini, ki v zadnjem obdobju zmagujejo na vseh občinskih tekmovanjih. Zdaj so si začeli urejati strelišče in pri tem opravili že nad 1.000 prostovoljnih delovnih ur. Strelstvu pomagajo tudi sindikalne organizacije vseh tozdov, saj je vsaka prispe, vala strelcem za ureditev streli-, šča in druge potrebe po 5.000 din.
D. M.
KOČEVJE — Na tretjem tekmovanju ženskih ekip v streljanju z zračno puško serijske izdelave za prehodni pokal je tudi letos — se pravi že tretjič zapored — zmagala ekipa SD Tekstil ana z 602 krogi in tako osvojila pokal v trajno last. Druga je bila ekipa SD Itas 679 krogov, 3. SD Kočevski tisk 643 krogov itd/ Tudi med najboljšimi posameznicami sta na prvem in drugem mestu strelki iz Tekstilane M. Škufca 156 krogov in T. Križaj 153 krogov, 3. M. Zalar (Melamin) 150, 4. D. šafar (Itas) 147, 5. N. Salomon (Itas) 147 itd.
D. M.
LJUBLJANA — Čeprav je Lila iransIkokiLtaj ska odprava na Everest napovedana za letošnje predmonsunsko obdobje, je prišlo do poskusa (ali treninga) dejansko že Ioni. Podrobnejše podatke o, tem je v tretji letošnji števdilM/ objavilo uredništvo AIp5h tiismusa.
Iransko zastopstvo je Stelo 16 članov ta 5 spremljevalcev (zdravnik, snemalec, kuharji), s seboj pa so vzeli 5 ton prtljage. Z letalom so poleteli v Peking dn imeli tam najprej devet dni utrudljivih sprejemov, šele potem so nadaljevali pot v Tibet, ta sicer kar s tovornjaki. Sele 7. maja so postavili im Ronbuškem ledeniku (okoli 5000 m) bazno taborišče. Kitajci so pripeljali kar 185 ton prtljage! Imeli so 40-članško pomožno skupino, ICO domačinskih nosačev, 60 vojakov, 30 jakov.
Za aklimatizacijo so prebili ▼ bazi pet dni ta 13. maja je stal tabor I (5500 m). Drugo taborišča so zgradili na višini 6000 metrov, tretje na Vzhodnem Ronbuškem ledeniku (6500 m), četrto pa r.a Severnem sedlu (čang La, 6999 m). Petega so načrtovali nekako na 8200 m, toda' do tega ni prišlo, monsun jih je prehitel. Rekordna višina, ki jo je 21. maja doseglo 9 Kitajcev ta 2 Iranca znaša 7500 m.
F. S.
Kombija za medsebojna razmerja delavcev,' delovne skupnosti skupnih služb
objavlja prosta dela in naloga:
1.	referenta za izobraževanje in nagrajevanje
Pogoj: višješolska Izobrazba organizacijske ali ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj
2.	tajnice direktorja TOZD
Pogoj: visoka izobrazba ekonomske smeri, smer zunanja trgovina in najmanj 5 let delovnih izkušenj, aktivno znanje nemškega jezika, posta, vanje predpisov ln dokumentacije ▼ zunanji trgovini
3.	samostojnega referenta v komerciali
Pogoj: višješolska izobrazba ekonomske ali strojne smeri in 3 leta delovnih izkušenj
4.	referenta za delovna razmerja
Pogoj: srednja šola ekonomske ali up ravno .administrativne smeri in 5 let delovnih izkušenj
5.	dipl. ing. arhitekta — pripravnika
Pogoj: diplomirani arhitekt
6.	konstrukterja II.
Pogoj: višja izobrazba gradbene smeri, 1 leto delovnih izkušenj
TOZD MONTAŽA
Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD MONTAŽA
obj avlj a prosta dela in naloge:
1.	samostojnega referenta za ponudbe
Pogoj: višješolska izobrazba, smer strojnik energetik, 3 leta delovnih izkušenj
2.	tajnice direktorja TOZD
Pogoj: srednješolska izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj
3.	5 KV monterjev izolacij
5 KV monterjev instalacij
TOZD VARIŠ
Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD VARIŠ
objavlja prosta dela in naloge:
KV monterjev vodovodnih instalacij
Kandidate prosimo, da pošljejo pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjih zaposlitev ter podatke o strokovni izobrazbi na naslov: GORENJE — VARSTROJ 68220 Lendava, Industrijska
b. št.
Vse informacije po telefonu (069) 75-271 int. 18.
3121
nun B nnmiimiimiimiimiiiiiiimimiimiiiimmimiiiiuiiinniHiiiiniiiiimiiimiii
RO ZZB NOV SLOVENIJE Ljubljana, Vrtača 11
objavlja prosta dela in naloge
SEKRETARJA KOMISIJ
POGOJI:
—	diplomirani pravnik, poznavanje borčevske ln invalidske zakonodaje
—	1 leto delovnih izkušen]
—	moralnopolitične vrline
Nastop dela takoj ah po dogovoru.
Osebni dohodki po pravilniku.
Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o šolski Izobrazbi ln opisom dosedanjih zaposlitev v 16 dneh po objavi.
O Izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izteku roka za prijavo.	2404
razpisuja
prosta deda in naloge delavca • posebnimi poob. lastili in odgovornostmi
1. DIREKTORJA TEHNIČNEGA SEKTORJA (ni reelekcija)
Pogoji: splošni določeni z zakonom ln posebni:
—	da ima visokošolsko izobrazbo tehnične usmeritve
—	da ima najmanj pet let delovnih Izkušen], od tega tri leta organizacijske prakse
—	da je registriran za delo v zunanji trgovini ali da ima pogoje za pridobitev registracije
—	da aktivno obvlada angleški jezik, zaželeno tudi znanje nemškega jezika
—	da ima družbenopolitične in moralne vrline
—	da ni bil kaznovan za naklepna kazniva dejanja, ki jih določa zakon
Delovne naloge in opravila:
—	organiziranje, koordiniranje in kontroliranje procesa dela v sektorju
—	organiziranje servisne dejavnosti
—	predstavljanje in zastopanje DO na področju tehnične, servisne in vzdrževalne problematike
Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta. Na-• stop dela po dogovoru, zaželeno čimprej. Prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od dneva objave na gornji naslov s pripisom »Za razpisno komisijo«;
oglaša
prosta dela ln naloge za določen čas
2. REFERENTA za nadomestne dele
Pogoji: splošni določeni z zakonom in posebni:
—	ekonomski tehnik
—	pasivno znanje angleškega jezika
—	1 leto delovnih izkušenj
Delovne naloge in opravila:
—	naročanje in spremljanje dobav nadomestnih delov
Nastop dela čimprej, poskusno delo dva meseca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od dneva objave na gornji naslov.
O izbiri bomo kandidate (pod 1. in 2.) obvestili v 16 dneh po Izteku prijavnega roka.	2241
Postanite naši sodelavci, če imate veselje do prodaje knjig in spoznavanja različnih krajev in ljudi.
Lahko boste samostojno razporejali svoj delovni čas.
založba
mladinska
knjiga
Ljubljana, Titova 3 oddelek za direktno prodajo
želi pritegniti k sodelovanju
VEČ ZALOŽNIŠKIH POVERJENIKOV
s srednješolsko izobrazbo
Od novih sodelavcev pričakujemo splošno razgledanost, kulturen nastop, urejeno zunanjost, sposobnost komuniciranja s kupci in če je mogoče lastno prevozno sredstvo.
Vloge z osebnimi podatki pošljite v 15 dneh na naslov: Mladinska knjiga TOZD ZALOŽBA, kadrovski oddelek, Ljubljana, Titova 3.
2313
ALPINISTIČNE NOVICE
Težavna izbira
Za odpravi v Fanske gore in Pamir je za sedaj prijavljenih že 42 kandidatov
LJUBLJANA — čeprav je odprava na Everest komaj od-potovala, je pred komisijo za odprave v tuja gorstva PZS že nova odgovorna naloga — omogočiti odpravi v Fanske gore in južni Pamir. Potrebno je namreč poskrbeti tudi za nemoten razvoj nove generacije, M z vzponi že nekaj časa dokazuje, da so vredni nasledniki »himalajcev«.
Na Koroškem 56 {lanov
Alpinistična kolektiva v Ravnah ta Prevaljah štejeta skupno kar 56 čOanorv (31 aktivnih — takih, ki so opravili laind najmanj po 5 vzponov), njih organizacijsko delo pa Je lahko za vzgled. V letu 1978 so imeli 7 taborov: Pakleni-oa, Julijci, Kamniške, Kozjak, Dolomiti ta dvakrat Francija. Razen tega so imeli lani trening enkrat tedensko, letos pa je na programu že dvakrat. Tudi skupnih tuir jtm ne manjka, tako kot tudi ne kvalitetnih vzponov (vseh so imeli lani 480). Na šolah so imeli več vpojnih predavanj, kot predavatelji so sodelovali tudi na PS, le s finančnimi sredstvi so težave. Res je, da je financiranje ŽITKO redno, vendar ne zadostuje. Ker se je povečalo število članov, bi namreč morali nabaviti dodatno opremo, dosedanji način financiranja pa zadostuje komaj le za kritje osnovnih stroškov vzgojnih akcij ta za obnovo opreme. Leta 1880 pa bi radi organizirali tudi odpravo v Ande.
Napredek zagrebškega alpinizma
Lani so člani AO Zagreb-matica ▼ knligo vzoonov vpisali 004 vzpone, pol 2eljezničarju 161, velebd-toši pa 297. če te številke primerjamo z onimi iz leta 1977, vidimo, da so višje za 44, 79 oziroma 86 odstotkov (v povprečju za 59 %). La v vseh treh odsekih je povprečje okoli 10 vzponov na aktivnega člana. Le-teh pa imajo sedaj skupno 106, kar je tudi rekordno število.
Poglejmo še, kateri posamezniki so biill najaktivnejši. Posebno se je izkazal Davor Butkovič (Matica) s H15 vzponi, med katerimi je nekaj zelo kvalitetnih. Na drugem mestu je Vladimir Mesarič, član E-79 in AO ZeLjecsničar s 56 vzponi, Pavle Vranjicanta (50, Matica), Branko Ognjančevič (47, Velebit) itd. Tudi prvenstvenih smeri imajo precej (38 letnih ta 6 zimskih), prav tako vzponov v tatjiai (124) ta zimskih (301). Na t«jem so pleeali v gorah Kanade ta ZDA, CSSR, Romunije ta Francije.
Razstava v Avtomontaži
Teden dni Je trajala razstava v menzi ljubljanske Avomontaže na kateri Je Danilo Cedilnik — Den prikazal Štiri svoje grafike in več. jo zbirko oljnatih slik. Kot alpinist, ki je z odpravami obiskal tudi prenekatero tuje gorstvo, se Je motlvlčno naslonil seveda predvsem na gorski svet in snežne forme, ki Jih Je prikazal pomenijo za marsikoga pravo odkritje. Za konec pa Je imel pred tednom dni Se razgovor z mladimi planinci, M ga Je ilustriral z diapozitivi. Z njimi Je nazorno opozarjal na posamezne oblike in na svoj (11-kovni) odnos do njih.
Le lažji vzponi
Letošnja zimska alpinistična sezona bo — kot vse kaže — minila brez večjih presenečenj. Krivo je zlasti nestanovitno vreme, če prav nekateri mislijo, da se pozna tudi odsotnost »himalajcev«.
Iz Akademskega OA so sporočili, da sta Rok Kovač in Andrej Škafar v noči od 7. na 8. t. m. v pol. tretji uri preplezala Bosovo grapo v kombinaciji z Domžalsko. Imela sta dobre razmere, toda malo pod vrhom je že pričelo snežiti. Povedali so še, da bo v četrtek ob 20. uri predaval Marko Bricelj o orientaciji, izbiri smeri in ocenjevanju ter vodniški literaturi (Trg revolucije 1, soba 56).
Idrijčani so v zadnjih dneh opravili tri vzpone. 4. in 5. *. m. je Emil Tratnik sam plezal Za Akom. Najprej je ponovil (verjetno prvič pozimi) Kajzeljev steber (IV, 200 m) v Kukovi špici nato pa je prečil prek Skmatarice do Dovške-ga križa in po Jugovi grapi sesto-
pil spet Za Ak (za to turo Je potreboval 16 ur). V nedeljo 11. t. m. pa so Franc Bizjak, Milan Cer. nilogar in Emil Tratnik v 4 urah preplezali Bosovo grapo v Brani ta sestopili po Siji.
AO Kamnik: Pri navedbi vzpona Kregarja ta Polaka (24. februarja) skozi Kotliško grapo je pomotoma izpadlo ime Franca Ve-torca. Dan za njimi so vzpon ponovile Tatjana Golob, Nuša Krznar in Mihela Možek. V nedeljo, 4. t. m., je Janko Plevel sam ponovi Sijo in sestopil po SZ grebenu Brane. 2e v soboto pa je Irena Markuš s soplezalci iz Dom. žal preplezala Domžalsko grapo v V steni Brane. Sestopii so po Boso vi grapi in v nedeljo preplezali še Desni steber Brane. V nedeljo, 11. t. m., pa sta Janez in Mira Ažman preplezala Bosovo grapo. Janko Plevel in Milan Ga-dek pa sta opravia 3. ponovitev Pripravniške grape (V/II) v Z steni Planjave. Vstop je bil popolnoma zasnežen, v zgornjem delu pa sta naletela na poledenel skok.
Tudi Kranjčani niso počivali. V nedeljo, 4. t. m., sta Stane Hrovat in Marjan Lotrič preplezala ozeb-
1931
Toda na nekem prelazu, odkoder je pogled zajel same himalajske orjake ta se je pred njimi zableščal	vrh nad	vrhovi,	je
otrpnilo njegovo željno srce. Pokopala so ga na griču pred Kham-badsangom, pred obličjem naj višjih vrhov SSkkima.	Zaradi	bolezni se	je moral	vrniti	tudi
Reabum.
Pot jih je dalje vodila po svetu, ki ga je čudovito popisal že Sven Hediin. V Tingri dzangu, zadnji večji (tibetanski) naselbini so precej časa počivali in v večjih ali manjših skupinah odhajali tudi na raziskovanja okolice Precej novega so videli ta spoznali,	monsunsko	deževje	pa
so preživeli večinoma v Kharti.
Po monsunu so pričeli končno prodirati proti Everestu. Edino na severovzhodni strani so našli primeren prehod. Pot so začrtali po vzhodnem rongbuškem ledeniku ter po severnem pobočju SV grebena. To je bala pot, po kateri so potem šli tudi njihovi nar sledniki.
19. julija sta BuLLodk ta Mal-lory dosegla prelaz med Lingtrent-sejem in Pumorijem ter prva pogledala na nepalsko stran. Pod njima je bila Zahodna globel (Westem Cwm; Mailory je pri tem uporabil terminologijo njemu tako ljubega pogorja v Walesu). Nista verjela, da bd bil mogoč prehod prek spodnjega ledenika. Pa prav tu je leta 1953 uspel prvi pristop.
24. septembra so Bullock, Mal-lory ta Wheeler dosegli C&ng La ali severno sedlo (7007 m), ki je postalo izhodišče za vse naskoke na Everest (s severa, s tibetanske strani).
24. oktobra so se vrnili v Dar-džiling. Izpolnili so svoje poslanstvo več kot odlično. Svet je izvedel za možno pot do vznožja Eve-resta ta da je vrh preplezljiv. Za poskus naskoka na vrh pa niti niso bili pripravljeni.
1922
Drugo britansko odpravo na Everest je vodil S. G. Bruce, ki je dobro govoril jezik domačinov. Odločilno je bilo tudi to, da so iz Dardžilinga Krenili kar dva meseca prej in bili 1. maja že pri ledeniku Rongbuk, kjer so na višini 5040 m postavili osnovno taborišče. Potem pa po ustaljenem redu: T 1 na 5430 m, T 2 na 5930 m, T3 (6400 m) v vznožju vesine.
tak (Mbdeo ta Režek okoli leta 19G7) v SZ steni Kolškega grebena. Ocena mestoma 60 st., H/1HI, 900 m, slabe razmere. V noči med 7; in 8. t. m. so Matjaž Dolenc, Matel Kranjc, Peter Markič, Drago Segregur in Žarko Trušnovec preplezali Grapo med Veliko K. Babo ta Ledinskim vrhom (ELI/TI, 700 m. 2 uri). Tomo česen, Klemen Kobal in Vili Skok pa so v nedeljo, lil. t. m., opravili 2. zimsko ponovitev Kranjske smeri v SZ steni Kolškega grebena (9C0 m, III—TV, 3,30 ure). V sestopu so preplezali še grapo med Kalškim grebenom ln Kalško goro.
Odprto prvenstvo Ao Matica
Alpinistični odsek PD Ljubljana, matica je na Starem vrhu pripravil odprto smučarsko prvenstvo. Veleslalomska proga je bila dolga okoli 300 m (26 vratič), prvenstvo pa je odprl Janez Valant, ki je z zmajem poletel s Starega vrha. Pri članih je bil najhitrejši Pirc (GRS) pred D. Durjavo in B. Durjavo (oba AO), pri članicah pa je bila prva Tina Jakofčič, pred Jerco Juntarič in Neno Kastelic.
ki vodi na Severno sedlo in T 4 takorekoč na samem sedlu (okoli 70C0 m).
21. maja so E. F. Norton, G. H. L. Mallory in T. H. Somervell odšli iz T 5 (7600 m) in ob 14.30 dosegli višino 8225 m. Brez dodatne-
PIONIR V HIMALAJI — George Leigh Mallory.
ga kisika (!) so torej prešegli dotedanji »višinski rekord«, ki ga je odprava abtruškega vojvode leta 1909 dosegla (7498 m) na čo-golisi.
Toda med sestopom bi skoraj prišlo do tragedije. Tretji član naveze je zdrsnil, drugi je sicer zaviral, toda ta zdržal in šele izred-
ZDRAVILIŠČE ROG. SLATINA,
TOZD Zdraviliška dejavnost
razglaSa prosta dela ln naloge
vodje recepcije v hotelu Donat.
Pogoj: ekonomist s 3 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih
Dodatna znanja: nemški in italijanski jezik ter po možnosti angleški jezik.
Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor Zdravilišča Rogaška Slatina do 3. aprila 1979.	2427
Ker se je za odpravi prijavilo dvakrat več alpinistov, kot je prostih mest in jih velika večina izpolnjuje tudi vse zahteve, so se morali člani KOTG zateči deloma tudi k izboru po področni pripadnosti in možnostih. Za sedaj predlagajo, da bi bili v odpravi »Fanske gore 79« naslednji: Humar, šurc (oba AO Bohinj), Kolar (Mežica), Vošank (Ravne), Auberšekin Culk (ŠAO), Perko in Vo-
na prisebnost Malloryja jih je rešila. Tri vedno hitreje drseča telesa je zaustavil s konopljeno vrvjo, varujoč le prek ratišča cepina.
Prvo je zamenjala druga skupina. Ta je s seboj nosila tudi preproste (in težke) kisikove aparate, ki jih je pripravil Finch, po poklicu kemik. Toda med alpinisti so bili tudi povsem novinci, temu se je pridružilo še neurje in na višini 7700 m so komaj zdržali dan in dve noči — predvsem zahvalju. joč dodatnemu kisiku. Kljub temu so 27. junija Bruce, Finch in Ter-džip odšli proti vrhu. Na 7925 m se je Terdžip, ki je nosil drugo rezervno kisikovo bombo moral obrniti, Bruce in Finch pa sta s skrajnimi napori le dosegla 8326 m (nov rekord).
Tretji poskus priti na vrh pa se je končal nadvse tragično. Skupino je na Severnem sedlu presenetil plaz in jih pokopal. Nekaj se jih je rešilo, dva nosača so izkopali, sedem pa jih je umrlo.
gelnik (Tržič) in Maltarid (Bukovik) ter Mulaosmano-vid (Željezničar) iz Sarajeva. Toda med njimi ni no. benega kandidata za vodjo, prav tako iz prijav ni povsem jasno, ali imajo vsi zagotovljena potrebna sredstva, zato bodo verjetno potrebne manjše spremembe. Med kandidate za »Pamir 79« pa so bili uvrščeni: Hercoz, Kovač in Marija Sabolek (vsi AAO), Arh in Žmiitek (Bohinj), Svetličič in Tratnik (Idrija), Oblak in Vodnar Rašica) ter Markič in Frantar (Tržič), s tem, da je predvidena še udeležba enega člana iz AO Celje, pa tudi tu manjka vodje. Toda glede na dosedanje dogovore bo to odpravo najbrž mogoče povečati tako, da bi štela 12 članov.
PD, katerih člani so bili izbrani, morajo do 31. t. m. poslati uradno zagotovilo o plačilu stroškov v višini okoli 18.000 din za udeleženca. V začetku prihodnjega meseca pa bo sestanek vseh kandidatov, na katerem bodo odpravi dokončno formi, rali. 31. t. m. namreč poteče tudi rok za prijavo tistih alpinistov, ki bi bili voljni sprejeti vodstvo ene ali druge odprave.	F. S.
imimimi{Niiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii!iiiiiiiimii
JUGOMONTANA
delovna organizacija za zastopanje tujih firm, izvoz, uvoz in notranjo trgovino — Beograd
predstavništvo Ljubljana, Župančičeva 10
objavlja prosta dela in naloge
SERVISNEGA STROKOVNJAKA s sedežem v Ljubljani
Poleg splošnih pogojev po zakonu mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: visokokvalificiran precizni mehanik ali srednja strojna tehniška šola ter enoletna praksa z znanjem nemškega jezika
Prednost imajo kandidati z izkušnjami pri delu s plinsko tehniko.
Rok: 15 dni po objavi oglasa.
Delovno razmerje je za nedoločen čas.
Območje dejavnosti — SR Slovenija in SR Hrvaška.
Ponudbe naslovite na naslov: Jugomontana — Ljubljana, Župančičeva 10.	2387
Kronologija Everesta
t
Komisija m volitve io imenovanja tar administrativne zadeve
SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO
rasplsuje
naslednja prosta vodilna deta in natoge
1.	RAVNATELJA Kmetijskega Izobraževalnega centra Grm v Novem mestu
2.	RAVNATELJA Zdravstvene Sole v Novem mestu
S. RAVNATEUA Osnovne »ole '
TOZD Janez Trdina — Stopiče
4.	RAVNATELJA Osnovne šole v Smarjeti
5.	RAVNATEUA Osnovne šole v Žužemberku
6.	VODJE Vzgojne posvetovalnice v Novem mestu
POGOJI:
poleg splošnih pogojev morajo kandidati imeti
ast
pod 1„- visoko izobrazbo, 5 let strokovno pada. gošloega dsia ln opravljen strokovni Izpit pod 2.: pogoji po 96. členu zakona o srednjem •oMva
pod S., 4. In 5.: pogoj po prvem odstavku 8S. člena zakona o osnovni Soli
pod 6.: visoka izobrazbe psihološke, pedagoške aU medicinske smeri, S let delovnih izkušenj
Kandidati morajo biti družbenopolitično razgledani. moralnopolitično neoporečni ter imeti organizacijske sposobnosti za navedena dela in naloge.
Plamene ponudbe s dokazili o strokovni Izobrazbi ln delovnih izkušnjah ter kratkim Hvljenje. pisarn treba poslati v 90 dneh po objavi ras-piaa komisiji za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve občinske skig>Sč!ne Novo mesto.	3306
TEKSTIL TOZD TKALNICA VI2MARJE,
Tacenska 125
rasplsujs dela tn naloga
vzorčenja In medfazne kontrole
Pogoji:	.	.	.
__srednja šolska izobrazba tkalske smeri
__ sposobnost vzorčenja in deseniranja
__organizacijska sposobnost vodenja medfazna
kontrole kvalitete
DO
avtotehna
—ropanja trgovina, uroa-ievoa, servisi, n. sol. o.
