PRIM
\ v
DNEVNIK
Poštnina piacana v gotovini _	QCT
Abb postale 1 gruppo	Vidici	OO	IlJT
Leta XVI. ■ St. 304 (4767)
TRST, petek 23. decembra 1960
Ob naraščanju odpora proti sodelovanju s socialisti
Vodstvo KD bo danes odločilo o «težavnih» upravnih odborih?
Dolg razgovor med tajnikom KD Morom in Malagodijem - Gronchi vrnil obisk predsednikoma poslanske zbornice in senata - Janez XXIII. govoril po televiziji - «Lo Stato», nova revija desničarskih
in klerikalnih krogov ter fašistov
Stavke in protesti
Protestna demonstracija v Milanu - Stavkovno gibanje petrolejskih delavcev in spolovinarjev
(Od našega dopisnika)
RIM, 22. — Predsednik republike Gronchi je danes vrnil obisk in voščila za praznike in Novo leto tako Predsedniku poslanske zbornice Leoneju, predstavnikom parlamentarnih skupin in komisij, kakor tudi Predsedniku senata Merzagori. Po krajšem nagovoru predsednikov poslanske zbornice in senata je Gronchi Podčrtal pomen parlamentarne ustanove, hkrati pa izrazil željo, da bi vsaj v novem letu, v katerem poteče njegov mandat, načeli rešitev vseh tistih osnovnih socialnih vprašanj, ki jih je nakazal v svoji poslanici na začetku svojega predsedniškega mandata.
Papež Janez XXIII. je da-	“
nes govoril po televiziji in bas skušal prepričati, da i-biamo ljudi, ki se borijo za resnico (in to so seveda Predvsem katoličani), in ‘Judi, katerih življenjski cilj ■e baje potvarjanje resnice 'ni potrebno pojasnjevati, koga je papež s tem mislil).
bi se hoteli spuščati v Polemiko z njim, toda mimogrede bi ob tej priliki o-nieniii naslednjo podrobnost [z italijanskega parlamentarnega življenja: kot je znano, se komisija poslanske zbornice za javno šolstvo pe-ca prav v teh dneh z načrtom za šolstvo; prav tako je zna-°°> da italijanska ustava si« c®r dopušča in priznava ob-s-°j zasebnega šolstva, vendar Pa izrecno prepoveduje, da bi stroški za vzdrževanje take šo-‘e sli v breme države, oziroma da bi se zasebno šolstvo vzdrževalo iz javnih sredstev; kljub temu pa so nekateri de-m°kristjar.ski poslanci (ki so "p Judi po besedah papeža — dolžni spoštovati resnico in se Zknjo boriti) predložili poprajo* k zakonskemu osnutku o načrtu za šolstvo, v katerem zahtevajo, reci in piši, kar 350 njuijard lir javnega denarja zasebno šolstvo raznih ver-Jbn ustanov in organizacij! Vsak komentar bi bil odveč.
, Jutri bo seja vlade, predse-bv®! pa ji ne bo Fanfani, am-Pak Piccioni, ker je predsednik lade od danes v postelji za-adi influence
^ Jutri se sestane tudi vodstvo "■rsčansike demokracije, ki bo moralo zavzeti neko jasnejše ?tališče glede še odprtih vpra-'Jni nekaterih krajevnih uprav jjnano je namreč, da se zlasti pzlagodi upira levemu centru Milanu in drugih večjih me-j ih, predvsem pa seveda v Mi-»nu (za katerega je Malagodi j ®‘° dejal, da ima za liberalce sti pomen, kot Vatikan za ka-°hcane!), pa tudi na Sicilii-"Pričo tega je zanimivo, da se le Politični tajnik Moro razgo-^zrjal danes z Malagodijem in jf njun razgovor trajal nič
da
-	‘“"S«*«*	*****
^ nJ kot poldrugo uro. Razgo-0ru sta prisostvovala tudi namestnik tajnika KD Salizzonl J1 Scaglia in namestnik tajni« a PLI Bozzi. Po razgovoru novinarji vprašali Malago-■Ja, o čem so govorili; dejal j ‘e. da so si voščili praznike p da so ((govorili o politiki)*. t "zneje je Moro sprejel Lat-Volu ' ki načeluje osrednjemu °iilnemu uradu Krščanske demokracije.
^roda spričo tako nasprotuje*-Pn si stališč med socialdemo-Jati in republikanci na tej [rani in liberalci na drugi ‘rani (tudi če desničarskih rogov KD sploh ne omenjati?.^ S'ede rešitve «težavnih» "“jevnih uprav, je zelo verjet.
dokončnega stališča glede tega vprašanja in bo dokončen sklep prepustilo glavnemu odboru KD, ki bi ga utegnili sklicati v prvi polovici prihodnjega januarja, preden se bo sestal občinski svet v Milanu. Tako bi vsaj mirno preživeli božične praznike in dočakali novo leto; kajti če bi se vodstvo KD jutri odločilo za levi center v Milanu, bi to utegnilo imeti resnejše posledice za se-
temu, da vse štiri stranke vsaj formalno zatrjujejo, da taka ali drugačna rešitev vprašanja krajevnih uprav ne sme imeti negativnega vpliva na sedanjo vladno večino in trenutno zavezništvo med demokristjani, socialdemokrati, republikanci in liberalci. Toda težko je verjeti, da bi socialdemokrati in
Republikanci — ki so popustili v rimskem občinskem svetu in niso glasovali proti manjšinskemu upravnemu odboru KD-PLI — so morali ponovno kapitulirati v Milanu, in to izključno na zahtevo Ma-lagodija. Moro se tega dobro zaveda in v razgovoru, ki ga je danes imel s tajnikom PLI, mu je verjetno to skušal dopovedati! S kakšnim rezultatom, bomo morda izvedeli jutri.
Vsekakor pa bi bilo zaman prikrivati si, da so konservativne in reakcionarne sile v
deva krajevne uprave. Te dni je namreč izšla prva številka revije «Lo Statos (»Država«), pri kateri sodelujejo demo-kristjanski desničarji, klerikal. ni publicisti iz krogov prof. Gedde, pa tudi fašisti; za vse-ro. pa stoji bivši predsednik vlade Tambroni; kar zadeva finančno plat, pa so že stopili v stik z določenimi krogi Confindustrie. Uvodnik se sklicuje na interpelacijo Tambro-nija v parlamentu, ko je bivši predsednik vlade v svojem govoru zagovarjal potrebo po protikomunistični ofenzivi in novih ((učinkovitejših« prijemih v borbi proti komunizmu. Nobenega dvoma ne more biti, za kakšno «državo» gre v tem primeru; za «močno», avtoritarno državo reakcionarne buržoazije, ki je pripravljena s puškami «ukrotiti» antifašiste in ((komunistične# delavce. Skratka: za fašistično državo.
A. P.
MILAN, 22. — Nameščenci občinskega podjetja za električno energijo, ki so začeli stavko z zahtevo za zvišanje plač, so organizirali danes protestno demonst-rasijo v Milanu. Na Korzu Porta Vittoria je bil zaradi tega ves promet pol ure paraliziran.
RIM, 22. — Sindikati petrolejskih nameščencev SILP (CGIL), SPEM (CISL) in UILPEM (UIL) so se danes sestali in pregledali položaj po stavki, ki je bila 15. in 16. decembra. Sklenili so, da zaradi bližnjih praznikov in zato da industrijcem omogočijo revidiranje negativnega stališča, ne bodo proglasili drugih stavk do prvih dni januarja. Ce in-dustrijci ne bodo v tem času pokazali namena do obnovitve pogajanj na podlagi, ki so jo predlagali sindikati, se bodo ii ponovno sestali 15. januarja in določili program nadaljnjih stavk.
V Rimu bodo jutri delavci v FATME prekinili delo ob 15. uri in bodo odšli v sprevodu pred sedež Confindustrie in zahtevali obnovitev pogajanj. Ob 10. uri se bodo sestale tajništva sindikatov elektromehanikov FIOM-CGIL, FIM-CISL in UILM. da se pogovorijo o nadaljnji sindikalni akciji.
Zaradi razbitja pogajanj med sindikalnimi federacijami spolovinarjev in kmetijske zveze za obnovitev vsedržavne pogodbe sporoča tajništvo CGIL, da je sklenilo posredovati pri predsedniku vlade ter pri ministru za delo in za kmetijstvo,
danjo vladno večino, tudi kljub'ofenzivi, in to, ne le, kar za-  .............. iiiiamaiaiiiiiiiiiiiniii...umi..umnimi..............■min
Francoske	stranke
glede de EauIIovega referenduma
Socialisti so se izrekli za «da» - Zmeda in neenotnost v strankah bo samo koristila vladi - Francoska letala prestregla libanonsko letalo, ki je prenašalo orožje v Maroko
PARIZ, 22. —Zadnja od strank, ki se je izrekla o memorandumu, socialistična stranka, se je nocoj izrekla za «da» z veliko večino. Pred glasovanjem je glavni tajnik Mollet v dolgem govoru pozval delegate, naj se izrečejo za odobritev de Gaullove politike. «Politika generala de Gaulla, je izjavil med drugim, gotovo ni naša politika, toda je politika, ki se najbolj približuje naši. Za nas je mnogo važnejše- tolmačenje, ki ga bomo dali našemu glasovanju.*
To tolmačenje je po mnenju Molleta in večine socia-listov naslednje: 1. Alžirija je rakova rana, brez katere bi ((Francija bila ena največjih velesil sveta, ker si je zaslužila zaupanje in spoštovanje bivših kolonij*. 2.
Potrebno je pomagati de Gaullu, da premaga ovire in odpor. 3. De Gaulle ne išče osebne diktature. Kar ne funkcionira, pa so demokratske ustanove. Ko bo končana vojna, bo treba doseči normalno delovanje ustanov. Seveda so de Gaullove napake številne in včasih nizkotne kakor na primer eliminiranje enotne socialistične stranke in Sou-stella iz volilne kampanje. 4.
Socialisti ostanejo v opoziciji: vendar pa odgovarjajo z «da» na referendum, ker je to edini način, da se olajša rešitev alžirskega vprašanja. «Ne» bi pomenil odstop de Gaulla in zmago ultrasov.
Številni govorniki so se vrstili na govorniškem odru pred Molletom. Bivši zunanji minister Pineau in bivši minister Gazier sta zagovarjala vzdržanje; bivši minister Le-ieune se je zavzemal za «ne», zato da ne bi de Gaullov ma-kiavelizem pripeljal de Gaul-
Senator Defferre se je izrekel za «da» in je izjavil, da sprejema manjše zlo.
Majhno združenje republikanske levice, ki je bilo izključeno iz kampanje za referendum, je nocoj na občnem zboru sklenilo glasovati z «ne» in poudarilo, da bi «da» še bolj usmeril deželo pod o-sebiio oblast in ne bi rešil alžirskega vprašanja.
Zmerni in radikali so sklenili, da ne bodo dali jasnih ravodil svojim volivcem, ki bodo svobodni, da glasujejo, kakor želijo. Toda večina radikalov se je izrekla za «ne». Pri neodvisnih so precej veliki pridržki in vlada resen odpor. Za «ne» so se že izrekli komunistična stranka, enotni* socialistična stranka, republikanski center in Soustellovo gibanje.
Na splošno sta tako levica kakor desnica zelo razdeljeni s širokimi sloji negotovosti. Politični opazovalci so mnenja, da bo ta razdeljenost strank samo koristila vladi in da se bo večina izrekla za de Gaullovo politiko.
Te dni bodo začeli pošiljati po pošti 28 milijonov zavojev, v katerih bodo osnutek zakona o upravni reorganizaciji Alžirije in glasovnice za referendum. Ministrstvo je odredi-mora imeti dostavlja-
nje tega materiala prednost pred vso drugo korespondenco. Zato bodo božična in novoletna voščila ter poštni zavoji dostavljeni z veliko zamudo. ker imajo poštni uradi mnogo dela. (Francozi pošljejo običajno za božič okoli sto milijonov pisem z voščili).
V Alžiru je generalna delegacija včeraj odredila zaplembo zadnje številke desničarskega tednika «Carrefour», davi pa desničarskega dnevniku »Pariš Pressen.
Danes zjutraj so pristaniški delavci v Oranu začeli s stavko. Trgovinska zbornica javlja, da delavci stavkajo z zahtevo za izboljšanje delovnih Fogojev. V privatnih krogih pa trdijo, da gre za stavko, ki jo je organizirala alžirska osvobodilna fronta.
Sinoči so francoska letala prisilila neko libanonsko letalo, da pristane v Oranu Letalo je prevažalo pet ton vojnega materiala. Namenjeno je bilo v Casablanco.
Protest Bonna pri francoski vladi
„ - ... J- -........... 1“ do teSai da bl odobritve
“J- da jutrišnje zasedanje vod-1 posluževal tudi na drugih sek- rendun va KD sploh ne bo zavzelo! torjih in ne samo v Alžiriji, lo, da """''Hlinili.,,,,,,,,,,,,,,,,      um,„umu niiimaani.u,   
Kralj Saud spet odvzel oblast bratu Feisalu in njegovi vladi
Feisal bo baje odpotoval na zdravljenje v Evropo ■ Velike razprtije v kraljevi družini glede politike v deželi
gospodarske dejav-
, gEDDA, 22. — Kralj Saudo-s Arabije Ibn Saud je včeraj "“roču, da je ponovno pre-,, v svoje roke vladne pota ki Jih je vodil že tri le-I,., njegov brat Emir Feisal, -"•^remu je kralj leta 1958 c, delil izredna pooblastila. . "Jd je osebno prevzel prcd-.dstvo vlade, princ Delal Ibn Aziz pa je prevzel fi-
ministrstvo.
mnU"'1 mimsirsivu. Notranji M u r je princ Abdalah hi? n Aziz, minister za b-t-.ambo princ Mohamed Ben -:'jud, minister za komunika-Pa princ Badr Ben Abdel
„,Dya ministra sla bila izbra-Ma lzven kraljeve rodbine: to (i Zunanji minister, ki je biv-P°*lanik v Bagdadu Ibra-};i El Souheili, ter minister š„, Petrolejske zadeve in za •stvo Abdalah El Tariki.
h^ikor poročajo iz Londona
Em	’
% .
t(1J!A°. da je imel Feisal odpo-
0«'
ki jih je skušal uvesti. Kakor je znano, se reforme tičejo predvsem finančnega položaja v deželi. Emir je svoj čas predlagal kralju, naj v njegovi odsotnosti imenuje začasnega ministrskega predsednika, toda kralj je to zavrnil.
Zvedelo se je, da so bile v kialjevi družini ostre diskusije zaradi Saudovega sklepa, da znova prevzame predsedstvo vlade. Skupina princev še dalje podpira politiko Fei-sala.
Kralj Saud ima 58 let. Mar-c; 1958 ga je družinski svet prisilil, da prepuati večino svoje oblasti mlajšemu bratu princu Feisalu. Ta je postal ministrski predsednik in je obdržal tudi ministrstvo za zunanje zadeve, za notranje zadeve za obrambo in finančno ministrstvo. Predvsem se je trudil, da bi uredil državne finance kljub močnemu odporu kralja. Močno je šal vladne izdatke ter izdatke kialja in njegove družine. V začetku letošnjega leta je sklenil razvrednotiti rial in je ukinil uvozne licence, kar je
JJUIUGUJG IZ LiUlitav**-*
,*n'r Feisal čez nekaj dni potoval iz Arabije na zdrav-ii»! Pregled v Evropo. Zatr-uii o’ -t'a )e 'me* Feisal odpo-hm, -že zdavnaj. Ni pa hotel
pustiti svoje dežele, dokler sr.,n,,,  ............................. -
Prej dobil zagotovila, da ukinil uvozne licence, kar je °«o ostale v veljavi reforme, imelo za posledico povečanje
domače nosti.
Spor med kraljem in bratom je dosegel višek letošnje poletje. Nedavno je kralj obtožil brata, da formira častnike ki bi mu pomagali odvzeti vso oblast kralju. Feisal pa je* odgovoril, da skuša uvesti ustavni sistem v deželi.
Po mnenju nekaterih opazovalcev bo sklep kralja, da odvzame oblast Feisalu, utegnil pomeniti začetek dogodkov, ki bodo lahko spravili v nevarnost Saudovo monarhijo.
 (O* -----
Vojaška pomoč SZ Indoneziji
DJAKARTA, 22. — Načelnik glavnega štaba indonezijske vojske Jen Nasution je danes izjavil, da se namerava Indonezija posluževati sovjetske vojaške pomoči pri okrepitvi švojin oboroženih sil v odgovor na nizozemske vojaške priprave v Zahodni Novi Gvineji. Zelo verjetno bo zaradi tega gen. Nasution prihodnji mesec odpotoval v Moskvo.
BONN, 22. — Danes zjutraj je zahodnonemški veleposlanik v Parizu, Blankenhorn, iz. ročil protestno noto svoje vla. de zunanjemu ministrstvu francoske vlade zaradi ustavitve nemških trgovskih ladij. Zvedelo se je, da je francoska vlada že storila prve korake, da bi omilila ravnanje svoje vojne mornarice z nemškimi ladjami. Tako je francoski veleposlanik v Bonnu, Šeydoux, zahodnonemškemu zunanjemu ministrstvu predložil, naj bi se Adenauerjeva vlada vzdržala pošiljanja protestov. Francoski vladni krogi poudarjajo, da nemška trgovska ladja «Pau! Rickhers# ni bila «zaplenjena», temveč samo »postavljena v stik# v skladu z mednarodnimi določili.
Gre pa za ustavitev in preiskavo nič manj kot 17 nem-ških trgovskih ladij, kar brez dvoma pomeni motenje dobrih odnosov med Francijo in Zahodno Nemčijo kljub »intimnemu prijateljstvu# med Adenauerjem in de Gaullom ki je povrh tega še »neuničljivo#. Pri vsem tem se poudarja, da je zahodnonemška vlada izdala zelo stroga navodila glede embarga, ki je doslej veljal za izvažanje orožja samo v države vzhodnega bloka. Nov embargo pa je bil raztegnjen včeraj tudi na zahodne države, med katerimi tudi na Alžirijo. Hkrati je glede trgovine z orožjem vlada že sprejela nov zakonski osnu. tek, parlament pa ga bo odobril takoj po novem letu. Raz. širjeni embargo in novi zakon o trgovanju z orožjem je po mnenju opazovalcev dokaz, da Adenauerjeva vlada noče motiti »pomirjevalne akcije de Gaulla v Alžiriji#, katero smatra kot »koristno za mir v Evropi#.
Pogajanja o trgovini med obema Nemčijama
BERLIN, 22. — Pogajanja za morebitno podaljšanje trgovinskega sporazuma med Vzhodno in Zahodno Nemčijo so bila odložena na 28. decem-
Po IS. zasedanju generalne skupščine OZN
Popovič: Nerešena so ostala
najtežja mednarodna vprašanja
bra Danes sta obe delegaciji imeli zadnji sestanek. Trgovinski sporazum, ki ga je zahodnonemška vlada odpovedala konec septembra, poteče 31 decembra. Bonnska vlada, ki je spočetka odpovedala sporazum, je konec novembra me njala svoje ztališče in je sklenila obnoviti pogajanja za hranitev trgovinskih odnosov med obema Nemčijama.