Ljubljana, Titova c. 36
rasgtala
po tadapu Odbora aa deloma raamerja delavcev ▼ adrutanem datu sa TOZD Servisi n. sub. o. Ljubljana, Celovška 208
naslednja dela ki naloga:	,
POMOČNIKA TEHNIČNEGA VODJE ELEKTRO SERVISA — ze delo na telekomunikacijskih sistemih
POGOJI:
—	visoka izobrazbe elektrotehnične smeri — šibki tok
—	2-letne delovne izkušnje
—	znanje angleškega Jezika
—	2-mesečno poskusno delo
SERVISERJA ELEKTRONSKIH NAPRAV — popravilo telekomunikacijskih naprav (3 delovne naloge)
POGOJI:
—	4-letna srednja tehnična šola — Šibki tok
—	1-letne delovne izkušnje
—	manj e angleškega Jezika
—	1-mesečno poskusno delo
Kandidata, ki šele opravljati dala in naloge is objave, naj pošljejo pismene ponudbe z opisom dosedanjih delovnih Izkušenj v kadrovsko službo DO Avtotehna n. sol. o. Ljubljana, Titova c. 36, v 19 dneh po objavi.	2405
tiiniiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiittiiiimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Komisija sa delovna razmerja prt
2G-2TP LJUBLJANA,
TOZD PROMETNA SEKCIJA NOVA GORICA, o. sol. o„
Nova Gorica, Kolodvorska pot 8
razglaša
prosta dela ln naloge:
vlakovnega odpravnika, p. Bled jezera vlakovnega odpravnika, p. Bohinjska Bistrica
POGOJI:
—	opravljen strokovni Izpit ze prometno transportnega tehnika oziroma prometnika
—	posebna zdravstvena sposobnost za opravljanje del in nalog vlakovnega odpravnika
—	3-mesečno poskusno delo
Družinski stanovanji bosta na voljo v doglednem času.
sijaj
razsvetljava
galvanizacija
h rastni K	HiHHH
raaplsuje
po rtdepu delavskega sveta nartedmja prosta dah in naloge s posebnimi poobbatOt in odgovor-noetsnt:
1.	vodja proizvodnega sektorja
2.	vodja razvojnega sektorja
3.	vodja finančno knjigovodskega sektorja
Poleg splošnih pogojev ter z aakonom dotočUh, naj kandidati Izpolnjujejo še neelednje:
1. a) da Imajo višjo izobrazbo organizacije dela ali srednjo izobrazbo strojne smeri
b)	da lmejo 3 oziroma 8 let delovnih l-jndcnj
c)	da so moralnopolitično neoporečni
2- a) de Imajo visoko izobrazbo strojne sil el ek. tro smeri
b)	da imajo 2 led delovnih izkušenj	_
c)	da so moralnopolitično neoporečni
3. a) da Imajo srednjo lzobrazfoo ekonomeke smeri	%
b) da imajo 8 let delovnih izkušen) e) da so moralnopolitično neoporečni
Izbrani kandidati bodo v skladu s statutom delovne organizacije Imenovani za 4 leta. Vsak prijavljeni kandidat bo o odločitvi obveščen ▼ 30 dneh po poteku razpisa. Prijave s dokazili pošljite v 16 dneh v splošni oddelek delovne organizacije »Sijaj« razsvetljava — galvanizacija Hrastnik, 61430 Hrastnik, pot Vitka Pavliča št. 9.
9066
irnmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm
NOVOLES — LESNI KOMBINAT NOVO MESTO. STRA2A n. sol. o.
TOZD TOVARNA AKRILNIH PROIZVODOV TREBNJE
Komisija m delovna raanerja objavlja
naslednja prosta dela In naloge:
1.	MATERIALNEGA KNJIGOVODJE
2.	ADMINISTRATORJA — TAJNIKA
3.	REFERENTA ZA ODPREMO
Kandidati morajo poleg ^»lolnlh pogojev Izpolnjevati Se naslednje:
pod 1.: srednja ekonomska šola tar 1 leto de. lovnih izkušenj
pod 2.: srednja administrativna šola tar 1 leto delovnih izkušenj ali poklicna administrativna šola in dve leti delavnih izkušenj pod 3.: kvalificiran delavec lesne aU kovinarska stroke ln dve leti delovnih izkušenj

Zaželene delovne izkušnje v tekstilni stroki najmanj 3 leta.
Plsnene prijave sprejema tajništvo Tekstil, TOZD TKALNICA Vižmarje, 15 dni po objavi razpisa.
2373
Pismene prijave s dokazili o strokovni Izobrazbi sprejema kadroveko-aplošna služba Prometne sekcije Nova Gorica v 16 dneh po objavi razglasa.	2396
Kandidati naj vloge s dokartU o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: NOVOLES — TOZD TAP, Komisija za delovna razmerja 88010 Trebnje.	M16
iiiiiitimiiiiiiiiuiiiitniniiniiiiiiiiiHiuia

is®
s-- '	.c'-'
^ x/RST KRIŽANI**
CTRANI VS&N -	.	;-,'f
36 STRAN	T, SAL,	^
UGANK, AHEK hUNIOrESK
URE -
razvedrilo za	,
•migi torek
VSAK DR	PRODA« 1
hov. ^' ZE !L-rn r



t0varn^.usN	telex »-isr7
INTER CENTR0 ŠPORT
SOVOONJE (GORICA) — IH. Rape Čase Špane 88 (ob glavni cesti m Trat, med letališčem h mirenskim mejnim prehodom)
ielefon 30610 — 827*1/9/1 — teleks 480481 INTERGO
VELIKA IZBIRA VSAKOVRSTNE ŠPORTNE OPREME NAJBOLJŠIH ZNAMK
tmučl — okovje m smuči — športna konfekcija — Seriji sa smučanje tn po smučanju — oprema m«
podvodni ribolov, kampiranje, tenis, atletiko, telovadbo in srn vse ostale športne panoge.
CENTRO MOTONAUTICO
di COPETTI DARIO import-export
GORICA, Ul. Rossini 11. tol. (0481) 2480
—- Izven krmni motorji: JOHNSON, ENVIRUDE, CHRYSLER, TOMOS. VVHITEHEAD
—	čolni: FJORD, SAGA, GLASTRON, NIDELV, M-V ER, SOLCIO. GOBBI
—	gumijasti čolni: ZODIAC, NOVURANIA, CALLEGARI
—	steklena volna za izdelavo čolnov
Vso potrebščino. Prodaja na drobno In na veliko.
Nudimo vse nadomestna dele za TOMOS, tudi neprave za vodenje.
S. A. T. E. R.
UL. CARDUCCI 59 GORICA (Italija)
TEL. (0481) 87181
NADOMESTNI DELI
ZA PRALNE STROJE. POMIVALNE STROJE, HLADILNIKE IN ŠTEDILNIKE VSEH ZNAMK
POSEBNI POPUSTI ZA OBRTNIKE
V GORICI JE VAŠA TRGOVINA, KI NUDI VSE ZA AVTO PO NAJUGODNEJŠIH CENAH
ulica Mameli 3-a (pri Travniku) — tel. 87355
T OMANI
Godca, Konao Verdi 64 — tel. 2045
nudi:
—	usnjene torbice PIERRE CAR-DIN, ZENITH, NANNINI, ENY
MARIANELU, THE BRIDGE
—	usnjene oblačila
—	kovčke, dežnike In drugo uanje-io galanterijo
m- msmšm
mmti
t

:
4a DiscoTeCa
GORICA
Ulica A. De Gasperl 27 (podaljšek ul. Roma)
Tel. 32855
Veliki specializirani center za prodajo
GRAMOFONSKIH PLOŠČ IN KASET
Največja izbira LAHKE, KLASIČNE, JAZZ In POP glasbe (domače in neposredno Iz uvoza)
Prlditel Počutili se boste prijetno v modernem amblentu z veliko Izbiro In najmodernejšimi zvočnimi napravami.
FIRMA
BERGAMASCO
GORICA, Raštel 48 — Tel. 20 60
Zastopnik ROSHAMN — oksldo magneznlh elektrlč nlh radiatorjev švedske Izdelave: preprosta namestitev, porabijo mak) energije In Imajo velik učinek.
Prodajamo RTV aparate PHILIPS, SANYO In druge tar žepne računalnike ■ R0YAL, TEXAS ln SHARP
8ervla In nadomestni deli za vse naše Izdelke.
AL MEG BELLA SCARPA
GORICA, UL. OBERDAN 3
Nudimo veliko izbiro spomladanske moške, ženske in otroške obutve po najkonkurenčnejših cenah!
OBIŠČITE NAS I
Planica 1979 ¥ sliki - Planica 1979 v sliki - Planica 1979 r sliki - Planica 1979 ¥ sliki - Planica 1979 v sliki - Planica 1979 v sliki - Pia
Tako skače zmagovalec
IMetatf Avstr*«e Anaoio Kagfar Je pni Jun* V.
smuSenldh poletih. Step. Otmal ae Je od »twii do martlk pa *> * aatatffan poletom crftaftU »wlbow» pmiMHliin adbd ▼ prid. NfJOKOr slog Je bil Imeniten. e cbUnenl pa je (udi taMte bo*j opozarjal nam. Spleti ae je bod m smo mmto ekoaad-da odel kot napet tteillar. Povedel |e modni Nemec Bkaan Kogtar pa ga je alovtte. Tekma teh dveh radboljeth je dajala ohetoSte vsej priraMfcvl, hkrati pa aglBh tudi pri-zadervanja, da bi at Planica povrnila avetovnl ra. kand. kar je nazadnje z njegovim izenačenjem tudi uspela.
Planica 1079 je ttla nedvomno vetUoo doHveija.
Foto: Marjan ZAFLATIL Joco ŽNHXM6SIC, Itftibo STOJANOVIČ
asisiiiig
I*.1
ssgfšžiši!
TAKA JE BILA PLANICA 1979. Obiskovalcev In vozil je bilo rekordno. Ob samo enem dnevu to še posebej potrjuje mikavnost prireditve
pod Pancami.
1 ItlTi lir Al fr M

JMJ
I 7»
TUDI TRANSPARENTOV NI MANJKALO. Deset tisoči so prihiteli v Planico z upanjem, da se bodo izkazali tudi naši reprezentanti. Največ navijačev je imel Bogdan Norčič.
STANE DOLANC ZASTOPAL TITA. Pokrovitelja SP predsednika Tita je zastopal Stane Dolanc. Ob njem Niko Belopavlovič.
p	w	i	%
n	E-		
	
	|§fc,:
OBNOVLJENA 2ICNICA. Za svetovno prvenstvo 1979 bo prenovili žičnico ob skakalnicah. Zdaj Je varnejša.
ZADNJI DEL POTI PEŠ. Kljub temu pa morajo skakalci zadnji del poti do zale-tišča še vedno opraviti peš. A to je zanje hkrati tudi ogrevanje...
POGLED, KI VZBUJA SPOŠTOVANJE. Pogum ska- SARAJEVO SE JE PREDSTAVILO. Med SP v Planici kalcev ob njem dobiva še dodatno razsežnost. Ali bi smo vabili tudi že na zimske olimpijske igre 1984. poskusili?
NI MU SLO. Bogdan Norčič je na svetovnem*prvenstvu daleč zaostal za priča- SLIKA POVE VSE. Bogdanu ni bilo lahko. Toda kovanji. Kaže, da m bil kos velikemu psihičnemu pritisku.	športnik mora znati prenesti tudi poraze.
POŠKODBA. Marko Mlakar je padel kot predska-kaleo.
DE2 JE SKORAJDA »POTOPIL« IZTEK. Organizatorji SP so v petek morali hudourniku speljati pot prav čez iztek velikanke.
Pozdravi Titu ob
odhodu iz Splita
Po več kot enem mesecu je predsednik Tito s šolsko ladjo Galeb odpotoval iz Splita — Nadvse prisrčno slovo
SPLIT, 18. marca (Tanjug) — Predsednik republike Joalp Bros Tito Je • šolsko ladjo Jugoslovanske vojne mornarice »Galeb« danes zjutraj odpotoval b Splita. Skupaj • predsednikom Titom so odpotovali številni družbenopolitični delavci federacije in SR Hrvaške.
Od predsednika Tita so s« na pomolu Proletarskih brigad poslovili predstavniki mesta Split in Dalmacije.
Po ved kot enomesečnem bivanju v njihovem mestu so se izredno prisrčno in toplo poslovili od predsednika Tita tudi številni Splitčani. Skoraj sto tisoč prebivalcev največjega dalmatinskega mesta, pionirjev in mladine je v lepem nedeljskem jutru sestavilo dolg in gost špalir vse od vile »Dalmacija« do pomola Proletarskih brigad. Navdušeni vzkliki in transparenti so
Ceausescu proti bloku na Balkanu
Smo za enakopravno sodelovanje, je rekel v razgovoru za »Katimerini«
BUKAREŠTA, 18. marca (Tanjug) — V intervjuju za grški časopis »Katimerini«. ki ga objavlja tudi današnja »Sc in te ia*. je romunski predsednik Nicolae Ceausescu izrazil prepričanje, da je na Balkanu potrebno po poti pogajanj rešiti Se nekatera sporna vprašanja iz odnosov med posameznimi balkanskimi državami, med drugim, med Grčijo m Turčijo, da bi tako prispevali k popuščanju na petostl na tem področju.
Ne sprejemamo, je dejal Ceausescu, formiranja nikakršnega bloka na Balkanu, ne glede na njegovo formo. Zavzemamo pa se za razvoj odnosov, iz katerih bo lzključe-
s p remi J ali najljubšega gosta, s katerim sta bila tudi Jakov Blaževič in Milka Planinc, vzdolž sprehajališča Mošeja Pijadeja, obale Jugoslovanske ljudske armade, še posebej pa obale, ki se imenuje po maršalu Titu. To znano sprehajališče je ponujalo izjemno podobo.
Gost špalir so vrhovnemu komandantu pripravili tudi bodoči starešine naše vojne mornarice, gojenci mornariškega šolskega centra v vojaškem pristanišču tora, ki ga je pred nedavnim obiskal pred-
Sarajevčani na pogovorih z Ljubljančani
Predstavniki Sarajeva in Ljubljane o sodelovanju pri olimpijskih igrah
LJUBLJANA, 18. marca — V Sloveniji se je mudila delegacija Sarajeva, ki Jo Je vodil predsednik skupščine tega mesta Ante Sučlč. Gostje so se s predstavniki mesta Ljubljane, ki Jih je vodil Marjan Rožič, pogovarjali o aktualnih družbenopolitičnih problemih in možnostih medsebojnega sodelovanja, kar so bile tudi teme pogovorov, ki so jih imeli z ljubljanskimi komunisti in Marjanom Orožnom. Delegacija si je ogledala tekme v Planici in ob tej priložnosti sprožila pogovor o možnosti, da bi
na blokovska politika in ki ,	,	____ . .	,
bodo utemeljeni na načelih j sIovenske OZD sodelovale P* spoštovanja neodvisnosti ter > srednji objektov za olimpij-Izključevanja sile.	1 ske igre 1984 v Sarajevu.
sednik Tito. Toplo je pozdravila najljubšega gosta posadka šolske ladje »Galeb«. Ko se je poslovil od splitskih gostiteljev in ko sta mu učenca osnovne šole iz Kaštel Lukši-ča izročila šopka cvetja, je predsednik Tito pri vhodu na palubo šolske ladje »Galeb« sprejel raport komandanta vojaško pomorskega področja Branka Mamule, potem pa se je prisrčno pozdravil s kapitanom bojne ladje Božam Grubiščem in Stojanom Kljajičem, komandantom ladje »Galeb«.
Ob 8 uri in 40 minut se je »Galeb« ob zvokih ladijskih siren, in ob pozdravih navdušenih Splitčanov odmaknil od pomola.
Kurtom se je vrnil iz L Amerike
Imel Je uspeine pogovore v Mehiki, Panami, Venezueli in Britaniji
BEOGRAD, 18. marca (Tanjug) — Z večdnevnega obiska v državah Latinske Amerike — Mehiki, Venezueli in Panami — ter z dvodnevnega obiska v Veliki Britaniji se Je včeraj vrnila delegacija SZDLJ, ki jo Je vodil predsednik zvezne konference Todo Kurtovič.
V kratki izjavi po prihodu na beograjsko letališče Je predsednik zvezne konference SZDLJ Todo Kurtovič dejal, da se je delegacija s partnerji v Mehiki, Venezueli in Panami pogovarjala o vprašanjih, ki zanimajo obe strani. Poglavitne teme pogovorov so bile: mir, neuvrščenost in krepitev gibanja neuvrščenih. Ugotovili so veliko soglasnost stališč.
Predsednik zvezne konference SZDLJ je dejal, da so delegacijo prisrčno sprejeli tudi v Veliki Britaniji.
Iran želi postati neuvrščena država
Koordinacijskemu biroju že poslali uradno zahtevo — Homeini in Bazargan pozivata Irance, naj zavihajo rokave
TEHERAN, 18. marca (Tanjug) — Iran Je uradno zahteval, da postane polnopravni član gibanja neuvrščenih držav. To Je danes sporočil vladni predstavnik Entezem, ki Je hkrati povedal, da Je vlada premiera Bazargana poslala to zahtevo koordinacijskemu biroju neuvrščenih.
V Teheranu se je izvedblo, da so o novi zunanjepolitični usmeritvi Irana in hotenju vlade, da se država pridruži gibanju neuvrščenih, govorili tudi med srečanjem zunanjega ministra Sandžabija s podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom LDR Koreje Ho Dama, ki je na uradnem obisku v Iranu.
Sicer je Homeini poslal iranskemu ljudstvu poziv, naj poprime za delo, da bi »rešilo državo pred bankrotom«.
Homeinijev razglas je neposredno sledil pozivu premiera
Svarila iz Moskve
»Pravda« ve, da je Carter »zrežiral čudež« na Bližnjem vzhodu — Peking bo »surovo plačal«, če ne bo odnehal
OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA
MOSKVA, 18. marca — Carterjev obisk na Bližnjem vzhodu Je bil zrežiran po vseh pravilih gledališke umetnosti. Se nekaj ur pred Carterjevim odhodom v IVashington se je zdelo, da lahko stvar reši Samo čudež. Po režiji Je ta čudež napravil Carter. Toda dejstva so dejstva in so čisto drugačna, kot pa to zdaj zatrjujejo v VVashlngtonu, Tei Avivu in Kairu — dogovor je bil sklenjen že veliko prej...
Takšen je moto sovjetskih odmevov na Carterjevo turnejo po Bližnjem vzhodu in na dogovor, ki sta ga po njegovem posredovanju sklenila Sadat in Begin. Najjasneje je to stališče razložila današnja »Pravda«. Kot trdi njen komentator, se Je Jim-my Carter odpravil na Bližnji vzhod potem, ko je imel Izraelsko soglasje k ameriškim 'planom, kako rešiti bližnjevzhodno krizo, že v žepu, in ko je bil povsem prepričan, da se bo Sadat
vdal. Sploh ni šlo za pogovarjanje o besedilu dogovora ali za kakšne druge dopolnilne listine, marveč za nekaj čisto drugega. Po mnenju »Pravde« so se o bistvenih zadevah pogovarjali ob obisku svetovalca ameriškega predsednika Brzezin-skega in obrambnega ministra Browna. Zdaj je šlo le za ritual, po katerem naj bi se dogovorili, koliko bo kdo dobil plačano in koliko bodo ZDA dale. »Pravda« trdi, da bo to stalo ameriško ljudstvo deset milijard do-- j larjev. Tako se je po njenem mnenju rodil »zgodovinski kompromis«, ki pa je, kot trdi komentator, v nasprotju s sklepi OZN, s stališči arabske lige, kakor tudi z obveznostmi, ki so jih prevzele ZDA do drugih držav. Poglavitno je, da se doseže vojaško-politična zveza Izraela in Egipta pod pokroviteljstvom ZDA. Te bodo namreč dobile vojaške baze na Sinaju, ameriški vojni svetovalci pa bodo »vojaško svetovali« neposredno na ozemlju Egipta in Izraela, kot trdi komentator. Pravi
Eanes v precepu
LIZBONA. 18. marca (Tanjug) — V Lizboni so bile v soboto množične demonstracije proti vladi premiera Mota Pinta, ki Jo podpira predsednik Eanes. Demonstracije je organizirala »generalna konfederacija portugalskih delavcev«, Id Je blizu KP, potem ko so desni socialdemokrati ob podpori konservativcev in monarhistov zagrozili, da bodo zapustili vlado, če predsednik Eanes ne bo jamo podprl državnega sekretarja za kmetijsko politiko Fereiro do Amarala. Ta Je v petek odstopil, češ da ne more izvajati dogovorjene politike.
Telefoto: UPI
ščanja. še vedno je v ospredju vojna v Jugovzhodni Aziji. Tema dneva je, da je Peking doživel polom ln da je Vietnam zmagovalec. Sinoči so na TV posebej poudarili opozorilo, vzeto iz pisem poslušalcev, v katerem je rečeno, naj se »pekinški uprav-ljalci spomnijo, kaj se je zgodilo prejšnjim upravljal-cem v Kampučiji«. V vseh komentarjih poudarjajo, da se Kitajci morajo umakniti za »zgodovinske meje«, ki pa jih ne definirajo. Bokler se to ne bo zgodilo, se po zagotovilih »Pravde« tudi Vietnam ne bo usedel za pogajalsko mizo.
V tem ko je bilo v dosedanjih komentarjih glede stališča sovjetske zveze zaslediti le to, da so SZ Izpolnila svoje obveznosti do Vietnama, je zdaj to tudi širše komentirano. »Novoe vremja« pišejo, da je Peking upal, da bo potisnil Sovjetsko zvezo s svojim napadom na njenega zaveznika v neprijeten položaj. Tu pa so kitajski strategi — kot piše komentator — doživeli razo- i čaranje. Sovjetska zveza izpolnjuje svoje obveznosti in je opozorila napadalca, da bo »surovo plačal«, če ne bo ustavil agresije, kot pišejo »Novoe vremja«. Govorjenje o umiku kitajskih enot iz Vietnama pa tu predstavljajo le kot »maskiranje poloma pekinških načrtov«. Ob-
Bazargana, razposlanemu vsem funkcionarjem in delavcem. Bazargan poziva ljud. stvo, naj nadaljuje z delom z največjo mogočo »odgovornostjo in disciplino«. Poudaril je, da sedanji trenutek iranske revolucije zahteva »večje žrtve« kakor prejšnji, ko je bil zrušen stari šahov režim.
Oblasti se ravno tako odločajo za ukrepe, ki naj bi vsej državi zagotovili večjo kontrolo, red in mir. Potem ko so revolucionarnim sodiščem prepovedali izvrševati smrtne kazni brez vednosti vlade in islamskega revolucionarnega sveta, so danes objavili tudi druge ukaze islamskim revolucionarnim komitejem, ki so jih v vseh mestih formirali po padcu šahovega režima. Glavni javni tožilec islamskega revolucionarnega sodišča je izdal ukaz, ki prepoveduje vsem pripadnikom revolucionarnih komitejev opravljati hišne preiskave brez posebnega dovoljenja.
Notranje ministrstvo je pozvalo vse, naj obvestijo revolucionarne komiteje, če bo kdo kršil »temeljno pravico do svobode in individualne družbene pravice«. Zahteval je tudi, naj prijavljajo vse tiste, ki si nepooblaščeno prisvajajo zasebno lastnino ter izzivajo nerede.
Vlada je ravno tako preklicala ukaz, ki je začel veljati pred tremi dnevi, da morajo vsi filmi in fotografije tujih novinarjev na pregled v revolucionarne komiteje, preden jih odpošljejo v tujino. S tem je vlada izrazila pripravljenost, vztrajati v prizadevanjih za popolno svobodo tiska, vendar je hkrati opozorila, da ne bo tolerirala zlonamernega prikazovanja iranske revolucije.