Sedaj, ko so se pogajanja obnovila, se glavni spor tiče dejstva, da hoče Zahodna Nemčija vključiti v sporazum tudi doložbo, ki naj jamči svoboden cestni in železniški pro met med Zahodno Nemčijo m zahodnim Berlinom. Vzhodna Nemčija pa poudarja, da omenjanje berlinskega vprašanja medeonskem trgovinskem sporazumu ni na mestu, ker gre za izključno »tehničen trgovinski sporazum*. Baje so se glede trgovine skoraj v celoti sporazumeli. Toda v za-hc-anih krogih niso zadovoljni, ker nekateri kažejo »preveč optimizma* glede ugodnega inda pogajanj.
 «»-------
BEOGRAD, 22. — Državno tajništvo za zunanje zadeve je danes protestiralo pri francoskem veleposlaništvu v Beogradu proti ustavitvi jugoslovanske ladje «Martin Krpan# ob afriški obali.
 «» ------
BONN, 22. — Podtajnik v zunanjem ministrstvu von S(herpenberg bo s 1. majem prihodnjega leta prevzel mesto poslanika Zahodne Nemčije v Vatikanu. Nadomestil bo dosedanjega poslanika Strach-witza, ki bo upokojen.
zato da bi se vlada neposredno zavzela za obnovitev pogajanj.
CGIL meni, da so nujno potrebni skupni razgovori vlade in prizadetih strani, da se določi linija, ki naj temeljito reši vprašanja strukture spolovinar-stva z vidika njenega gospodarskega, pogodbenega in zemljiškega razvoja ob tesni povezavi z javnimi investicijami v kmetijstvu.
Danes govor Gromika
MOSKVA, 22. — Vrhovni sovjet je na današnjem plenumu odobrij gospodarski načrt in proračun za prihodnje leto ter obračun za preteklo leto. Jutri zjutraj bo obrazložil sovjetsko zunanjo politiko zunanji minister Gromiko. Ni še gotovo, ali bo govoril tudi Hruščev o notranjem gospodarskem in fi-načnem položaju ter o perspektivah mednarodne akcije SZ.
Agencija TASS je nocoj sporočila, da je bil Vasilij Garbu-zov imenovan za novega finančnega ministra namesto Zvere-va. Zverev je odstopil iz zdrav-stvenih razlogov. Razen tega sta bila izvoljena dva nova podpredsednika prezidija vrhovnega sovjeta. To sta predsednica prezidija vrhovnega sovjeta Uzbekstana Nasredinova in predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Georgije Džocenidze. Šaraf Rašidov je bil razrešen funkcije podpredsednika prezidija vrhovnega sovjeta ter je bil izvoljen za prvega tajnika CK KP za Uzbekstan.
Vrhovni sovjet je odobril sklep, da se osrednja uprava za uporabljanje jedrsike energije v okviru ministrskega svela spremeni v državno komisijo ministrskega sveta SZ. Za predsednika tega organizma je bil imenovan Vasilij Jemeljanov.
 «»-------
NEW YORK, 22. — Italija, Švedska, Gvatemala, Gana in Senegal so bile danes izvoljene v vodstvo posebnega sklada OZN, ki šteje 18 članov.
3.100 aretiranih v Adis Abebi
Izrazil je upanje, da se bodo zboljšali pogoji, zlasti za rešitev vprašanja razorožitve
NEW YORK, 22. — Državni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič je izjavil ob zaključku dela generalne skupščine OZN jugoslovanskim novinarjem v New Yorku, da skupščina ni sprejela sklepov, ki so nujno potrebni, da bi se prenehala dosedanja praksa v Kongu. Jugoslovanska delegacija je skupno z drugimi prijateljski. n,i državami zahtevala nujno proučitev tega vprašanja in predlagala rešitev, ki bi, če bi se praktično izvajala k izboljšanju položaja. Države, ki so s svojim stališčem v skupščini preprečile pozitivne napore, so prevzele nase veliko od govornost.
Popovič je nadalje dejal, da se je skupščina pod pritiskom zadnjih krvavih dogodkov bolj dosledno kot prej zavzela za uresničenje pravice za samoodločbo in neodvisnost alžirskega ljudstva. Izrazil je upanje, da bodo odgovorni francoski krogi končno potegnili iz tega potrebne sklepe v irteresu alžirskega ljudstva Francije in miru v tem delu sveta.
V nadaljnji oceni dosedanjega dela 15. zasedanja generalne skupščine je Koča Popovič poudaril, da je bila prvič v zgodovini Združenih narodov postavljena na dnevni red zahteva po dokončni in splošni likvidaciji kolonialnih odnosov. Na dnevnem redu generalne skupščine pa je ostala še vedno kot eno najnujnej-šin vprašanj razorožitev. Na 15. zasedanju so bili doseženi po zaslugi nevezanih držav nekateri rezultati glede podlage zo bodoča mednarodna pegajanja. Skupščina je tudi tokrat z ogromno večino glasovala za prenehanje jedrskih poskusov.
Med važnimi rezultati 15. zasedanja je Popovič omenil tudi načelni sklep o ustanovitvi posebnega sklada za kapitalno finansiranje, preko Združenih narodov. Na zasedanju je bilo opravljeno važno delo, čeprav so najtežja mednarodna vprašanja ostala še vedno nerešena. Popovič je izrazil upanje, da se bodo do marca, ko bo spet zasedala generalna skupščina, mednarodni pogoji za rešitev teh vprašanj
ii,ii„iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniii*iiiiiiiii*iiiiiii,iiiiiiiiiiii*i'iii'm""","l',,,,,,,'al"""1111
Protestna	stavk
proti varčevalnemu
Socialistična stranka izreka solidarnost s stavkajočimi in zahteva odstop vlade, vlada pa grozi s sankcijami
posebno pa vprašanja razorožitve, zboljšali. »Mi se bomo, je poudaril Popovič, še nadalje zavzemali za uresničenje pozitivnih rešitev*. Koča Popovič je na koncu ugotovil, da je jugoslovanska delegacija na tem zasedanju poglobila prijateljsko sodelovanje z vrsto delegacij, posebno z delegacijami nevezanih držav, in je izrazil prepričanje, da se bo to sodleovanje z njimi nadaljevalo pri nadaljnjem delu generalne skupščine.
Titov odgovor tajništvu afriško-azijske solidarnosti
BEOGRAD, 22. — Predsednik republike je prejel te dni brzojavko geenralnega tajništva azijsko-afriške solidarnosti, v kateri ga obvešča o krvavih dogodkih v Alžiriji in ga naproša za intervencijo, da bi se prenehalo ubijanje alžirskega ljudstva. Predsednik republike izraža v odgovoru ogorčenje narodov Jugoslavije zaradi teh dogodkov in ugotavlja. da jugoslovanska vlada, dosledna načelom svoje zunanje politike, meni, da se mora alžirskemu ljudstvu priznati pravica do samoodločbe in da se zato skupno z zastopniki drugih držav aktivno zavzema v OZN za uresničenje upravičenih stremljenj in zahtev alžirskega ljudstva in začasne alžirske vlade.
ADIS ABEBA, 22. — Predstavnik vlade je nocoj sporočil. da so vladne čete po likvidiranju upora aretirale 3100 članov cesarjeve garde. Od ten so 2UUU izpustili na začds-n » svobodo, drugih 400 pa. so izpustili dokončno. Dodal je, da je bilo 475 pripadnikov cesarjeve garde ubitih ali ranje-n i' med akcijo proti upornikom, drugih 325 pa se še skriva. Devet bataljonov cesarjeve telesne garde šteje okoli 8000 vojaKov, od katerih jih je 3000 v etiopskem kontingentu za sestavo sil OZN ” Kongu.
Sinoči so aretirali po dolgem streljanju dva voditelja upora. Ta dva sta namestnik ministra za mornarico Bekele in uporniški kapetan Deferes.
V Kairu piše list »Al A-hram», da je v Etiopiji nevar. nost, da se ponovno razplamti upor proti cesarju Haile Se. lasiju, ker «vzroki, ki so povzročili upor, niso bili odstranjeni#.
List dodaja, da so nekateri tuji diplomati bili priča pravemu pokolu, ko je vojska, ki je ostala zvesta cesarju, spet zavzela prestolnico.
Nova zvezda
MOSKVA, 22. — TASS sporoča, da je sovjetska astro-nomka Margetita Savel.ieva, ki je zaposlena v astronomskem observatoriju na Krimu, našla novo zvezdo v ozvezdju «Sčit». To je letos že druga zvezda, ki So jo odkrili sovjetski a-stronomi: prvo so odkrili spomladi v ozvezdju «Herkules».
BRUSELJ. 22. — Belgijska socialistična stranka je danes proglasila svojo solidarnost s stavkajočimi, ki demonstrirajo proti varčevalnemu progra. mu. ki ga je pripravila koalicijska vlada, v kateri so krščanski socialci in liberalci in kateri predseduje Gaston Eys. kens. Vodstvo socialistične stranke pravi v svoji izjavi, da je vlada zgubila ves svoj ugled in da skuša vsiliti »nizkoten# program, poročilo dodaja; »Stavke, ki se širijo v deželi, so odraz splošnega zgražanja in so zakonite. Vlada hoče zvaliti na množico prebivalstva stroške za svoje napake in za svoje gospodarske in finančne krivde. Spričo odrekanja pravičnosti se delavci nc bodo uklonili. Belgijska socialistična stranka je z njimi v borbi.# Socialistična stranka zahteva tudi takojšnji odstop vlade.
Krščansko socialna stranka pa je s svoje strani objavila izjavo, s katero poziva predsednika vlade, naj »z vso odločnostjo in brez obotavljanja sprejme ukrepe za ohranitev ieda in svobode spričo uporniških stavk, ki imajo nedvomno politični značaj m spravljajo v nevarnost parlamentarni in demokratični režim#.
Stranka poziva prebivalstvo, naj pomaga vladi, da prepreči, »da bi dežela padla v zmedo, v katero jo hočejo nekateri anarhisti pripeljati#.
Preteklo noč je belgijska vlada objavila izjavo, v kateri pravi, da je večina protestnih stavk proti vladnemu varčevalnemu programu bila razglašena «ob kršitvi vseh svobodno dogovorjenih ukrepov med delavci in delodajalci#. Izjava dodaja, da vlada obsoja taka dejanja in opozarja, da bo stavka, če se bo razširila in nadaljevala, ((kompromitirala gospodarski položaj dežele#. V izjavi je tudi rečeno, da bo vlada sprejela «vse potrebne ukrepe, da zagotovi svobodo dela#. Občin-
iiii,iiiiitiiiiiiii»iliiliiitiiiBiilliili,ii,,i,l,liiiiiint»*,iaii,iai,,iii,iiitf a«itiiiia,lilli,llliiiiil,,iilii,li*,»ii**<iiiiiiii|iiiiiiaall,fllvlll*"ia,v,l>,l>llil*>llla,1,IBI
Osemdeset mrtvih pri treh nesrečah
Na Filipinskih otokih se je ponesrečilo letalo s 37 potniki Prevrnil se je čoln m utonilo je 50 ljudi - Mornarje ladje «Pine Ridge> rešujejo s helikopterji
ske in državne nameščence pa opozarja, da jim bodo odtrgali plačo za vse dneve, ki bodo stavkali.
Davi se je stavka razširila tudi na železniški sektor in paralizirala ves promet na večini glavnih železniških prog. Železniški promet med Francijo in Belgijo je popolnoma ustavljen. Promet z Nemčijo je zelo nereden in mednarodni vlaki imajo velike zamude.
Stavkovno gibanje se vedno bolj širi. V nekaterih mestih je stavka popolna. V Liege in Charleroi so se socialističnim sindikatom pridružili tudi krščanski sindikati. Socialistični sindikat rudarjev je tudi napovedal takojšnjo stavko. Socialistični sindikati sporočajo, da so se v mnogih krajih stavki pridružili tudi krščanski, 1L beralni in neodvisni sindikati.
V Antverpnu, Charleroiu, Monsu in Verviersu so zaprta tudi gledališča. Debata v poslanski zbornici o vladnem programu je bila popoldne prekinjena zaradi številnih interpelacij socialistov.
Poslanska zbornica je danes zavrnila socialistično resolucijo, s katero so socialisti zahtevali, naj se razprava o varčevalnih ukrepih odloži na prihodnji teden. V senatu je grof d'Aspremont Lynden med velikim hrupom opozicije trdil, da v Belgiji občinski _u-radniki nimajo pisanih določb, na podlagi katerih bi imeli pravico stavkati.
 «»--------
Nizozemska vlada podala ostavko
HAAG, 22. — Nizozemska vlada je danes podala ostavko. Sklep o ostavki so sprejeli po ostavki ministra za obnovo Van Aartsena, ki se Je znašel v parlamentu v manjšini zaradi opozicije svoje lastne stranke, Protirevolucionarne stranke (desničarski pi otestanti). Predsednik vlade bo jutri formalno podal ostav-ko svoje vlade.
PALM BEACH (Florida), 22 — Novoizvoljeni predsednik ZDA John Kennedy je šele danes formalno odstopil kot se r.ator, ker bo 20. januarja prihodnjega leta prevzel predsed-stvo ZDA-
 «#--------
MANILA, 22. — Neko filipinsko letalo, v katerem je bilo 37 potnikov, se je ponesrečilo kmalu po vzletu z letališča Cebu na istoimenskem otoku. Letalo se je pri padcu vnelo. Pri nesreči se je rešilo samo 9 potnikov, vsi ostali so zgubili življenje.
Potniki so bili povečini študentje, ki so potovali na Južne Filipine, da tam preživijo božične praznike.
FROSINONE, 22. — Davi se je ponesrečilo vojaško reakcijsko letalo, pri čemer sta zgubili življenje dve osebi. V letalu sta bila dva pilota, od katerih se je eden rešil s padalom, drugi pa je izgubil življenje. Letalo je pri padcu zadelo ob traktor na polju in ubilo mladeniča, ki je bil na traktorju.
TEHERAN, 22. — Zaradi požara, ki je nastal na nekem motornem čolnu, je zgubilo življenje 50 ljudi. Coln se je prevrnil in potniki so utonili. Rešili so samo tri potnike. Coln je bil namenjen v Ku-vait. Novico je danes objavil list iz Abadana, iz Teherana pa ni bila še potrjena.
NEW YORK, 22. — Danes popoldne so sporočili, da so helikopterji do sedaj rešili 13 mornarjev s tankerja «Pine
Ridge#, ki se je razklal na dvoje. Na ladji je bilo 37 mor. narjev. Kakor poročajo, je od teh vsaj 28 ostalo živih.
Ze danes'zjutraj se je okoli dveh delov ladje zbralo večje število ladij, toda niso se mogle približati zaradi razburkanega morja. Zato so mornarje začeli reševati s helikopterji.
Neurje, dež in sneg v Italiji
RIM, 22. — Že nekaj dni se naa Italijo zadržuje slabo vreme. Zaradi močnega deževja je Tibera r.orastla in preplavila okrog 1500 ha obdelane zemlje v krajih Ponte felice, Giuliana, Borghetto in Saletti ter povzročila ogromno škodo, Pcnovnih 600 ha je preplavila v bližini Orte. Tudi tu je povzročil veliko škodo. Na dveh mestih je cesta Flaminia neprehodna za vsa motorna vozila.
Tibera še vedno narašča, prav tako še nadalje narašča tudi Pad. in sicer s hitrostjo dveh centimetrov na uro.
Tudi reka Garigliano je prestopila danes bregove na več
krajih in preplavila nad 300 ha ozimine v krajih Vesche-telle, Magliano in Morelle.
Zaradi stalnega dežja v teh poslednjih dnevih je prišlo do poplav tudi na cesti, ki vodi v Pistoio. Neurje je povzročilo veliko škodo v poljedelstvu v okolici Viareggia, kjer je voda vdrla v številne kleti v nekaterih mestnih četrtih.
V La Spezii je danes dopoldne začel padati sneg; v kratkem ga je bilo nad 10 cm. Tudi vsi okoliški hribi so potf snegom. Pri Chiavariju je danes ponoči zapadlo precej snega na okoliških hribih in gri-čin. Ne pomnijo, da bi v teh krajih kdaj snežilo.
Veliko snega je zapadlo v Gornjem Poadižju: pol metra v Ortisei, nad meter pa v Selva di Val Gardena, Solda, Trafoi, v gornji Val Venosti in v Val Passiriji/ Plazovi so delno prekinili promet v Val D’Ega, v Val Badia in v gornji dolini Aurina.
Neurje še nadalje divja po vsej Sardiniji. Na področju Sassarija je bila huda nevihta s točo in vetrom; v goratih krajih je temperatura močno padla, v nekaterih krajih je zapadel sneg. V Pattadi sneži nepretrgoma od včeraj. Skoda na okoliškem polju je precejšnja. Kmetje niso mogli sejati ozimine.
LONDON, 22. — Sir Ed-mund Hillary je prispel iz New Yorka v London s skalpom, o katerem nekateri menijo, da pripada legendarnemu »snežnemu človeku Jetiju*. Skalp so posodili znanemu raziskovalcu prebivalci vasi Kumjung na Himalaji, ki ga hranijo že 240 let. Ameriški in francoski znanstveniki, ki bodo pregledali skalp, bodo v kratkem sporočili svoje mnenje. Hillary je skeptičen glede obtoja Jetija. »Razen ce pregled skalpa ne prinese res kakega novega elementa — jo izjavil časnikarjem — ne verjamem v obstoj čudne nove živali*. S Hillaryjem je prišel v Evropo poveljnik vasi Kumjung po imenu Cumbi ki bo neč in dan stražil skalp.
Cumbi je trdno prepričan o obstoju Jetija. Časnikarjem je izjavil, da je nekega dne slišal v gorah njegovo vpitje, njegovi otroci pa so videli od blizu Jetija: »Imel je človeško glavo in je tekel kakor pes. Imel je postavo desetletnega otroka*. Skalp, ki ga je Hillary prinesel v Evropo, velja v omenjeni vasi za talisman. Ce ne bo vrnjen do 5. januarja, kakor je bilo dogovorjeno, bodo trije šerpe, ki so spremljali Hillaryja na ekspedikciji na Himalajo pri iskanju Jetija, zgubili svoja zemljišča, ki so jih zastavili prebivalcem vasi.
Proslava JLA
BEOGRAD, 22. — S številnimi akademijami, predavanji, kulturnimi in športnimi prireditvami so danes v Jugoslaviji proslavili 22. december, dar, JLA. Pred 19 leti je bila malem bosenskem mestecu Rudo ustanovljena prva proletarska brigada. Danes na piaznik .TLA so bili položeni venci na grob Neznanega junaka na Avali, na grobove podlih za osvoboditev Beograda in na grobove padlih borcev v glavnih mestih vseh republik in ostalih večjih krajin JdgAslavfje. L'
Pridelek koruze v FLRJ
BEOGRAD, 22. — Po predhodnih podatkih jugoslovanskega zavoda za statistiKo je Jugoslavija pridelala letos 6 milijonov 120.000 ton koruze ali povprečno 23.8 stota na ha.
S tem se je Jugoslavija uvrstila med šest največjih proizvajalcev koruze na svetu. Letošnji pridelek koruze je povprečno za okrog 8 stotov na ha večji od povprečnega hektarskega pridelka pred .•ojno in po vojni.
BEOGRAD, 22. — Jugoslovanske turistične organizacije m podjetja so v prvih desetih mesecih letošnjega leta realizirale nad 3.762.000.000 deviznih dinarjev, to je za 14 odst. več dohodka kot pa lani v isti dobi. Največ turistov, ki so letos obiskali Jugoslavijo, je prišlo iz Zahodne Nemčije, Avstrije in Anglije. Povečalo se je tudi število turistov iz vzhodnoevropskih držav, med katerimi 5000 iz SZ.