V Teheranu se je včeraj po-
javila prva številka časopisa »Mardom« (ljudstvo), organa komunistične partije Irana (TUDEH). Časopis med drugim oba j vi ja sporočilo o zasedanju plenuma centralnega komiteja partije, na katerem so izrazili potrebo po ustanovitvi »združene ljudske fronte«, ki bi zbrala vse »demokratične sile, Homeinijeve pristaše, partijo Tudeh in druge«. Partija Tudeh je hkrati uradno sporočila, da bodo njeni člani na bližnjem referendumu glasovali za ustanovitev islamske republike, kakor jo je formuliral ajatola Homeini. Poleg Tudeh je Homeinijevo zamisel islamske republike podprla tudi »nacionalna fronta«, ki jo vodi zunanji minister Sandžabi.
Zagotoviti pravico do razvoja
V Ženevi končala zasedanje komisija za človekove pravice OZN
ŽENEVA, 18. marca (Tanjug) — Pravico do razvoja — o tem je komisija za človekove pravice razpravljala letos prvič — je treba razumeti kot pravico in dolžnost vseh članov mednarodne skupnosti. V tem smislu zahteva komisija zagotovitev nujnih pogojev za polno uresničevanje gospodarskih, družbenih in kulturnih »pravic, ki so bistveno zagotovilo resničnega in realnega uživanja državljanskih in političnih pravic človeka.
O te^n govori tudi zaključno sporočilo o zasedanju komisije, ki je v petek zvečer zaključila delo. V dokumentu se komisija zavzema za polno uresničevanje teh pravic povsod po svetu.
OGLEDALO
tudi da so se začela poga- ; Simo tudi poročajo s pcfceb-janja o sklenitvi ameriško- | nim poudarkom, da Peking izraelske pogodbe o »sistemu i množi svoje čete na laoški
garancij«.
Po mnenju komentatorja Je Sadat povsem kapituliral ter sprejel vse pogoje, ki sta mu jih diktirala Izrael in ZDA. Tako so povsem ignorirali pravice arabskega ljudstva Palestine. Izraelu so pu- j stili proste roke, da sam i »ureja« palestinsko vprašanje, kot se njemu zdi, gre potemtakem le za legalizacijo okupacije zahodnega brega reke Jordan in Gaze.
Tukajšnji bralec pa ne zve. kakšna je sploh vsebina dogodkov med Egiptom. Izraelom in ZDA.
Vendar Carterjevo potovanje in dogovor med Izraelom in Egiptom ni poglavitna politična tema v sovjetskih sredstvih množičnega obve-
meji in da izziva spopade.
VLADO JARC
ISKRICE
Najbolj zdrava telovadba je pravočasno vstajanje od jedilne mize.
GIORGIO PASETTI
Nekatere kariere slonijo na čvrstih, druge na lepih nogah.
EDVARD PETISKA
Ko se vreme ne bi nikoli spreminjalo, se polovica ljudi ne bi imela o čem pogovarjati.
JULES ROMAINS
Hudi spopadi
Poročajo o bojih po vsej Kampučiji in hudih izgubah vietnamske vojske
BANGKOK, HANOI, 18. marca (Tanjug) — Tuje agencije poročajo, da se boji v Kampučiji nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Vojaški opazovalci navajajo,1 da »rdeči Khmeri« vsak dan Vietnamcem na tem ozemlju povzročajo velike izgube.
Po današnjih poročilih »radia Demokratične Kampučije«, na katerega se sklicujejo skoraj vse zahodne agencije, so januarja in februarja letos ubili, ranili ali ujeli 20 tisoč vietnamskih vojakov. Kot navaja agencija France Presse, lahko, v kolikor so ti podatki resnični, sklepamo, da so onesposobili petino vietnamskih čet v Kampučiji, saj so ocenjevali, da je v Kampučijo prišlo 100 tisoč vietnamskih vojakov.
Kitajska agencija Xinhua v svojem komentarju navaja, da se morajo vietnamske čete takoj in brezpogojno umakniti iz Kampučije. V zvezi s tem poudarjajo, da skušajo Vietnamci okupacijo uzakoniti in to politiko vsiliti kot dejstvo. Kot poudarjajo: bi to »imelo neslutene posledice v
Vremenska napoved meteorološkega zavoda SR Slovenije
Prognostična karta za 19. marec 1979 ob 7. uri
Vreme ln temperatura
dne 18. marca 1979
Kraj
vreme ob 13 un
stopinj
NAPOVED ZA SLOVENIJO
Pretežno oblačno bo, padavine bodo postopoma prenehale. Popoldne od zahoda delne razjasnitve. Najnižje nočne temperature bodo od 2 do 8. najvišje dnevne od 10 do 15 stopinj C.
IZG LEDI ZA TOREK
T torek bo spremenljivo oblačno in krajevne padavine.
JUGOSLAVIJA
Pretežno oblačno bo, padavine se bodo iznad zahodnih krajev razširile ▼ notranjost.
VREMENSKA SLIKA
Nad pretežnim delom Evrope je obsežno območje nizkega zračnega pritiska. Frontalni val, ki se preko Sredozemlja pomika proti vzhodu, je dosegel Alpe in Italijo ter bo čez dan prešel Slovenijo.
Ljubljana
Planica
Brnik
Kredarica
Maribor
Sl. Gradec
Celje
Novo mesto
Portorož
Reka
Pulj
Hvar
Dubrovnik
Zagreb
Beograd
Sarajevo
Titograd
Skopje
Celovec
Gradec
Dunaj
Benetke
Milano
Genova
MUnchen
ZUrlch
Rim
Pariz
Berlin
Stockholm
Moskva
rahlo dežuje	12
oblačno	1 10
rahlo sneži	—5
oblačno	11
oblačno	10
oblačno	12
oblačno	12
rahlo dežuje	10
dežuje	9
rahlo dežuje	10
oblačno	14
pol oblačno	15
oblačno	14
oblačno	19
oblačno	12
oblačno	16
pol oblačno	16
oblačno	8
oblačno	12
pol oblačno	12
rahlo dežuje	10
rahlo dežuje	8
oblačno	10
oblačno	7
oblačno	16
oblačno	6
oblačno	0
pol oblačno	—7
dež, ki zmrzuje —2
Snežne razmere
Mariborsko Pohorje: gondola vozi po voenem redu; Bolfenk: 1, oblačno, 5 do 10 cm snega, vozi pa vlečnica Stolp; Areh — Žiga rt: 0 stopinj, oblačno, 5 cm novega snega na 15 podlage, vozijo vlečnice Areh, Ruška, Žigart in Coj-zarica, cesta do Areha in Rolfenka je kopna; Ribniško Pohorje: 60 do 70 cm snega .danes in jutri vozi vlečnica Velka, za cesto je potrebna zimska oprema; Na Rogli je 60 cm snega, vse naprave vozijo, koča je odprta, cesta pa je toliko očiščena, da je prevozna tudi brez zimske opreme; Velika Planina: oblačno, rahlo sneži, —3, 5 cm novega snega na 20 do 60 podlage, smučarske naprave delajo; Vlečnica na Jezerskem ne vozi, saj je tam premalo snega, kaže pa obiskati nlanšarsko jezero, gostišče kakor tudi vsi drugi gostinski obrati na Jezerskem so odprti; Španov vrh: oblačno, 20 do 25 cm snega, žičnica vozi; Martuljk: vlečnica ne dela; Zatrnik; —i, oblačno, 5 cm novega snega na 30 podlage, vse naprave vozijo, cesta je normalno prevozna; Pokljuka, 0 stopinj, oblačno, 60 cm snega, vlečnica vozi, hotel je danes zaseden, za cesto pa je potrebna zimska oprema; Vogel: 0 stopinj, oblačno, 15 om novega snega na 265 podlage, sneg je suh, vse naprave vozijo; Kanin: oblačno, brez vetra, —8, 20 cm novega snega na 385 podlage, vendar vas opozarjamo, da žičnica danes ne dela, proge pa šele urejajo.
Puščave se širijo
Slišimo o načrtih, kako bi iz puščav pridobivali plodno zemljo. Zal se dogaja ravno nasprotno:	puščave se po
vsem svetu naglo širijo. Sahara se vsako leto pomakne za 50 km proti jugu. V zadnjih 50 letih je požrla že 650.000 hektarov obdelovalne zemlje. Puščava Tar zavzema že več kot petino Indije. Južnoameriška Atacatama je po letu 1960 zajela na stotine kvadratnih kilometrov novih predelov. Položaj je resen tudi na Bližnjem, vzhodu, v Iranu, Argentini, Južni Afriki in nekaterih sektorjih Sibirije, Kitajske in ZDA.
K puščavam štejemo po-• dročja, ki dobijo letno pod 350 mm padavin. Tej kategoriji pripada zdaj že 43 odstotkov vse kopne zemlje. Si lahko predstavljamo, da je bila na primer severna Afrika več stoletij ena glavnih žitnic za Rimljane? Saharski pesek je zasul mnogo mest. Pred 4000 leti so cvetela velika kraljestva v Mezopotamiji in pomembne kulture na območju Malija in Sahela v Afriki ter Samarkanda v osrednji Aziji.
mednarodnih odnosih«.
Boji med pripadniki novega režima v Fhnam Ferihiu in pristaši legalne vlade Pola Pota so v zadnjih nekaj dneh potekali vzdolž tajske meje, v treh zahodnih provincah Fur-sat, Batambang in Odear Me-ančej, v obalni provinci Kam. pot, kjer so pred nekaj dnevi napadli železniško postajo v pristanišču Kompong Som, kot tudi na cesti, ki vodi v pokrajino Kratie, severno od Phnom Penila, kjer so izvedli številne sovražne akcije.
Agencija AFP, ki se sklicuje na dobro poučene kroge v Bangkokiu, trdi, da novi pro-vietnamski režim nadzoruje le provinci Svaj Rieng in Prej Veng ter vzhodni del province Kampong čam med reko Mekong in vietnamsko mejo.
Vietnamska časopisna agencija VNA pa se sklicuje na agencijo novega phnompenš-kega režima SPK in navaja, da je bila v kampučijskem glavnem mestu 15. in 16. marca na obisku skupina novinarjev iz Francije, švedske. ZDA in ZR Nemčije.
To je prvi obisk zahodnih novinarjev po nedavnih dogodkih v. tej državi. Novinarji so se pogovarjali s predstavniki režima, med drugimi tudi s članom sveta »združene fronte za nacionalno rešitev« in vršilcem dolžnosti zunanjega ministra Hun Senom.
Srečanje mladine . in borcev
NOVO MESTO, 18. marca — V Novem mestu je bilo tradicionalno srečanje borcev 10. ljubljanske SNOUB in učencev dijaškega doma »Majda Šilc« iz Šmihela. Ob tej priložnosti so se mladi in borci 10. ljubljanske SNOUB spomnili mlade partizanke Majde Šilc, narodne heroine, ki je padla 16. marca 1944 na Novi gori pri Težki vodi.
V počastitev skupnega praznika so pripravili kulturni program, kjer so mladi iz dijaškega doma zaigrali enodejanko Mileta Klopčiča »Mati«, z borci so si izmenjali darila in se podali na skupni pohod po poteh slovenskih partizanov.
fr- • fm
S?'*.

— Fantastično! Le kako jim uspeva, da ima jetrna pašteta aromo po jetrih?
OTO REISINGER, Vjesnik
»Mamica« pripeljala smrt
RIAD, 18. marca — V Saudsko Arabijo so iz kalifornijskega Sacramenta pripeljali z Lockheedovimi letali C-5 galaxy 12 lovskih bombnikov f-5. Ta letala je Saudska Arabija kupila za vojaško letalstvo Arabske republike Jemen. Obe letali — »mamica« in lovski bombnik F-5 — imata značilnosti, svojevrstne tudi za letalstvo tega časa. Američani so javnosti predstavili C-5 že leta 1971, in sicer na razstavi letalstva v Parizu. Že ob svetovni (komercialni) premieri tega Lockheedovega transportnega letala so se med poznavalci letalstva začele primerjave med C-5 in transporterjem načrtovanim v birojih pokojnega Ujušina, letalom 11-72. Razlika med obema letaloma je bila le v tem, da je bila galaxy še razsežnejša in za spoznanje hitrejša (do 95C km na uro leti ameriško letelo, sovjetsko pa je za več kot 50 km
počasnejše) od sovjetskega tekmeca, drugače pa sta si bili letali enako podobni, kot sta si podobna TU-144 in concorde. Američani so svoje transportno letalo že večkrat uspešno uporabili pori prevozu enot (do 400 vojakov) ali tovora. Tokrat so s c-5 prepeljali v Riad bojna letala F-5. Tipi teh bojnih letal so načrtovani po zdajšnji strategiji letalstva. Letijo do 1.700 km na uro, prazni tehtajo 4.350 kg, nosijo 3.450 kg raket zrak-zrak ali zrak-zemlja in so oboroženi z dvema topovoma (20 mm), vsak pa ima na voljo 5G0 nabojev. F-5 tehta polno obremenjen in brez rezervnih tankov (2.570 1 goriva) 10.908 kg, nanj pa lahko obesijo še 3 dodatne tanke po 1.400 litrov goriva. Seveda na račun raketnega in strelnega orožja. Na sliki: letala F-5 nalagajo na gaiaxy na letališču Sacramento.
Okvara v vesallu
MOSKVA, 18. marca (TASS) — Sovjetska vesoljca Vladimir Ljakov in Valerij Rjumin sta popravila napako na enem od treh rezervoarjev enotnega pogonskega sistema vesoljske postaje »Saljut 6« — »Sojuz 32«. Napaka je nastala v začetku novembra lani, v zadnjih dneh, ko je na postaji mudila poprejšnja posadka. Takrat je prišlo do napake na kontrolnih parametrih pnevmatskega pogonskega sistema, kar pa ni vplivalo na normalno delo motorjev. Kozmonavta Ljakov in Rjumin sta zdaj kljub temu odstranila napako na gibljivi membrani, ki odvaja tekoče gorivo od azota, ki je v plinskem stanju. Hkrati sta vesoljca raztovorila posebno transportno ladjo »Progres 5«, ki se je 14. marca spojila z znanstveno-raziskcvalnim kompleksom »Saljut 6« — »Sojuz S2«. Po napornem delu bosta vesoljca dva dni počivala.
,	2.940 violia v Tokiu
TOKIO* 18. marca — Kar 2940 otrok je v svojevrstnem velikanskem orkestru igralo na violino med slovesnostjo ob zaključku šolskega leta na glasbeni šoli. Veliki koncert je bil, seveda, v eni največjih tokijskih koncertnih dvoran.	Telefoto: UPI
PA ŠE TO
ZANIKRNOST ALI SKRB — Prodajalka v eni od ljubljanskih samopostrežnic je kupice, predno so plačali, spraševala: »Želite morda kupiti kavo:« in tistim, ki so njene besede vzeli resno in ne kot šalo, prodala zavitek kave, ki jo je jemala izpod pulta. Tako vse dotlej, dokler ni ena od strank dejala: »Kaj jo imate? Najlepša hvala, sem se je že odvadila.«
Pa res — morda pristojneži za kavo niso zanikrni, ampak le skrbe za vseljudsko zdravje.
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Tudi s C. zvezdo usoden začetek Solidni obeti za Birmingham
Za Bežigradom Olimpija po slabi igri izgubila z 0:2 (0:1) — Gostje so štedili moči za povratno tekmo v pokalu UEFA z West Bromvvichem — Težak teren
LJUBLJANA —	Je bfl problem Olimpijine igre
f tališ tekem, zdaj Je postaj začetek. Tako Sl oboda. Partizan kot Orena zvezda so Ljubljančane nadigrati po prvih minutah. slednji moštvi sta v uvodnih minutah kronali premoč tudi s goloma. Olimpija v prvih treh kolih sicer ni blestela, prav gotovo po Je prav ▼ sobotni igri s Crveno zvezdo najbolj razočarala.
Veljko TuUa Je Ul tako kot na prejtnji tekmi s Partizanom tudi tokrat najbolj trag-^na oseb-
nost srečanja. Ni igral Slabo, toda po njegovi ponesrečeni podaji Je Muslin začel nevaren nasprotni
Olimpija : C. zvezda 0:2 (0:1)
Stadion za Bežigradom, gledalcev 7000. vreme sončno, teren težak za igro, sodnik Rebec (Mostar).
STRELCA: 0:1 — BlagoJenč (3). >2 — Muslin (86).
OLIMPIJA: Dajano vi . iskra. Mandič (Elsner j. TukSa. Per. dur. Tomič. AmerJek (Domadenik). Lalovič. J. Voljč. Petrovič. Buza
C. ZVEZDA: Stojanovič, Jovanovič. Krmpotič. Muslin. Jurišič. Jel Ikič. Šestič, Biagojevič (Lukič). Sovič. Borovnica, Milosavljevič.
Izenačenje v zadnjih sekundah
Borac : Rijeka 2:2 (1:1)
BANJALUKA — Stadion Borca, gledalcev 4000. sodnik Bracznovič (Titograd).
STRELCI: Id) — Kovačevič (36).
2:0 — Ibrahimbegovič (M). 2:1 —
Tomič (44). 2J — Sestan (90).
BORAC: DJulič. KuSmič. Kotnr.
(Kul Janin), Vidaček. Bukovič.
Redlepegič. Marjanovič. Tbrahim-beeovič. Krešo. Kovačevič
RIJEKA:	Avramov-.č. Maktn.
Hrstič. Bačvarevič (Sestan). Radin. Jur-.tč. Bursač. Pegic (Filipovič). Tomič. Ružič. Desnica.
Domačini so vodili že z 2:0. a so v zadnjih sekundah izgubili točko. Strelec izenačujočega gola Je Ul po velik! gneči v kazenskem prostoru mladi Sestan. Banjalučani so ime!: le vrsto ugodnih pri. točnosti. Rečani pe so se predsta. vCl kot čvrst in soliden prvolL g»*
Antič naiboljši
Radnički : Sarajevo 2:0 (1:0)
KIS — Stadion na Cetm. vreme lepo. teren dober, gledalcev 8.000, eodruk Angdovski iSkopje).
STRELCA: ld) — Antič (16). 3:0 — MitoSev.e (66).
RADNICJO: Pantelič. Halilovič.
M ObraSomč. Panajotovič. Rajkovič. Vujmo-.nč. D;ordJevič. Marti-novtč. S. Obredovlč. Antič. Množene.
SARAJEVO: D Jurkovič. Vidovič.
Lukič. Hadžič. Rajkovič. Fe-hato-vtč Kurte* Smuč, Repč:č, Bota ak (Fejtoč). Savič.
ZetktJi dobri reeulratf so domačim nogometašem očitno povečati amblcejie v letošnjem državnem prvenstvu. 2e od prve minute naprej so atkmto napadli in at ustvarili precej zrelih priložnosti za zadetek V 18. minuti je MitoSevič sam lepo prodrl po desni strani tgrilča in poslal predložek v kazenski prostor. Najpre; Je streljal Panajotovič. odbito žogo pa je Antič poslal v mrežo. Medtem, ko so imeli Ml toževič. Antič in Sava Obradanrtč zatem že rez lepili priložnosti, sl
Sgr- 0130	■“ — » iZio&C sM'-^o"^t^.
V 40. minuti pa ao Sarajevčani le dosegli gol. Ben jan je preigrava!
Konec upov za »romantike«?
Beograd : Velež 0:1 (0:0)
BEOGRAD — Mladinski štadion na Karaburral, oblačno, teren dober. gledalcev 5.000, sodnik Ven-der (Zg).
STRELEC: 0:1 — Vukoje (58).
BEOGRAD:	Bukarlca. Djoardje-
vlč. DJurič (Mitič), Milenkovič, Serpak. Marič. Petkovič. Ukovski, Ljubenovič. Mit in.
VELEŽ: Marič. Cutuk. Hadžiab-dič. Okuka (LecUČ). Matijevič. Bi-Jedič. Jafcrovič, SliAkovič. Halli-hodžič. Vladič. Vukoje.
Igralci Beograda ao tudi tokrat poceni zapravili morda odrešilni točki. Imeli so sicer nekaj lepih priložnosti, ki pa so ostale neiz. koriščene. V 58. minuti je Vladič izvedel strel s kota, na žogo pa je naletel Vukoje in jo poslal v desni zgornji kot. Pri domačinih pa je naj lepšo priložnost zapravil Milenkovič. V 65. minuti je naj. prej preigral dva nasprotnikova branilca, nato pa Se vratarja Mariča. Ko praktično ni mogel več zgrešiti. Je poslal žogo visoko čez gol.	V. X.
»Željo« tretjič dobil
Željezničar : S loboda 1:0 (1:0)
SARAJEVO — Stadion na Grbanči. gledalcev 12 000, sodnik Delenč <Bg>.
STRELEC: 1:0 — Paprica (40).
ŽELJEZNIČAR: Cntanm-č. Beri jan. Scarovlah, Lužič. CUič. Mi-iJČ. S. Kojoarič. DJordjič. Papnca. Ser bo. Idlč (Baždarevič).
SLOBODA: Džvanefendič. Hadžič. Stljanovič. Gogič. Vartaževič, Mu-JeBmortč. Sarajlič. Geča. Kovačevič, rbrič (MenrAevič), flečerbego-vič.
Začetek Je pripadel domačinom. Ze v prrJi minutah so streljata tri kote. najiepžo priložnost m gol pa Je zapravil Idič. Deset minut kasneje Je Lu&ič z 10 metrov. ko Je Ul povsem sam pred
napad. U ga Peeduv, Tomič in Mandič niso uspeli zaustaviti, čeprav ao bili postavljeni v razmerju 3:2 Toda Muslin in Biagojevič sta Ula uspešnejša: Muslin Je efektno podal Blagojevlču, ki Je prodrl po desni strani ter s kakih 13 metrov zanesljivo premagal Dejanoviča. Do 16. minute' je nato Olimpija doživljala težke trenutke. V 7. minuti Je DaJano-vič ubranil strel Borovnice po nasprotnem napadu Beograjčanov, malo zatem pa sta 3e lepši priložnosti zamudila Savič in Jovanovič. Se zlasti razpoložen Je bfl Miloš Šestič, ki ga Mandič navzlic prekrškom nikakor ni uspel zadržati. Sele proti koncu polčasa Je Olimpija vzpostavila ravno-t«*Je. toda vratar Stojanovič vendarle ni imel priložnosti, da U resneje posredoval.
V drugem polčasu Je Olimpija s Elsnerjem kot dirigentom in Lalovlčem v vlogi branilca namesto Mandiča zaigrala malo bolj
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Dvakrat Lukačevič
Osijek : Vojvodina 2:0 (1:0)
OSIJEK — Stadion v mestnem vrtu. gledalcev 16.000, sodnik Aglč (Tuzla).
STRELEC:	W> — Lt*ačevič
(36). 2:0 — Lukačevič (87).
OSIJEK:	Dujhovič. Dumančcč.
Huljič. Ivfcovtč. Miljkovič. Smud-la. Rodič. J. Lukačevič (Popovič), I. Lukačevič. HUfcič. Ornja.
VOJVODINA: Svilair. Vujkov. Dlmitrič. (Sipka). Curčk*. Jakov-lievič. JurkHč. Božniek. Nfcezič, Nagv. ra*oovič. Pabri.
Tekma ni bila posebno kvalitetna Ostječani pa so se la delno oddolžili za jesensko katastrofo (0:7). Novosadčani tokrat niso imeli nStt ene resnejše priložnosti. Junak tekme Je bil Lukačevič, ki Je c dvema lepima goloma pokopal upe gostov. Najboljši pri Osijeku so bili Lukačevič. Gruja ta) Dumančič. pri gostih pe vratar Svilar.
JOSIP ILIČ
| PLAVANJE
V 66. minuti je Mitoševič v ka-aenakem prostoru gostov preigral OBLO vratarja D Jurkoviča in iz neposredne bližine bližine postavil končni rezultat. Sicer pa Je tej akciji botroval Slobodan Antič, najboljši igralec tekme. V 73. minuti sta prt skoku na žogo Rajkovič in Savič udarila s glavama: Saviča so odpeljal; v bolnišnico. Rajkovič pa glavo.