Pred spremembami v vodstvu KP Albanije
BEOGRAD, 22. — Kot poroča beograjski dopisnik tiskovne agencije ANSA, se v Beogradu govori, da obstaja možnost spremembe v vodstvu KP Albanije. Vest je prišla baje iz Moskve po sestanku predstavnikov 81 komunističnih partij. Predvsem bo baje odstranjen Enver Hodža s svojimi najoijimi sodelavci. Nadomestili ga bodo »elementi, ki so manj kompromitirani » sedanjo dogmatično nepopustljivo politiko#, ki je doživela hude kritike na moskovskem sestanku. Po istih vesteh so se namreč albanski voditelji v Moskvi uprli kritiki te politike, tako da so celo kitajski voditelji sklenili, da Hodže ne bodo več podpirali. Hkrati se v Beogradu poudarja — kot poroča omenjeni dopisnik — da se spremembe v Albaniji pričakujejo že pred 13. februarjem 1961, ko bo IV. kongres KP Albanije. Enver Ho-aža je baje že poskušal pred kratkim odstraniti iz CK nekatere člane, ki so mu nasprotovali in ukazal tri člane cele zapreti. Se prav posebej pa se v Beogradu poudarja, da je od vseh članov CK KP Albanije, ki je vodil albansko ljudstvo v narodnoosvobodilni vojni, ostal živ edini Enver Hodža: vse druge je ukazal prav on streljati ali zapreti.
Iz Tirane pa poročajo, da je na plenarnem sestanku CK KP Albanije sprejel resolucijo, v kateri se med drugim poudarja, da je moskovska izjava 81 kompartij «osnovni dokument za nadaljnjo okrepitev enotno, sti komunističnih in delavskih partij# in da je odstavek »v moskovski izjavi o potrebi nadaljevanja razkrinkovanja voditeljev jugoslovanskega revizionizma zelo važen#, ter da je to »imperativna naloga, ki v prihodnosti čaka vse mar« ksistično-leninislične partije*.
Vreme včeraj; najvišja temperatura 10, na/nižja 6.5, ob 19. uiri 6.8 stopinje, zračni tlak 1006.3 se dviga, veter 17. km severcvztiod-nik, vlage 67 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13.4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 23. decembra
Vlasta
Sonce vzide ob 7.44 tol zatone ob 16.24. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 11.18 in zatone ob 22.43 Jutri, SOBOTA, 24. decembra
Adam im Eva
Seja občinskega sveta
Začetek razprave o proračunu mestnega podjetja Acegat
Dohodki in izdatki uravnovešeni - Aii se je glede razprave res prav sedaj tako mudilo, ko pa so predložili proračun Acegata s tako veliko zamudo ?
Na včerajšnji izredni seji tržaškega občinskega sveta so razpravljali samo o upravnih zadevah ter niso prišla na vrsto niti vprašanja svetovalcev niti resolucije. Zadnji del seje je bil tajen.
Najbolj važna točka je bila razprava o proračunu mestnega podjetja Acegat za leto 3960. Najprej je odbornik inž. Visintin poročal o tem proračunu, nakar sta svetovalca Muslin (KPI) in odv. Seniga-glia (PSI) zahtevala, da se razprava odloži, ker niso mog. Jj svetovalci proučiti proračuna in ker bi morali tudi primerjati njegove postavke z obračuni in proračuni za leti 1958 in 1959, ki jim niso na razpolago. Zupan pa se ni strinjal z njuno zahtevo in dejal, da se razprava lahko prične, odloži pa naj se le njen zaključek. Zato je postavil zahtevo obeh svetovalcev na glasovanje, toda običajna večina jo je zavrnila. Za odložitev diskusije pa so glasovali tov. dr. Dekleva ter svetovalci KPI, PSI in MSI.
Inž. Visintin je v svoji obrazložitvi proračuna opravičeval zamudo pri njegovi predložitvi z dolgotrajnimi pogajanji za sklenitev nove pogodbe uslužbencev električne stroke, po kateri se uslužbenci Acegata ravnajo. Dejal je, da so se pogajanja končala šele v aprilu, podrobnosti o novih mezdah in plačah pa so določili šele v oktobru. Sele takrat je upravna komisija vedela, koliko bo morala vključiti v proračun za kritje povečanih izdatkov za plače. Za leto 1960 so znašali poviški osebju 265 milijopov lir, za prihodnje leto pa bodo porabili v ta namen 315 milijonov.
Proračun je letos že tretjič uravnovešen, medtem ko je bil še leta 1957 pasiven. Večji izdatek za plače uslužbencev so krili s tem, da so odtegnili del vsot drugim postavkam, odložili nekaj predvidenih del m povračilo obroka 200 milijonov lir posojila, ki so ga porabili za izplačilo odpravnin, ko se je nad 300 uslužbencev prostovoljno odreklo službi. Takrat' je namreč podjetje najelo milijardo lir posojila pri dopolnilnem pokojninskem skladu uslužbencev.
) Do sedaj so vrnili dva obroka po 200 milijonov lir. Odložitev povračila omenjene, ga obroka 200 milijonov pa bo pomenila za podjetje nove izdatke, saj ima to za posledico plačevanje obresti za omenjeno vsoto.
Dejanski proračun znaša 7 milijard in 966 milijonov dohodkov in prav toliko izdatkov, z gibanjem kapitala in drugimi podobnimi postavkami pa znaša kar 15 milijard lir. Pri tem naj mimogrede omenimo, da sta bila tudi obračuna za leti 1958 in 1959 uravnovešena. V proračunu za leto 1960 so predvideli manjši odstotek povečanja potrošnje vode, plina in elektrike kot v proračunu za leto 1959, medtem ko so določili enako vsoto za amortizacijo naprav, to je skoraj milijardo lir. To bo pmogočilo nova dela in nabavo novega materiala. Inž, Visintin je pri tem pripomnil, da so v letih 1954-1958 določili kar za 1 milijardo in 100 milijonov manj sredstev za amortizacijo. Kar se tiče novih del, bodo med drugim zgradili nov vodohram in razširili stare ter prav tako razširili vodovodno mrežo.
Po posameznih področjih, to je za dobavo raznih uslug, so predvidene naslednje številke. Pri dobavi električne energije bodo imeli 711 milijonov čistega dobička; pri plinu, ki ga bodo dobavili 35.700.000 kub. m bo 192.745.000 lir čistega dobička; pri vodi pa 87.195.000 lir dobička od 29.900.000 kub. metrov.
Proračun predvideva, da bo potovalo na mestnih vozilih
Primorski
"N
UREDNIŠTVO
TRST-UL.MONTECCHI 6-II.
TELEFON 93-808 IN 94-638
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA
Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA
V Italija- za vse leto 4900 lir. FLRJ v' tednu 10 din, nedeljska 30 din, m-esečno 250 din. — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din. — Poštni tek račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374. — Za FLRJ:	AD1T,	DZS Ljub-
ljana, Stritarjeva ul. 3-L, telefon 21-928, tekoči račun pri 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
Izdaja in tiska ZTT, Trst
92.390.000 potnikov. Za prevozno službo bo Acegat potrošil 3556 milijonov lir, inkasi-ral pa 2565 milijonov. Torej bo znašala izguba pri mestnih prevozih 991 milijonov, to je skoraj eno milijardo lir. To izgubo bodo krili z dohodki vode, plina in elektrike. To pa ne pomeni nič izrednega, kajti javna prevozna služba je po vsej državi in tudi v inozemstvu pasivna, ker gre za izrazito družbeno službo, ki se ne more ozirati na čisto gospodarske činitelje. Vodstvo podjetja je zračunalp, da je treba pripisati vsaj 550 milijonov od tega primanjkljaja raznim ugodnostim, ki jih uži. vajo določene kategorije potnikov. Mnogo primanjkljaja je treba pripisati tudi ((rumenemu« listku, s katerim se do. gajajo tudi razne zlorabe. Zato je upravna komisija zahtevala, naj se ta listek ukine, a občinska uprava ni pristala na to.
Zmanjšanje števila potnikov pa je treba pripisati razširjenju zasebnih prevoznih sredstev, gradnji stanovanj za delavce blizu njihovih delovnih mest, dejstvu, da hodijo ljudje zaradi televizije zvečer manj zdoma, pasivnim progam itd.
Pri Acegatu je sedaj 1958 uslužbencev, to je 28 manj kot lani in kar 468 manj kot 1. januarja 1957. Skrčenje števila osebja je torej pripomoglo k uravnovešenju proračuna. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da se je Acegat zaradi tega tudi zadolžil za eno milijardo lir. Inž. Visintin je že pripomnil, da položaj kljub uravnovešenemu proračunu ni normalen, ker pač izraža splošno pasivno stanje tržaškega gospodarstva. Popravil se bo, ko se bo izboljšalo splošno gospodarsko stanje.
V diskusiji je spregovoril samo demokristjan Zanetti, ker so, kot smo videli, predstavniki levice zahtevali, naj se odloži. Ni namreč razumljivo, zakaj se sedaj tako mudi, ko so predložili proračun za letošnje leto šele ob koncu leta, ko bi bil že skoraj čas za obračun. Tudi sam Zanetti je izrazil skrb glede proračuna in je Tekel, -da' položaj ni tako rožnat, kakor se na prvi pogled zdi, žtasti, če se pomisli na posojila, ki jih je moral AcegLt najeti.
Med drugimi sklepi, ki jih je občinski svet odobril, so najvažnejši sklepi o spremembi avtobusne proge s Trga Piave v Ulico Cantii v filo-busno z 12 milijoni izdatka, o filobusnih napravah v Zav-
Ijah in naselju San Sergio za 6 milijonov ter o razširitvi vodohrama na Katinari od 300 na 1,500 kub. m. Za to delo bodo porabili 17 milijonov. K drugim sklepom se bomo še povrnili.
Novo vodstvo SDZ
Na rednem občnem zboru SDZ, ki je bil v nedeljo 18. t.m., je bil z večino glasov izvoljen za novega predsednika SDZ dr. Branko Agneletto, sin pokojnega predsednika SDZ dr. Josipa Agneletta. Poleg predsednika je bil na občnem zboru SDZ izvoljen še naslednji odbor:	prof. Ivan
Rudolf, Kristjan fence, dr. Rudolf Marc, Marko Udovič, Kalc Lojze, Stoka Jernej, Sosič Zoran, Maurič Ivan, Per-tot Josipina.
Načelni sporazum o delovni pogodbi uslužbencev trgovin
V poznih večernih urah je bil na Uradu za delo sprejet načelni sporazum v zvezi z obnovitvijo delovne pogodbe za u-službence trgovin. Delodajalci in sindikalni predstavniki so se dogovorili, da bodo o delovni pogodbi začeli razpravljati 9. jfmuarja in da se bodo pogajanja končala do konca fe bruarja. Dogovorili so se tudi o povišanju plač za 5 odstotkov. Delodajalci so se obvezali, da bodo izplačali posebno nagrado v znesku od 2 do 10 tisoč lir.
S tem sporazumom je zaključena ostro stavkovno gibanje uslužbencev trgovinskih podjetij in so sindikalne organizacije preklicale že napovedano stavko za nedoločen čas, ki bi se morala pričeti danes.
 «»——
Podpisan sporazum
o katastrskih
knjigah
V Trstu je bil včeraj podpisan sporazum o katastrskih in knjižnih dokumentih, ki so na katastrskih uradih v Sežani m
v Kopru in ki se nanašajo na
imovino na tržaškem področju. Sporazum sta podpisala odv. Guido Gerin in Milivoj Ivčič. Sporazum morata še odobriti italijanska in jugoslovanska vlada. --------«»----
za
prejemkov v AFA
Včeraj so se sindikalni predstavniki sestali z ravnateljstvom podjetja AFA, s katerim so razpravljali o novem načinu plačevanja akordnega dela. Kot smo že poročali, je podjetje postavilo novo livarno ;n tudi drugače izboljšalo naprave, tako da se je storilnost dela občutno zvišala. Na tej osnovi je podjetje skušalo celotno korist in dobiček pobrati samo, ne da bi imeli delavci kaj od večjega delovnega napora. Na osnovj predlogov upravnega sveta je na včerajšnjem sestanku ravnatelj obrazložil načrt ustanovitve posebne nagrade, Ki naj bi zadovoljila delavske zahteve. Po daljši diskusiji so sindikalni prdestavniki sklenili, da bodo načrt ravnateljstva predložili delavcem v diskusijo.
Pred prekinitvijo operne sezone
Dobra	pr
«Hovanščine»
Operna sezona se bo po reprizah «Hovanščine» prekinila ter spet nadaljevala šele 21. februarja; med tem časom bodo v gledališču «Verdi» dramske predstave
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|,l„,|,||,|lin,|„|m,„IIMIIIIIimillllllllllllll|lllll,llll||||||||||||||||||||||||ll|f|||m|||||||||||||||||||1J|||
Tudi letos bo tržaško pristanišče preseglo 5 milijonov ton prometa
Toda promet se je povečal zlasti na račun mineralnih olj in rud Blagovni promet skozi Javna skladišča pa bo skoraj enak prometu I. 1958
Niso še sicer znani dokončni podatki o prometu tržaškega pristanišča v letošnjem letu, vendar lahko na osnovi točnih podatkov prometa prvih enajstih mesecev ter napovedanih prihodov ter odhodov za december zaključimo, da bo letos tržaško pristanišče drugič v svoji zgodovini preseglo pet milijonov ton. Celokupni pristaniški promet bo predvidoma dosegel okoli pet milijonov 70 tisoč ton, saj je znašal v prvih enajstih mesecih 4.786.977 ton in kaže, da bo mesec december ugoden.
S tem pa še vedno ne bomo dosegli rekordnega števila leta 1957, ko je znašal celokupni pomorski promet tržaškega pristanišča 5.138.439 ton in s tem tudi najvišjo raven zabeleženo v zgodovini tržaškega pristanišča. Naslednje 1958. leto je bilo že slabše in je ,prometi: znašal. 4.444.762 ton, 1959. leta pa 4.141.395 ton.
Absolutni podatki so torej zadovoljivi, pa čeprav nismo dosegli rekorda izpred treh let. Drugače pa stoje stvari, če proučimo strukturo tega prometa. V zadnjih letih se je namreč izredno povečal do. voz in odvoz blaga za potrebe tržaške industrije in zla. sti promet s surovim mine-
iiiiiiiiiimmiiiimiiiiimmiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiitinmiiiiiHiiiimiiiiiiiiHiiiamiiimiiimt
Izdajal se je za konzula da je goljufal ljudi
Goljuf, ki je po rodu Tržačan, je star znanec policije in je bil izgnan iz Kanade zaradi slabega vedenja
V Rimu so predvčerajšnjim aretirali in prijavili sodišču zaradi sleparije 27-letnega El-vina Benulicha iz Ul. Orlan-dini 28, ki je tudi v našem mestu osleparil nekaj oseb, katerim je obljubljal zaposlitev v ZDA. Benulich je bil nekaj časa v Kanadi, pa so ga izgnali zaradi slabega vedenja. Začel je svoj nečeden posel najprej v Trstu, nato pa je odšel v Rim, ker si je mislil, da bo tam imel večje uspehe. V kratkem času je v Rimu osleparil približno deset oseb. Obljubljal jim je dobro službo v Ameriki in je zahteval za te usluge približno 50 tisoč lir od vsakega. Policija vodi preiskavo, ker se zdi, da je Benulich tudi v Benetkah in Bologni osleparil nekaj ljudi.
Da bi laže dosegel svoj cilj, se je Benulich, ki dobro zna angleški jezik, izdajal za italijanskega generalnega konzula v New Yorku ali pa za funkcionarja ameriške ambasade v Rimu.
Nezgoda traktorista
V pristanišču je včeraj dopoldne 38-letni Guido Forzin iz Ul. sv. Frančiška 2 s traktorjem prevažal železniški voz Nenadoma se je veriga zataknila ob neko oviro in traktor je poskočil. Forzin je skočil na tla, ker se je bal, da se bo zgodilo kaj hujšega. Pc.bil se je in opraskal po kolenu in stegnu leve noge. Sj.rejeli so ga na opazovalni oddelek in se bo moral zdraviti dober teden.
Aretiran mlad dolgoprstnež
Agenti letečega oddelka so prišli na sled malopridnežu, ki je imel piko na avtomate za lešnike in je kradel tudi druge stvari ko se mu je nudila prilika. Pred nekaj dnevi sta agenta omenjenega oddelka zapazila približno ob 3 zjutraj 21-letnega Guerrina Cordello, ki stanuje v hotelu Brioni, ko je hotel odtrgati avtomat za lešnike pred neko slaščičarno v Ulici Battisti. Povabili so ga na zasliševanje In mu izprašali vest.
Cordella je priznal, da je ukradel 5 takih avtomatov, ki
jih je prodajal po 1.500-2.000 lir. Razen tega je povedal, da je svoj čas ukradel kolo v Tržiču, s katerim se je pripeljal v Trst in ga nato pustil na cesti. V Ulici Romagna je tudi ukradel kolo, ki ga je nato vrgel v morje, ker se mu je pokvarila veriga. Gasilci so nato res našli kolo v morju na obrežju. Cordella je poleti obiskal tudi barkovljan. sko riviero in ukradel nekaj slaščic in hladilnih pijač s stojnic. Poskušal je tudi z avtomobili, pa mu ni uspelo. Aretirali so ga in prijavili sodišču zaradi tatvine.
rajnim oljem in izdelki trža- dvostranskimi pogodbami, tem-
elri n mctilnin cvrl lr	.	A	1	..	__ —:  z.   _
ških čistilnic, od katerega prt stanjšče nima skoro ničesar Tak promet masovnega blaga namreč ne donaša skoro nobenega zaslužka, saj pri prometu z mineralnim oljem samo odpro pipe in točijo nafto ali bencin skoro brez sodelovanja domače delovne sile. Podobno je tudi pri dovozih rude in premoga za ILVA, kjer je zaposlenih nekaj delavcev pri velikih žerjavih ter pri nekaterih vrstah drugega blaga, kot pri odvozu cementa iz tovarne Italcementi v Zavljah itd.
Iz tega razloga tudi zaključ. ni podatki o prometu Javnih skladišč niso povsem zadovoljivi. Za letošnje leto so tudi ti podatki izračunani na osnovi prometa prvih enajstih mesecev ter prihodov in odhodov, ki so napovedani v decembru. Po teh podatkih, ,bč> dosegel promet' Javnih skladišč letos 2.337.653 :ten in bo torej občutno nižji kot 1957. leta, ko je znašal 3.116.083 ton. 1958. leta je promet Javnih skladišč dosegel 2.319.976 in lani 1.644.504 tone. Iz teh številk je razvidno, da je promet Javnih skladišč občutno višji, kot je bil lani, istočasno pa tudi znatno nižji kot' 1957. leta in približno enak 1958, letu.
Promet Javnih skladišč ne obsega prometa s premogom za ILVA, prometa lesnega skladišča in prometa tržaške industrije, temveč se nanaša skoro izključno na tranzitni promet s tujim in z italijanskim zaledjem. Gornji podatki torej skoraj točno odražajo gibanje dohodkov, ki jih ima Trst od svojega pristanišča in govore o določenemu napredku, ki pa še zdaleč ni tak, Ikot b'. ga lahko pričakovali. Letošnje leto je namreč ponovno zabeležilo svetovno ugodno pomorsko konjunkturo, ki pa je Trst ni v celoti izkoristil prav zato, ker še vedno niso uredili vrste vprašanj Praktični primer, da je pristaniški promet mogoče bistveno okrepiti, nudi letos spomladi sprejeta pogodba med Tržaškimi Javnimi skladišči *n češkoslovaškim izvoznim podjetjem, na osnovi katere bo promet ČSR skozi Trst letos dosegel okoli 190 tisoč ton 'n se bo kar popetoril v primer^ javi z lanslkim letom.
Seveda pa ni mogoče Vseh teh vprašanj urediti, samo z
več je treba rešiti vrsto osnov, nih vprašanj, ki otežkočajo raz. voj pomorstva. Zlasti je treba okrepiti domače pomorstvo, izboljšati stanje v Javnih skladiščih, znižati tarife itd., tako da se naredi vse tisto, kar so tržaški gospodarski, sindikalni in politični krogi že mnogokrat zahtevali.
za hudo bolno ameriško deklico
Neka ameriš.ka deklica, ki ima neozdravljivo bolezen 'n ki ima štete dneve življenja, je izrazila kot svojo poslednjo željo, da bo dobila za božične praznike voščila z vsega sveta.
Njen poziv'je radijska postaja letališča v Oklahoma Qity oddala v eter. V Italiji ga je sprejela radijska postaja poveljstva NATO v Vicenzi, ki pa je nato naslovila na vsa letalska poveljstva v Italiji.
Naslov deklice je: Doris Rid-gemay — Route One — Hardy (Virginia) — United states of America.
Urnik za praznike
Slovensko gospodarsko združenje sporoča, da bodo v soboto 24. decembra vse trgovine lahko odprte do 21. ure, trgovine jestvin pa bodo lahko odprte popoldne eno uro poprej. V nedeljo 25. decembra bodo vse trgovine zaprte razen cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in slaščičarn, ki bodo odprte od 8 do 21.30.
V ponedeljek 26. decembra bodo zaprte vse trgovine razen pekarn in mlekarn, ki bodo odprte od 7. do 12. ure, cvetličarn, ki bodo odprte od 8. do 13. ure in slaščičarn, ki bodo odprte od 8 do 21.30.
V soboto 31. decembra bodo trgovine odprte lahko do 21. ure.
Gostilne in drugi podobnj obrati bodo lahko odprti v noči 24.-25. decembra, v noči 25.-26. decembra in v noči 31. decembra -1. januarja ter 1.-2. januarja celo noč.
Carla Otta je pela epizodno vlogo Eme, Qober je bil pisar Maria Ferrare, nastopili pa so še Vito Susca, Ciaudio’ Giombi, Eno Mucchiutti in'En. zo Viaro.
V perzijskih plesih tretjega
dejanja je nastopil balet s solist j Franco Bartolomei, VVal-terjem Zappolinijem, Ann o Brillarelli ter Vero Veghin.
S ponovitvami «Hovanščine»
26., 28. in 30. decembra se letos zaključi prvi del operne sezone. V času od 4. januarja do 12. februarja bodo nastopale v gledališču sVerdis dramske skupine, medtem ko se bo drugi del operne sezone pričel 21. februarja z Wag-nerjevim «Tannhauserjem».
Z vespo v avto
Včeraj popoldne so nudili prvo zdravniško pomoč 42-let-nemu Mariu Reji iz Ulice Rat. to della pileria 45, ki se je pobil po prsnem košu in si verjetno nalomil rebra ter se opraskal po desni roki. Reja se je z vespo peljal po Ulici Macelli, pa se je zaletel v zadnji del avtomobila, ki je vozil pred njim in ga je šofer nenadoma ustavil, da ne bi podrl pešca, ki je prečkal cesto
Madež olja na cesti povzročil padec z motorjem
V prvih jutranjih urah ,sta se včeraj ponesrečila z motorjem 26-letni Ermtnegildo
Tiberio iz Ul. Giuliani 34 in 26-letni Bruno Antonini iz Mi-ramarskega drevoreda 97. Motor je vozil po Ulici San Mar-co Tiberio, Antonini pa se je peljal na zadnjem sedežu. Namenjena sta bila k Sv. Jakobu, pa sta nenadoma zletela z motorja, ker sta zavozila na rrrdež olja. Antonini se je pri ptacu opraskal in pobil po čelu in obrazu; sprejeli so ga ra II. kirurški oddelek, kjer se bo moral zdraviti 10 dni; Tiberio pa se je opraskal po
V sredo 28. t. m. ob 21. uti v AVDITORIJU v TRSTU premiera Eugčne Ionesco
STOLI
tragična farsa
Slavnostna predstava ob slovesu Eme Starčeve od tržaškega gledališča.
Režiser: BALBINA BARANO-VIC - BATTELINO Prevedla: LELJA REHARJE-VA - SANCIN Scenograf in kostumograf: MARIJA VOGELNIK Osebe: Starka - Ema Starčeva; Starček - Rado Nakrst; Govornik - Alojz Milič.
Zvesta načelu, da postavi vsako leto v repertoar tudi delo iz slovanske operne literature, je letos uprava gledališča eVerdin izbrala Musorg-skega «Hovahščino», ki je tako prišla na tržaški oder po presledku dvanajstih let.-Z izbiro uprave lafiko soglašamo, čeprav smo včasih omenili, da bz bilo treba poseči tudi izven ruske operne glasbe.
Musorgski je uporabil obšir. no zgodovinsko snov ter u-stvaril svojo ljudsko glasbeno dramo; vendar v operi ni ves čas ljudstvo nositelj dejanja, ker pač nastopa zgolj kot množica. Glasbeno je bolj kot v «Borisu» dal avtor razmaha melodiji.
Včerajšnja premiera je bila dovolj dobro pripravljena in jo je občinstvo tudi toplo sprejelo. Dirigent Francesc o Molinari Pradelli se je potrudil, da je izvedbo približal slovanskemu duhu. Režirala je Darja Bagan, ki je menda Ru. sinja, in dala je dejanju na odru pravega ruskega temperamenta, Pri pripravi tega de. la je še zlasti pomembna vloga zborovodje in tu zasluži Adolf o Fanfani zopet vso pohvalo. Zbor je bil vseskozi odličen, tudi v tipično vzhodnih liturgičnih spevih.
Od solistov je prednjačil Ra. fael Arie kot Ivan Hovanski.
Zdi še, da se ta pevec zlasti ugodno počuti, kadar poje ruska dela, v katerih zna u-stvariti zares popolne like pen. sko in igralsko. (Ce pa se spomnimo njegovega Borisa v ruščini, se nehote vprašamo, zakaj tudi Havanskega hi pel v ruščini; zanimivo, da so to obžalovali tudi nekateri italijanski poslušalci, s katerimi smo se razgovarjali). Glasovno zelo dober je bil tudi Leo Pudi* kot Dosifej, prav tako pa tudi Franco De Marco (Sakloviti) in Ermanno Lorenzi (Golicin), medtem ko nas je manj zadovoljil Gio-vanni Gibin kot mlajši Hovanski. Edino večjo žensko vlogo Marfe je pela Marta Rose; pevka sicer še ni vlogi
povsem dorasla, vendar je . levi nogi in se bo moral zdra-večkrat dosegla lep učinek. I viti dober teden.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiitMiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimutiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Iz sodnih dvoran
S ponarejenimi ključi ie okradel dve trgovini
Slovensko gledališče v Trstu
V nedeljo 25. t, m. ob 15.30 in v ponedeljek 26. t. m. ob 15.30 v prosvetni dvorani «Albeit Sirk* v KRIŽU
Alejandro Casona
DREVESA UMIRAJO STOJE
V vlogi Gospe Eugenie nastopa tržaška rojakinja, članica ljubljanske Drame Elvira Kraljeva
STEFAliOVAIME
Prodaja vstopnic v torek 27. in v sredo 28. t. m. v Tržaški knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792, ter eno uro pred pričetkom predstave v Caffe V. Moscolin, Ul. Teatro Romano 2 (nasproti Avditorija)
4t!ie-5tlJ5"aiK--SiK"8iK!4tiK-Si&4tač-SiS--5til
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK — KONTOVEL
priredi
v ponedeljek 26. t. m.
VESELI POPOLDAN
Sodelujejo domači tam-buraškj zbor io dramska skupina ter pevski ansambel iz Križa.
Začetek ob 16.30 Vljudno vabljeni
Pred kazenskim sodiščem se je zagovarjal 49-letni Massim<-gliano Gulli iz Ul. Gozzi 5 ter 39-letni starinar Giovanni Marka iz Ul, del Rivo 12.
V maju lansikega leta je Guni ukradel v nekem gradbišču v Ul. Luciani vrv, ki je bila vredna 50.000 lir ter jo prodal Marki za 10.000 lir. Sodniki so spoznali Gullija za krivega inkriminirane tatvine ter ga obsodili na 6 mesecev zapora in 6.000 lir globe. Marko pa so obsodili pogojno in brez vpi'a v kazenski list na 1 mesec :n 10 dni zapora ter 2.000 lir globe.
# ##
Marcello Damiani, star 47 let, je v marcu lanskega leta odpri s ponarejenim ključem vhodna vrata v trgovino z manufakturami v Ul. Oriani 8, ki je last Filippa Sanninija Bilo je v popoldanskih urah, ko v trgovini ni bilo nikogar. Damiani je imel srečo, saj je v predalu našel 54.000 lir, ki jih je seveda odnesel.
V istem mesecu je Damiani obiskal tudi trgovino «Disco verde« v Ul. C. Batisti 7, ki je last Ernesta Baricha, a jo upravlja Margerita Vrtec. Tudi v tem primeru je odpel vhodna vrata s ponarejenim ključem ter odnesel 30.000 lir.
Nevarno križišče
nliilimiiliiiiiiiimiilitiiiilliiiitmiiiiiiiiimiiimMitiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiitiiiiMimtiMiiliHliilliHiMiiHmiiiliiililiitiiMHMiitiiiiiiiiHiittiiiHiiMmimiiinMimiilimiiiimiii
ki je dva metra proč, seveda ne reče ničesar!
Mislim, da je bil cestni zakonik napravljen in odobren zato, da ga spoštujejo vsi: pešci, motoristi, avtomobilisti — skratka osi koristniki ceste.
Spoštovano uredništvo, odločil sem se napisati nekaj vrstic v zvezi z nevarnim križiščem na Opčinah, in sicer na mestu, kjer se križata Narodna ulica in trbiška avto cesta. Prisostvoval sem namreč dogodku — enemu od toliko — ki bi se lahko končal tako, kot se je to zgodilo pred nedavnim onemu holandskemu novinarju.
Z Opčin je proti Trstu vozil velik avto ameriške znamke, s tujo, Če se ne motim diplomatsko evidenčno tablico. Šofer očitno ni »idel rdečega semafora in je vozil kar naprej. Takrat pa je z njegove leve privozil po avto cesti velik kamion s prikolico in šofer osebnega avtomobila je v zadnjem trenutku ustavil. Dobro, da je vozil počasi, kajti v nasprotnem primeru bi prav gotovo prišlo do trčenja.
Razni časopisi so — zlasti ob hudih nesrečah, ki se zgodijo na tem križišču — zahtevali gradnjo nadvoza ali podvoza, tako da bi se promet po trbiški avto cesti nemoteno odvijal. Ne vem, če se bo kdaj to zgodilo, toda ,po mojem bi v pričakovanju te rešitve lahko storili nekaj drugega.
Dejstvo je, da šoferji, zlasti inozemski, ne opazijo ali ne vidijo niti semafora niti drugih cestnih znakov, ki o-
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
pozarjajo na križišče. Mislim, da je to med drugim tudi posledica dolge vožnje, ki jo i-ma šofer za sabo in ne pazi več tako pozorno na prometne znake, ki v našem primeru niso preveč posrečeni. Zato bi predlagal tako rešitev:
Takoj za postajo openskega tramvaja naj bi se postavila velika tabla z napisom «Se 500 metrov do križišča z avto cesto*, potem naj bi se tabla z napisom *300 m», «200 m» in «100 m» še trikrat ponovila. Pred samim križiščem pa bi bilo treba postaviti veliko tablo z mrtvaško glavo, kakršne vidimo, na raznih nevarnih cestah v Italiji in tujini.
Mislim, da bi take table, ki so jih zlasti inozemci vajeni, dosti bolj zalegle kot pa sedanji prometni znaki.
R. S.
Neizvajanje določil cestnega zakonika
Citatelj Vladimir S. nam je poslal v objavo daljše pismo, ki se nanaša na izvajanje — ali bolje rečeno neizvajanje določil cestnega zakonika. Iz pisma povzemamo bistvene točke:
i Z avtom se ustavim pred
semaforom na križišču pri Portici di Chiozza, in sicer v srednjem cestišču. Potem se na mojo levo stran postavi neki drug avtomobilist, na desno pa dva vespista. Ko se na semaforu prižge zelena luč, poženem avto naprej, a v naslednjem trenutku moram na hitrico zavreti; eden od vespistov na moji desni strani mi je presekal pot, ker je zavil proti Ul. C. Battisti. Prometni stražnik to vidi, a nič ne reče!
Nekaj podobnega, a še bolj pogostoma, se dogaja pred semaforom pri kavarni Fabris. Z rdečo lučjo na semaforu se avti po navadi ustavijo tako, da so na skrajni desni strani cestišča avti, ki potem zavijejo v Ul. Commerciale, na zunanji pa avti, ki vozijo naprej proti Ul. Ghega. In tako se mi dostikrat zgodi, da stojim skoraj tik ob pločniku in čakam, da se prižge zelena luč, ki mi odpre pot proti Ul, Commerciale. Zelena luč se prižge, avto je že prej dajal sipnal zavoja na desno, pa ti privozi z desne (prehitevanje po desni je naj-strože prepovedano!) kak motorist ip jaz moram zavreti, da ne trčim vanj. Stražnik,
Toda prometni stražniki, ki jim je tuJi poverjeno nadzorstvo nad izvajanjem teh določil, bi morali biti v takih kričečih primerih bolj strogi, kajti v nasprotnem primeru bo prišlo do še večjega kaosa v cestnem prometu, kot se to dogaja danes.
Tatu bi sicer nikdo ne prišel na sled, če ne bi policija zaustavila Damianija čisto slučajno, in sicer tekom neke operacije, ki jo je izvedla 13. marca lanskega leta proti tatovom na splošno. Ker je prišlo v mestu do številnih tatvin, so policaji začeli iskati vse sumljive osebe, ki so jih že imeli vpisane v svojih seznamih. Tako so prijeli tudi Damianija ter mu začeli izpraševati vest. Osumljenec je nekaj časa zanikal vsakršno krivdo, nato pa je priznal omenjeni dve tatvini. Povedal je tudi, da je denar porabil za odplačilo raznih dolgov, za svoje življenjske po. trebe ter za nogometne stave.
Včeraj je sodišče spozna o Damianija za Krivega ter ga obsodilo na 8 mesecev zapora ter 6.000 lir globe. Državni *o-žiiec je bil zahtevaj 1 leto n 8 mesecev zapora ter 15.000 l.r globe.
——«»------
Trolejbus povozil žensko
Na Korzu je včeraj pozno popoldne trolejbus štev. 18 podrl 61-letno Noemi Gardelli iz Ulice Foscolo 38, ki je preč. kala cesto na določenem mestu za pešce. Ženska se je nekoliko po_bila po desni nogi in bokih, zaradi česar so jo sprejeli n« opazovalni oddelek. Zdraviti se bo morala ne. kaj dni.
Kopanje v morju izven sezone
S pomola v lesnem pristanišču je včeraj popoldne padel v morje 17-letni Eugenio Lellg iz Ulice Ruggero Manna 15. Delavci, ki so bili tam blizu, so mu priskočili na pomoč in ga rešili. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo moral nekaj dni.
ob zvokih
KVINTETA AVSENIK ter dueta Dana Filiplič in Franc Koren
PRIREDI V PROSTORIH STADIONA «PRVI MAJ»
od 21. do 4. ure
GLASBENA MATICA
Rezerviranje miz in prodaja vstopnic od četrtka 29 t. m. dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61792 ter dve uri pred pričetkom prireditve pri blagajni dvorane.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROK*;
Dne 22. decembra 1960 se je \ Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 6 oseb.
RODILI SO SE: Daniele Mililo, Roberto PMsco. Erno Giovan-nlivl, Gtorgio CargneliKti, Paolo St m ec, Andrea Paronuzrl, Salvo Delle Rose, Gabriella Pessina, Fabio Vigirri, Alessandra Esposi-to. Marina Bodro?;: č-Br nič, Eleo-nora Ugo, Paola Alzetta.
UMRLI SO:	86-letnš Angelo
S»ag*iante, 57-le-bni Vlncenzo Bo-rellc, 79-letna Rosa Nin vd. Can-dotti, 70-leuu Car-lo Butliguon, 79-letna Anna Hrovatin vd. Cor-dini, 70-letna Maria Pissach por. Duchln-i.
——---------
NOČNA SLUŽBA LEKARN
AlFAlabarda, Istrska ulica 7; de Leitembu.-g, Trg sv. Ivana 5; dr. Praxmarer, Trg Umta 4; Predini, Ul. T. Vecellio 24.
ŠTEFANOVANJE V BOLJUNCU
Glasbena skupina iz Boljunca priredi v ponedeljek, 26. decembra ob 16. uri v kino dvorani
zabavni
Nastopajo: glasbeni ansambel, tamburaši, pevci in vaški sekstet.
Za smeh bosta poskrbela Vanek in Drejček.
Po predstavi ob 20. uri PLES
SLOVENSKI AKADEMSKI KLUB JADRAN
VABI STARO IN MLADO NA
TRADICIONALNI AKADEMSKI PLES
KI BO 26. DECEMBRA OD 20. DO 2. URE V DVORANI NA STADIONU »PRVI MAJ«
Igral bo priznan plesni ansambel
Rezerviranja od danes dalje v Tržaški knjigarni
KINO
1
Fenlce 15.30 »Crmren« Alberto Sordi, Vittorio Gassman, NW° Manfredi, Silvana Mangano.
Excelsior 16.00 »Ljubiva se«, barve de Luxe, Marilyn Monro«, Yves Momtand.
Filodrammatico 16.00 «GUsar Morgan«, technicolor, Valerie L*" grange, Chelo Alonso.
Grattacielo 16.00 »La ciociara«. De Sicov film. Sophia Loren-
Arcobaleno 15.30 «Veliki plen«1 Frank Sinatra, Dean Martin, technicolor.
Supercmema 16.00 »Silvester, neroden maček«, techraicolor.
Alabarda 15.30 »Nam ugaja niraz’ Zabaven film. Tognazzi in Vi*" nello.
Aurora 16.30 »Marsovec na Zem-lji«.
Capitol 16.30 «S terase«, teeftm-color, Paul Nevvman, M>rr,a Loy.
Garibaldi 16.30 »Družba koketk«-Anita Ekberg, Renato Rascel-
Cristallo 15.30 «Midva neznanca«,
technicolor, Kim Novak.
Impero 16.30 «Ekstaza».	,
Italia 16.00 «Zmenek na Ischti ’ scopecolor, Antonella LuaW > Mirna, Domenico Modugno.