Je igral z obvezano PREDRAG PROTIC
na desni strani, potem pa poslal visoko žogo v kazenski prostor. Tam se je najbolje znašel Paprica. ki Je s strelom z glavo premagal Divanefendiča. Nogometaši 2eljezni£arja so tako dosegli že tretjo zmago v nadaljevanju prvenstva. Tekmo sl Je ogledal tudi zvezni kapetan Milan Milja-nič.	K. K.
OLIMPIJA: poudarjene slabosti
Brez enega samega krilnega napadalca in z dvema branilcema. ki Že defenzivnih nalog nista mogla opraviti zadovoljivo s dvema »odrezanunaa srednjima napadalcema in neuglašeno zvemo trojko se Olimpija ni mogla resneje upirati Crveni zvezdi, ki Je le na trenutke igrala vrhunsko. Dolge podaje v kazenski prostor seveda niso mogle biti uspešne proti nadpovprečno visoki obrambi Beograjčanov, z igro prek sredine pa Tukša. I^lovič in Petrovič tudi niso imeli poseb-mn možnosti proti Muslinu. Borovnici m Blagojeviču, ki so bili večji del tekme absolutni gospodarji sredine igrišča. Ce Je težko reči. da bi bil Balevski na primer uspešnejši kot neizkušeni Petrovič, pa Je nesporno, da bi moral mladi Elsner tekmo navzlic težkemu igrišču tudi začeti. Tudi z Elsner Jem kot dirigentom m Lalovičem kot branilcem Olimpijina Igra m bila bleščeča, na vsak način pa so oill ueleno-beUt v nadaljevanju uspešnejši.
Podrejenost Olimpije v slgne seveda ni bila presenetljiva, povsem nepričakovano pa so irdeče-belie domačine prekašali kar zadeva angažiranost. LjubiJančšni so tekmo vzeli preveč za sbiti ali ne biti«, zato Je bilo v njih07in akcijah toliko nesproščenostl. Ljubljansko moštvo ima tako ob skromni ben točk dva huda problema — močno povprečno igro in slabo psihološko stanje moštva — ki bi Ju morala v nadaljevanju prvenstva precej omiliti, če bi seveda želela ostati v ligi.
Ocene: 6 — Elsner. Pcrduv. S — Dalanovič, Iskra, Tukša, Tomič. i. Voljč. Baza. 4 — Mandič, Ameršek. lalovič, Petrovič, brez ocene — Domadenik.	FRANCI B02IC
Petrič prvi v Hamburgu
HAMBURG. 18. marca — Na mednarodnem plavalnem mitingu je naš Borut Petrič nnagal na 400 m kravl z rezultatom 4:01,00. S tem se Je oddolžil Madžaru Wladarju — tokrat Je bil drugi s 4:03,83 — za poraz na 1.500 m. Sledijo: Schhipp (ZRN) 4:03,83, Staith (Nizozemska) 4:06,78, Kovača (Madžarska) 4:09,03, Knust (ZRN) 4:09„21. Stenberge (Belgija) 4:09,82 In Pfitzer (ZRN) 4:10,10.
povezano. Zdaj Je bdi v hudih preizkušnjah tudi Stojanovič. Ja. nez Voljč je imel veliko ptroble. mov s »štopanjema žoge, toda navzlic temu tudi tri zares imenitne priložnosti. Enkrat se je zapletel, drugič zadel Stojanoviča in tretjič streljal tik mimo vrat. Crvena zvezda je močno popustila v drugem polčasu, njena igra še zdaleč ni bila tako ambiciozna kot v prvem delu. Sodnik Rebac Je bdi pri dosojanju prekrškov dokaj naklonjen Ljubljančanom, toda »zeleno-beli« tudi z njegovo pomočjo niso uspeli premagati odličnega Stojanoviča. Tudi »li bero« Danilo Ferduv je večkrat odšel v pomoč napadicem, toda zaman. Tvegana igra se je Olimpiji maščevala v 86. minuti, ko je Muslin v enem izmed nasprotnih napadov izkoristil trčenje Dalanovi-ča in Tomiča s trelom s kakih 14 metrov zadel ljubljansko mrežo. Zdal Je bilo konec vseh upanl za Olimpijo.	FRANCI BOŽIC
Učinkoviti v nasprotnih napadih
Napredak : Budučnost 1:2 (0:2)
KRUSEVAC — Stadion Mlado-sti, vreme sončno, gledalcev 30.000, sodnik Gl a vina (Klis).
SniELCI: 0:1 — Jovanovič (16), 0:2 — Radinovič (21), 1:2 — Jakovljevič (90).
NAPREDAK: Simovič, Pešterac, Babič. Rajkovič, N. Kostič, (Jakovljevič), Karamarkovič, Janja, nin (Jeftič), Jovanovič, Komlje-novič, Pešič, D. Kostič.
BUDUČNOST: Vujačič, Vlahovič, Vorotovič, V. Vukčevič, J. Miročevič, LJumovič, Radinovič, Jovanovič (Martinovič), Radonjič, Bakrač, A. Miročevič.
Titograjčani so povsem zasluženo odnesli točki. Kot kaže, so nedavni uspehi Napredka proti Partizanu in Crveni zvezdi uspavali nekatere njihove igralce. Tekmo so pričeli lagodno, kot da igrajo prijateljsko srečanje, ne pa tekmo, ki odloča o točkah in celo morebitnem obstanku v ligi-
Že v 15. minuti so navijači Napredka doživeli hladen tuš. Do žoge je prišel Jovanovič, ki Je z desne strani ostro streljal ter prvič premagal Simoviča. Po vodstvu gostov so domačini zaigrali agresivneje. Gosti so se posluževali tudi prekrškov, tako da je odlični sodnik Glavina že v prvih 20 minutah podelil tri rumene kartone. Kljub vsem prizadeva, njem domačih pa svoje terenske nadmoči nikakor niso mogli realizirati. Sele v zadnji minuti srečanja je čast Napredka rešil Jakovljevič.
RADIVOJ STEVANOVIČ
Rezultati
Olimpija : C. zvezda 0:2 (0:1) Beograd : Velež 0:1 (0:0) Osijek : Vojvodina 2:0 (1:0) Borac : Rijeka 2:2 (2:1) Radnički : Sarajevo 2:0 (1:0) Dinamo : Zagreb 3:2 (1:1) Željezničar : Sloboda 1:0 (1:0) Hajduk : Partizan 2:0 (1:0) Napredak : Budučnost 1:2 (0:2)
Lestvica
Dinamo	20	12	6	2	42:24	30	+ 18
Hajduk	20	11	S	3	36:19	28	+ 17
Budučnost	20	11	5	4	23:16	27	+ 7
C. zvezda	20	10	5	5	34:21	25	+ 18
Velež	20	9	6	5	25:18	24	+ 7
Željezničar	20	10	2	8	27:27	22	0
Sarajevo	20	9	3	8	28:31	21	— 3
Partizan	20	6	8	6	26:27	20	— 1
Radnički	r 20	4	1	5	22:21	19	+ 1
Osijek	’ 20	6	7	7	18:21	19	— 3
Sloboda	20	6	6	8	24:20	18	+ 4
Borac	20	S	6	8	25:34	18	— 9
Vojvodina	20	6	5	9	18:19	17	— 1
Rijeka	20	4	9	7	16:18	17	— 2
Napredak	20	5	7	8	24:31	17	— 7
Zagreb	20	2	10	8	20:26	14	—16
Beograd	20	1	10	9	14:30	12	—16
Olimpija	20	4	4	12	17:36	12	—19
PARI PRIHODNJEGA KOLA: KRUSEVAC: Napredak — Beograd (0:0), TITOGRAD: Budučnost — Olimpija (1:1), BEOGRAD: C. zvezda — Hajduk (0:1), BEOGRAD: Partizan — 2d jezni Car (2:2), TUZLA: Sloboda — Dinamo (0:2), ZAGREB: Zagreb — Radnički (L.-1), SARAJEVO: Sarajevo — Borac (1:1), REKA: Rijeka — Osijek (0:0), NOVI SAD: Vojvodina — Velež (lil).
II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Rezultati
Mercator : Leotar 2:1 (1:0) Rudar (L) : Proleter 2:0 (2:0) Famos : Čelik 0:0 Radnik : Iskra 1:0 (1:0) Bosna : Maribor 3:1 (1:1) Segesta : Dinamo 0:5 (0:1) Kikinda : Novi Sad 3:1 (1:0) Spartak : Rudar (V) 4:2 (1:1)
Stežka, toda zasluženo Hitija sta bila junaka
V drugem nastopu na svetovnem hokejskem prvenstvu « Barceloni skupine C je Jugoslavija premagala Francijo
BARCELONA, 18. marca — Hokejska reprezentanca Jugoslavije je preskočila morda najtežjo oviro v boju za prvi dve mesti in vrnitev v skupino B. Po ogorčenem in napetem boju je povsem zasluženo premagala Francijo. Rezultat sam pa ne pove vsega.
Naši so bili veliko boljši na. sprotnik. Francoze je kar šestkrat rešila vratnica, med najboljšimi na ledeni ploskvi pa je bil naš rojak, vratar »galskih petelinov« Stevan Marič	•
Brata Hitija sta takorekoč sama opravila težavno delo. Borbene, ostre pa tudi grobe nasprotnike sta praktično premagala sama. Dala sta skupaj kar pet golov, v najtežjih trenutkih, v drugi tretjini, ko so bili na vsaki strani
Lestvica
1. Čelik	18	9	7	2	30:15	25	+ 16
2. Novi Sad	18	7	6	5	28:21	20	+7
3. Maribor	18	7	6	5	26:19	20	+7
4. Rudar (V)	18	8	4	6	29:29	20	0
5. Proleter	18	7	5	6	30:21	19	+9
6. Leotar	18	7	5	6	26:19	19	+7
7. Iskra	18	8	3	7	23:19	19	+4
8. Bosna	18	9	1	8	25:2f7	19	—2
9. Spao^ak*	±8	8	2	8	' 24:21	18	+3
10. Radnik	18	4	10	4	111:12	18	—1
111. Dinamo	18	7	3	8	25:18	17	+7
12. Kikinda	18	6	5	7	18:21	1T7	—3
13. Famos	18	4	8	7	15:19	116	—4
14. Rudar (L)	18	6	3	9	15:30	15	—15
15. Segesta	18	5	3	10	19:36	13	—17
16. Mercator	18	6	1	11	16:33	13	—17
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Spartak — Mercator (0:2), Rudar (V) — Kikinda (0:1), Novi Sad — Segesta (1:2), Dinamo — Bosna (0:1'), Maribor — Radnik (0:0), Iskra — Famos Olfcl), Čelik — Rudar (L) (0:0), Proleter — Leotar (0:2).
SFRJ ; Francija 7:5 (2:1, 4:2, 1:2)
Palača ledenih športov, gledalcev 500, sodniki Karlsson (Švedska), Honkonen (Finska), Claut. (Italija).
STRELCI: ll:0 — G. Hiti (7), 2:0 — R. Hiti (IB), 2:1 — Des. molliens (10), 3:1 — R. Hiti (35), 4:1 — Razinger (26), 4:2 — B. Leblond 027), 6:2 — G. Hiti (28), 5:3 — Decock (32), 6:3 — Hafner (36), 6:4 — Rey (46), 0:5 — J. Leblond (57), 7:5 — R. Hiti (60).
JUGOSLAVIJA: M. Žbontar, Prusnik, Razinger, S Čap, Kovač, Savič, Šuligoj, Beravs, šuvak, Hafner, Horvat, G. Hiti, Petač, R. Hliiti, F. Žbontar, Felc, Poljanšek, Klemenc. Lep-
QpT.pl I
FRANCIJA: Marič, Durr, De. cock, Lang, Combe, Opradi, Evdokimov, Del Monaco, Vas-sieux, Fauchart, J. Leblond, Rey, Frutiger, Lussier, Galiay, Vinar d, Desmolliens, Chavan-ne, Blanchet.
KAZENSKE MINUTE: Jugoslavija 19, Francija 19.
ralcem čestitam za izjemno borbenost.«
Ivan Hegeduš, predsednik selektorske komisiiije: »Francozi so igrali precej »umazano«. Na ozkem drsališču so se bolje znašli kot mi. če ne bi imeli bratov Hitijev, bi morda celo izgubili.«
Ciril Vister, sodnik: »To je bila gotovo najboljša tekma doslej. Francozi so izjemo dobro pripravljeni. Boj je bil naporen, menim pa, da ekipi sodita v skupino B. Najboljša sta bila brata Hitija.«
Rudi Hiti: »Bolj kot nasprotniki nas je izčrpal slab led. Vesel sem zmage. Zdaj smo praktično že v skupini B.«
Gorazd Hiti: »Po visokem vod. stvu smo malce preveč popustili. Zelo borbeni, pa tudi grobi Francozi so bili trd oreh, zato se zmage še posebej veselim.«
Zdenek Blaho, trener Francije: »Skušali smo storiti vse, da bi vas zaustavili v zmagovitem pohodu proti prvemu mestu. Celo sam sem presenečen nad dobro ig. ro »trikolorov«. Priložnost se nam je pomudila prav v zadnji tretjimi, ko sta odlična brata Hitija počivala. Jugoslavija je zasluženo zmagala.«
BOJAN KAVČIČ
II. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA - ZAHOD
Točki tokrat le Vičanom
Nogometaši Mercatorja doma z borbeno igro premagali moštvo Leotarja — Velenjčani pa so že voditi v Subotici
LJUBLJANA — Slovenski predstavniki v nadaljevanju prvenstva v II. ZNL niso igrali najbolje. Izjema so le nogometaši Mercatorja, U so v boju za obstanek dosegli že drugo zaporedno zmago pred domačim občinstvom. Velenjčani so klonili v Subotici, Mariborčani pa v Visokem.
Dvakrat Poljanšek Mercator : Leotar 2:1 (1:0)
LJUBLJANA — Igrišče v športnem parku Svobode, vreme deževno, teren razmočen, gledalcev 500. sodnik Dimitrov (Kikinda).
STRELCA: lcO — Poljanšek (29), 1:1 — Curič (50). 2:1 — Poljanšek (77).	•
MERCATOR:	Popovič, Babšek,
Potočnik, Protič, Zupančič, Ser matovid, Poljanšek. Kadivnik, Boljevič, Klemenc, Zolotič.
LEOTAR:	Klimovič, Sarovič,
Matkovič. M. Ramdč, Primorec, Grabovac, Vukaštoovič, Velič (Suljkič), Zrilič, Curič, I. Ramdč,
Mercatorjevi nogometaši so tudd tokrat zadovoljili. Z dvema novima, težko priborjenima točkama nadaljujejo pot proti boljšemu mestu na lestvici. Druga zmaga na Viču ▼ pomladanskem delu pomeni seveda veliko vzpodbudo. Kajti tudi tokrat so morali »čr-
no-beli« igrati še brez treh okrepitev. Tudi tokrat pa je enajsterica pokazala, kaj vse je mogoče doseči s pravo mero voljo in borbenosti.
Domači so biild v srečanju z gosti iz Trebinja večji del tekme boljši nasprotnik, čeprav so Tre-binjci prišla v Ljubljano najmaiij po točko, jim tokrat z ve %o bolj borbenimi domačimi nogometaši ni uspelo osvojiti nobene.
Domači so hoteli že kar v prvih minutah doseči gol, da bi peč tako lažje igrali. To jim sicer ni uspelo, a po pol ure igre so svoje dotedanje napake le kronali z zadetkom. Žogo iz kota je v 29. minuti najprej z glavo udaril Boljevič, prišla je do Poljanška, najboljši mož tega srečanja pa jo je poslal mimo Kli-moviča v gol.
Drugi del so domači pričeli nekoliko manj zavzeto, pa so tako gostje po grobi Zupančičevi napaki izenačili. To je vendarle znova spodbudilo Vičane. V napad so vpregli vse sile. Najprej je imel lepo priložnost Boljevič,
nato Se Klemenc, oba strela pa Je Klimovič uspešno obranil. že v naslednjem napadu pa je domačim uspelo. V napadu je nekoliko »nerodno« deloval Poljanšek, njegov strel pa je bil vendarle presenečenje za Klimovtiča in že je bilo 2:1.
Gostje so si ob koncu sicer močno prizadevali, da bi izenačili, vendar pa je domača obramba le vzdržala vse napade.
T. P.
Domačini zasluženo Bosna : Maribor 3:1 (1:1)
VISOKO — štadion 7. aprila, gledalcev 3.000, sodnik Vlaški (Pančevo).
STRELCI: 1:0 — Nargilič (11), 1:1 — Jankovič (87), 2:1 — Bu-garin (46), 3:1 — Zečevič 83, lil-m).
BOSNA: Ištuk, Jankovič, Lukič, Bugarin, Giišič, Omanovič, H. Mura tspahič (N. Muratspahič), Zečevič, Nargilič, Mirič, Vradonac.
MARIBOR: Nalibantič, Jankovič, Fatur, Breber, Samardžija, Vuksanovič, Turčik, Radmanovič, Horjak, Prosen, Hafizovič (Dubovina).
Bosna je, čeprav oslabljena (igrala je brez nekaterih ključnih igralcev), nadigrala goste iz Maribora. Že v 11. minuti je Nargi-
lič po podaji Zečeviča z desetih metrov natančno streljal ter povedel Bosno v vodstvo. Mariborčani so izenačili v 37. minuti, strelec pa je bil Jankovič.
V nadaljevanju so domačini povsem zagospodarili na igrišču. Posledica nenehnih napadov je bil zadetek Bugarina v 72. minuti. Deset minut kasneje je bil v kazenskem prostoru Maribora zrušen Zečevič, ki je nato sam realiziral naljstrožjo kazen ter dosegel končni rezultat.
DRAGOTIN RADAN
Vodili, a klonili
Spartak : Rudar (V)
4:2 (1:1)
SUBOTICA — Mestni štadion, gledalcev 4000, sodnik Fazlagič (Mostar).
STRELCI: 1:0 — Novakovič (4), 1:1 Kustuddč (16), 1:2 — Miljkovič (49, 11-m),	2:2 Sliijepčevič
(57), 3:2 Ognjanov (72), 4:2 — On-njanov (83).
SIPARTAK: šuica, • ILoševič, Vukovič, Kapetan (Jakovljevič), Muči, Djuran, Novakovič, Slijepčevič, Dragojevič (Rafai), Miranovič, Ognjanov.
RUDAR: S. Vukovič, Oruč, Dju-rič, Rusmir, Vlajič, Raukovič, šuica, Kikač, Mujič (Klamfer), Kustu-dič, Miljkovič.
Igra, ki sta jo pokazali moštvi, je bila v prvem dedu precej raztrgana in nezanimiva, oba zadetka pa sta bila dosežena iz povsem nenevarnih položajev. Igralci su-botiškega Spartaka pa so takoj po odmoru doživeli pravi šok, ko so Velenjčani povedli z 2:1. šele potem, ko so v 57. minuti izenačili, 1 je postalo srečanje zanimivejše. Tako gostje kot domačini so zaigrali hitro. Več priložnosti, da zatresejo mrežo nasprotnika, so imeli SUibotičani, ki so dve tudi izkoristili, medtem ko tretje, ki jo je imel v zadnjih sekundah Ognjanov, niso uspeli, žoga je namreč zadela samo vratnico.
PETAR KRMPOTDC
SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA__________
Na vrhu vse po starem
V 15. kolu slovenske nogometne lige najuspešnejši domači na »vzhodu«, gostom na »zahodu« pa le štiri točke
skoraj po pet minut le po trije igralci in vratarja, sta nosila .najtežje breme. Gorazdu se je celo posrečilo premagati Mariča, ko je imela Jugoslavija na ledu le štiri može, Francozi pa pet. Prav njuna borbenost je vlila moči v sklepnih trenutkih, v zadnji tretjini, ko se je tehtnica vse bolj in bolj nagibala na stran Francozov. Oba, utrujena od velikih naporov, na slabem, hrapavem ledu, sta v tretji tretjini nekoliko več počivala. Toda tudi soigralci so se srčno borili, vzdržali hude pritiske Fran. cozov’ med katerima sta se še posebej odlikovala Kanadčana Lussier in Galiay.
Gledalcev je bilo sicer malo, a tistim, ki so prišli, gotovo ni bilo žal, saj so videli odličen, hiter, oster in kombinatoren hokej. »Modri« so s prikazano igro upra. vi čili kandidaturo za prvi dve mesti.
Izjave
Boris Svetlin, zvezni trener: »Vedel sem, da bo boj trd. Francozi so igrali izvrstno. Bolj kot nam jim je ustrezal mehak in hrapav led. Menim, da smo preskočili eno, če že ne najhujšo oviro za vrnitev v skupino B. Ig-
Kalinič in Perkučšnova prvaka
Sklep po DP v namiznem tenisu: na SP deseterica
BEOGRAD, 18. marca — Le. tošnje (33.) prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu je bila zadnja preizkušnja naših najboljših pred bližnjim svetovnim prvenstvom y Pjongjangu.
Novi državni prvak, 21-letni Subotičan Zoran Kailinič, je pokazal najboljšo formo in je zasluženo zmagal v Beogradu. Dosedanji prvak Zoran Kosa-novič je izpadel v četrtfinalu z Juhasom, ki je bil prijetno presenečenje prvenstva. Antun Stipančič je dosegel z uvrstitvijo v finale to, kar ta čas največ zmore.
V ženski konkurenci so slavile igralke Proleterja iz Čoke. Palatinuševa in Perkuči-nova, ki sta igrali v treh finalih, sta klubu prinesli tri naslove
Strokovni svet namiznoteniške zveze je sklenil, da bo Jugoslavijo na SP zastopalo šest igralcev in štiri igralke.
Novi prvaki Jugoslavije — moški — posamezno:	Zoran
Kalinič (Spartak), ženske: Er-žebet Palatinuš (Proleter), moški pari:	Zoran Kosanovič
(JLA) — Milivoje Karakaševič (Pšrtizan), ženski pari: Erže-bet Palatinuš — Gordana Per-kučin (Proleter), mešani pari: Zoran Kalinič (Spartak) — Gordana Perkučin (Proleter).
Italija	2	2	0	0 24:4	4
Jugoslavija	2	2	0	0 17:5	4
Španija	II	1	0	0 7:1	2
Francija	2 10 1 8:7 2
J. Koreja	2	1	0	31 10:13	2
Bolgarija	10 0 1 0:3 0
V. Britanija	2	0	0	2 6:21	0
Avstralija	2	0	0	2 4:02	0
Dosedanji rezultati
FRANCIJA : BOLGARIJA 3:0 (1:0, 0:0, 2:0)
ITALIJA : V. BRITANIJ/
12:0 (3:0, 4:0, 5:0)
ŠPANIJA : J. KOREJA 7:1 (2:1, 1:0, 4:0)
ITALIJA : AVSTRALIJA 12:4 (3:1, 6:0, 3:3)
J. KOREJA : V. BRITANIJA 9:6 (2:2, 4:3, 3:1)
Jutrišnji spored: Fnamcilja — Avstralija (11), V. Britanija — Bolgarija (115), Jugoslavija — Južna Koreja 016), Španija — Italija (01D.
Romuni
štirikrat
prvi
Na 24. Balkanskem krosu Zdravkovič najhitrejši med mlajšimi člani
PRIŠTINA, 18. marca —- Na J letošnjem balkanskem krosu, s katerim se je začelo praznovanje petdesetletnice prvih balkanskih iger, je sodelovalo 127 atletov in atletinj iz . vsah balkanskih dežel, štiriindvajseti kros je prinesel največ uspeha reprezentanton Romunije, ki so slavili kar v štirih od skupno petih konkurenc. Najuspešnejši Jugoslovan je bil Dragan Zdravkovič, ki je zmagal med mlajšimi člani na 8 kilometrov dolgi progi. V tej konkurenci je tudi med ekipami zmagala Jugoslavija.
Na najdaljši, 12 km dolgi progi, je bil najhrtrejši Romun Ilie Flo-roiu s časom 36:48,4, medtem ko je bil prvi Jugoslovan Stanko Lisec peti. Med mladinkami je na 2000 m slavila Eugenia Nicola (Romunija), medtem ko je bila njena rojakinja Puicova najhitrej-ša pri članicah, ki so morale preteči 4000 m. Uspeh romunskih te. kačev je dopolnil še mladinec Gyorgy v teku na 6000 m.