Massimo 15.30 »Obleganje S”* kuze«, technicolor, Rossa« Brazzi, Tina Louise.	^
Moderno 16.00 «Vera Cruz«, nicolor, Gary Cooper, tless Romero, Buri Lancaster.
Astra 16.30 «Salomon in kr»U** Sabe«.
Astoria 16.00 «Rdečekožci ob * Jah«, scopecolor, Cidy Carso , Lance Fuler.
vittorio Veneto 15.15 »Stanovanje«, Jack Lemon.
Marconi 16.00 »Zadnji Conjr' ches«, technicolor, Stephen Ma Mally, Julia Adams.
Ideale 16.00 «Sissi, carjeva 1*" ljenka«, technicolor.	...
Savona 16.00 »Vitez nevihte«1 Brady Scott, Mala Powers.
Odeon 16.00 »Poletne zgodbe#. ' Sordi, M, Mastroianni in S- 14
Skedenj 16.00 »Krog maščevanj3’
VVarnercotor. Randolph Scott-
( MALI OGLAS«
PODI IZ FURNIRJA po,330 j*J kv. m — se prodajo v Ulici ^ biol 3.
KNJIGA naj lepši dar l
TRŽAŠKA KNJIGARN
vam nudi
10°/. popust
na vse knjige, ki j1^ ima r zalogi. Ta p°' pust velja samo sedanje praznik0
Danes v «SUPERCINEMA PRINCIPE»
ILVESTER
npV(«f/wi niTivvh
3 PROGRAM ČUDOVITIH • RISANK
maček SILVESTER, miška GONZALES, kanarček TITI, zajček BUNNY in njihovi nenavadni prijatelji
Nekaj zanimivih podatkov iz SZ
1
Sovjetski napori v tekmi z Ameriko
Modernizacija industrije - Velikanski namakalni načrt - Znanost v službi napredka
Na sedanjem zasedanju vrhovnega sovjeta v Moskvi je predsednik «Gosplana» Vladimir Novikov v svojem eks-pozeju rekel, da je količina sovjetske industrijske proizvodnje v preteklem letu znašala 60 odst. ameriške industrijske proizvodnje. To je vsekakor velik uspeh, saj je ■nano, da je ameriška industrijska zmogljivost daleč pred vsemi drugimi na svetu. Ti uspehi sovjetske industrije so, seveda, terjali o-gromne napore, ogromne investicije, ki sedaj dajejo svoje rezultate. Hruščev pa je že večkrat izjavil, da bo Sovjetska zveza v svoji gospodarski zmogljivosti v bližnji bodočnosti mogočno ameriško gospodarstvo prekosila. Ker vidimo, da je razlika med sovjetsko in ameriško industrijsko proizvodnjo še zelo velika, nam je razumljivo, da vlagajo v Sovjetski zvezi v novo industrijo in v gospodarstvo nasploh sorazmerno veliko sredstev. Iz biltena »Sovinformbureau#, ki ga izdaja sovjetsko veleposlaništvo v Rimu, povzemamo nekaj kratkih podatkov, ki so sicer med seboj ločeni, ki pa hkrati dokazujejo velike napore in tudi uspehe.
V Leningradu dokončujejo gradnjo velike nove tovarne cementa, katere zmogljivost bo en milijon ton cementa na leto. Vsekakor gre za veliko podjetje, ki pa bo hkrati eno najmodernejših ne le v Sovjetski zvezi, pač pa tudi na svetu. Strojni park in naprave bodo izdelane po najmodernejših principih, tako da podjetje malone ne bo potrebovalo delovne sile, kajti zaradi mehanizacije in avtomatizacije bo v Tem podjetju dejalo le 20 tehnikov in inženirjev.
V sovjetski zvezi trenutno grade šest podobnih tovarn cementa, ki pa še dolgo ne bodo začele z obratovanjem. Kljub temu bodo sovjetske tovarne cementa dale letos 45 milijonov ton cementa. Da bi si mogli pre-dočiti, kolikšna je ta količina, bomo povedali, da je to ves kot znaša skupna proizvodnja cementa v Angliji, Italiji in Franciji. Sedanji sedemletni načrt za gospodarski razvoj SZ pa predvidevaj da se bo proizvodnja cementa v Sovjetski zvezi podvojila.
V Sovjetski zvezi izvajajo sedaj kampanjo za izkoriščanje tako imenovanih »deviških površin#, to se pravi ledin, ki niso bile nikoli spremenjene v polja. Gre za milijone hektarov obdelovalnih površin, na katerih pridelujejo žito. Hkrati s to akcijo izvajajo tudi druga obsežna dela za namakanje sušnih predelov. Na tak način bodo »oplemenitili# okoli 30 milijonov hektarov obdelovalne površine v depresiji Kaspijskega morja. Gre za Površino, ki je enaka površini Italije. Kaspijska depresija je slabo rodovitna zaradi pomanjkanja vode. Zemlja pa bi bila sicer zelo rodovitna in primerna za vrtnarstvo, vinogradništvo, plantaže sladkorne pese, riža in za živinorejo. Z izvedbo načrta za namakanje teh sušnih pre-
delov bo to veliko področje postalo zelo plodno. V ta namen bodo izkopali dva prekopa v skupni dolžini 900 km. Severni prekop, ki bo dolg 400 km, bo jemal vodo iz Volge. Tri posebnt črpalne naprave bodo vodo dvigale na višino 40 me trov in jo nato preko glav nega in stranskih prekopo’ dovajale v stepska področji Drugi prekop pa bo izteka iz reke Ural in se odtekal nato v reko Emba. Prekopi bosta sedem metrov globoka in 75 metrov široka, tako da bosta mogla služiti tudi za manjše plovne objekte.
Sovjetska zveza se začenja pojavljati na svetovnem tržišču kot močan konkurent v izvozu nafte, bencina in naftnih derivatov. Po dosedanjih ocenah so ležišča nafte v Sovjetski zvezi ogromna. Leningrajskemu univerzitetnemu profesorju Borisu Brunelliju je uspelo izdelati napravo, s pomočjo katere se dajo petrolejska ležišča, pa tudi ležišča raznih mineralov, odkriti na temelju variacij v magnetizmu Zemlje. S teoretičnega vidika je to obdelal že pred Brunel-lijem prof. Andrej Tihonov, profesor na inštitutu za fi-ziko pri Akademiji znanosti. Za njim se je s tem problemom ukvarjal francoski znanstvenik Louis Cagnar s Sorbone. Leningrajski str'-kovnjak pa je njune teoretične zaključke uporabil pri izdelavi posebne naprave, ki beleži vsako spremembo v intenzivnosti magnetizma Zemlje. Te beleži povsem enostaven magnetome-ter, ki je izredno občutljiv, popoln, hkrati pa praktičen, ker ga moremo brez težav prenašati iz kraja v kraj. Naprava strokovnjaka Borisa Brunellija se je učinkovito izkazala že pri merjenju ledene skorje na Antarktiki in na skrajnem severu Sovjetske zveze.
Strokovnjaki posebnega inštituta pri ukrajinski akademiji znanosti so izdelali elektronski računski stroj «Kijev», ki je zelo uporaben in izredno nagel. Elektronski računski stroj so si zamislili za reševanje najrazličnejših matematičnih operacij za* znanstvene, tehnh'--no-znanstvene in mehanične probleme. Računski stroj »Kijev# izvrši povprečno skoraj deset tisoč operacij na sekundo. Seštevanja in odštevanja vrši z brzino do 12.000 operacij na sekundo, množenja in deljenja pa vrši z brzino 5000 odnosno 3000 operacij na sekundo
Podrobnejša razlaga bi terjala globlje poznavanje snovi, vendar bomo dodali, da strokovnjaki, ki so računski stroj »Kijev# izdelali, z njim niso povsem zadovoljni in da ga hočejo še razširiti in izpopolnili, hkrati pa izdelujejo nov popolnejši elektronski stroj, ki ga potrebujejo za razna izredno Specializirana podjetja in inštitute. Pripravljajo pa načrte za računske stroje, s katerimi bodo kontrolirali tehnološke procese v kemični, gradbeni in drugih industrijah.
■■.•»»Mi
MmMNM
Po drugi letošnji premieri tržaškega S G
Kadar drevesa umirajo stoje...
Dvoje gostovanj: Elvira Kraljeva in Balbina Baranovič-Battelino
Prizori iz Casonove drame aDievesa umirajo stoje«, ki Jo je tržaško Slovensko gledališče uprizorilo v režiji Balbine Ba-ranovič-Battelinove
Ce se je izkazalo (ali po bo to storil čas), da Javor-šfcout «Manevri» — sicer ljubezniva, dovolj cinična in duhovita, strupeno jedka pa v hlapljivo intelektualno vnemo zapredena gledališka u-met nija — ni so preveč škodovali zakrknjenim in hrabrim meščanskim okopom slovenskega ljubiteljskega povprečja in da jim je bilo občinstvo v tržaškem Avditoriju naklonjeno bolj iz slovesne, sko raj ganljive vljudnosti, kakor izaradi prepričanja, da ga je stvar «prijela», potem je treba že reči, da si je ugledni španski pisatelj in revolucionar Alejandro Rodriguez Al-varez, alias Casona, s svojo dramo «Drevesa umirajo stoje# izboril na sobotni premieri bolj iskreno zmago. Lahko rečem, da je nad skoraj istim občinstvom v Avditoriju, nad občinstvom, čigar gledališko-estetske zahteve v zadnjih letih (po zaslugi SG) pač niso več skromne, Casonova zmaga, pri kateri nimajo najmanj, ših zaslug režiser, ansambel, scenograf in vsa odrska tlaka tja do najnepomembnejšega delavca, bila tem prepričljivejša prav zategadelj, ker je
(kot pri Javoršku) tudi .njegova dramaturška zasnotAi komplicirana in nevsakdanja, a je zato temeljna ideja — imenujmo jo, če že ne gre drugače: fabula — globoko hu. mana, intimna, poetična, zanosna. Vsekakor pa bolj opri-jp.nljiva in zaradi ekspresio-stičnega okvira, v katerem zgodba zori, še bolj poudarjena. Kajti če je Casona na svoj način odkril košček neke velike, navidez pa tako vsakdanje resnice, preproste in in. timne, je to resnico — tako mislim! — le dopolnjevala njegova eksprerimentalna dra. maturgija. Ce pa se ideja drobi (Manevri! v spekter resda umetelnega, {skrega in duhovitega parafraziranja, je pot do odkrivanja resnice pač vsaj še enkrat daljša, če upoštevamo precej skomercializirano duhovno lagodnost povprečne, ga gledalca, ki (žal!) ne plača vstopnice zato, da bi svoj razum obremenjeval ob simbolističnih spektaklih in se potlej ob odmorih v fogerju delal važen, kako da vse natanko razume.
Alejandro Casona, kulturnik revolucionarne Španije, kot dramatik ni problematičen,
Iz meteorologov se ne bomo več delali norca
Umetni sateliti točne vremenske napovedi
S fotografiranjem posameznih formacij oblakov in z ugotavljanjem vsakih sprememb v atmosferskih razmerah sateliti dajejo (osnovo za napovedi
Ce se marsikateri razgovor danes vrti okoli vremena, ni nič čudnega. Deževno vreme začenja presedati že vsakomur. ne le kmetu, ki mu ne dovoli na njivo, da bi opravil to ali ono delo. Marsikdo se pojezi tudi na meteorologe, ki nepretrgoma napovedujejo deževno ali vsaj oblačno vreme. In vendar ni menda nobenega poklica, ki bi bil tako nehvaležen, kot je poklic meteorologov, saj so se v svojih napovedih že tolikokrat ušteli, da bi jim človek kljub dobri voiji že ne mogel verjeti. Kaže pa,, da, se je s tem končalo, kaJTi Tfaj-novejša tehnična sredstva bodo omogočila točno napovedovanje vremena za krajši in daljši rok in za vsak kotiček Zemlje posebej.
Doslej so bili meteorologi prepuščeni izključno svojim pomanjkljivim sredstvom in principom, tako da so se mogli všteti, kajti za muhave spremembe vremena poznanje atmosferskega pritiska, temperature, vlage v zraku in še kaj podobnega ni bilo dovolj. Zato so bile napovedi tudi za krajšo dobo, za dan, dva tvegane, za daljšo dobo, za teden ali celo mesec, pa še sploh kajti za točne napovedi je potrebno poznati atmosferske razmere vsaj ene poloble našega planeta. $e več, nekateri pravijo, da je treba predvsem poznati Antarktiko, ki da je glavni činitelj vremenskih razmer in torej sprememb ne le za južno poloblo, pač pa tudi
Petek. 23. decembra |»BO
Radio Trst A
7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba in koledar: 1145: Pisani odmevi naših dni; 12.30: Za
glasbeno ruleto; 9.00: Naš podlistek; 9.20: Poje moški zbor iz Stntvida v Podjuni; 9.35:
benl sejem: 9.30: Dopoldanska
vsakoear nekai- 13 30: Glasba glasba; 11.00:	Radijska	šola;
vsasogar nenaj.	m,,.,,	,	’
Po Želnh; 17.20: Pesem m ples; 18.00: Vili Hajdnik: »Na obalah jezera Titicaca#; 18.la: V svtibu kuKure; 18.30: Piani-sta Backhaus in Horowitz izvajata Chopinove skladbe; 19.00:	Sola in vzgoja:	19.20:
Glasbeni kaleidoskop; 20.00: Spor,:	20.30:	Z melodijo o-
krog sveta; 21.00:	Umetnost,
književnost in prireditve v Trsiu; 22.00:	Jože Hočevar:
Nacionalni program
6.30: Vremenske razmere na italijanskih morjih;_9.00: Glas- Za mlade ljubitelje glasbe;
10.15: Nekaj skladb za kitaro; 10.30:	Ritmi Latinske Ameri-
ke; , 11.00: Melodije lz opere »Marta#; 11,30:	Človek in
zdiavje; 11.40: Priljubljene popevke; 12.00: Narodne pesmi ob spremljavi harmonike; 12.15: Radijska kmečka univerza; 12.25:	Klavir v ritmu; 12.40:
Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.J0:	Paul Anka; 13.45:
Cd vasi do vasi.. . 14,05: Pol
11.j0: PojO Luciano Tajoli, Mara Del Rio; 12.00: Godala in soli G, 13.30: Melodične pesmi:
15.55: Vremenske razmere na italijanskih morjih; 16.00: Program za mladino; 16.30:	a.
Pr viri pr, klavirju:	17.20:
Svet opere; 18.30: Enotni razred, 19.00: Oddaja za delavce:
19.30: Filmske in gledališke novosti; 21.00:	Simfonični kon- za šalo pol zares; 1435: Basist
cen; 22 45:	Orkestri	p.
»Spomin na trubadurja Wol- Co. nta Basiea in Lesa Baxte-fra^T	von	Eschenbacha#;	ra; 23.20: Plesna glasba.
22.15: Italijanska povojna glas-
ba.
Trst
14.15:
12.25:	Tretja stran;
Skladbe za v olino in klav‘£ 14.25- Literar.a oddaja. 15.30. Orkester P v. Gu.ua Cergo.ija.
Koper
7.15: Glasb' .a dobro jutro; f.4u- Teč? j italijanščine; 8.00: Prenos RL; 12.00: Glasba po teljih. 13 40:	Orkester S.ane-
IV Black, 14.00: Iz operetnega sveta 14.30: Domače aktualno-šti; 14.40: Zbor «B. Krsmano-
II. program
9.00: Jutranje vesti; 10.: Magično ogi-dalo; 11.03: Glasba z: vas. ki delate; 13.45: Moda; i4.„0:	Plesni motivi:	14.45:
Miniaturni koncert; 15.00: En orkester in en klavir; 15,40: Kraiek koncert; 16.15:	Poje
Maro Lanza; 17.00: Album pesmi; 17.30: Oder za mlade laterne- 19.20:	Glasbeni vrtiljak; 20.40:	Varietejski	pro-
gram »Gran gala»; 21.55: Večerna glasba.
III. program
17.00: Skladbe Sergeja Pro-
Bons Hristov; 15.45: dr. Jovan Djcrdjevič:	Delavsko samou-
pravljanje; 16.00: Petkovo glas-Deno popoldne; 17.15: Razgovor z volivci! 17.25: Od plesišča do plesišča; 18.00: Iz naših kolektivov; 13.15r Orkester Car-men Dragon; 20.00:	Orkester
Aliredo Antonini; 20.15: Zunanjepolitični pregled; 20.30:	Z
violino skozi čas; 21.08: Hugo Wolf; Italijanska serenada; 22.15: Plesni zvoki; 22.50: Literarni nokturno.
Ital. televizija
13 00:	TV šola; 17.00:	TV
za miadino; 18.00: Oddaja za a-naltabrte; 18.30:	TV dnevnik;
18.45: Tedenska oddaja za ženske; 19.30:	TV pošta:	20.30:
MeoUnmrij U>55' Lahka glas-	kofjeva; 19.: Italijanska novela TV dnevnik; 21.05: Nabožna
MCOjlmurJ^, ID.33	_.i.actmu'	rWn*»n*a- 00	V«Bl(Av*JUrnl	odOSja.
ba:	16.00:	Parada
16 30:	Današnje	teme;
Drugo dejanje Puccinijeve -dere »Toscet; 17.40:	ple^"*
giasb;,- 18.00; Prenos ,,L; 1 ■' T. VVIlson pri klavirju; 19 JO-Prenos RiL:	22.15:	Škerjanc.
»Trio za violino, violo in violončelo#; 22.35:	Jugoslovanski
Jaz 1; 23.00: Prenos RL.
Otočenta; 20 00:	Vsakovečerni
koncert:	Telemann,	Smetana;
21.30:	Kitajske	poezije;	21.55:
Portret Kurta VVellla; 23.10: Preglej španske kulture; 23.40: Haydnov »Divertimento št. 44».
Jug. televizija
Beograj, 20.00: TV dnevnik; 20.15: Prenos popularnega kon--.	„	ceria	beograjske	Filharmonije
slovenita	d	dvorane Doma sindikatov,
8.05: Po sledeh starih ple- na programu Straussove sklad-sov; 8.30: Zavrtimo zabavno- be.
za	obsežen	del severne	pol-
oble.
Ce hočemo iz atmosferskih razmer napovedati vremenski razvoj samo za ožji predel, moremo to samo za dobo nekaj ur ali kvečjemu pol dneva	poznati	atmosferske	raz-
mere v področju z radiusom več tisoč kilometrov. Ce bi na pr. hoteli napovedati vreme	za pol	dneva ali za	en
dan na pr.	za Trst in	bliž-
njo okolico, bi morali vzeti v poštev meteorološke razmere vse Evrope od Skandinavskega polotoka navzdol, sever, ne Afrike severnega Atjarjti-ka, in globpko „Y Sovjetsko zvezo do Uralov. Nekateri zahtevajo cejo točno poznavanje atmosferskih razmer Arktike. Sedanji meteorologi s tolikšnimi podatki nikoli ne razpolagajo, vsaj tisti ne, ki se omejujejo na napoved vremena le za svoje področje in ne v državnem merilu.
Prej smo omenili sodobna tehnična sredstva, ki da bodo enkrat za vedno rešila tudi problem, da se bodo napovedovalci vremena mogli trdno oprijeti osnovnih elementov m napovedati vreme z vso gotovostjo. Eno teh sredstev, ki nam jih sodobna tehnika nudi, je umetni satelit, katerega naloga je opazovanje atmosferskih razmer v velikih višinah in na velikih področjih
Ameriški sateliti vrste «Ti-ros» so se glede tega baje zelo dobro obnesli. S takimi sateliti je možno fotografirati oblake, ki odsevajo sončne žarke v mnogo večji meri kot zemeljska površina ali pa o-ceani. Oceani na pr. odbijajo komaj tri odstotke sončnih žarkov, vtem ko jih oblaki morejo odbiti od 10 do 85 odst., v odnosu pač na njihovo gostoto. Seveda bi bilo treba tu spregovoriti o pomenu tega, vendar bi s tem prešli na področje fotografske tehnike, ki pa v tem primeru ni tako važna. Ostanimo pri fotografijah, fakšne kakršne nam umetni sateliti dajo.
Ze prve fotografije, ki so jih o višjih plasteh zemeljske atmosfere napravili z balistič nimi raketami, so pokazale, da struktura oblakov ni odvisna kot so nekateri menili ali še menijo, le od naključja. Nasprotno, struktura formacij oblakov je mnogo bolj popolna in urejena, kot so sami meteorologi mislili. To u-gotovitev so potrdile fotografije. ki so jih napravili fotoaparati in TV oddajniki, ki so nameščeni v ameriških umetnih satelitih »Tiros I.» in «Tiros II.» Ta dva umetna satelita sta bila izstreljena prvi 1. aprila, drugi 23. novembra letos. S temi datumi se baje v meteorologiji začenja nova doba:
Umetna satelita sta fotograf, ske posnetke oblakov preko televizije posredovala Zemlji in tisoči fotografij so dali točno sliko o sistemih oblakov, ki gredo od ciklonskih oblakov do navadnih drobnih cumulov. Slike, ki so jih umet. ni sateliti posredovali Zemlji, dokazujejo, da imajo formacije oblakov, ki se nanašajo na velikanska področja, zelo značilne, ustaljene in popolnoma določene oblike. Najbolj so presenetile slike oblakov, ki se nanašajo na ciklone in ki imajo obliko spiral, ki se
kotiček Zemlje in svoje podatke sporočati na Zemljo. S temi podatki bo strokovnjakom omogočeno, da povsem točno zvedo za vsako spremembo v višjih plasteh, kar jim bo omogočilo, da bodo mogli povsem točno napovedati vreme ne le za nekai ur, za dan, ampak tudi za nekoliko daljšo dobo. In tedaj meteorološka služba ne bo več tako tvegana, ker bo temeljila na povsem konkretnih podatkih o atmosferskih razmerah nad vso zemeljsko oblo. -^—«»--------------
Zanimiva obsodba zaradi plagiata
dasi njegova drama aDrevesa umirajo stoje# nakazuje precejšen odklon v določen simbolizem. Vitjeti je, da vpliv prijatelja Garcie Lorce le ni bil brez posledic, saj je dramaturgija dolgih ekspozicij njegova tipična lastnost. Kro-kijsko nakazana zgodba Casonove drame bi bila nemara tale:
Babici Eugeniji je treba vrniti izprijenega vnuka, ki so ga bili pred dvajsetimi leti pognali od hiše. Dedek Bal-boa si izmisli vnukova pisma iz Kanade, naključje pa je hotelo, da prispe resnična brzojavka o vnukovem prihodu. Vtem pa se ladja, s katero naj bi pripotoval, potopi. Treba je torej poiskati — <ivnuka». Gospod Balboa ga najde v osebi direktorja neke mesijanske »agencije#, ki rešuje nesrečne ljudi. «Vnuk», zdaj spoštovani gradbenik v Kanadi, se svrne» domov, in to celo z ženo. Babica je srečna in vse bi bilo prav, če... Da: če bi se čez nekaj dni na vratih ne pokazal pravi vnuk, pokvarjenec, in terjal od Balboa denarja. Niso ga pustili k babici, ker bi bilo to spoznanje zanjo usodno, Ko ga pa vendarle bežno opazi, se v babici instinktivno nekaj premakne. Spoznala je resnico in tokrat tudi sama zavrgla sprije. nega vnuka. To je bilo njeno zadnje, usodno, a veliko dejanje v življenju.
Videti je torej, da je bila Casoni v pomoč klasična gledališka šola naključja. Vsi stranski konflikti so včasih kar burkaste igre slučajev, ki pa seveda temeljijo na uspešno preračunani zasnovi zgodbe v celoti. Najbolj čudno in nenavadno je prvo dejanje: postavljeno je v prostore »agencije#, ki odpravlja človeško tragiko s tega sveta. Moram pač reči, da si to družbo lahko predstavljam le kot določen simbol neke univerzalne družbe, kot aidejnega glasnika# neke nravstvene dimenzije bodočnosti, ko bo humanizem postal dejavna praksa med ljudmi tega sveta. Usluž. benci te eagencije» kradejo n. pr. tatovom ukradene predmete in jih potem vračajo lastnikom. Po preizkušeni logiki kakšnega Maigreta sledijo nesrečnemu dekletu, ki se očitno pripravlja na samomor in ji v hotelsko sobo vržejo kamen z listkom, na katerem piše «jutri». in tako dalje. Skratka: gre za precej nenavaden Casonov gledališki eksperiment, za navidez sumljiv, a uspešen simbolizem, ki pa pod varljivim ogrodjem skriva toplo, strastno resnico o humanizmu kot praksi neke bodočnosti, pa intimno, iskreno, preprosto'zgodbo o velikem srcu babice Eugenije, ki se je uprlo- lažnivi čustvetia-sti in usahnilo šele potem, ko je dobila pravičnost svoj veliki delež.
Režirala je kot gost Balbina Baronov tč — Battelino. Mala retrospektivna mimobež-nost n "m pove, da so ji pri
Zanimivo obsodbo zaradi plagiata je izreklo ekrožno sodišče v Beogradu, ki je obsodilo dr.
Ljubomira Lisca na globo 2j	.
tisoč dinarjev, ker je v svojih srcu zlasti ■ da tako reče-člankih v reviji «Prilozi za knj.- ....	ter,mentalne gleda-
. .	4	,	liske snovi (Eksperimentalni
zevnost jeztk istoriju t folklor# j cuer „ Ljubljani, postavitve
clekio objavil prepisano bese-1 tv ,^rogu itd,) in je imela na a,i„ — „ 72 —niDni, — i-	fem spotikljitiem terenu do-
dilo — v 73 primerih — iz knji ge dr. Ljubomira Durkoviža »Bibliografija o Njegošu#. Lisac se je branil s trditvijo, da ;e moč podobnost ali istovetnost njegovega besedila z Durkovi-čevim pojasniti tako, da sta oba črpala podallke iz istih vi-rov. Toda sodišče je Liscu dokazalo, da je prepisal prav besedilo dr. Durkoviča z ugotovitvijo, da se nahajajo v Lišče-vih člankih iste pravopisne na-
slej precej uspeha. Zdi se, da temelji njen režijski koncept Caso.noue drame na dveh enakovrednih režijskih vrednotah: igralčev naturel (če ji ga je uspelo vsaj obrisno spoznati!) prenese na karakter lika, ki naj ga interpretira, tako da se igralčeva osebnost unese, razlije po njegovih kapilarah. Pripadniki in zagovorniki tako imenovane «stare režijske šole# delajo ravno narobe: dramski lik ali karak-
včasih raztezajo na površini s premerom tudi tisoč kilometrov. Nad Atlantikom, nad Pacifikom in nad Indijskim oceanom pa so umetni sateliti posneli fotografije vrtinčastih formacij oblakov s premerom celo 2500 km.
Ugotovitev dejstva, da zemeljska atmosfera ni nekaj kaotičnega, pač pa da je formirana po določenem redu. potrjuje mnenje meteorologov, da bi se dalo na osnovi teh podatkov sestaviti vremensko napoved za daljšo dobo na osnovi tako imenovane materna) ične metode.
Opazovanje atmosferskih po.
1avov, do katerih prihaja v višjih legah, te sicer možno s pomočjo meteoroloških postaj na Zemlji ali točneje z mrežo meteoroloških postaj.
Toda tu smo pred veliko tehnično oviro. Ne smemo namreč pozabiti, da je kopne zero. lie na našem planetu komaj za tri desetine celotne površine planeta. Vse ostalo pokrivajo vode morij in oceanov. Zaradi tega ustrezne ladje ali letala, ki bi bila v službi meteorologije, bi mogla služiti le v razmeroma majhnem delu onih 350 milijonov kvadratnih kilometrov, kolikor znaša površina morij in oceanov.
Potemtakem je z dosedanjimi sredstvi praktično nemogoče ustvariti mrežo, ki bi bila kolikor toliko popolna.
Toda umetni sateliti, o katerih govorimo, morejo tako rekoč «korak za korakom# spremljati ves razvoj zračnih mas, vse spremembe v višjih legah tudi nad morji, nad oceani, kot seveda nad celinami. Folografije, ki so jih poslali umetni sateliti vrste «Tiros», so prišle že v poštev za izpopolnjevanje tradicionalnih metod in s pomočjo njih so meteorologi mogli napovedati nekaj neviht na Pacifiku in na Atlantskem o-ceanu.
Na osnovi teh uspehov so v ZDA izpopolnili še dva umetna satelita, ki naj bi služila izključno temu namenu. Gre za umetna satelita »Nimbus# in «Aeros». Slednja dva bodo izstrelili tako, da bosta obkrožila Zemljo v 24 urah, to se pravi, da bosta nekako nepremično stala v odnosu na Zemljo, ker bosta opravila pot okoli Zemlje v istem času, v katerem opravi to pot naš planet. Nato bodo poslali druge umetne satelite, ki bodo krožili tako, da se bodo »srečavali# v pravem kotu, to se pravi, da bodo v svojem poletu mogli »pogledati# v vsak
9.) Ne obotavljajte se, teo vam se nudi zelo pozitiven in
pake kot v člankih dr. Dur- jer pripenjajo na igralčev vo-koviča.	|	tek.	Druga	vrednota	Barano-
„Oktetovci„ bralcem Primorskega dnevnika
!>.;< bx,	«
S
rv
S
M
Ž V v.
>> c
A
Člani (Slovenskega okteta« so se na svoji uspeli turneji po Nemčiji spomnili tudi nas in bralcev našega dnevnika, katerim pošiljajo iskrene pozdrave
vam bo pripomogel k nadaljnjemu uspehu in napredovanju v službi. Naj vas pa to ne zanese.
KOZOROG (od 21. 12. do 20.
1.) Ne vztrajajte po poti. ki vas je že privedla v slepo ulico. Pazite na stroške, ki bi lahko bili manjši.
VODNAR (od 21. 1. do 19.
2.) S prisotnostjo duha se boste izmazali iz zelo težke zagate, ki so vam jo povzročili vaši najbllžnji.
RiIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V »poru z nekim kolegom boste potegnili krajši konec. Ni vam tega bilo treba, če bi bili bolj previdni, je tekmece.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) To, kar boste danes izgubili, boste nedoknadili v bliž-
HOROSKOP
JjA DANES..
zite na razna podtikanja.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Vaša duhovitost in podjetnost vam bo sedaj prišla kot nalašč. Potrebujete so. lidnega sodelavca.
STRELEC (od 23. JI. do 20. 12.) Izdelali boste načrt, ki prepuščajte lahkomiselnemu čakanju, ki ne pripelje nikamor.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Neuspeh, ki ne bo prijeten. Vsekakor pa je to prehodnega značaja in pričakujte zelo ve-
selo in prijetno vest. nji bodočnosti. Kljub temu pa. i DEVICA (od 23. 8. do 22.
rentabilen predlog. Bodite dovolj podjetni, da prehitite svo.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Popoln uspeh v vsem, česar se boste lotili, tudi v težavnej. ših nalogah, ki sle se jih posebno bali.
BIK (od	21. 4.	do	20.	6.)
Več diplomacije, posebno ko gre za poslovne stike z bolj neznanimi ljudmi.	V	začetku
boste navdušeni, nato nekoliko razočarani.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pazite na dolgove, ki se predolgo vlečejo. Vaše finančne razmere terjajo malo več trdnosti. Glavobol.
RAK (od	23. 6.	do	22.	7.)
Program, ki ste si ga začrtali, izvedite do	konca	in	se	ne
vičeve izhaja iz prve: določena sprostitev te »sinhronizacije# in — kot posledica — nidez imenitne mizanscenske improvizacije.
In še nekaj: v dveh različni h scenskih ambientih tudi dve poudarjeno različni tonaliteti ansambelske kreativnosti, dve ozračji in tudi dva — tako se je zdelo! — različna sistema interpretacije. Morebiti se motim, a zdi se, da je to uprizoritev vodila solidna, predvsem pa intelektualno verzirana roka. Temu rafalu hvale naj dodam še misel, ki je manj spodbudna:	hvale
vredna je namreč režiserjeva spoštljivost do Casonovega teksta. Tako spoštovanje po navadi avtomatično zadrži režiserjevo roko pred nepotrebnimi, na žalost pa tudi pred potrebnimi črtami. Tokrat so bile črte potrebne zlasti v prvem dejanju. Dve možnosti, od katerih bi si Baranovičeva lahko izbrala eno: ali krajšati tekst prvega dejanja, ali pa pognati ritem dejanja z daljšim tekstom. Pa ni bilo, žal, ne enega ne drugega. Prvo de. janie je kljub številnim domiselnim mtzanscenskvn obratom stagniralo in se sunkoma poganjalo naprej.
Topel, spontan aplavz je pozdravil na prizorišču drugega dejanja gostjo ELVIRO KRALJEVO, tokrat spreobrnjeno v intimno, zavestno komorno ubrano babico Eugenijo. Gospa Kraljeva hrani v svoji kreativnosti oeliko in pomembno modrost: to je nauk preproste resnice! Današnja lahko ji rečemo tudi emladas gledališka generacija se tej modrosti zavestno umika, ker meni, da velike resnice ne morejo biti preproste. To je žal velika in neponovljiva zabloda, dvakrat škoda pa je, da je ta zabloda zdaj že uniformirana z gesli »norega rala#. Nobenega dvoma ni, da je lik gospe Eugenije najpreprič. Ijivejši in tudi najbolj nad teatrom stare šole, nad teatrom iztočnic in brušene pate. tike. Njena kreativnost namreč ni posledica »interpretacije# (v suhem pomenu besede), ampak doživljanja, notra. nje rasti in spontanega zorenja. To pa so kvalitete, ki jih knjige ne omenjajo in jih tudi dramske šole ne uče Preprosto: to je umetnost posluha.
Tudi z MIRO SARDOCEVO je imela Baranovičeva srečno roko. Zanimivo: zdaj, v vlogi isabel, je dobila njena kreacija globlji, zanosnejši, zgovornejši zven. Bila je iskrena, vsaj trudila se je, da bi bila, toda ta iskrenost tokrat ni bila igrana, ampak je prišla sama od sebe. Morala je priti, ker je prepričala. Ko. maj opazna škoda, da je tudi v drugem in tretjem dejanju tako vneto pestovala melodramsko pobarva no otožnost izgubljenosti iz prvega dejanja. A to je še najmanj motilo, kajti njena Isabel je bila kljub temu vzorno zasnovana. Zato smo je bili toliko bolj veseli.
Nekolikanj preenergični gospod Balboa MODEST SANCIN s komičnimi refleksijami bi bil lahko po mojem mnenju za spoznanje bolj umirjen, vznemirjene površine svo jega notranjega sveta pa nakazal na diskretnejši način. Gospod Balboa namreč zdaleč ni bila slaba vloga, prav tako ne njena interpretacija: gre za predpostavko, da je bila relacija Sancin — Balboa nekolikanj površno odmerjena.
Tudi uspeh JOŽKA LUKE-SA — igral je Maurizia — izhaja iz dejstva, da je rutino in doslednost svojega igralske, ga poklica tokrat nadomestil z izkustvom neke osebne predanosti. Njegova akcija namreč ni bila utemeljena v prostoru, v ambientu (kakor smo bili doslej navajeni), ampak in predvsem v spontanosti odnosov do soigralca. Kdove kakšnega dramatičnega »valovanja# ta njegov Maurizio že v tekstu ne nudi, zato je bil Lukešev napor še dvakrat pomembnejši.
JULIJ GUŠTIN je igral pravega vnuka, gangsterja, izsiljevalca; robato, morda nekolikanj prestrmo, a dozivljeno in ubrano.
Slaba spodbuda za SILVIJA KOBALA (Lovec) je bil edini aplavz na odprti sceni; njegova burkaška pasaža je bila le malo prepoceni. S koda, da se Kobal tako hitro vname za te — zanj — nesolidne mani festacije cirkuškega zadovolj-stva med občinstvom.
Heleno in Amelijo sta dobro igrali ZLATA RODOŠKO-V A in LELI NAKRSTOVA, pastorja malce neurejeno STA. NE RAZTRESEN, žonglerja (menda mu je ta reč v krvi od kod je jemal cigarete in robčke in počenjal druge »čarovnije#, mi Se danes ni jasno!) v tej smeri talentirani EDVARD M ARTINUZZI, berača ALOJZ MILIC, dobro, vdano Genovevo V ALERIJ A SILOVA, mlado Feliso z ljubkim španskim plesom MIRAN. DA CAHARIJA in šoferja LI-VIO BOGATEČ.
Moderna, v igračkasto improvizacijo zasnovana seena na omejenih vertikalah je zamisel arh. Svete Jovanoviča.
Za občinstvo, ki si je in si še bo ogledalo Casonovo dramo «Drevesa umirajo stoje*, pa za gledališko kroniko je ta druga predstava v sezoni zanesljiv uspeh. Majhna, intimna, diskretna deklaracija velike resnice humanizma, skrita v simboliki prvega dejanja, pa veliko srce babice Eugenije bo gledalcem na bodočih predstavah, po vaseh tržaške okolice in drugod odkrivalo veljavo preprostih resnic in pogum človečnosti.
MILAN LINDIČ
v svetu
Nova tobačna tovarna v Sarajevu
S ponedeljkom je začela ▼ Sarajevu obratovati nova to bačna tovarna, ki je zamenjala že 80 let staro znano sarajevsko tobačno tovarno.
Novo tovarno si je kolektiv skoraj izključno z lastnimi sredstvi postavil nekoliko izven središča mesta v Pofa-ličih. Hkrati z 80-letr.ico svojega podjetja je kolektiv tovarne proslavil tudi 10-let-n co delavskega samoupravljanja. V novi tovarni je zaposlenih 700 delavcev, ki predelajo na leto 3500 ton tobaka in tobačnih izdelkov, dočim je v starem podjetju delalo pred vojno 110 delavcev in so na leto predelali 1500 ton tobaka in tobačnih izdelkov Nova tovarna je dobila tudi nekaj najnovejših strojev, tako da je delo bolj avtomatizirano.
Koncentracija kmetijske proizvodnje v Sovjetski zvezi
V Sovjetski zvezi je danes okoli 5O.000 kolhozov in nekaj nad 6000 sovhozov. Na vsak kolhoz pride približno 2000 hektarov setvene povr# šine, dočim pride na vsak sovhoz nekaj nad 8000 ha setvene površine. Tako izhaja iz podatkov, ki so bili prikazani na letni konferenci kmetijske akademije »Ti-miriazev#. Na konferenci je bilo govora tuui o nadaljnji specalizaciji in koncentraciji kmetijske proizvodnje, v sklop česar prihaja tudi u-staravljanje «tovarn za zelenjavo in mleko# v bližini velirih mest Teh «tovarn» je doslej že 550.