REZULTATI — MLADINCI:	1.
Gyorgy (R)	18:00,4, 2. Rozman
(J) 18:114,8, 3. Constatin (R) 18: 21,4, 4. Miklavžina (J) 18:28,8, 22. Jutršek (J) 19:34, ML. ČLANI: 1. Zdravkovič (J) 24:18,0, 2. Ayazi (T) 24:25,1, 3. Alexandry (R), . . . 5. Arzenšek 24:39,6, 10. Peternel, 25,07,1, 17. Pokrajčič 25:44, ČLANI: 1. Floroiu (R) 36:48,4, 2. Sadik (T) 37:03,2, 3. Georgye (R) 37:09,0, 5. Lisec 37:13,4, 9. Kuz-manovič 37:56,2, 13. Vulovič 38:
19.0,	Svet 38:45,4, 23. Ukič 39:03,0, MLADINKE: 1. Nicola (R) 6:31,4, 2. Mustata (R) 6:31,8. 3. Averko-vič (Bol) 6:33,2 ... 6. Marčič 6: 37,8, 7. Gabrilo 6:40,0, 17. Savič 6:59.2, 17. Fras 7:02,0, ČLANICE: 1. Puica (R) 13:31,2, 2. Fita 13:
32.1,	3. Jacob (vse R) 13:37,0, 7. Burderla 14:14, 8. Pergar 14:19,2.
Vabilo za nove atletske sodnike
Elsner na konferenci NZJ o krizi nogometa
BEOGRAD — «Ta 8. konferenci NZJ so sprejeli Miljaničev srednjeročni program dela, kot aneks pa bodo vanj vključili tudi nekatere pripombe nogometne zveza BiH. Ljubljanski strokovnjak Brane Elsner je govoril o krizi nogometa in o razmerah, ki jo pogojujejo. Predlagal je, da naj bi spremenili pravilnik o strokovno-pedagoškem delu ter da bi proučili možnost za organiziranje zveznega, mladinskega tekmovanja. Zavzel se je za ustanovitev centra za napredek nogometa ter da bi znanstveno raziskovalnemu delu posvetili več pozornosti.
Na seji IO NZJ pa so odločili, da bo o tekmi Rijeka — Dinamo v zvezi s primerom Tomič vnovič razpravljala komišija za pritožbe, ki je jeseni sklepala brez kvruma.
tuja Nogometna prvenstva
Italija
RIM — V 22. Mu italijanskega prvenstva so bik doseženi naslednja izidi: Ascold : Perugia 0:0, Ataianta : Verona 1:0, Avelano : Bologna 0:0, Fiorentina : Catan-zaro 1):1, Inter : Milano 2:2, Ju-ventus : Napdlii li:0, Lanerossfi. : Torino 2:2, Roma :	Lazio li:2.
Vrstni red:	Milano 34, Perugia
31, Torino 30, Enter in Juventus 28, Lazio 24 itd.
T1N9
1
I ŠPORTNA napoved
Dvanajst pravilnih
1.	Beograd : Velež	2
2.	Osijek : Vojvodina	1
3.	Borac : Rijeka	0
4.	Radnički : Sarajevo	1
5.	Dinamo : Zagreb	1
6.	željezničar : Sloboda	I
7.	Hajduk : Partizan	1
8.	Napredak : Budučnost	2
9.	Bosna : Maribor	I
10.	Segesta : Dinamo V.	2
11.	Tikveš : Teteks	0
12.	Jedinstvo BP : Rad	Xi
II. ZNL
Visoka zmaga Vardarja
BEOGRAD — V 18. kolu El. ZNL — vzhod so dosegli naslednje izide:	Budučnost :	Trepča
0:1, Galenika : šumadija 1:1, Vardar : Radnički (P) 4:0, Majdan-pek : Borac 0:1, Sutjeska : Linija 2:2, Tikveš : Teteks 0:0, Radndč-w llll%w	ki (K) : Dubočica 3:0, Jedinstvo
r.**''1 : Rad 2:0. Vrstni red: Vardar 27, zeteH_ delati izpit i	27, RaduieM (K) 33, Ga-
lenika 19, Borac 19, Radnički (—6) 18, Majdanpek 17, Sutjeska 16, šumadija 14, Rad 14, Teteks 18, Lirija 18, Jedinstvo 13, Tikveš 111, Budučn ost 7.
Vsem, ki bd za atletskega sodnika, sporoča zbor atletskih sodnikov Ljubljana, da se lahko prijavijo za dvodnevni tečaj; začel se bo 20. marca ob 17. uri v hali Tivoli. Prijave in informacije:	Anton Majcen, Ra-
šiška 3, Ljubljana, tel. 262-671 (služba) ali tel. 555-376 (doma).
Krki »turni’" mladosti«
TOMIN —- V športni dvorani šolskega centra Vojvodina je ŠŠD OŠ v Spodnji Idriji priredil ženski rokometni »turnir mladosti«. - Po pričakovanju so zmagale igralke Krke pred Ljubljano. Najboljša igralka turnirja je bila Mira Dimi-trovič (Krka), najboljša vratarka Majda Gruden (Eta), najboljša strelka pa Joža Pinoza (Ljubljana).
REZULTATI:	Eta :	Mlinotest
9:7, Krka : Ljubljana 12:7, Ljubljana : Eta 12:9, Ljoibljana : Mlinotest 11:8, Krka : Mlinotest 13:6, Krka : Eta 17:4; vrstni red: 1. Kirka, 2. Ljubljana, 3. Eta, 4. Mlinotest.	MARJAN KLAVORA
Slovenija pred BiH in Makedonijo
2ABLJAK, 18. marca — Tu je bil tek na 20 km v okviru tekmovanja za jugoslovanski smučarski pokal. Ekipno je zmagala Slovenija pred BiH in Makedonijo.
Rezultati: Lanišek (Sl) li:C9,49, Nenkovič (BiH) 1:10,50, Kunaver (Sl) 1:11,53, Jovanovski (Mak) 1:12,111, Kovačič (Hr) 1:12,57.
Skupni vrstni red: Kunaver (Sl) 1262, Danevski (Mak) 1636, Vuči-čevič (BiH) 1847, Jovanovski (Mak) 21999, Kovačič (Hr) 2217.
TRŽIČ — Na tekmovanju z zračno puško za ženske so bile med 24 udeleženkami najboljše Krevu-sova 166 krogov, šterova 138, Perkova 134 itd.	N. A.
LJUBLJANA, 18. marca — Droga prvenstvena nedelja za spomladanske točke v republiški ligi ni prinesla nobenih bistvenih premikov, kajti na vrhu lestvic sta še naprej Mura in Obala, ki je v gosteh edina osvojila ves izkupiček. Sicer pa ima ta enajsterica v Slovanu nevarnega zasledoval-ca, ki Je v Ajdovščini remiziral. Enako Je uspelo še Kamniku, medtem ko’ so bili domači v vzhodni skupini popolni gospodarji, tako da so 'gostje ostali čisto praznih rok.
dobro igro presenetili majhen krog svojih navijačev. Šmarčani so biU nekoliko boljši le v prvih desetih minutah, ko je tudi njihov napadalec Prašnikar zapravil dve, tri lepe priložnosti za zadetek. V 87. minuti je bil zaradi grobe igre izključen gostujoči igralec Golob.
KAREL JUG
SNL — vzhod
NI BIL GOL — Ljubljanski vratar Dalanovič se je zataknil ob mrežo, igralci C. svezde pa so se že veselili zadetka. Sodnik je odločil, da doga ni bila prek črte, kar Je razvidno tudi iz posnetka.	Foto: Janez Zrnec
Kladivar : Šmartno 4:2 (1:0)
CELJE: 1:0 — JoSt (40), 1:1 — Prašnikar (57),	2:1	— Kokotec
(73). 3:1 — HasanbaSič (83), 4:1 — Skrbinek (87), 4:2 — 2alig (90, 11-m).
KLADIVAR: Emeršič, Zupid, A. Seve. Naprudndk, Jurečič, Serifih, Jošt (L. Bevc). Hasanbašlč, Skr-binek. Savič, Kokotec.
ŠMARTNO: P. Podgoršek, Pod-vratnSk (Kodre), Frangeš, Nežmah, Omladič, A. Podgoršek, 2allg, Hu-dartn (Kregar), Deželak, Prašnikar, Golob.
V domačem derbiju so Celjeni z
Mura : Lendava 3:0 (1:0)
MURSKA SOBOTA — Igrišče Mure, oblačno, gledalcev 1500, sodnik Barun iz Maribora.
STRELCI:	1:0 Nagy (20.), 2:0
Rous (74.),	3:0 Kranjc, Hozjan,
MURA: Ribaš, Kranjc, Hozjan, Savelj, Serkezi I., Horvat, GaŠ-par, Ivanič (Ratko), Nagy, Seb-jan, Rous (Serkezi n.).
LENDAVA:	Bojnec, Clnč, Za-
kojč, David, Dominko, Balažič,
Kasaš, Tratnjek, Banotaj, Hozjan
Pomurski derbi, ki je pritegnil (Gonter), Pal (Marton). rekordno število gledalcev, se je končal s prepričljivo zmago Sobočanov, čeprav sam potek igre tega ni obetal. V prvem polčasu so imeli pobudo domačini in to tudi izkoristili.
V drugem polčasu so gostje nekaj časa napadali in si prav tako ustvarili lepo priložnost za izenačitev, ki pa je niso izkoristili. V 65. minuti je bil izključen igralec Mure Nagy, številčne premoči pa Lendavčani niso izkoristiti. Domačini so z 10 igralci v findšu dosegli celo še dva zadetka.
F. MAUČEC
Drava : Rudar 4:1 (2:0)
PTUJ —štadion Drave, gledalcev 200, sodnik Vugrinec (Kamnik).
STRELCI: 1:0 — Matič (6), 2:0 — Emeršič (24), 2:1 — Brečko (59), 3:1 — žgeč (76), 4:1 — Čeh 8(3).
DRAVA: Simonič, Malek, Strelec, Matič, S. Trlep, Mazera (Skok), Emeršič, Čeh, M. Trlep, Hvalec, Zgeč.
RUDAR; čamer, Marjan (Šoten šek), Jereb, Anfildč, Živkovič, Riž nar (Dornik), Sivka, Kolenc, Breč-
ko, Drnovšek, Klanjšek.
Drava je tokrat zaigrala zelo dobro. Napadalna in obrambna vrsta sta bili dobro povezani, pa tudi napadalci so bili dokaj uspešni. Domačini hi lahko zmagali še z višjim rezultatom, če ne bi bilo v vratih Rudarja odličnega čamerja.
MILAN ZUPANC
Unior : Litija 3:1 (1:0)
SLOVENSKE KONJICE — Igrišče Dravinje, gledalcev 260, sodnik Cvirn (Mb).
STRELCI: 1:0 — Kmetec (34), 1:1 — žust (52), 2.il — Frelož-ndk (75, 11-m), 3:1 — Perič (88, 11 m).
UNIOR: Matul, Goričan, (Ven-ko), Vrbovšek, Penič, Polegek, Koren, Videčnik, Koražija, Kmetec, Preiožndk, Krajnc.
LITIJA: Kosmač Šinkovec, Jovanovič, Volk, Vidic, Tomše, Žust, Kos, (Klančar), Gorišek, Pucelj, Cilenšek (Tišler).
čeprav je ekipa Uniorja nastopila v nepopolna postavi so domači zanesljivo zmagali. Priložnosti za zadetek je bilo še precej, vendar sta zaplete dobro reševala Kosmač in Vidic.
STANE ZULE
Železničar prost
1.	Mura
2.	Rudar
3.	Unior
4.	železničar
5.	Lendava
6.	Drava
7.	Šmartno
8.	Litija
9.	Kladivar
13 8 3
13	7 3
14	5 4 13 4 5
13	5 3
14	4 5 14 4 4 13 3 5 13 2 4
2	32:9
3	24:12 5 17:23
4	14:11
5	18:21
5	15:18
6	14:24 5 13:16 11
7	13:25 8
PARI PRIHODNJEGA KOLA (vzhod):	Litija — Drava (0:1)
Rudar - Mura (0:2), Lendava — Kladivar (li:0), Železničar — Šmartno (0:0), prost Unior.
SNL — zahod
Primorje : Slovan 0:0
AJDOVŠČINA — Igrišče Primorja, gledalcev 300, sodnik Jerman (Koper).
PRIMORJE: Valič, Žigon, Žgavec, Prezelj (Mikuž), Fučka, Do-ljak. Močnik, Rutar, Samec (Žorž) Žižmond, Batagelj.
SLOVAN:	Oblak, Hegler, Dre-
venšek, Bagarič, Kralj, Kolarič, Jur j ec, Djekič, Pribac, Radakovič (Maver), živkovič.
Na težkem in razmočenem igrišču sta moštvi prikazali dokaj dober nogomet. Gostje so bili tokrat nekoliko boljši nasprotnik. pri domačih se je izkazal vratar Valič, ki je večkrat odlično posredoval. V moštvu Primorja je imel v prvem delu naj lepšo prL ložnost Doljak. Pri gostih je bil najboljši Djekič.
BOŽO KOTNIK
Tabor : Obala 1:3 (0:1)
SEŽANA — Igrišče Tabora, gledalcev 400, sodnik Novoselec (Lj).
STRELCI: 0:1 — Vrkič (20), 0:2 — Kolarec (52), 1:2 — Železnik (63), 1:3 — Ipsa (83).
TABOR—JADRAN:	Žiberna, E.
Mujkič, Lah, Slavkovdč, Pirjevec, Abrafn, A. Mujkič, Bezek, Pahor, Malkoč, Železnik.
OBALA:	M. Kocjančič, Kaliga-
rič, P. Kocjančič, Kolarec, Gregorič, Gustinčič, Vrkič, Ipsa, Jakopič, Žlogar, šukljan.
Domačini so povsem razočarali. V njihovi sredini velja pohvaliti edino odličnega vratarja Žiberno, ki je preprečil še hujši poraz.
STOJAN LAVRENČIČ
Ilirija : Vozila 4:2 (2:0)
LJUBLJANA — štadion Ilirije, gledalcev 50, sodnik Ceh (Mb).
STRELCI: li:o — Sladojevič (18, 11-m), 2:0 — Kodenc (30), 3:0 — Sladojevič (66), 4:0 — Kifcomid (68), 4:1 — Vičič (79), 4:2	—
Birsa (86).
ILIRIJA:	Kranjec (Kutnar),
Aljaž, Srebrnjak, Hercigonja, Hribar, Kitoniič, Sladojevič, Mohorčič, Kolenc, Stanko, Čampa.
VOZILA: Trampuž, Mičič, Perčič, Merljak, Krivi č, Bratknč, Žigon (Birsa), Kavčič, Magajna (Rija- . vec), Pisk, Vičič.
Ljubljančani so povedli nepričakovano visoko. V prvem delu so imeti Novogoričani vrsto lepih priložnosti. Med drugim so dvakrat zadeli tudi prečko. 25 minut pred koncem so gostje potem dosegli dva gola.	Z. F.
Dolenjska : Kamnik 1:1 (0:0)
Kranj prost
SNL ZAHOD
1.	Obala
2.	Slovan
3.	Primorje
4.	Vozila
5.	Ilirija
6.	Kamnik
7.	Tabor
8.	Kranj
9.	Dolenjska
13	8 3 2 24:9 19
14	6 5 3 29:14 17 13 6 4 3 20:16 16
13	5 6 2 18:14 16
14	6 3 5 20:15 15
13	4 4 5 14:23 12
14	3 3 8 11:22 9 13 2 4 7 10:21 8 13 1 6 6 14:26 8
PARI PRIHODNJEGA KOLA (zahod): Vozila — Tabor (1:0), Obada — Dolenjska (1:1), Kamnik — Primorje (0:3), S cvan — Kranj (>M0, prosta Ilirija.
Rezultati
Jugoplastika : Iskra Olimpija 122:114(59:51) Borac : Partizan 93: 101 (46:46)
Zadar : Metalac 94:88 (39:38)
Cibona : Radnički LMK 96:88 (41:43)
Beko : Kvarner večerna tekma C. zvezda : Bosna nočna tekma
Lestvica
Partizan	20	16	4	2026:1870	32	+ 156
Jugoplastika	20	15	5	1988:1817	30	+ 169
Gibone	20	15	5	1873:1716	30	+ 127
Bnaa	19	13	6	1814:1737	26	+ 77
Borac	20	U	9	1880:1881	22	— 1
Radniari LMK	20	10	10	1965:1956	20	+ 9
Zadar	as	8	12	1920:2024	16	—104
Iskra Olimpija	20	7	13	1794:18)«	14	— 92
Crvena zvezda	19	7	12	1701:1807	14	—106
Metalac	30	6	14	1834:1801	12	— 67
Kvarner	19	5	14	1807:1859	10	— 59
Beko	19	5	14	1672:1788	10	—11$
Pari prihodnjega kola
ZADAR: Zadar — Beko (83:111)
VALJEVO Metalac — Crvena zvezda (90:80) SARAJEVO Bosna — Jugoplastika (81:89) LJUBLJANA: Iskra Olimpija — Gibona (96:116) BEOGRAD: Radnički LMK — Borac (99:110) BEOGRAD: Partizan — Kvarner (109:101)
ODLOČIL TEKMO — Duje Krstulovič (13) je bil tudi tokrat najboljši na igrišču.
ZKL - MOŠKI_____________________________
Najslabša igra starih rivalov na splitskih Gripah do sedaj
Košarkarji Jugoplastike premagali Iskro Olimpijo s 122:114 (59:51) — Najboljši igralec tekme Krstulovič —Oboji brez obrambe — Razočarani navijači
SPLIT — Se nikoli v zgodovini Jugoslovanske koiazke ni Mio tako slabe tekme med tema nasprotnikoma kot tokrat In v Splitu menda ne pomnijo, da bi se na tribunah zbralo tako malo gledalcev. Kljub temu pa Je bila ▼ prvih desetih minutah tekma ie nekoliko zanimiva, kajti kazalo Je, da kaaijo Ljubljančani pripraviti prvovrstno presenečenje.
S čvrsto igro ▼ obrambi in z natančnimi meti Papiča, Vu-jačiča, Subotiča, Jelovca ln Pipana so gostje povedli s 35 : 32. Nato pa so Splitčani vendarle zaigrali agresivneje in po pičlih treh minutah preobrnili rezultat v svojo korist (44 : 37).
Tudi po odmoru so Ljubljančani nekaj časa držali korak z domačini. V 23. minuti so izenačili (61 : 61). Tedaj pa se je v splitski ekipi razigral Duje Krstulovič. Bil je neraz-
Šibenik : UMA Maribor 100:91 (62:46)
ŠIBENIK — Dvorana Ivo Lola Ribar. g:«iaic«v 2.000, sodnika Dobojlič (Sa) ta DioniagLČ (TU).
ŠIBENIK: Zorič 2 (2:2). Peta. ni 77 (1:1). Usmili 2 (2:3), Ma reija 22	(4:4). Šaril 11	(ki),
Babič 2, Hvalica 34 (8:10).
TIMA MARIBOR:	Jakovljevič
30 (2:2). Mirt 6, Vezjak 10, Su-nara 3« (0:2), Vujsčil 11 (lcl). Dobrin 8, Pnbanovlč 2.
Izredno zanimiv dvoboj Je Snel dva povsem razučna polčasa. Mariborčani so v 3. mmuta poved-H (10:8) ta nato Se nekaj .lasa držala korak s domačimi igralci. Ko pa so ti zaigrali agresivneje, so se gostje predtd m domači so dosegli nedoseir.jlvo prednost. Toda takoj po odmoru J* prišlo do preobrata. Mariborčani so bdi mnogo bol s:, med njim: pa Je blestel Sunara. Zmanjšal sr razliko na vsega pet uočk, ko pa Je bU zaradi nešportnega izpada pet minut pred koooem izključen njihov trener, so njihovi upi spla-
JOSIP D RENSKI
rešljiva uganka za ljubljansko obrambo in ob dobri pomoči Jerkova in Macure nezadržno polnil nasprotnikov koš (81:71). Se zlasti boljši so bili Splitčani med 30. in 33. minuto, ko so tudi dosegli najvišjo prednost na tej tekmi — 20 košev (97 : 77). Ko je že kazalo, da bodo Ljubljančani doživeli pravo katastrofo, so se ti spet zbrali in Danevova . ekipa je prek razigranih Papiča, Jelovca in Subotiča štiri I minute pred koncem tekme
Libela : Monting 79:77 (45:44)
CELJE — Telovadnica TSC, gledalcev 500, sodnika Markov in Muder-zavič (oba (Sa).
LIBELA:	Hauptman 6, Golc
16, M. Sagadin 4, Tovornik 4, Polanec 26, Pongrac 2, Rozman 4, Subotič 2, T. Sagadin 16.
MONTING: Sulimanovič 12, Ka-uzlarič 12. Zrnič 18, Topič 4, Nikolič 12, Cutura 11, Filipan 8.
V enakovredni igri, v kateri sta se ekipi nenehno menjavali v vodstvu, so bili domačini v finišu uspešnejši. Se v 39. minut: je bal rezultat 77:76, vendar gostje niso uspela v »ključnih metih.
Polanec, Tone Sagadin in Godec so bili najuspešnejši v zmagovalni ekipi, pri gostih pa Cutura in Zrnič.
KAREL JUG
Ilirija-Slovan : Jug 99:74 (46:30)
LJUBLJANA — Dvorana na Kodeljevem, gledalcev 100, sodnika Terzič ta Raspudlč (oba Sarajevo).
znižala razliko na vsega pet točk. če ne bi gostje v finišu napravili nekaj odločilnih napak, bi Splitčani kaj lahko ostali praznih rok ...	*
Sicer pa je bil ta dvoboj na povprečni ravni, brez pravih akcij in gledalci ga bodo bržkone kmalu pozabili.
Izjave
• MATAN RIMAČ, trener Jugoplastike:	»Oboji smo
igrali brez kakršnekoli psihične obremenitve in smo se usmerili bolj v napad kot pa v obrambo. Čudi me, zakaj ima Iskra Olimpija tako skromno bero točk. Izgleda, da jo motivirajo le velike ekipe ...«
ILIRUA-SLOV AN:	Suvorcrv 6,
Brodnik 26, Nele 6 (2:3), Pater-nost 6, Lorbek 8 (2:3), Krušil 19 (5:6), San tol j 14 (4:7), Sivka 14 (2:3).
JUG: Jejina 12 (2:5), Jozovič 21 (5:6), Butdgan 6 (2:2), Paskojevič 4, Stojanovič 12 (6:7), Ivanišin 5 (1:3), Sučevič 12. Mušan 2.
Ljubljanski košarkarji so tokrat zlahka zmagali in si tako dve koli pred koncem prvenstva tudi za. gobovili obstanek v ligi.
Potem, ko so gostje iz Dubrovnika odlično začeli, je bilo pričakovati zanimiv obračun. Drvaričev! varovanci pa niso dovolili presenečenja in so z odlično igro Že v prvem polčasu povedli s 16 točkami. Tudi v nadaljevanju so domači igralci popolnoma onemogočili nasprotnika v igri pod košema in zasluženo slavili. Posebej sta se izkazala Brodnik in Kru-šič.	ZDENKO FAJDIGA
Sloboda : Dalvin 125:91 (69:42)
Oriolik : Alhos 111:108 (97:97, 55:46) Željezničar : Drina
»DUJE KRSTULOVIČ: najboljši igralec tekme: »Do točk smo prišli mnogo lažje, kot smo računali. Zal smo razočarali gledalce, saj jim nismo pokazali nič lepega.«
» ŽELJKO JERKOV, kapetan Jugoplastike: »Le tedaj, ko so Ljubljančani ogrožali naše vodstvo, smo zaigrali kolikor toliko dobro, sicer pa smo bili pod našo ravnijo, ostali smo dolžniki našim gledalcem.«
» IVO DANEU, trener Olimpije: »Splitčani so bili boljši v napadu, preskakovali so nas, dobro pa so Jim uspevali tudi protinapadi. Huda nasprotnika pod koši smo imeli tudi v Krstulovidu in
Jugoplastika : Iskra Olimpija 122:114 (59:51)
SPLIT — Dvorana na Gripah, gledalcev 1.000. sodnika Srdoč (Reka) ln Gusar (Zadar).