Zunanja trgovina Zahodne Nemčije
Obseg zunanje trgovine Zahodne Nemčije bo letos dosegel vrednost okoli 90 milijard nemških mark, kar je za 13 milijard več kot v minuem letu. Do teh po-drtkov je prišel zvezni za-vol za statistiko na temelju dosedanjih rezultatov. Izvoz blaga iz Zahodne Nemčije bo letos dosegel 47,5 milijar-ue mark proti 41,2 od lanskega leta. uvoz pa 42 milijard mark v primerjavi s 35.8 od lani. V prvih enajstin mesecih letošnjega leta jr. Nemčija uvozila blaga za 38,5 milijarde mark, kar je za 20 odst. več kot v istem obdobju lani, izvoz pa v i-steni obdobju znaša 42,9 mi-lijrrde mark. kar je za o-biteih 16 odst. več kot v i-stem obdobju lani.
60 letnica Ulricha Haber-landa
Generalni direktor velikega nemškega podjetja «Far-benfabriken Bayer» prof. Ul-liclr Haberland, ki je hkrati čas m predsednik nemške zveze kemikov, je te dni slavil svoj 60. rojstni dan. Ob Tej prilcžnosti so mu poslali čestitke z vsega sveta. Nič čudnega; Ulrich Haberland je bil pred vojno direktor vseh podjetij «1. G. Farbenin. dustrie# za Nižje Porenje, po vojni pa se je znašel v položaju, da je moral postaviti na noge povsem uničena podjetja tega ogromnega koncerna, kajti kar niso u-ničile bombe, so uničili še zahodni zavezniki. Sicer je bilo med zavezniki sklenjeno, da bo družba «1. G. Farbenindustrie#, ki je v času vojne izdelovala strupe za nacistična koncentracijska taborišča, razkropljena, toda zahodni zavezniki so svoje sklepe in obveznosti iz časov vojne pozabili, posebno zato, ker je v tem podjetju bil tinančno zainteresiran sam pokojni ameriški zunanji minister John Fo-ster Dulles.
Jesenska setev v Jugoslaviji
Po podatkih Zveze polje-delsko-gozdnih zbornic in Zveznega zavoda za statistiko so zaradi slabega vremena letošnje jeseni v Jugoslaviji izvedli le 86 odst. naČN tovanih del v zvezi z jesensko setvijo. Posejanih je bilo 885.000 ha površine s pšenico. Kljub temu pa, da načrt ni bil izpeljan do konca, so letos posejali z visoko-rodmmi sortami pšenice za 140.C00 ha več kot v lanski jesenski setvi.
Nemška industrija zaposluje
g milijonov oseb
Čeprav se zahodnonemška industrija muči s težavami zaradi pomanjkanja strokovne delovne sile ,ki je ni od nikoder, ji je v letošnjem letu uspelo zaposliti 307.000 delovnih moči več kot jih je bilo v oktobru lanskega leta. S tem se je število delavcev v zahodnonemški industriji dvignilo na nekaj nad 8 milijonov. Tudi povprečna plača se je v minulem letu, od oktobra 1959 do oktobra 1960, dvigmla od 2,43 na 2,76 nemških mark na uro.
Težave v določeni angleški
industriji
Področje angleške industrije, ki proizvaja trajnejše po-trošne predmete, kot n. pr. hladilnike, pralne stroje in televizijske sprejemnike, je nekoliko v težavah, ker ne more vsega svojega blaga spraviti v promet. Nekaj podobnega velja tudi za avtomobilsko industrijo. Neko industrijsko podjetje je zaradi tega na veliko objavljalo uspeh v racionalizaciji svoje proizvodnje, in sicer televizijskih sprejemnikov z večjim ekranom, ki da ga more zato prodnati po 68 funtov šterlingov V tej »konkurenci za potrošnika# je neko drugo industrijsko podjetje najavilo -a prihodnje leto televizijski sprejemnik z velikim ekranom po ceni samih 62 funtov šterlingov za kos.
1	 Go riško-beneški	dnevnik
Hribi nad Gorico so zasneženi	
Nov zemeljsl na občinski cesti v	ii plaz V Steverjanu
Ce se ne bo ustavil, je nevarnost, da se bodo. potrgale električne žice
Zaradi obilice padavin imajo Steverjanci letos neverjetne neprihke. Komaj dokončujejo popravilo okvare na pokrajinski cesti z Oslavja v Steverjan, kjer se je cesta vdrla, že imajo nove težave na občinski cesti na Bukovju. Na tem kraju se je cesta v polovici širine znižala skupno z ogromnim plazom, ki polagoma drsi v dolino. Občinska uprava je polovico ceste ogradila, tako da je možna vožnja z vozili samo na notranji strani cestišča, obenem pa je namestila opozorilni napis, ker je usad takoj za ovinkom.
Kakor so nam povedali ljud. je, se zemlja na tistem kraju (kakšnih 100 metrov od Trpinove trgovine dalje v smeri proti Steverjanu) stalno znižuje, vendar tako pomalem, da tega skoraj ni opaziti. Danes pa je zaradi hudih nalivov in deževnice, ki je iz obcestnega jarka na tem mestu pronicala v notranje zemeljske plasti, nastal plaz, ki je na zgornjem kraju širok kakšnih 10 metrov, bolj proti dolini pa se širi in doseže največjo širino okoli 100 metrov.
Ravno na tem mestu se razprostira nov vinograd. Zaradi plaza na dveh krajih trte niso več v vrsti, pa tudi dva električna droga, čez katera je speljana žica v smeri proti Steverjanu. sta za kakšen meter iz vrste. Nevarnost je, da bi se žice, ki so se sedaj napele, utrgale, če bi se plaz ne zaustavil.
Včeraj zjutraj je tudi v Gorici z dežjem naletaval sneg, ki pa se ni obdržal. Bližnji hribi pa so skoraj do vznožja prekriti s snegom. Nekaj malega ga je ostalo na Sabotinu, tudi vrh Svete gore je v snegu, Trnovska planota pa je naravnost zametena ter sega sneg približno do polovice po. bočij nad Vipavsko dolino. Nekaj snega je tudi v jugoslovanskih Brdih ter po hribih Beneške Slovenije.
Včeraj popoldne se je pričelo polagoma jasniti in tudi temperatura, ki se je prejšnje dni sukala okoli 10 stopinj, se je včeraj znižala za kakšnih 5 stopinj. Najbrž ne bomo krivi preroki, če po vsem tem lahko napovemo, da se bo ozračje ohladilo in da bomo po vsej verjetnosti imeli nekaj suhih dni.
 «»--------
Sindikalna kronika
V sredo, 21. decembra so podpisali v Rimu vsedržavni sporazum za delavce, ki delajo v podjetjih za izdelovanje vermuta in likerjev. Novi sporazum predvideva zvišanje mezd za 8 odstotkov in nekatere normativne izboljšave. Sporazum velja od 21. decembra dalje in bo zapadel 30. septembra 1963.
Kdor bi želel imeti besedilo nove pogodbe, naj se zgla.
itiuiimiiimiimiiiiiitiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
Kino v Gorici
CORSO. 17.00:	»Crimen«, A.
Sordi, V. Gassman.
VERDI. 17.15: «Gejšina ljubezen«, M. Kobi, R. Long. VITTORIA. 17.00:	«Kraljeva
grobnica«, D. Paget, E. Crisa, cinemascope v barvah. CENTRALE. 17.00: »Kraljica Ta.
tarov«, C. Alonso, v barvah. MODERNO. 17.00: »Obleganje plemena Apach«.
 «»--------
TEMPERATURA VČERAJ Najvišja temperatura 8 stopinj ob 16. uri, najnižja 2 stopinji ob 2 20. Vlage 100 odstotkov. Včeraj dopoldne je padlo 12,4 mm dežja.
si na Delavski zbornici. Ul. 24 maggio 1, kjer sprejemajo naročila.
Delavska zbornica obvešča delavce in delavke slaščičarskih podjetij, da se je mezda v višini 9 odstotkov zvišala začenši s 1. decembrom letos. Zaradi tega se bo moral ta povišek všteti v 13. plačo in v nagrado, ki jo izplačajo delavcem v obliki prejemka za 20Q delovnih ur za leto 1960.  «»--------------------
Kalilci nočnega miru
Nočna patrulja je včeraj aretirala in prijavila sodišču štiri osebe, ki so v vinjenem stanju kalile nočni mir v Ul.
Pola v begunskem naselju. Prijavljenci, ki so na svobodi, so: 39-letni Luciano Basto-ricchio iz Ulice Zara 12, 30-letni Sergio Batfello iz Ulice Pola 13, 26-letni Tullio Car-gnel iz Ulice Morelli 10 in 21-letni Eugenio Cargnel iz Loč-nika.
 «»--------
Požar v tovarni IGLEA
V tovarni ILGEA na Tržaški cesti se je včeraj zjutraj vnelo žaganje v silosu. Požar je baje povročila iskra električnega stroja. Gasilci, kj so kmalu prišli na kraj požara, so v teku pol ure ogenj pogasili. Škodo cenijo na 50.000 lir.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimjiiiiiiimnimimmnnnimnmmmiHinmmu
Policija ujela dve avtomobilski miši
Tudi v Gorici so se pojavile avtomobilske miši, vendar so se kmalu ujele v pasti, ki jim jih je nastavila policija. Tatova sta 19-letni Giuseppe Cu-strin iz Ulice brigata Etna 2 ter 17-letni Vittorio Bernardini iz Ulice Osoppo 6 v Loč-niku. Vdrla sta v avtomobile 43-let'nega Raffaela Sinopolia iz Ulice Luzzatto 2, 24-letnega Luigija Vatinne iz Genove, 36. letnega Giorgia Agoste iz Lar. go 27. marca 10, 31-letnega dr. Giuseppa Romitellija iz Largo 27. marca 3. Vsi štirje oškodovanci so se zglasili na kvesturi in sporočili, da so neznanci vdrli v njihove avtomobile, ki so zaklenjeni parkirali na jav. nih krajih in jim poškodovali kljuke in odnesli nekaj blaga. Sinopoliju so odnesli kljuke avtomobila, ki je parkiral pred njegovim stanovanjem, ter torbo z dokumenti, pečatom in tekočim računom; o-škodovali so ga za 5.000 lir; Vatinnu so iz avtomobila «600» pred hotelom Transalpina odnesli avtomobilsko in šofersko knjižico, Agosti so odnesli samo kljuko, dr. Romitelliju pa so odnesli kljuke ter mu napravili na vozilu za kakšnih 10.000 lir škode. Policija je med preiskavo v Custrinovem stanovanju našla odejo, ki je zmanjkala v Sinopolijevem avtomobilu; prav tako so našli njegovo torbo, ki jo je Cu-strin vrgel na njivo v Ulici Luzzatto. Torbo je našla Giu-seppina Turel s Svetogorske ceste, ki je lastnica zemljišča. Ukradeno blago so vrnili oškodovancem. Avtomobilske miši pa so prijavili sodišču, ki so v pričakovanju razsodbe na začasni svobodi.
Umrl je dr. Jože Bitežnik
Včeraj opoldne je povsem nenadoma umrl zaradi srčne kapi, ki je nastopila kot posledica rahle gripe, dr. Jože Bitežnik, profesor na nižji gimnaziji v Gorici. Z njim smo Slovenci v Italiji, zlasti pa rojaki iz Goriške izgubili klenega in poštenega moža, ki ie vse svoje življenje posvetil borbi tukajšnjih Slovencev za nacionalne pravice.
Rodil se je v Solkanu pred 69 leti in je obiskoval srednje šole v Gorici. Prva svetovna vojna ga je privedla v rusko ujetništvo, od koder se je 1919 leta vrnil v Gorico in se po končanih visokošolskih študijih na zagrebški univerzi, kjer je 1921. leta promoviral
za doktorja prava, lotil organiziranja slovenske manjšine, ki je prišla pod Italijo. V tem boju je bil vseskozi v prvih vrstah. Postal je predsednik Kmečko-delavske zveze in ♦ Edinosti, v Gorici ter opravi; neocenljivo delo na področju izplačevanja vojne škode, ki so jo naši ljudje utr-pcii med prvo svetovno vojno. Obenem je bil odbornik Zadružne zveze in Prosvetne zveze v Gorici. Po širni Primorski ni bilo kraja, kjer ga ne bi poznali in ljubili, ga vsi močno cenili tudi zaradi njegovih govorniških sposobnosti.
Fašistične oblasti so ga večkrat opozorile naj preneha s svojim delovanjem. Leta 1930 je skupaj z bivšim poslancem dr. Besednjakom zapustil Italijo, ker je prejel obvestilo, da ju nameravajo aretirati. Odšel je na Dunaj, kjer je sodeloval z dr. Besednjakom, k; je postal predsednik časnikarjev manjšinskih listov. Z Dunaja se je preselil najprej v Maribor, potem pa v Ljubljano, kjer je nadaljeval svoje delo v organizaciji primorskih Slovencev, ki so pod pritiskom fašizma zapustili svojo rodno zemljo. Med drugo svetovno vojno je živel v Ljubljani in se je po zaključku vc jne z družino preselil v Gorico, kjer je začel poučevati n slovenskih srednjih šolah. Z ustanovitvijo .Novega lista, je postal njegov prvi goriški urednik, obenem pa se je kot odbornik udeleževal tudi v Slovenski krščansko socialni zvezi.
Zapustil je ženo, dva sinova in dve hčerki. Naključje je hotelo, da je umrl prav na tisti dan, kot je pred enajstimi leti njegova hči Marjanka tragično izgubila življenje v hudi prometni nesreči pri Nabrežini.
Prizadeti družini izrekamo naše najgloblje sožalje.
*
Včeraj nas je po kratki bolezni nenadoma zapustil naš nepozabni
dr. Jože Bitežnik
Dragega pokojnika bomo pospremili na zadnji poti v soboto ob 10. urj i2 hiše žalosti v Ulici Orzoni na glavno pokopališče v Gorici.
Žalujoča družina in ostali sorodniki
Gorica, 23. decembra 1960.
n^Tri«
Zaradi zmage na olimpiadi
Uporni Abebe Bikila zajet in izpuščen
STOCKHOLM, 22. — V dneh po ponesrečenem poskusu upora v Etiopiji se je precej govorilo o usodi abesinskega vojaka Abebeja Bikile, ki je zmagal v maratonskem teku
na rimski olimpiadi. O njem so govorili, da je mrtev in podrobno.
Sedaj pa je dopisnik švedskega lista «Dagens Nyheters« javil '2 Adis Abebe, da tri dni niso imeli o maratonskem zmagovalcu nobenih vesti, zaradi česar so bili mnenja, da je umrl. Vest ni bila resnična, ker so Bikilo našli živega. Reje kaplar cesarske garde je bil zapleten v upor. Pripadniki redne vojske so ga zajeli, vendar so ga nemudoma izpustili, ker ga smatrajo za narodnega junaka. Kot se vidi je zmaga na rimski olimpiadi rešila Bikili življenje.
V ponedeljek <challenge - round»
Fraser bo odločil dvoboj v svojo
Kljub poškodbi na kolenu je Fraser glavni steber avstralske ekipe
SYDNEY, 22. — Kapetan italijrnske ekipe, ki nastopa v tekmovanju za Davisov pokal, Vanni Canepele je danes izjavil, da je že potrjena prisotnost Neala Fraserja v av-stialskih vrstah najresnejša nevernost za trud Italijanov, da bi zmagali v .challenge-roundu« in prišli tako prvič v zgodovini do znamenite teniške lovorike.
Sicer, je pripomnil Canepele, je Pietrangeli dosegel
teh dneh višek forme, medtem ko Sirola igra tako kot še ni-Koli v svojem življenju.
Trener italijanske ekipe Diobny pa je izjavil, da sta Pietrangeli in Sirola fizično v redu in da je sedaj njegova naloga, da ju tudi duševno pripravi za odlično srečanje, ki se bo začelo v ponedeljek.
Avstralska ekipa je danes prispela v Sydney, kjer bo dokončala že začete priprave za .challenge-round. z Italijo. Ttkoj po prihodu v avstralsko prestolnico, so igralci šli do White Cityja, kjer so igrišča in so začeli s treningi.
Kapetan avstralskega moštva Harry Hopman je jzjavil. da je prepričan, da bo Neale Fraser lahko nastopil v odločilnem dvoboju. «Neale je v odlični formi«, je še pripomnil Hopman. .Njegovo koleno je sicer še nekoliko . oteklo, vendar otekline izginejo takoj po vroči prhi«.
Svetovno prvenstvo v rokoborbi
Junija 1961 na Japonskem
TOKIO, 22. — Japonska zveza za rokoborbo je danes javila da bo svetovno prvenstvo v rokoborbi za 1961. leto od 2. dc 8. junija na Japonskem. Zveza je pripomnila, da so aa prvenstvo povabili tekmovalce 65 držav.
SAH'
odšel v Festings, kjer bo sodeloval na mednarodnem turnirju v okviru 36. mednarodnega šahovskega kongresa. To je petič, da Gligorič sodeluje r.a novoletnem tekmovanju. Gligorič je v Festingsu dvakrat zavzel prvo mesto (1952. in 1959. leta), enkrat si je delil zmago z Larssenom (1956. leta) in enkrat je bil drugi za Keresom (1958. leta).
Po zgledu ameriških boksarskih revij
Najboljši boksarji na svetu v Evropi	in t
Razpredelnice je začel objavljati športni tednik «Lo šport illustrato»
Po zgledu ameriških boksarskih reviji, je tudi italijanski športni tednik «Lo šport illustrato« začel objavljati lestvico najboljših boksarjev na svetu, v Evropi in v Italiji. Te lestvice z navedbo petih najboljših imen so za pretekli mesec kakor sledi:
MUŠJA ,
NA SVETU
1. Pone Kingpetch (Taji.)
2. Sadao Yaoita (Jap.)
3. Hiram Bacallao (Kuba)
4. Ray Pacheco (ZDA)
5. Pascual Perez (Arg.j
V EVROPI
1. John Caldwell (Irska)
2. Risto Luukkonen (Fin.)
3. Rene Libeer (Fr.)
4. Salvatore Burruni (It.)
5. Giacomo Spano (It.)
V ITALIJI
1. Salvatore Burruni
2. Giacomo Spano
iiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
Sprememba v olimpijskem sporedu?
Odbojka in judo novi panogi za 1964
BEOGRAD, 22. — Jugoslovanski šahovski prvak Svetozar Gligorič bo 26. decembra
' Earl Buchholz obtožuje...
Teniške
plačujejo^ skrivaj
Predsednik ameriške teniške zveze trdi, da to velja za ostali svet, ne pa za ZDA
HOUSTON, 22. — Prestop Earla Buchholza in Barryja MacKaya, ki sta spadala med trenutno najboljše teniške i-gralce ZDA, med profesionalce je dvignil onkraj oceana precej prahu. Ne morda toliko zaradi prestopa v drugo skupino, kjer je denar glavni cilj tekmovanja, temveč zaradi Buch-kolzovih izjav, da «amaterski teniški igralci skrivaj sprejemajo denar, kar pa njemu ne ugaja«.
Prvi je Buchholzove izjave	.	  p	.	.	.	,
.menfiVll nredsednik »meri- dobrlh 'gralcev, ki Se IzpOpOl-
njujejo in da je trenutno včla-
komentiral predsednik ameriške teniške zveze Barnes, ki ie dodal: «Druge države ne spoštujejo amaterska pravila kot delamo mi. Ni mi znan niti en sam primer v ZDA« je pripomnil predsednik zveze, «da bi na skrivaj plačevali igralce. Gotov sem, da je Buchholz s svojimi izjavami mislil na položaj teniških igralcev na svetu sploh in ne v ZDA. Samo v tem primeru «o igralčeve izjave resnične«.
V zvezi s tekmovanjem a Davisov pokal je Barnes izjavil, da se bo Amerika v bodočnosti poslužila 19-letnega Chucha McKinleya in 18-letne-ga Dennisa Ralstona. Predsednik ameriške zveze je tudi dodal, da ima na vidiku še 12
nienih v zvezi 7 milijonov igralcev. Predsednik Barnes je iz-razil upanje, da se bo to število v kratkem še podvojilo.
BOKS
LJUBLJANA, 22. — V navzočnosti okrog 5000 gledalcev je v veliki dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani sovjetska boksarska ekipa iz Mcskve premagala reprezentanco Ljubljane s 16:4. Zmaga sovjetskih boksarjev je bila prepričljiva in popolnoma zaslužena. Gosti so v vsakem pcgledu, posebno pa v tehničnem in koncepcijskem, presegli domače.
Japonski olimpijski odbor je predlagal črtanje nekaterih panog iz sporeda tokijske olimpiade
TOKIO, 22. — Japonski olimpijski odbor je sklenil izločiti iz sporeda prihodnjih olimpijskih iger,''ki bodo 1964. leta v prestolnici dežele vzhajajočega sonca, tekmovanje v modernem peteroboju, streljanju z okom, v kanuju in v rokometu.
Kljub temu bo spored olim-riade vseboval tekmovanja v 13 panogah in sicer: atletika, plavanje, telovadba, boks, rokoborba, judo, dviganje uteži, konjski šport, kolesarstvo, nogomet, sabljanje, veslanje, vaterpolo, streljanje, košarka, ja-cranje, odbojka in -hokej ;ia travi.
Praktično je japonski olimpijski odbor obdržal isto število panog kot jih je bilo v Rimu, to je 18. Izločil je iz sporeda moderni peteroboj in kanu, toda vrzeli so spopolnili i oabojko in s tekmovanjem v novi olimpijski disciplini (kar velja tudi za odbojko) judu.
To je seveda samo predlog glavnemu olimpijskemu odboru, ki ga bo moral proučiti med sestankom, ki bo junija prihodnjega leta v Atenah m katerega lahko sprejme ali pa tudi zavrne.
* * *
DUNAJ, 22. — V avstrijskih športnih krogih se govori, da jc avstrijska prestolnica na seznamu kandidatov za organizacijo olimpiade 1964. leta v konjskem športu.
Mednarodna zveza konjskih športov je prejela tudi kandidaturo Bolgarije za isto prireditev.
se bosta Madžar Lazslo Papp iz Budimpešte in Italijan Giancarlo Garbelli iz Milana. Srečanje bo trajalo 10 rund in bo ob koncu boksarske prireditve, kjer bo sta nastopila tudi Plinio Scarabellin, ki bo imel za nasprotnika Rocca Mazzolo in Giordano Campan, k, bo nastopil proti Bobyju Rosu iz Barcelone. European boxing union je za ta dvoboj dc ločila sodnika v osebi Švicarja Roberta Seidela.
3. Angelo Rampin
4. Salvatore Manca
5. Alberto Montanari
PETELINJA NA SVETU
1. Eder Jofre (Braz.)
2. Alphonse Halimi (Fr.)
2. Piero Rollo (It.)
4. Kenji Yonekura (Jap.)
5. Eloy Sanchez (Meh.)
V EVROPI
1. Alphonse Halimi (Fr.)
1. Piero Rollo (It.)
3. Mimoun Ben Ali (Šp.)
4. Freddie Gilroy (Irska)
5. Billy Rafferty (Škotska)
V ITALIJI
1. Piero Rollo
2. Mario D’Agata
3. Mario Sitri
4. Federico Scarponi
5. Rodolfo Sinacori
PERESNA
NA SVETU
1. Davey Moore (ZDA)
2. G. »Flash« Elorde (Fil.)
3. U. «Sugar» Ramos (Kuba)
4. Rafiu King (Nig.)
5. F. Cervantes (Meh.)
V EVROPI
1. Gracieux Lamperti (Fr.)
2. Raimondo Nobile (It.)
3. Sergio Caprari (It.)
4. Willi Quator (Nem.)
5. Bobby Neill (VB)
V ITALIJI
1. Raimondo Nobile
2. Sergio Caprari
3. Alberto Serti
4. Giuseppe Fanfoni
5. Sergio Milan
LAHKA
NA SVETU
1. Joe Brovvn (ZDA)
2. Carlos Ortiz (ZDA)
3. Lennie Matthews (ZDA)
4. Carlos «E1 Morocho« Her-nandez (Ven.)
5. Eddie Perkins (ZDA)
V EVROPI 1. Guy Gracia (Fr.)
NOGOMET
PALERMO, 22. — Mladi vratar moštva Pro Patria, Um-berto Provasi, ki se je v nedeljo med prvenstveno nogometno tekmo s Palermom poškodoval in so ga morali nemudoma sprejeti pod zdravniškim nadzorstvom, je danes zapustil bolnišnico in se je vinil z vlakom domov.
Pred odhodom iz bolnišnice so ga obiskali igralci Palerma, ki so mu podarili v spomin sicilijanski voziček v miniaturi
 »»-------
V PONEDELJEK 26. T. M.
Boksarsko srečanje Garbelli - Papp
MILAN, 22. — V ponedeljek 26. t.m. bo v Milanu zanimivo boksarsko srečanje, ki ga nekateri smatrajo za polfinale evropskega prvenstva v srednji kategoriji. Spoprijela
Boksar svetovnega slovesa Becerra občuduje pas prvaka, ki si ga Je priboril Eder Jofre. Sedaj čaka Jofreja odločilno srečanje za uradni naslov svetovnega prvaka s Francozom Halimi jem
2. Dave Charnley (VB)
3. Giordano Campari (It.)
4. Aissa Hashas (Fr.)
5. Mario Vecchiatto (It.)
V ITALIJI
1. Giordano Campari
2. Mario Vecchiatto
3. Aldo Pravisani
4. Bruno Ravaglia
5. Alberto Mancini
SREDNJELAHKA
NA SVETU
1. Luis Federico Thompson (Arg.)
2. Luis M. Rodriguez (Kuba)
3. Denny Moyer (ZDA)
4. Benny »Kid« Paret (Kuba)
5. Billy Lynch (ZDA)
V EVROPI
1. Duilio Loi (It.)
2. Hippolyte Annex (Fr.)
3. Brian Curvis (Wales)
4. Bruno Visintin (It.)
5. Wally Swift (VB)
V ITALIJI
1. Duilio Loi
2. Bruno Visintin
3. Fortunato Manca
4. Fernando Proietti
5. Vittorio »Mendez« Mancini
SREDNJA
NA SVETU
1. Gene Fullmer (ZDA)
2. Paul Pender (ZDA)
3. Ray Robinson (ZDA)
4. Hank Casey (ZDA)
5. Terry Downes (VB)
V EVROPI
1. Terry Downes (VB)
2. Gustav Scholz (Nem.)
3. Marcel Pigou (Fr.)
3. Laszlo Papp (Madž.)
5. Michel Diouf (Fr.)
V ITALIJI
1. Giancarlo Garbelli
2. Bruno Fortilli
3. Paolo Melis
4. Remo Čarati
5. Giuseppe Gentiletti
SREDNJETEŽKA NA SVETU
1. Archie Moore (ZDA)
2. Harold Johnson (ZDA)
3. Chic Calderwood (VB)
3. Giulio Rinaldi (It.)
5. Erich Schoeppner (Nem.)
V EVROPI
1. Chic Caldervvood (VB)
1. Giulio Rinaldi (It.)
3. Erich Schoeppner (Nem.)
4. Paul Roux (Fr.)
5. Germinal Ballarin (Fr.)
V ITALIJI
1. Giulio Rinaldi
2. Domenico Baccheschi 2. Ottavio Panunzi
4. Alfredo Vogrig
5. Mario Altana
TEŽKA
NA SVETU
1. Floyd Patterson (ZDA)
2. Charley Liston (ZDA)
3. Ingemar Johansson (Sved.)
4. Eddie Machen (ZDA)
5. Billy Hunter (ZDA)
V EVROPI
1. Ingemar Johansson (Sved.)
2. Henry Cooper (VB)
3. Brian London (VB)
4. Joe Erskine (Wales)
5. Dick Richardson (Wales)
V ITALIJI
1. Francesco Cavicchi
2. Sante Amonti
3. Rocco Mazzola
4. Federico Friso
5. Mino Bozzano
LAHKA J UNIOR
NA SVETU
1. Gabriel Elorde (Fil.)
2. Paui Jorgensen (EDA)
3. Auburn Copeland (ZDA)
4. Giordano Campan (It.)
5. «Fili» Nava (Meh.)
WELTERS J UNIOR
NA SVETU
1. Duilio Loi (It.)
2. Carlos Ortiz (ZDA)
3. Carl Hubbard (ZDA)
4. Robert Andrade (ZDA)
5. Eddie Perkins (ZDA)
Ker kategoriji lahka juniof In welter junior evropska boksarska zveza ne priznava, i * mogoče sestavljati razpredelnic
za Evropo in Italijo.
BORIS PAHOR:	27.
pekla
Roman
Zato je brez obotavljanja pri trgovcu s knjigami na zidku ob Seini vzel Colasa Breugnona in bil hvaležen starčku s tankimi krempeljčki, ki je včeraj kupil plahto. Popolnoma že pozabljena tista gmajna. Tako je kupil bro-šurico s prevodom pete knjige Lukrecijevega speva o naravi. Ker je v uvodu bral stavek, ki se mu je zdelo, da je v zvezi s taboriščem: «Nedvomno prizna Epikur, da obstajajo bogovi, a oni živijo srečni in brezskrbni, in jim ni mar za človeške križe in težave.# Da, od vsakega vzeti to, kar je prikladno. Ce je bil v drugi svetovni vojni svet klavnica za petdeset milijonov ljudi, se je zgodilo na človeškem svetu in človek ga mora spet narediti pametnega in zares človeškega; komaj potem bo lahko povabil bogove vanj, kakor se vsadijo cvetlice v vrtu za hišo komaj tedaj, ko je hiša že sezidana.
V avtobusu pred postajo je bilo malo ljudi in tudi iz vlaka so vstopili samo trije vanj; tako da je bila tista vožnja po speči ravnini kakor nalašč tiha in zbrana. Mesec se je svetlikal v Marni, ko so šli čez most, potem se je cesta vila rahlo v breg mimo obronkov, ki so sinjka-sti od mesečine.
Velika vrata vhoda, nekje poje zvonec, To ni naš, si misli, naš je počen. Aleja je samotna, samo po poti na levo se nekaj bolnikov vzpenja proti paviljonom, ki so skriti v drevju in v noči. Ozka zgradba, kjer stanujejo bolničarke, ima več oken razsvetljenih. Kdo ve, ali je v sobi? In tisti hip mu je neverjetno, da je v resnici pisal nji v eno od teh razsvetljenih sob.
Tedaj se je oglasil zvonec pred njim tako nepričakovano, da se je zdrznil. Prav gotovo je gospodična Ribau, a nekemu glasu je podoben tisti zvoočev glas, samo kateremu? Nekemu zelo oddaljenemu, a vendar domačemu.
Na pragu stoji res priletna Ribau. ki je pravkar izpustila vrv. Njena visoka in preklasta postava je obrnjena proti korakom, ki se bližajo.
»A vi ste.«
«Mislil sem na ta zvonec. In ne morem in ne morem ugotoviti, na kaj me spominja «
»Počen je.» In odsotno se je nasmehnila.
#Prav zaradi tega ima takšen glas... Da, zdaj vem, go-
spodična Ribau. Podoben je zvoncu na dvorišču gasilcev! Ko je kje požar, začne zvoniti. A zvoni tudi takrat, ko imajo gasilci vaje. Mi otroci pa smo se ustavili pri vratih in vtikali glave med železne palice. Veste, za nas je bilo čudovito gledati može, ki si poveznejo čelade na glavo in plezajo po visokih lestvah na stolp sredi dvorišča! Potem za vajo tudi skakajo v štirikotno platno.«
»O, nocoj ste nepoboljšljivi!« In v vljudni zadregi premika svoje visoko in gibčno telo. In odhiti v polmrak pritičnega hodnika. Spotoma ponavlja: »Bonne nuit! Bon-ne nuit!« s pojočim naglasom, ki je melodična igrivost v pozdravu vseh francoskih ljudi.
Ko je prižgal luč v sobi, je bil mali prostor prijetno tuj in hkrati nepomemben v svoji belini; kakor da se je med njegovo odsotnostjo izpraznil in se uredil v sobo, ki je pripravljena na prihod neznanega stanovalca. Položil,	je škornje	na teraso in	pomislil, da	ni nič več
hud nanje. Potem je hodil po sobi in iskal predmet, ki bi bil v nečem v zvezi z njegovim novim razpoloženjem. Odprl je omaro in privzdignil pokrov malega kovčka. Sama drobnarija. Nobene stvari, ki bi mogla pomeniti nekaj posebnega in bi bila namesto dobrodošlice. Tisti jopič pižame najmanj. Pravzaprav ga bo moral dati perici, naj ga prekuha; lahko bi ga rabil. A zdaj je bolje ne misliti na takle jopič, ne na kraj, od koder je prišel. Pazljivo je poveznil hlače na stolico; takšne štirikotne bolniške stolice	so najbolj	primerne za	uravnavanje	hlač. A	te
misli ne spremlja občutek revščine, ker ima samo te hlače in mora zato paziti nanje. Je zarotniški občutek sreče, kakršnega ima verjetno človek, ki je našel v gozdu na smrt obsojeno žival in jo doma počasi skoraj čudežno pozdravi. In pri tem ne gre samo za tisti kos temnomodrega blaga, ki ne sme izgubiti črte; zdi se mu, da se tkanine drži skrb vseh človeških rok, ki so naredile iz nje to, kar je; in da so to naredile moške in ženske roke zanj, ker so bile gotove, da se bo vrnil.
Podobno je z dotikom stegnjenega telesa s platnom rjuh. Ze četrti mesec tako ugaša luč in lega k počitku, a vsak	večer znova ga objame	ugodje nad belino , in	čistostjo	tkanine. A	nocoj vse še	bolj živo, ker	je sredi	ne-
pričakovane svobode, ki se razširja v nedogled in ki jo lahko načne s katerega koli konca in jo lahko izrabi v katero koli smer. Seve, da se za hip rjuha lahko tudi razpotegne v daljavo in postane bela ravnina, po kateri rovštajo vozički s človeško zmesjo, ki drgeta pod snežinkami; a zdaj razločno ve, da ne sme mešati življenja s smrtjo. Morda je naredila to tista gmajna, ali Pariz kot tak, morda knjige na obrežjih Seine ali pa množica mladih ljudi v gostilnah in knjigarnah Quartier Latina; morda Indokitajci in tuniška dekleta in kitajski jedilni listi na vratih azijske restavracije. Kajti neko mesto je treba najti med vsemi temi ljudmi, ki živijo za prihodnost.
S terase prihaja mlačen hlad in vrtljivo čirikanje. Nekje se oglasi čuk, precej daleč od paviljona, ker njegov vprašaj je zelo medel in komajda slišen. A prinaša dihanje rastlin in podobo gozda. Ne, ne spominja se, da bi pred vojsko tako živo občutil bližino gozda in željo po njegovi bližini. Kako bo vskladil to potrebo po naravi z vsakdanjim življenjem? A to je še daleč in zato še neresnično. Da ga zvonec spominja na gasilce, ji je rekel. Da, morda bi bilo najbolje začeti od tam, čisto od kraja, od tiste glavice malega bubca, ki skozi palice železnih vrat opazuje može s čeladami na vrvnatih lestvah. Začeti od kraja in razsodno pregledati vse. Ne; začeti od danes in vzeti od tistega, kar je bilo prej, samo to, kar lahko prav pride za gradnjo novega. In mu je, ko da bo vsak hip začelo dihati iz noči ozračje optimizma in stvariteljske sile.
XX.
Vznemirjen je, ko sliši, da hodi bolničarka vzdolž hodnika iz sobe do sobe in se oglašajo termometri v steklenem kozarcu; in hud je nase zaraJi te napetosti in hkrati presenečen, da ne more ubraniti ušesu, da ne bi zmeraj znova sledilo stopinjam od vrat do vrat na hodniku.
Vstopila je gospodična Lucon in prvi hip je bil zadovoljen, da je srečanje z Arlette odloženo. A naslednji trenutek se je premagal, da ni tudi nji pgkazal svoje nejevolje. Ko pa je gospod Ledoux prinesel pošto, je bilo
modro pismo zanj.
«Sreda zvečer.« Tako, brez naziva. In pisano s svinčnikom. »Sama sem v svoji sobi in to je presenetljivo 2a' me, ki me zadnje čase obkrožajo vznemirjujoča in nepotrebna prijateljstva. Sama, zleknjena pod svetlobo nočne svetilke, ki se mirno razširja okoli mene. Pravkar sem zaprla okno in nočni metulji bodo morali ostati zunaj, a se nočejo vdati in trkajo ob šipo s svojimi kosmatimi telesi, da se zdijo kakor duše brez pokoja.
Noč je hladrta kakor otroški dih. Raztrgani kosi glas* be prihajajo prav do mene. O, kako velika skušnjava J® to, oditi in se pomešati med razgreto in strastno človeštvo pod prostranim nebom. Rada se tako vdam dejanjem, ki jim moja prava narava odklanja svojo privolitev. Toda ali ni tudi res, da vsaka žena ali zarodek žene vzv8' lovi v	plesu kakor bilke	na travniku?	Tako prijetno	je-
razdati	se kdaj vetru, ne	spoznati več	sama sebe, posku-
siti mnogoštevilno življenje. (To je težko izvedljivo, 8 jaz sem čisto preprosto impulzivna; in od izkustev človek ne zna iztisniti nobenega nauka!).
Torej, nocoj bi morala biti tam doli, na tistem v8" škem plesu, a kdo ve zaradi kakšne čudne muhe se J* moje grlo vnelo; tako da zdaj ni druge pomoči, ko da j® človek po sili razmer čednosten. A vendar sem odkril* zdaj nekakšno sladko milino v tem svojem domačem k®" tičku in v ti medeni svetlobi. Iz ne vem katere celice v stavbi pa je slišati rahel dunajski valček (zdi se mi, d* bi Vam ga znala zamrmrati).
In tako Vam nazadnje morem odgovoriti. Da, tudi j*1 sem bila vesela tistega sestanka ob spomeniku z železu® ograjo	vsenaokoli (kako	je reven, ubožec) in potem	**
mi je	zdelo, ko da bom	vse izgubila,	če bom odšla;	če-
prav nisem vedela natanko, kaj naj bi bilo to. Bila razdvojena med nekako divjo željo, da bi ostala z Vam' in pletla naprej najin živi pogovor, ter med dolžnosti® in tudi željo, priznam, da bi čimprej bila z Josephine
nato stekla na tisti sprejem. K 'okupatorjem’, ki so
bil'
okoli nas kakor veliki in lakomni medvedje. 'Novo P*®” me‘, kakor pravimo, toda, oh kako še premalo patiniz*" no pleme.	6’e	nadaljuj*