JUGOPLASTIKA: Tudor 8, Jerkov 19 (5 : 6), Macura 14 (4:4), Vilfan 30 (4:4), Dukan 14 (2 : 3), Bradič 4, Krstulovič 33 (5 : 9).
ISKRA OLIMPIJA: Papič 26 (6 : 7), Vujačič 10 (0 : 2), Subotič 24 (6 : 7), Jelovac 28 (2:2), Pipan 20 (4:6), Križnar 4 (2 : 3).
Jerkovu. Toda kljub temu bi morda lahko kaj iztržili, če le ne bi v odločilnih trenutkih napravili preveč napak.«
» VlfJKO JELOVAC. kapetan Iskre Olimpije: »Ta nezanimiva tekma ni bila niti na poprečni ravni. Vedno, kadar nam je uspelo zmanjšati razliko, so Splitčani zaigrali mnogo bolje in nam ušli. Najboljši je bil Krstulovič.«
» JOŽKO PAPIČ: »Borili smo se, kolikor smo se mogli, a kaj, ko je bila Jugoplastika mnogo boljša, čeprav je v igro vložila le toliko moči, kot je bilo potrebno.«
JOKO SVALINA
ZKL MOŠKI - ZAHOD
Pomembni točki Libeli
Celjani premagali Monting, Ljubljančani pa visoko dubrovniški Jug — Dober odpor Mariborčanov v Šibeniku
SKL - MOŠKI
Branik je ostal na vrhu
Mariborčani zmagali v Metliki in obdržali prednost — Rudar premagal Domžale, Ježičanj pa ekipo N. mesta
Litlja-Zagorje : Kraški zidar 61:62 (35:34)
ZAGORJE — Tetaradnlca OS Irmo« Skvari«, gledalcev ISO, sod-taka Plevnta :LJ) m Inkret (Mb).
LITIJA—ZAGORJE: Javoršek 76. Koa 16. Gričar 3. Omahne 17.
KRAŠKI ZIDAR: Krt 3. Novak *. Brraec 36. Bajc 2. Strnad 88. Kobe M. Tavčar :o.
Vae do 30. minute Je bila tek ma lamelen«, nato pa so si do-ma&m prUgrmli 9 točk prednosti.
[
PLAVANJE
Novi rekordi na DP
BEOGRAD — Na letošnjem mn •kem drla vnem mladinskem prven •tTU v piavacju v 35-m baaeu Je bilo doseženih mnogo	a m.
sultatov ta tudi državnih rekor-do*. Seperonieva Je dosegla nov anaoiutal državni rekord na 400 m kravl • 4:37,57, Mini leva mladinski rekord na 100 m delfin s 1:08.46. RodiAeva mladinski državni ln absolutni slovenski rekord na 100 m prsno s 1:16.50. Miran Kos pa absolutni slovenski rekord na 100 m hrbtno s 1:00.71
Toda stabo so nadaljevali ta go. at Je so dosegu pomembno zmago.
HARI JELNIKAR
Ježica : N. mesto 57:51 (28:25)
LJUBLJANA — Dvoran SRC, gledalce* 100, sodnika Kveder (2el) ta Stvarnik (Saš).
JEZICA: Premrl 19. Vuječll 10. Jesta 16. Lebar 10. Botovič 3, NOVO MESTO: P. Seničar 3. OerkovnJc 4. Munih 9. Kovačevič 6. Ivančič 6. S. Seničar 9. Zupe-vec H. Plantan 4.
Ekip! sta igrah previdno, saj so metati običajno šele na koncu dovoljenega časa za napad Gostje so voditi vse do zaključka polčasa, ko so domačtal povedi!.
Y nadaljevanja so gostje ponovno povedli, toda po ogorčenem boju so bdli domačin! uspešnejši.
BOJAN MIKEC
Triglav : Fructal 70:60 (39:28)
Beti : Branik 80:96 (44:47)
Rudar : Domžale 98:90 (53:41)
1.	Branik
2.	Ježica
3.	Domžale
4.	Kraški zidar
5.	Novo mesto
6.	Triglav
7.	Fructal
8.	Beti
9. Litija-Žagarje
U92 11 8 3 lil 7 4 11 7 4 11 6 5 11 5 6 U56 11 3 8
1011:895 18 892:845 16 1147:1004 14 938:993 14 904:875 12 822:842 10 965:1004 10 922:974	6
10. Rudar
11 3 8 lil 2 9
873:900
806:958
15V
^TtAlSAVTO POSTOJNA^
»TRANSAVTO« Postojna, n. sol. o. Postojna
TOZD Tovorni promet
razglaša dela in naloge:
disponenta v poslovalnici L]ubl]ana
Pogoji za opravljanje objavljenih dri in nalog so naslednji:
—	končana Štiriletna srednja Sola prometne ali ekonomske smeri z znanjem strojepisja
—	občasno delo na terenu, zaželen izpit »B« kategorije
—	najmanj 3 leti delovnih Izkušenj pri opravlja nju takih ali podobnih dri ln nalog
Rok a prijavo je 15 dni po objavi oglasa
Prijave sprejema kadrovska služba DO. Prijavi naj kandidati priložijo kratek življenjepis z opisom dosedanjega dela ter dokazila o izpolnjevanju pogojev.
Vabimo k sodelovanju!	3411
	
	
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21. 3.): Kraški zidar — Rudar, Domžale — Beti, Branik — Ježica. Novo mesto — Triglav, Fructal — Litija-Zagorje.
LESKOVEC — V prijateljski rokometa:	tekmi ženskih ekip
so Novomeščanke premagate Olimpijo s 33:16. Največ gotov za N. mesto so dale Mršnik 7, D. štrukelj 5. Koetanišek ta Dmt-rovč po 4. ra goste Srpan 5. Cuderman, Jemejec ta Kacin po 3 itd. Sodita sta Erjavec ta Kobe-*lč (oba N. m.).
S. D.
LJUBLJANA — V derbiju ljubljanske kegljaške lige Je Gradis premagal Slovenija ceste s 5396:5116. Najbolj« rezultat je z 925 keglji dosegel Kačič.
B. B.
ZENSKA SUPERIJGA
Bosna le dobila v gosteh
Sarajevčanke so zanesljivo premagale Revijo • Večina nočnih tekem
Revija : Bosna 47:65 (22:30)
2el]ezničar : Iskra Olimpija nočna tekma Univerzitet: Monting nočna tekma Partizan : Voždovac nočna tekma C. zvezda : Ml. Krajišnik nočna tekma
C. zvezda	16
Monting	16
Bosna	17
Iakra-Ohmpdja 16 Voždorac	16
Partizan	16
Univerzi tet (-2) 16
Željeeničer	16
Ml. Krajišnik 10 Revija	7
1	1364:1043 30
2	1256:1039 28 5 1216:1161 24 8 1007:1117 16
8	L 189:11164 16
9	1134:1133 14
6 10 899:956 10 5 11 1068:1256 10 5 11 1010: L180 10 1 16 1071:1368 2
PARI ZADNJEGA KOLA: Monting — Crvena zvezda, Mladi Krajišnik — željezničar, Iskra Olimpija — Partizan. Voždovac — Revija, Bosna — Univerzitet.
102:92 (49:42)
Šibenik	20 14	6	1940:1835	28
Libela	20 13	7	1877:1761	26
Sloboda	20 12	8	1696:1906	24
Željezničar	20 12	8	1877:1848	24
Monting	20 11	9	1906:1839	22
Alhos	20 11	9	1887:1827	22
Tima Maribor 20 10	10	1886:1823	20
Jug	20 9	11	1868:1976	18
D. Slovan	20 9	11	1903:1906	18
Dalvin	20	7	18	1857:1808	14
Drina	20	7	13	1883:1956	14
Oriolik	20	5	15	1834:21*11	10
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Šibenik — Libela, TIMA Maribor — Slovan-Ilirija,	Jug	— Oriolik,
Alhos — željezničar, Drina — Sloboda, Dalvin — Monting.
VSELEJ ZANESLJIV — Golc (temni dres) je bil v Celju med najboljšimi.
Foto: Tone Tavčar
SKL - ZENSKE
Razburljiv boj v Litiji
Domače s prostima metoma v finišu osvojile točki proti ekipi Mengša — Visoka zmaga Maribora nad ekipo Libele
Maribor : Libela 91:60 (41:23)
MARIBOR — Dvorana vejml-ifia. gledalcev 30, sodnika Zule (S. Konjice) ta Tkavc (Mb).
MARIBOR:	Krmelj 4, Erjavec
4, P. Lešnik U. Lobnik 36, Kre-ač 31, Kopše 13. Mirt 1. Mesec 3.
LIBELA: Borovšek 6. Jančar 2. Rozman 11, Macerl 4, Golovšek 13. Bela 2. Borič 33.
Domačinke so brez težav odpre vile slabo ekipo Libele. Očitna Je b.la tetka kvaliteta« razkka. V zmagovalni ekipi eta se izkazal: Kreačfva tn Lobnikov«, pri Ubeži pa Boričeva.
MICO SKAKA
Litija : Mengeš 44:43 (20:15)
ZAGORJE — Telovadnica OS Ivana Skvarče, gledalcev 50, sodnika Plevnik (Id) ta Inkret (Mb).
LITIJA: Piršu 14, Starte 6, Urbič 16, Pevec 8, Lebtager.
MENGEŠ: G rta tal 13, Drolc 3. Jakše 8, Pungerčar 10, Bokalič 10
Litija Je nastopila v Zagorju kot selekcija Zasavja ta po dobra igri v drugem delu dosegla te peto zaporedno snago. Domače Igralke so vodfle vse srečanje, razen v finišu, ko so gostje dva krat povedle s točko prednosti.
laiONira
NOVO MCITO
sodobna oradbona tehnologija zs visoko lo nizke gradnje
Sterletov® je z dvema prostorna metoma ob koncu srečanja zagotovila novi točki.
HARI J HI <NTK.tR
Ilirija : Radenska preloženo
Jesenice : Pomurje odigrano med tednom —77:67
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Litija — Radenska, Mengeš — Maribor, Libela — Pomurje, Jesenice — Ilirija.
1. Maribor	12	9	3	779:768
2. Ilirije	11	8	3	736:567
3. Pomurje	12	7	5	730:646
4 Jesenice	12	7	5	766:717
5. Litija	12	7	S	606:635
6. Mengeš	m	6	5	675:641
7. Radenska	10	1	9	534:666
8. Libela	12	1	m	601:769
RIBNICA — Rokometaši Inlesa so v okviru priprav za prvenstvo v n. ZRL odigrali dve teknil. Z Aerom Celje so Izgubili s 26:30 (10:16), z Jelovico pa s 25:29 (13:17).
M. O.
SKL MOŠKI-ZAHOD
Novogoričani še naprej zmagujejo
Nova visoka zmaga Gostota — (Koprčani so osvojili točki v Cerknici
Ilirija : Lesonit 110:94 (45:43)
LJUBLJANA — Dvorana Ilirije v Zgornji Šiški, gledalcev 50, sod. nika Zalesnik (Celje) in Svent (N. mesto).
ILIRIJA: Zupančič 12, Eržen 8, Eksle 12, Jelenc 20, Vrbinc 14, Tomažin 25, Kebe 6, Sešek 4, Be-rovšek 4. Prodan 5.
LESONIT: Baša 16, Gole 3, Jenko 2, Smrdelj 20, Godec 36, Bradelj 9, Belušič 4, Popit 4.
Po dokaj izenačeni igri v prvem polčasu so v drugem domačini za. igrali bolj zbrano ln zasluženo osvojili točki.
PET AR NIKOUC
Gostol : Kočevje 132:61 (69:29)
NOVA GORICA — Telovadnica OS M. Štrukelj, gledalcev 80, sodnika Hafner (Kr) in Brezigar (NG).
GOSTOL: Avčin 16, Rovan 4, Rogač 10, Skubin 4, Kaver 26, Susdč 9, Sček 18, Cukiati 7, Krt 22, Klanjšček 16.
KOČEVJE: Kirn 18, Popovič 111, Ambrožič 17, Malinovi« 3, Planinc 3, Strle 9.
Tekma je bila nezanimiva, saj Je bila premoč domačih več ko očitna. V 10. minuti je Gostol povedea s 35:0 in šele takrat so gostje dosegle prvi koš. To pa pove tudi vse.
ANDREJ FRANKO
Lokainvest: Jesenice: 78:73 (35:41)
ŠKOFJA LOKA — Dvorana v Podlubniku, gledalcev 30, sodnika Kobilica in Bavčar (oba LJ).
LOKAINVEST:	I. Dolenc 20,
Strekelj 26, Istenič 2, Rešek 8, Logar 4, T. Dolenc 14. Vujič 4.
JESENICE: Ažman 12, Novak 4, Berhinc 5, Smolej 27, Matučec 25
Jeseničani so bili Se pred tem, da osvojijo prvi točki v prvenstvu, toda sredi drugega dela je prišlo do preobrata. V dobri minuti so domačini povedli za 13 točk in vse Je bilo odločeno.
PETER POKORN
Cerknica : Tomos 85:97 (37:50)
CERKNICA — Športna dvorana pri OS. gledalcev 50, sodnika Furlan (Lj) in Kamnikar (Črnomelj).
CERKNICA:	Jerinčič 36, B.
Krajnc 1, Drobnič 4, I. Krateč 6, Klemenc 17, Pakiž 2. Tutotan 8. Levec 11.
TOMOS: Samardžija 4, Subotič 34, Trček 12, CveHičanin 4, Žaro 8, Segš 16, Dolinšek 16.
Gostje so Se sredi prvega polčasa povedli za deset točk in prednost v izenačeni igri tudi obdržali.
IZTOK RAZDRIH
1.	Gostol	8
2.	Ilirija	8
3.	Lokainvest	8
4.	Tomos	8
5.	Lesonit	8
6.	Cerknica	8
7.	Kočevje	8
8.	Jesenice	8
0 784:572 2 730:671
2	708:688
3	689:656
5	699:774
6	660:718 6 636:698 8 583:718
PARI PRIH.. >NJEGA fcOLA (21 3.): Lokainvest — Gostol, Jesenice — Ilirija, Lesonit — Cerknica, Tomos — Kočevje.
Kopti vica ogorčen
Borac: Partizan 93:101 (46:46)
CACAK — Dvorana Borca, gledalcev 3500, sodnika Radovič (Bgd) in Stevanov (Novi Sad).
BORAC: Maravič 14 (2:3), Uroševi« 12 (0:1), Sarančič t (2:3), Kurčubič 8 (2:4), Biorae 2, Android 10 (0:1), Tomič 5 (1:2), Ar-sič 18, Jojič 16, Drobnjak 2.
PARTIZAN: .Todorič 23	(1:2),
Kičanovič 12, Kerkes 14	(6:7),
Petrovič 10, Marič 24 (8:10) Pe. šič 18 (0:2).
Domači navijači in trener Ko. pri vica se niso sprijaznili s porazom proti vodilni ekipi prvenstva. Igralcem Borca očitajo - neborbeno igro, zlasti pa najslabšo igro letošnjega prvenstva. Koprivica je j ves ogorčen in bolj oznojen kot vsi domači igralci skupaj, zbranim novinarjem pojasnjeval vzroke poraza. Partizan je zlasti v drugem polčasu, ko je vstopil Kičanovič prikazal dobro igro in si pridobil odločilno prednost. Igralci Borca so zaigrali pod svojimi zmožnostmi in brez prave volje.
• SLOBODAN KOPRIVICA, trener Borca: »Naši igralci so tekmo »prodali« ali pa so se ustrašili nasprotnika in se prekmalu predali. Prikazali so najslabšo ig. ro. Najbolj žalostno pa je, da se niso držali navodil, ki so jih prejeli pred tekmo. S prof. Nikoli, čem bova dobila Igralce, ki se bodo srčno borili za barve kluba!«
m DUŠAN IVKOVIČ, trener Partizana: »V tem tednu smo se dobro odpočili in zasilno pozdravili poškodbo Kičanoviča, ki srtto ga danes hranili za finalno srečanje pokala Radi voj a Korada.
ZORAN MAKSIMOVIČ
SKL MOŠKI-VZHOD
Na tujem tokrat samo Trnovo
Ljubljančani zmagali v Šoštanju - V soki zmagi
Dravograda in Konusa
Konus : Šentjur 105:81 (45:42)
SLOVENSKE KONJICE — Telovadnica OS Dušana Jereba, gledalcev 200, sodnika Zobarič (MS) in Lukežič.
KONUS: Berdnik 2, Dobrovski 2, Šmid 40, Breznikar 6, Kukovič 22, Leskovar 22, Klevže 11.
ŠENTJUR: Hernavs 23, Bevc 12, Zalokar 15, Jug 15, Prezelj 14, Bol-nar 2.
Gostje so nastopili samo s sed- J mirni igralci, ki so zdržali nekako 1 do polčasa, nato pa jim je zmanjkajo moči, kar so domačini izkoristili in visoko slavili.
STANE ZULE
Dravograd : Drava 104:75 (62:35)
DRAVOGRAD — Telovadnica OS, gledalcev 120, sodnika Kučar in Skerbec (oba Žalec).
DRAVOGRAD: Pušnik 16, D. Laznik 8, štruc 13, Delopst 9, Žvi-kart 8, Miklavc 22, Lužnik 6, Kadiš 10, Rebernik 12.
DRAVA: Filipič 13, L. Beračič 4, Srečkovič 6, Bedrač 29, R. Bera-vič 6, Dobrijevič 16.
Domačini so si odločilno prednost z borbeno igro pridobili že v prvem delu. Tako so lahko v nadaljevanju zaigrali mlajši igralci, gostje pa tudi njim niso bili kos.	JOžČ LAZNIK
Zlatorog : Pomurje 90:86 (37:40)
LAŠKO — Telovadnica OŠ, gledalcev 50, sodnika Žabjek (Lj) in Urbič (lit).
ZLATOROG: Horjak 8, D. IjCS-jak 16, Požin 19, Tanjšek 8, S. Lesjak 10, Zupan 18, Zor 2.
POMURJE: Sakovič 18, MArinič 112, Maiuko 3, Juteršnik 8, Rai»»aT 34, Behek 14, Titan 2.
V prvem delu je bila igra :re-načena, v nadaljevanju pa so domačini zaigrali odlično in razmeroma zlahka zmagali.
BOJAN KOŠAK
Elektra : Trnovo 69:71 (32:39)
ŠOŠTANJ — Telovadnioa solidarnosti, gledalcev 100, sodnika Rehar (Zal) in Jurečko (Sl. B.).
ELEKTRA:	Jerič 8, Polovšak
13, Stefanec 3, štaher 2, Breznik 6, HMš 6. Jošt 12. Kehfedžič 19.
TRNOVO:	Kek 2, Besedič 6,
ErčuiLj 20, Lepih 8, Jeglič 10. Milosavljevič 16.
Tekma je bila Izredno razburljiva. Gostje so ves čas vodili, domači pa nikakor niso našli prave igre proti visokim Ljubljančanom. šele v zadnji minuti so Šoštanjčani dvakrat izenačili na 65:65 in 67:67. toda v odločilnih trenutkih so gostje imeli tudi več športne sreče in zmagali.
RUDI ŽEVART
8 7 1 672:532 14 862 664:553 12 8 6 2 731:732 12 8 4 4 708:684 8 8 4 4 661:662 8 8 3 5 635:627 6 8 1 7 596:711 2
1.	Trnovo
2.	Elektra
3.	Zlatorog
4.	Konus
5.	Pomurje
6.	Dravograd
7.	Drava -
PARI PRIHODNJEGA KOLA (21. 3.): Zlatorog — Konus, Pomurje — Dravograd, Drava — Elektra, Trnovo — Šentjur.
j PO DOMAČIH KRAJIH |
ŠTORE — Kar 12 strelcev na občinskem prvenstvu v streljanju z zračno puško za »zlato puščico« je izpolnilo normo za udeležbo na prvenstvu SRS. Vrstni red: Jeram 554, Kočevju* 553, Hočevar 540, Do. bovičnik 546, Seršen 545. Brezar 545, T. Jagar 545, Malec 542, Dečman 541, Kovačič 540, Peteks 540, A. Jagar 540.	K. J.
Delovna organizacija
»MAKOPLOD« — EXPORT IMPORT SKOPJE
oglaša
dela hi naloge za delo v predstavništvu
1.	vodjo predstavništva
2.	dva komercialna referenta
za notranjo in zunanje trgovino
Zainteresirani lahko dobijo nadrobna pojasnila po telefonu 263-964, 2654)53 in 263-401 ali teleks 51-495 in 51-445, pozivna (091).
Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov, p. p. 29 ‘ Skopje — »MAKOPLOD«, ekaport import SKOPJE.
Le napake v finišu
Clbona : Radnički LMK 96:88 (41:43)
ZAGREB — športna dvorana, gledalcev 2.000, sodnika Brumen (Donni) ln Ivanuš (Lj).
GIBONA: NaUč 19 (1:1), Petrovič 28 (0:1), LjuboJevič 2, Pavli-Čovič 4, Despot 18 (2:2), Knego 18 (2:2), Ušli 2, Gospodu etič 5 (1:1).
RApNlGKI LMK: Ivkovič 7 (3:3), Vučinlč 10 (2:2), Banjanta 6, Ma-rovič 10 (3:3), Damjanovič 26 (8:6), Jarlč 8 (4:4), Milovanovič 12.
Prenos tekme iz Čačka je zmanjšal tudi štendlo gledalcev v zagrebški dvorani in pričakovati je bilo, da bo tudi umrtvllo igro. Toda borbeni gostje so vsilili drugačen ritem in tekma je dosegla prav zavidljivo raven. Kakorkoli so domači poskušali Se povišati ritem igre, tako so odgovarjali tudi gostje in šele v zadnjih treh minutah si je Ciibana zagotovila zmago ter še vedno lahko upa na visoko drugo mesto ob koncu prvenstva
•	NEMANJA DJURIC, trener Radničkega LMK: »Hoteli smo se z zmago nad Cibono tudi postaviti in imeli smo možnost za to. Toda domačini so bili v finišu vendarle boljši in so zasluženo zmagali.«
•	MIRKO NOVOSEL, trener Clbone: »Z Radničkim LMK vedno igramo zelo težko in tako je bilo tudi tokrat. Nikakor nismo mogli streti ritma nasprotnika in šele nekaj njegovih napak v zadnjih minutah smo nato izkoristili. Tudi v boju za 2. mesto ostajamo še naprej.«
STANKO KUČAN
Zamuditi
priložnost
Zadar : Metalac 94:88 (39:38)
ZADAR — Dvorana na Jazlnah, gledalcev 1000, sodnika Prelogov!« (Zg) in Kurllič (Tuzla).
ZADAR: Petranovič 6 (2:3), Popovič 4, Matulovlč 16 (10:2), Pe-rinčlč 25 (7:11), Ostarčevič 13 (1:3), Obad 5 (1:2), Skroče 25 (11:13).
METALAC: Kovačevič 22 (2:3), D Juriča 17 (3:4), Ružlčič 4, DJu-rič 2, Stevanovič 26 (8:16), Keco-jevič lil (0:3), Tasič 6 (2:4).
V	prvem polčasu je bila igra nezanimiva, daleč od tega, kar bi morali pokazati prvoOdgaški ekipi. Skroče in Perimčič na emd strani ter Stevanovič in Kecojevič na drugi so bili izrazito slabi, boljši je bil le Zoran Kovačevič, ki Je še največ pripomogel, da je bila igra v prvem polčasu izenačena.
V	nadaljevanju so domačini zaigrali nekoliko bolje, v 31. minuti je bil rezultat kljub temu izenačen 67:67. Odločilno razliko so si priigrali šele po tem ko je sodnik dosodil Ružičiču in Stevanoviču tehnično napako.
•	ANTE MATULOV!C, igrale«
Zadra:	»Počutili	smo se slabo,
utrujeno, hoteli smo več, pa nismo zmogli. Se dobro, da tudi gostje niso bili razpoloženi, saj bi sicer prav lahko bili ob točke«.
•	ZORAN KOVAČEVIČ, Meta-
lac: »Zadar je igral slabše kot običajno, tako da smo imeli lepo priložnost za zmago. Žal je nismo izkoristili in tako še potrdili slab položaj na lestvici. Upamo le, da bodo Zadarčani premagali Beko«.	DRAGO MARIC
ZKL ŽENSKE - ZAHOD
Usoden poraz?
Žirovke doma izgubile z ekipo R. Končar — Presenetil pa je tokrat Marles
Alpina : R. Končar 69:73 (42:37)
ŽIRI — Telovadnica OŠ, gledalcev 200, sodnika Lotrič in Rado-ševič (oba Lj).
ALPINA: Giacomelli 14, Piculin IG (10:2), Kolenc 5 (7:1), Ovsenk 10 (2:2), Balderman 4, Kavčič 24 (1:8), Trček (0:3).
RADE KONČAR: Cagarič 8, Ena-kovič 17 (9:7), Galovič 10, Kure. lac 10, Kvesič 4, Kulaš 12, Skop. Ijak 12.
žirovke so zamudile lepo priložnost, da bd osvojile pomembni točki in se tako rešile izpada. V ugodnem položaju so v finišu naredile več napak, tako da so gostje izenačile in povedle.
Pri Alpdni sta se odlikovali Kavčičeva in Giacomelli j eva, pri gostjah pa je bila izredno uspešna Kulaševa.
FRANCI GANTAR
Ježica : Puljanka 83:73 (36:41)
LJUBLJANA — Dvorana SRC, gledalcev 50, sodnika Kveder (Žalec) in "•'"obilica (Ljub).
JEŽICA: Stopar 22, Kop 12, Oven 14, Kremesec 4 Sodnik ar 10, Wabra, 9, Metlar 12.
Marles : Čelik 64:49 (28:32)
MARIBOR —- Dvorana sejmišča, gledalcev 50, sodnika Jeraj (Lj) in Zule (S. Konjice).
MARLES:	Habjanič 12	(3:8),
Grlica 14 (2:2) Štrukelj 2, Nosan 2, Kelc 2, Skerbnejek 4, Miklavec 10, Merhar 18 (4:5).
ČELIK: Markovič 7 (3:3), Urek 2, Pucakovid 13 (3:8), Božič 9 (5:8), Suka 14 (2:2), Alendič 4 (2:2).
Košarkarice Maribora, kd bodo izpadle iz lige, so pripravile prvovrstno presenečenje, ko so premagale odlično ekipo gostij. Gostje so sicer že vodile z 10 točkami prednosti, vendar so domačinke v 31. minuti povedle m 43:42 in tudi zanesljivo zmagale.
MICO SMAKA
Jedinstvo : Jugoplastika 72:82 (37:48)
Zadar i R. Čajevec 72:60 (26:26)
PULJANKA: Poropat 17, Niklč 3, Begonja 14, Foško 18, Novički 19, Horvatič 2.
V srečanju ekip z dna lestvice je bila igra dokaj izenačena. V prvem polčasu so bile gostje boljše, vodile so tudi do 30. minute v nadaljevanju, zatem pa so Ježi-čanke z učinkovitimi napadi brez težav zmagale.
BOJAN MIKEC
Jugoplastika
Čelik
R. Končar
Jedinstvo
Zadar
Ježica
Alpina
R. Čajevec
Puljanka
Marles
17 14 17 14
17 : 17 17 17 17 16 16 17
3 1345:1046 28 3 1118:1000 28 2 5 1290:11179 24 8 9 1168:1135 16 8 9 1013:1063 16 7 10 1069:1111 14 0 11 11118:1197 12 6 10 1131:1267 12 4 12 1103:1100 8 4 13 988:162 8
PARI ZADNJEGA KOLA: Rade Končar — Zadar, Rudi Čajevec — Marles, Čelik — Jedinstvo, Jugoplastika — Ježica, Puljanka — Alpina.
iiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiEiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DOMŽALE
AVTOSERVIS DOMŽALE Ljubljanska c. 1
ob j avl j a
potrebo po sklenitvi delovnega razmerja za nedoločen čas za opravljanje naslednjih del in nalog:
knjigovodja osebnih dohodkov (1 delavec)
—	nepopolna srednja šola
—	eno leto ustreznih delovnih izkušenj
—	poskusno delo traja 3 mesece
avtoklepar (4 delavci)
— KV avtoklepar
—	poskusno delo traja 3 mesece
ključavničar (4 delavci)
— KV ključavničar
—	poskusno delo traja 5 mesecev
avtoličar (2 delavca)
— KV avtoličar
—	poskusno delo traja 3 mesece
avtoelektrikar (1 delavec)
— KV avtoelektrikar
—	poskusno delo traja 3 mesece
monter (4 delavci)
— PK ali NK delavec
—	poskusno delo traja 1 mesec
mizar ali kolar (1 delavec)
— KV ali PK mizar ali kolar
—	poskusno delo traja 1 mesec
vodja družbene prehrane — kuharica
— KV kuharica
—	dokončana gostinska šola
—	2 leti ustreznih delovnih izkušenj
—	poskusno delo traja 3 mesece
pomočnica kuharice (2 delavki)
. — dokončana osemletka
—	6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj
—	delo v turnusu
—	poskusno delo traja 2 meseca
'tonom (1 delavec)
—	dokončana osemletka
—	6 mesecev ustreznih delovnih izkušenj — Izpit »B« kategorije
—	poskusno delo traja 2 meseca
Pismene prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov:
AVTOSERVIS Domžale, Ljubljanska cesta 1 — kadrovska služba v 15 dneh po objavi. 2398
I. ZVEZNA ROKOMETNA LIGA
Kolinski točka v derbiju Celjani za las ob zmago
V 1. pomladanskem kolu prvenstva v I. ZRL Kolinska pred zmago v Bjelovaru — Celjani so z Borcem le remizirali
LJUBLJANA — Rokometaši Kolinske Slovana so tudi v prvem pomladanskem kolu ponovili Imeniten Start v letošnje prvenstvo v I. ZRL. V derbija ▼ Bjelovaru so hib 55 minut mnogo boljši nasprotnik in več kot zasluženo osvojili točko proti Partizanu. Enak rezultat so 'doma dosegli tudi Celjani, sa zmago, ki se Jim Je nasmihala, pa so igrali premalo agresivno. Zvezda Je v gosteh visoko premagala MetaJoplastiko, šampion Željezničar (S) pa Je katastrofalno izgubil m Dnbočico. Tako Je gneča na lestvici še večja, boj za naslov pa vse bolj negotov.
dobro ilo in v flniSu so prvič uspeli povesti — 34 23. Kaj lahko bi se zgodilo, da bi bil ves nat 55-minutnl trud zaman. Toda Izvrstni Pušpan Jim Je tik pced koncem prestregel spolkontro«. Krivokapič pa Je nato iz sedemmetrovke postavil kocem rezultat.«
Sile Je Se povedal, naj pohvali, mo Pušpana za izvrstno obrambo. Krivokapiča za blestečo igro In vzorno obnašanje (»po dva nasprotnika sta se obešala nanj. ga metala po tleh, »Krivi pa Je vse to s ironičnim nasmehom prenašal«), ob Izvrstni Igri vseh pa so se v obrambi še zlasti izkazali Repina, Bačič in Bolha. Uspeh Kolinske Slovana pa Je ie toliko večji, ker so nastopili oslabljeni, brez treh Igralcev prvega moštva: Mahne je poškodovan (merrskus). Tominec Je sicer 1»1 z njimi, s ni stopil na igrišče. Sumej pa Je igral le nekaj minut...
Aero Celje : Borac (BL) 24:24 (11:13)
CELJE —- Dvorana Golovec, gledalcev 2000. sodnika Valčtč in Stanojevič (obe Beograd).
AERO CELJE- Tomič. Mrovlje. Razgor 2. Toplak. Božič 4. Vuko. Je 1, Peunik 4. Praznik 1. And er-luk 11 (4). Iverič 1. Zorko.
BORAC: Arnautovlr, Koso 3. Kr. enlč. Anušlč. Elezovič 3. Inčmnln 3. Strbarc 5. Uzerorlč. Cečavac J, Golič, Popovič 4 (1). Ra vtič.
SEDEMMETROVKE: Aero Celje I (4). Borze 3 (1>.
IZKLJUČITVE: Aero Olje 4 (Bolk. Vnkoje). Borac 0.
V	dokaj ležerni tekmi, ki je bUm bolj podobna prijateljskemu srečanju kot pa pravemu prvenstvenemu boju za točke, so Celjani spraviti pr-.ložnost za zmago nad letos mnogo slabšim Borcem. Začeli so sicer zelo dobro, saj so po prvih minutah vodili te s 3:0. Toda Banjalučani so Jih kmalu ujeti, neto še sedemkrat izenačili rami tat. v flnišu prvega de. la tn takoj po odmoru pa celo povedi! s trem! zadetki prednosti (IMS). Tedaj se Je razigral reprezentant Andori uh. ki je kmalu izenačil (15:18) ln nekaj minut kasneje so doma« spet vodih ■ dvema zadetkoma (19:17). Tri minute pred koncem tekme Je btk> na semafmi 31:2) za Cel Jam. Tedaj Je eden na)bo!«h Igralcev tega dvoboja. And eri uh. zastreltal sedemmetrovko, kar Je bil odločCen spodrajtaj.
V	59. minuti Je žoga zadela
enega izmed gostujočih Igralcev v nogo. sodnika pa sta dosodila prekršek Permika v napadu To Je Vukota tako razbesnelo, da se Je sporekel s eodrdkoma. ta dva pa zta ga izk: 'učila. V doma« ektnt eo bU! na (boljši Tomič. Božič tn Anderluh. ret gostih pa Amautovič, Elezovič. štrbac hi Cečavac.	KAREL JUG
Partizan (B) : Kolinska Slovan 24:24 (10:12)
BJELOVAR — SportS dvorana, gledalcev 1800. sodnika Petrovič ln Mitrovič (oba Beograd) — slaba.
PARTIZAN: NImi. Vavlč, Predanič 2. Obran 4. Malus l. Miloš Horvat 2, J urina 4, Kljajič. Srr-darušič 3, Vidakovič S (2), Ba-
KOUNSKA SLOVAN:	Pušpan.
Bolha 1. Vnjlnovič. Tominec, Bačič 1, Repina 3, Abrahamsberg. Su-mej 1. itn jak 1. Doblekar 3, Kri. vokapič 15 (9), Rebernik.
SEDEMMETROVKE: Partizan 4 (-). Kolinska Slovan S (9).
La malo Je ekip v --- -----
prvoligaški druščini, ki so odnesle točko Is Bjelovar*, le redkejše p* so tiste, ki so na teh vročih tleh uspele celo nadigrati nekdanje evropske prvake. Ljubljančan: se s vsem tem od sobote naprej lahko pohvalijo, kajti ni manjkalo dosti, pa bi na Kodeljevo prinesli obe točki. Ves čas so namreč vodili, nekajkrat celo s petimi sadetkt prednosti (10:5. 14:10, 22: M, 33:19). In ko Je že vse kazalo. da bodo BJelovmrčan: doživeli pravo katastrofo, so ae oprijeli rešilne bilke — pokrivanje nasprotnem »mož na moža« po vsem Igrišču. »Jfe bi mogel reči. da nas Je to zmedlo, toda odtlej smo alabše streljali na nasprotnikova vrata«. Je po vrnitvi v Ljubljano pripovedoval trener Jože Sile. »Po drugi strani pa Je Bjelovarčanom
DAMJAN KRIŽNIK
Metaloplastika : C. . zvezda 26:32 (13:16) Borac (U) : Železničar (N) 20:14 (11:5) Medveščak : Partizan fR) 21:19 (11:10) Dubočica : Željezničar (S) 25:18 (11:7)
Krivaja : Crvenka 25:24(12:11)
2eljeznlčar (S) Kolinska Slovan Partizan (B) Aero Celje Krivaja MsdveAčak C. zvezda Crvenka Borac (BL) Diibočaca Metaloplastika Partizan (B) Borac (TJ) Železničar
14 9 1 4 334:316 19 14 8 2 4 351:319 18 14 8 1 5 325 300 17 14 7 1 6 348:336 15 14 7 1 6 316:315 15 14 7 1 6 319:320 16 14 6 2 6 333:313 14 14 7 0 7 306:313 14 14 5 3 6 306:309 13 14 6 1 7 327:337 13 14 6 0 8 304:332 12 14 5 1 8 314:325 U 14 4 3 7 290:306 11 14 4 1 9 267:311 9
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Krivaja — Metaloplastika (19:20), Crvenka — Dubočica (21:23), 3e-IJeznlčar (S)	—	Medveščak
<19:20). Partizan (R) — Aero Celje (18:29). Borac (BL) — Borac (TD (2027). železničar- (?T>	—
Partizan (B)	(16:20).	Kolinska
Slovan — C. zvezda (20:20).
Le remi Radničkega
BEOGRAD — V 12. kolu prvenstva žensk ▼ I. ZRL so igrali takole:	Vesna : Radnički 16:13.
ORK Beoerad : Lokomotiva (M) 18:16. Voždovac : TrešoJervfca 10:13, O^jek : Trogir 15:12, Lokomotiva (Z) : Mladost 21:11, Dalmanada : Rudar 30:12. Vodi Radnički z 21 točkami pred Beogradom 20, Osijekom 18, Lokomotivo (Z) 25 Itd.
PP Drava : Podravka 7:21 (1:12)
PTUJ — Zaostala tekma n. ZRL. mali stadion Drave, gledalcev 500. sodnika Barenič in Puci in (oba Zg).
PP DRAVA: Vogrinec. črne, Ivančič 4. CuS 2. Novak 1. Krajnc, Vičar, Pišek. Havlas, Sitzenfrei.
PODRAVKA: Šoštarič, Pajska. Bursač 4. Malogorski. Podunajec 4. Matešič 7. Vlncek 2, Popijač 3.
SLOVENSKE ODBOJKARSKE.LIGE
Izenačeni boji
V derbiju zahodne skupine so Kamničani le s težavo premagali Železarja
LJUBLJANA — Boji republiških Ugašev postajajo vse zanimivejši. V derbiju kola v zahodni skupini so Kamničani šele po petih nizih uspeli premagati goste iz Krope. Pri ženskah so Koprčanke v derbiju ugnale ekipo Golovca. Se najlažje delo so imeli odbojkarji Šempetra, Id so v gosteh odpravili Ljutomerčane.
SOL-MOŠK1, ZAHOD
Novo mesto : Jama 3:0 (5 5, 10)
Kamnik : Železar 3:2 (3, -14, -12, 6, 2)
Trebnje : Izola 2:3 (-7, 13. -3 11 -9)
Žužemberk : Plamen 3:0 (6 11, 11)
1. Kamnik	13 13	1	37:10	35
*- I*ota	13 10	3	33:19	23
3.	2e.«ar	13 9	4	32:19	22
4.	Nore mesto	13 8	S	31:18 31
8- Jama	13 7	6	38:23	20
8. Žužemberk	13 7	8	17:27 18
1. Kamen	13 1	12	7:36	14
8. Trebnje	13 0	13	9:33	13
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Jama — Žužemberk. Plamen — Trebnje. Izola — Kamnik, 2ele-sar — Nore mesto.
SP1.-ŽENSKE
Kočevje : Vič 3:0 (2. 7, 12) Golovec : Koper 0:3 (-3. -13. -10) Kamnik : Bled 0:3 (-13. -3. -2) Maribor : Ljubno 3:1 (6,5,-10, 4)
Koper	13 12	1 36:11 25
Bled	13 13	2 33:14 24
Misidnja	9 12 10	2 33:12 22
Golovec	13 9	4 33:16 22
Kočevje	13 7	6 27:22 20
Mefcca	12 6	6 24:26 16
Maribor	13 5	8 22:26 18
Ljubno	13 3	20 14:33 16
Kamnik	13 1	12 3:37 14
Vič	13 0 13 14:9	0	
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Koper — Kočevje. Vič — Maribor. Ljubno — Mislinja. Mežica — Ka-rnnlk. Bled — Golovec.
SOI-MOŠK1, VZHOD
Ingrad : Polskava 1:3 (-13, -8. 4, -9)
Branik : Žerjav 1:3 (-7, -10, 12, -12)
Ljutomer : Šempeter 1:3 (-8, -13, 15,-6)
Mislinja : Topolšica 3:0 (6,11,11)
1.	Šempeter
2.	TopolAtca
3.	Polskava
4.	Ingrad
5.	Mislinja
6.	Žerjav
7.	Branik
8- Ljutomer
13
12
13
13
11
13
13
12
10 3 34:20 23 9 3 29:17 21 8 5 29:22 21
7	6 27:20 20
8	3 29:18 19 5 8 31:28 18 2 11 13:36 16 1 11 13:34 13
PARI PRIHODNJEGA KOLA Polskava - Ljutomer, Šempeter — Mislinja. Topolšica — Branik, Žerjav — Ingrad.
Samardžič 1, Mijajlovil.
Pravzaprav ni opravičila za tako visok poraz domačih igralk, pa čeprav nd nastopila ključna Igral, ka Muralekova. Domačinke v prvem polčasu skorajda niso streljale na vrata, poleg tega pa so Izredno slabo igrale tudi v obrambi.	MILAN’ ZUPANC
Od sobote naprej tudi drugoligaši
LJUBLJANA — PrvoLgaAem, ki »o ta konec tedna začeli a po-m:ad&nskim delom prvenstva, se bodo v soboto v obeh konkuren-cxJi pr:cirui: 11 še drugoHgaAi, rokometni »ples« pa bo popoln čea 13 dni. ko bodo StartaJe tudi ekipe vseh štirih skupin SRL.
AK lahko od Inlesa oziroma OLunpjje v n. ZRL — sever pričakujemo kaj več kot zgolj visoko uvrstitev na lestvici? Oba st« po prvem delu na drugih meetih, zlasti rokometašice Olimpije pa so sd na letni skupščini znova zadale za cilj uvrstitev v I. ZRL. Nedvomno bodo na ta vprašanja odgovorile že prve tekme 13. kola. Pari na&h zastopnikov so tile — moški: Inles — Slavonija Dl, Kvarner — Partizan TUS, Rovinj — Jelovica in Senj — Jadran; ženske:	Olimpija —
Krka. Alples — Podravka in PP Drava — Zamet.
D. K.
II. ZOL - ženske, zahod
Gladki zmagi Branika in Fužinarja
Odbojkarice Krke so na tekmi z Ravenčanka-mi zbrale le šest točk
Branik : Jesenice 3:0 (3, 6, 5)
MARIBOR — Telovadnica 09 bratov Polančlčerv. gledalcev 100, sodnika Verbič (Ravne) ta Ras-boržek (Mb).
BRANIK:	Krajnc, Brajek. Be-
ljušič. Pofcrivač, Težak, Rakls, Fe Jovič. Neumliler, Szurda, Petek.
JESENICE: Baloh, Kelb,' Golob, Prunc. Bajc. Oven, Podlipnik, Krevsel.
Domačinke. Id ndso nastopile ▼ najmočnejši pot,ta v:, so kljub Ste-vllrrm napakam v 40 minutah zlahka dobile tekmo.
BOJAN POSTRUŽNIK
Fužinar : Krka 3:0 (1,4,1)
RAVNE — Dvorana OŠ Prežihov Voranc, eledalcev 30, sodnika Levar ln Moran (oba Maribor).
FU2INAR: Tušek-Majdič. Stanta, Godec. Štruc, Lipovšek, Klanjšek, Ponič. Jurač. Brodnik .
KRKA: Boh. Zevnik, Brajer. Vidi inov«. Goleža, Suša. Segediš.
Igralke Krite so bile povsem nedorasle nasprotnice Ravenčan-kam. saj so v vseh treh nizih zbrale le 6 točk. Domačinke so prikazale dobro igro.
IVO MLAKAR
Marčana : Radna 3:1 (-15, 9, 11, 8)
PULJ — Dvorana športnega centra Mirna, gledalcev 200. sodnika Pinzovski (Reka) in Pavlič (Pulj).
MARC AN A: N. CaTč. M. Cantela, R. Radolovič, V. Radokmč. M Radolovič. S. Radolovič. Zubrinič Sain. Sankovič. C. Calič.
RADNA: Hudoklin. Smod«. Ran kar. Pavletič. Kokalj, Velkavrh Slana.
Ljubljančanke so začele dobro, nato pa precej popustile. Domače igralke 90 to kakor stile in osvojile dve pomembni toSci v boju za visoko uvrstitev.	P. L.
Merkur : Metalac preloženo
NOVA GORICA — Zaradi bo-lesni domačih igralk no tekmo preložili na kasnejši termin.
Branik	U U 9 33:6 22
Fužinar	11 10 1 30:6 20
M;-.-č«na	U 6 5 22:20 12
Radna	U 5 6 21:21 16
Metalac	10 5 5 15:18 10
Merkur	10 4 6 17:21 8
Jesenice	11 2 9 13:29 4
Krka	U 0 11 3:33 0
PARI	PRIHODNJEGA KOLA:
Radna —	Fužinar, Krka — Mer-
kur. Metaiac — Branik, Jesenice	
— Marčana.
LOKOSTRELSTVO
Postružnik dvoranski prvak
REKA, 16. marca — V dvoram mladosti na Trse tu Je bilo 9. državno dvoransko prvenstvo v lokostrelstvu. Prvenstva so se udeležili tekmovalci lokostrelskih klubov iz Vi rovi tiče. Novega Sada, Beograda. Zagreba. Varaždina. Ljutomera. Kranla. Ljubljane, Maribora. Mute. Velenja in Reke. Skupno je nastorvlo 93 lokostrelcev v vseh starostnih sle minah, ki so se pomerili v streljanju na razdalji 25 m. v dveh serijah po 30 puščic.
Tako kot na zadnjih letošnjih dvoranskih tekmovanjih, v Zagrebu. Beogradu, Novem Sadu in Velenju. so imeli tudi tokrat največ uspeha lokostrelci te Slovenije. Med člani je vseskozi vodil Mariborčan Postružnik in ob koncu premagal Kraničana Oblaka z devetimi točkami prednosti. Med članicami Je zmaga pripadla Ma-rinškovi te Ljubljane, pri mladincih Da Je bil prvi Zagrebčan Pun-tarec.
Postružnik (Maribor) je pri članih zbral 568 krogov. Oblak (Kra^ri 559 in Narath (Maribor) 554 krogov. Marinčkova pri članicah Je dosegla 408 krogov, mladinec Puntarec pa S36 krogov.
HINKO JERČIČ
NOVA GORICA — Reeultati I. ®rednem občnem zboru NK Vozila, ki združuje 160 aktivnih nogometašev. so razpravljali predvsem o programu, ki naj bi ga tepeliali novi. bolj delavni funkcionarji Novo vodstvo so zaupa li Vladimirju Birsi, vključeno pa 'e tudi več novih amaterskih de •»vcev. Id naj bi vsestransko pri 'evall k de boljši dejavnost- wi ba.
R. V.
Strahovit k. o. Marjana Beneša
Banjaluški boksar je z zmago nad Cohenom postal evropski prvak
BANJALUKA, U. marca — V banjaluški dvorani Borile, Id aprc&ne oko« 9000 gledalcev, se Jih Je včeraj zbralo le malo manj. Dvoboj domačega Junaka, nekdanjega ovropakega prvaka med amaterji In zadnje čase uspešnega profesionalnega boksarja Marjana Beneša s G41-bertom Cohenom, tunizijskim Francozom, evropskim prvakom v polsrednji kategoriji Je ldjub	ce-
nam vstopnic — od 300 do 500 dinarjev — privabil v Banjaluko pristaše plemenite veščine H vse BiH pa tudi od drugod.
Dvoboj, ki Je veljal za evropsko prvenstvo ▼ skupini do 68.850 kilograma, Je bil dramatičen. Cohen, ki sicer nikoli kljub svojim 23 profealo. nslnlm dvobojem, v katerih je Izgubil le dvakrat ln še to po točkah, nikoli ni bil kak blesteč boksar. Je v zadnjem času začel zmagovati s K. O. K nam Je prišel razigran, dobre volje ln brez skrbi, čeprav Je pred bojem omenil, da ceni Beneša ln njegovo voljo ter . moč.
Podobno se Je o svojem nasprotniku Izrazil tudi 28.letni Bene*. Med 15 profesionalnimi boji Je bil poražen le enkrat, v rodni Banjaluki pa so se mnogi bali, da ga bodo izdali živci. Ves dan pred bojem Je Bensi bled ln živčen hodil po mestu ln hotelu Bosna, kjer je bil novinarski center ln praktično ni mogel ob-mirovati niti za toliko časa, da bi dal kako konkretnejšo Izjavo.
Svojo življenjsko priložnost Je Beneš odlično izkoristil. Za. vedal se je odgovornosti nastopa pred svojo, domačo publiko. Ob vzhičenem skandiranju Je že v prvi rundi za hipec pozabil na previdnost in po krepkem Cohenovem kroše-Ju zletel na tla, vendar Je takoj vstal ln nasprotniku vmll a nekaj krepkimi direktl. V
drugi rundi Je bil boj enakovreden, Bene* Je zadal vrsto natančnih kratkih in dolgih udarcev. Cohen pa Je vračal z bliskovitimi napadalnimi serijami. Za svoj »bistveni« obračun se je Bene* očitno odločil že v začetku tretje runde, ko Je prišlo do nekaj obojestranskih, kar rahlo smešnih širokih svingov skozi zrak. Po ne. kaj lažnih defenzivah Cohena se Je naš šampion, po udarcu v brado, za trenutek znašel na tleh. Kot v prvem tudi v drugem primeru danski sodnik Stragelfeld m Stel knockdcnv-na.
Med odmorom do četrte runde se Je Bene* odločil — za boj na vse ali nič. S stra. hovitiml aperkati in kratkimi krošeji Je takoj po gongu evropskega prvaka popolnoma onesposobil ln ga praktično nosil na pesteh, dokler slednji m padel na tla. Skušal se Je sicer le enkrat pobrati, vendar ni imel mo«, zgrudil se Je In obležal.
Triumf Beneša Je bil popoln, čeprav so mnogi Ob ringu menili, da gre boli za zmago volje, mo« ln trdovratnosti kot pa tntellgenoe ln znanja oziroma taktike. Beneš bo to potrdil ali ovrgel, v enem pri hodnlih bojev, verjetno.
MARJAN SKUMAVC
Sanda uspešna
Svetovna prvakinja v drsanju med ženskami Američanka L. Fratianne
DUNAJ, 18. marca — Z revijo najboljših drsalcev ln drsalk Je v dunajski športni dvorani končalo svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju. Zadnji naslov _ med žen-
skami — Je osvojila Američanka Linda Fratianne, pred tem pa sta med plesnimi pari po pričakovanju vnovič postala prvaka Natalija Ltndčuk ln GenadlJ Karponosov (SZ).
Američanka Fratianne je bila po obveznem programu šale tretja, za Pdtzsdhovo I21 Lurzovo, vendar Je z izvrstnim prostim programom nadoknadila zamujeno. Imeniten nastop, z najtežjimi kombinacijami Skokov, Je imela budi naša Sanda Dubravčič, ki Je v prostem programu zasedla odlično šesto mesto. Izmed prve peterice je Dubravči-6eva prehitela celo Lurzovo, zato pa Je bila boljša od nje še Američanka Al len. Sanda je v prostem drsanju Zbrala 97,60 točke, njena vmesna ocena pa je bila 63. Po obveznem delu Je bila naša drsalka na 19. mestu, na koncu pa je pristala na odličnem 12. Med plesnimi pari Liničuk in Karponosov nista imela prave konkurence, zato pa Je bil boj za naslednja mesta toddko hujši.
Rezultati — ženske; l. Fratianne (ZDA) 186,62	(11).	2. Pbtesch
(NDR) 184.36 (18), 3. Vanabe (Japonska) 180,52 (36) 4. Lurz (ZRN) 179,96 (3), 5. Bielmann (Švica) 177,28	(49) ...	12. Duibravčič
(Jugoslavija) 166,96 (116).
Plesni pari: 1. Liničuk — Karponosov (SZ) 207,86 (9), 2. Re-g5zi — Sally (Madžarska) 204,10 (22), 3. Mojsejeva — Minenkov (SZ) 203,74 (23), 4. Rehakova — Drastic (ČS5SR) 196,94	(36),	5.
Thompson — Maxwell (Anglija) 194,00 (51).	TJAŠA ANDREE
1.	Slavka
2.	Impol
3.	Titograd
4.	2eljezničair
5.	Slovem
6.	Partizan
7.	Ivo Reya
8.	Bosna
9.	Mladost
10.	13. maj
11.	Bor
10 9 0 1 10 8 1 1 10 7 1 2 10 7 0 3 10 6 0 4 10 4 0 6 10 3 1 6 10 3 0 7 10 2 1 7 10 2 0 8 10 2 0 8
113:12 18 98:42 17 85:55 15 85:55 14 86:54 61:79 53:87 45:95 69:71 39:99
34:104 4
Judoisti Impola spet drugi
Končalo se je ekipno državno prvenstvo — Celjani so sedmi '
DANTLOVGRAD — Judoisti Impola ao v zadnjem kolu osvojil« le tri točke, saj so s Titogradom le remizirali in dosegli rezultat 7:7 (18:18), ekipo Bosne pa so odpravili z rezultatom 8:6 (32:1 J), kar kaže, da so imeli tudi v tem dvoboju precejšnje težave.
Titograd je v zadnjem dvoboju premagal Bosno z 10:4 (40:13).
VUCITRK — Tudi na zadnjem turnirju zveene Judodstične lige Je ekipa Slavije dokazala premoč in z visokim rezultatom 14:0 (53:0) in 13:2	(45:0) odpravila
doma« 13. - maj in Mladost. V tretjem dvoboju pa so domači nepričakovano odpravili Mladost z 8:6 (33:23).
SARAJEVO — celjeni so na sarajevski turnir odpotovali le s petimi tekmoval«, kljub vsemu pa so presenetili ekipo Partizana iz Novega Sade. Najuspešnejši Je bil Fabjan. Ob tej priložnosti so Todoroviču podelili čmi pes Sport-skih Novosti, saj Je bdi najuspešneje posameznik v zvezni ligi.
Rezultati: Partizan (NS) : Ivo Reya 5:9	(30:35). 2eljezndč«r
Ivo Rejra 10:4 (50:20), Željezničar : Partizan 8:6 (40:26).
II. ZOL-ZAHOD MOŠKI
Derbi Mariboru
Na Ravnali po ogorčenem boju slavili gostje — Metalac (Si) povečal naskok
LJUBLJANA — V središču pozornosti Je bn tokrat republiški derbi na Ravnah. Po ogorčenem boju sta točki odšli v Maribor. Mariborčani so tako na lestvici ujeli moštvo Fužinarja. Najbližje naslovu so sedaj odbojkarji Metalca Iz Siska, ki imajo štiri točke prednosti.
Fužinar : Maribor 2:3 (-7, -12, 14, 14, -6)
RAVNE — Dvorana 09 Prežihov Voranc, gledalcev 250, sodnika Moran ln Levar (oba Maribor).
FU2INAR: 9penžel, Košuta, Tušek, Rane, Bon, Filipančič, Rožanc, Umaut, 2erdoner, Čebulj.
MARIBOR: Plečnik, Lamut, Lobnik, Brumen, Urih, Vodovnik, Primec, Travnik, Mejal, Indest.
Slovenski derbi so zasluženo do. bili gostje ki so v dramatičnem in kvalitetnem srečanju zaigrali bolj zbrano. Ravenčani 90 pričeli slabo.Gost je so povedli z 2:0, predvsem po zaslugi zmedenosti v domačih vrstah in dobre igre v obrambi. Igralo! Fužinarja 90 rezultat izenačili na 2:2. V petem odločilnem nizu so se Mariborčani povsem razigrali. Domači so zaigrali slabo v polju ln izredno slabo postavljali blok.
IVO MLAKAR
Metalac : Mežica 3:0 (7, 3, 2)
SI SAK — Dvorana Brezovica 1941, gledaloev 160. sodnik« Jur. Mč (Reka) ln Cubellč (Sisak).
METALAC: Jurčev«, Kost«, Sedi č. Tonkovlč. Bajrič. Mul sl«. Vraneševič 2tiak. Jurič. Catetev«
MEŽICA- M Jezernik. J. Jezer mk. Jezeršek Trdin«, Veršnlk Laznik. Plešnlk.
Tzarledaio Je. kot da so se Korošci Se vnaorel predali, tako da Je bila ta tekma za redilni Metalac le lažil trening. VLADO PAJTLAH
Karlovac : Salonit 3:0 (2, 8, 7)
KARTOVAG - Dvf.- -ra Spo tov.
idaleev 100 sodnika Aškič (Zg)
in Mišič (Karlovac).
KARLOVAC: Vidakovič, V. Zec, J. Zec, Radeljevlč, Dragojev«, Sušnjar, Gorak, Kuklna.
SALONIT: Jelav«, Vidič, Jakopič. Tomšič, Traten. Trampuž, Močnik.
Domači odbojkarji so potrebovali le nekaj več kot pol ure, da so strli odpor gostov, ki so razočarali maloštevilne gledalce. Pri gostih se Je odlikoval le Jelavič.
ZDRAVKO S VEGAH
ČIB Bovec : Bled 0:3 (-6, -5, -7)
BOVEC — Telovadnica OS P. Skal«, gledalcev 70, sodnika StraJ-her in Končnik (otoa Jes).
CIB BOVEC: Gešoer&ič. Marica, Dellabianca, V. Kravanja, Istenič, Mlekuž, Čopi.
BLED: Močnik, Mitja Tortcar, Miha Torkar, Malej, Ferjan, Ves-kov*ič, Udrih.
V slabi uri so razpoloženi gostje premagali domačine, ki so le v zadnjem nizu igrali nekoliko bolje.
M. K.
Tempo : Bulevard 3:2 (-11, -7, 7, 8, 4)
Metalac
Fužinar
Maribor
Karlovac
Bled
Tempo
Mežica
Salonit
CIB Bovec
Bulevard
13 12 13 10 13 10 12 9
13
13
13
13
12
13
1 37:13 21 3 36:18 20 3 33:18 20 3 31:13 18 7 6 26:22 14 6 7 23:25 12 4 9 20:30 8 3 10 17:32 6 2 10 11:34 4 1 12 9:36 2
ŠAH - ŠAH - ŠAH - ŠAH -
Po osmih igrah spet izenačenje
Dve partiji pred koncem dvoboja Lju-bojevič : Gligorič je rezultat že 4:4
BEOGRAD, 18. marca — Po osmih koših prijateljskega dvoboja med Ljubojev!čem in Gligoričem Je rezultat spet neodločen 4:4. GMgorič Je namreč dobil osmo partijo, v sedmi pa mu Je uspelo rešiti pol točke. Do konca dvoboja sta še dve partiji.
Za osmo partijo bi lahko rekli, da ata tekmeca delala veliko napak. V NHmoovnčevi indijski obrambi je Gdogorič kot beli že v deseti poteči spregledal kmet«. Toda v ao. potezi se mu Je LJu-bojevlč obilno oddolžil, saj Je spregledal začasno žrtev figure, po kateri Je ostal m dva kmeta krajši. Tako Je Gligorič prišel v looočnloo raznobarvnih lovcev s kmetom več. Praktično pa je imel dva kmeta več, saj je njegov kmet na damini strani blokiral dva nasprotnikova. Analize se pokazale, da Je poriedja gladko dobljena za belega, tako da Ljubojevič prekinjene partije sploh ni nadaljeval.
V	nadaljevanju sedme partije, v kateri Je Imel LJuboJevlč kmeta več, sta velemojstra odigrala 70 potez, tn se sporazumela za remi, potem ko Je LJuboJevlč v časovni stiski naredil napako.
Marjanovič rešil remi
TRSTHNTK — V 9. kolu mednarodnega turnirja so igrali takole: Rajkovič : Selos prek., Pytel : Marjanov« remi, Tringov : Martinov« 0:1, Jelisijevič : Inkjov 0:1, Popovič : SchUssler remi, Honfy : Čirič remi, prost je bil Bzenič.
V	nadaljevanju prekinjenih par. tij Je Marjanovič po 13 urah in pol boja in 106 potezah rešil remi z Martinovičem, čeprav Je imel dva kmeta manj.
Vratni red: Marjanov« 6,5, Rajkovič 5,5 (1), Mart:novic ln In-kjov 5.5, Čirič, Pytel 5 (10, Popovič 4.5 (1) itd.
štadlerjeva v boju za tretje mesto
BEOGRAD — Kolo pred koncem tradicionalnem turnirja šahistk si je Aleksandrija tudi teoretično zagotovila prvo mesto, medtem ko mlada Brigita Stadler, ki je osvojila mojstrski naslov, vztraja v boju za tretjo pozicijo.
Rezultati: 11. kolo — Petronid : Ciburdanidze 0:1, Mije : Boško-vid 1:0, Aleksandrija : Baumstark 1:0, Sokolov : Stadler 0:1, Proko-povič : Pihajlid 1:0; 12. kolo — Prokopovid : Sokolov 0:1, Stadler : Aleksandrija prek., Baumstark : Mije remi, Boškovid : Petronid 0:1. Ciburdanidze : Sczmyczynska remi, Gostovid : Matid prek. V nadaljevanju prekinjenih partij je Petronideva premagala Matičevo.
Vrstni red: Aleksandrija 8,5 (2), Ciburdanidze 8,5, Petronid 7, B. Stadler 6.5 (1), Prokopovid in Mije 6, Sczyzcynska 5,5, Sokolov 3, Matid 0 (1).
Zmaga Golčeve
LJUBLJANA — Šahovsko društvo Slovan je v dneh od 10. do 12. marca priredilo turnir v počastitev dneva žensk, ki se ga je udeležilo Štirinajst tekmovalk ia Ljubljane, Kranja, Ptuja in Zagreba. Odigrale so pet kol po Švicarskem sistemu — jugoslovanske krožne variante.
Zmagala je mojstrska kandidatka Nevenka Golc a Štirimi točkami, potem ko je v zadnjem kolu premagala dotlej vodilno Novakovo. Drugo mesto je z enakim Številom točk kot zmagovalka, a s
slabšim rezultatom po Bucholzu, zasedla mlada, nadarjena Obreao-va. Obe sta članici d. D. Iskra. S 3,5 točke so ae na naslednja mesta uvrstile Novak (Stodtice), Markovič (S. D. IisJfcra), KoSir (Domžale) ter Vaupotič (Ptuj). Med zmagovalke se je uvrstila Se mlada Pavlinova (Ptuj) a tremi točkami.
DARKO STEINER
Petrosjan
zmagovalec
TALLEN — V najpomembnejši partiji zadnjega kola Keresovega n^noriala je Petroajan premagal Saoca in tako sam osvojil prvo mesto. Talja, ki je prepričljivo vodil in je v zadnjem kolu izgufbal z Ivanovičem pa je z zmago »»»»a Christiemsenam na drugem mestu dohitel Vaganjan.
Vratni rod; Pertroajan 12, Tal) ta Vag&njan 11,5. Bronšteijn 10, Vain-£?£*■	9-5- Knadk, LechtliBky,
Zillberrštoejn ta Hartston 8, Christl-ansen ta Noj 7,5, Voorema, Vilela 6, Ritov 5,5, Ivanovič 5, Rantanen 2,5.
Farago še vodi
SARAJEVO — V nadaljevanju mednarodnega turnirja Bosna 79 ao igrah takole: 6. kolo: Kurajica : K-eiecevic 1:0, Arapovič : Masleša Osmanov:č :	Raičevič 1:0,
poda : Farago remi, Bouazls : Janša 0:1, Kneževič : Diadarevič prel. prost je bil I*lid; 7. kolo: Farago : Kneževič remi, Rajna • 1:9,> Laddč : Kurajica 0:1, Dtedarevič : Arapovič remi, Janšo : Meštrovič 1:0, Kelečevič : Boua-08 Pr©k», Masleša :	Osmanovič
prek. Prost je bil Raičevič.
6’5’ Kurajica
4« (1)’ Jansa 3’5 (2>»
tmnevič in Asmanovič 3 (2) itd.
Gligorič : LJubojevič
8. PARTIJA
NIMCOVTCEVA INDIJSKA OBRAMBA
1. d4 Sf6 2. C4 e6 3. Sc3 Lb4 4. e3 0—0 5. Ld3 d5 6. a3 Lc3: 7. bc dc 8. Lc4: c5 9. Sf3 Dc7 10. Dd3 Sc6 11. e4 cd 12. cd Sa5 13. La2 Se4: 14. 0—0 Sf6 15. Lg5 Sd5 16. Taci Sc6 17. Lbl f5 18. Tfel Ld7 19. La2 Dd6 20. Se5 h6 21. Lh6: Se5: 22. de De7 23. Ld5: ed 24. Dd5: De6 25, De6: Le6: 26. Lg5 Tfc8 27. f3 Tel: 28. Tel: Tc8 29. Tc8: Lc8: 30. Kf2 Kf7 31. Kg3 Ke6 32. Kf4 Ld7 33. Ld8 Lc8 34. Le7 Ld7 35. Lb8 a6 36. Lc7 g6 37. Kg5 KT7 38. Lb6 Lc8 39. a4 Ld7 40. a5 Lc8 41. Ld8 Le6 42. Lc7 Ld7 43. h4 Lc8 44. Lb6 Ld7 45. Le3 Lc8 46. Lf2 Ld7 47. 14 Lc8 48. h5 g6 49. Kh5: Ld7 50. Kg5 Ke6 51. g4 fg 52. Lg3 Kf7 53. 15 Lc8 in čmi se je vdal brez nadaljevanja.
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Salonit Fužinar, Maribor — CIB Bovec, Bled — Tempo. Bulevard — Metalac, Mežica — Karlova«.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll|||||||||||||||||||IHI||||||||||||||||||||||||||||||||||||„|i|„||||„|||
JII6CTEHNIKA
TRGOVSKO PODJETJE S TEHNIČNIM MATERIALOM LJUBLJANA N. SOL. O.
SKUPNE SLUŽBE — LJUBLJANA, POD TRANCO Z
objavlja
nasledila dela in naloge
ter vabi k sodelovanju sodelavce:
a) v TOZD TRGOVINA za:
1. prodaja blaga na drobno za prodajalno v Postojni
Pogoji za sprejem:
—	šola za prodajalce tehnične stroke in 6—12 mesecev delovnih izkušenj. Za moške kandidate odslužen vojaški rok.
Poseben pogoj:
—	za opravljanje delovne naloge Je 2-mesefino poskusno delo
Ponudbe pošljite na naslov: JUGOTEHNIKA — LJUBLJANA, Kadrovska služba, 61000 Ljubljana, Pod trančo 2 v 15 dneh od objave.	2408
JUeCTEHNlKA
TRGOVSKO PODJETJE S TEHNIČNIM MATERIALOM LJUBLJANA N. SOL. O.
SKUPNE SLUŽBE — LJUBLJANA, POD TRANCO 2
IIIIIIIIIIIIMMIIIMIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllll,
KSTI l_
proizv. in trg. podj. Lj.
TOZD MALOPRODAJA, Ljubljana. Celovška c. 14
vabi k sodelovanju
delavce za prosta dela in naloge
PRODAJALCA
pogoj: K delavec v trgovini
ADMINISTRATORJA v skladišču
pogoj: nepopolna srednja izobrazba administrativne smeri
Delo se združuje za nedoločen čas, z 2-mesečnim poskusnim delom.
Ponudbe pošljite na upravo TEKSTIL, Ljubljana, TOZD MAI/DPRODAJA, Ljubljana, Celovška cesta 14 v 15 dneh po objavi.	2424
pillHIHIIIHHlIHIIIIUIHHIIIIimillllflllHIUIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII]
CGP DELO DSSS Naročnina
ŽELITE BITI STIMULATIVNO NAGRAJENI? " Osrednji slovenski dnevnik Delo
v * b: .
RAZNASALCE, RAZNAŠALKE
za območje Ljubljane
za območje BREZOVICE, DRAGOMERJA
in LOGA
za dostavo jutranjika DELO naročnikom ne dom
Delo je v Jutranjih urah in primemo predvsem za študente, gospodinje in mlajše upokojence.
Kandidati za delo v Ljubljani, morajo biti v dopoldanskih urah brez drugih obveznosti ln na voljo dostavni službi.
Poleg dostave imajo kandidati iz Ljubljane možnost opravljanja še drugih del, za kar bodo dobro in stimulativno nagrajeni.
Če želite delati le nekaj ur dnevno in biti za svoje delo dobro nagrajeni,
potem
RAZMISLITE
IN
SE
ODLOČITE
ter pošljite svoje prijave ali pa se osebno zglasite v oddelku naročnine CGP DELO, Gradišče 14, Ljubljana, tel. 21-043 in 23-464.
- MESNA INDUSTRIJA n. sol. ol -Murska Sobota
V
Vabi
strokovne sodelavce, da se zaposlijo za opravljanje naslednjih del in delovnih nalog:
v delovni skupnosti delovne organizacije:
vodje vzdrževalne službe
dipl. strojni inženir, 3 leta delovnih izkušenj
vodje marketinga
dipl. ekonomist s 3 leti delovnih izkušenj
4 tehnologov v tehnološko razvojnem oddelku
dipl. inženirji živilske tehnologije z 2 letoma delovnih izkušenj
organizatorja proizvodnje v pripravi proizvodnje
dipl. ekonomist ali dipl. Inženir organizacije dela z 2 letoma delovnih izkušenj
2 analitikov — planerjev
ekonomist z dvema letoma delovnih izkušenj
proučevanje in organiziranje sistema nagrajevanja
dipl. ekonomist ali ekonomist z 2 letoma delovnih izkušenj
raziskovalca tržišča
dipl. ekonomist ali ekonomist z 2 letoma delovnih izkušenj
lanserja novih proizvodov
dipl. ekonomist ali ekonomist z 2 letoma delovnih izkušenj
laboranta v bakteriološkem laboratoriju
kemijski tehnik z enim letom delovnih izkušenj ali pripravnik
administratorja
administrativni tehnik ali administrator z enim letom delovnih izkušenj
v temeljni organizaciji TRGOVINA
samostojnega referenta za izvozno dejavnost
ekonomist z dvema letoma delovnih izkušenj
v temeljni organizaciji KLAVNICA
obratnega elektrikarja
elektrotehnik za šibki tok ali delovodja elektro. energetskih naprav z dvema letoma delovnih izkušenj
Za dela, kjer se zahteva visoka ali višja strokovna izobrazba traja poskusno delo tri mesece, za srednjo izobrazbo pa dva meseca
Ponudbe z dokazili o izobrazbi in življenjepisom naj pošljejo kandidati splošni kadrovski službi ABC POMURKA - MESNA INDUSTRIJA, MUR SKA SOBOTA, Bjedičeva 11 — v petnajstih dneh po objavi.	2406
IIIIIIIIIIIllIllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIHKiiiiii
SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANE
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
razpisuje prosta dela in naloge
RAVNATELJA
Gradbene tehniške šole v Ljubljani
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	imeti pogoje za učitelja srednje šole
—	5 let prakse na področju vzgoje in izobraževanja
—	opravljen pedagoški strokovni izpit
—	moralne ln politične vrline, ki so poroštvo, da bodo uresničevali socialistični vzgojno izobraževalni smoter.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom, v katerem so tudi podatki o dosedanjem delu, v 15 dneh po objavi razpisa na naslov:
Skupščina mesta Ljubljane, komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, Adamič-Lun-drovo nabrežje 2, soba 95/III.	2423