Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 139445 dvakrat po nedolslmim v fmert obfojena zefariza. Legenda , poleg nemfhkiga. GSSsm • V LSIIKLIIII, I§54. V saloshbi in na prodaj per Jttneau Kiontini, buk-. ar ji. I. H -*■ i 1 d e g a r d i j a je bila hzhi fhvabfkiga voj¬ voda Hildebranda; njeni materi, rojeni is flo- vezhe bavarfke vojvodfke hifhe, je bilo Re- garda ime. Savoljo fofebne dufhne in telefne lepote je bila mlada golpodizhina okoli leta 772 s flavnomogozhnim zefarjem Karolnam Velikim sarozhena. Imenuje fe fveta. She is perve mladofti poboshno iskojena, polna ufmi- Ijeniga fozhutja in ljubesni do blishnjiga je bila vfa vneta revesliem pomagati. Rada je bolnike obifkovala in shaloftne s befedo in djanjem podperala. Akoravno rimfka zefariza, fe ven- der ni framovala v hifhe revnih ftopiti, ubosk- zam pomagati in otroke liromafhkih ljudi pri fv. kerftu dershati. Bila je s eno befedo prava mati bolnikov, uboshzov in sapufhenih firot. Ali prerado se primeri, de kolikor boljfhi in poboshnifhi je zhlovek, toliko vezli fovrash- nikov ima; taka fe je tudi blagi Hildegardii prigodila, kakor fe bomo kmalo preprizhali. Zefar Karol, njen sarozhnik, je mogel nad ^akfonze s vojfko odriniti. Pri odhodu is- rozhi ofkerbnifhtvo fvojiga dvora fvojimu po pol bratu Talandu; in mu fhe pofebno pripo— rozhi varftvo fvoje Hildegardije, de bi fe ji nizh shaliga ne pripetilo. Na to fe poflovi od fvoje ljubljene in shalofti pobite zefarize in f teshkim ferzam fe lozhi od nje. ,1 * Nek&j afeafa fe je Taland pametno vedel in je ftregel zefarizi po Tvoji dolshnofti svefto. Kmalo mu pa fatan neframne shelje do nje v Teržu obudi. Vender fe je bal f perviga zefa- rizi kej taziga rasodeti. Ker je pa njegovo hudo nagnjenje dan na dan raiilo, fe she ni mogel vezh sdershati ji fvojiga nefpofhteniga namena s mnogoterimi snaminji raskriti. Ona fe pa le dela, kakor bi nizh od tega ne sa- pasila; satorej ji poflednjizh neframni Taland ozhitno raskrije, kaj de mifli. Zefariza nad tem vfa rasferdena ga prav gorko ofhteje. Odflej je bil nekaj zliafa bolj pometin, pa kmalo poftane sopet ftari Taland, jo s svitim prilisovanjem in kakor koli ve in sna salesuje in ji vfake bashe saderge naftavljati fkufha. Zefariza fhe bolj nevoljna ga ojftro fvari in mu shuga, vfe zefarju nasnaniti, ako fe fhe kej enaziga predersne. Ker pa le vse ni nizh sdalo, se smifli zafariza svijazho, po kteri mu hozhe take hudobne muhe is glave isbiti in ga ispametovati. Kakor bi mu imela kej pofebniga povedati ga prijasno poklizhe v odlozheno fobo feboj, ter mu veli, de jo ima noter zhakati, dokler nasaj ne pride. Taland vef vefel gre noter naprej, — ali, ni fe mu tako dobro fponefla, kakor je miflil. Zefarize ni noter sa njim, ampak sunej oftane in duri sa njim saloputne in savori ter rezhe: vjeli fmo ga tizhika, bomo le vidili ali vam bojo vafhe muhe is glave prefhle ali ne? Tako dolgo oftanete noter ob fuhirn kruhu in vodi, dokler fe ne bote smodriii in poboljfhali. 5 Tako je tudi ftorila, le neka kerfHenza mu je fmela vfak dan nekaj pizhle hrane donafhati. Zhes toliko framoto vef ferdit, bi bil Ta- land fkorej kmalo obnorel. Vedno je miflil in tuhtal, kako bi fe nad zefarizo mafheval, pa nobene ni mogel ispeljati, dokler je tukej v tih klefhah fedel. To ga je tako mozhno pilo in njegovo jese obledeno oblizhje tako I-hujfhalo, de je v malim zliafu vfo drugo podobo dobil. Zefariza, akoravno jo je vezhkrat po kerfhenzi sa ispufhenje profil, fe le ni dala pregovoriti, in ga je hotla do blishnjiga zefarjeviga prihoda vedno savarvaniga imeti. Med tem je dvorno ofkerbnifhtvo drugim flushabnikam isrozhila, ter je mirno f fvojimi poftreshnizami Bogu flushila, slafti pa fe flushbi in zhefhenju Matere boshje darovala, ktero fi je she v pervi inladofti sa fvojo ljubo mater isvoljila, in fe ji pofebno pri— porozhevala. Zefar je med tem fovrashnike flavno pre¬ magal in fe verne nasaj. Zefariza tega nasnanila vfa vefela mifli fvojiga gofpoda, kot junafhkiga smagovavza, s vfo flovefnoftjo fprejeti, ukashe satorej vse ulize, po kterih" je priti imel prav lepo okinzhati in napove vfim meftnim prebi- vavzam, de naj ga kolikor mogozhe f zhaftjo prizhakujejo in fprejmejo. De bi to vefelje sa vfe popolno bilo tudi sapertiga Talanda isprofti ter mu pravi: „Ljubi gofpod fvak! ker sa go¬ tovo svem, de zefar, moj gofpod, v kratkim nasaj pride, tudi vaf ispuftim, de fe na njegov prihod pripravite in mu na proti grefte. Kar fe je ta zhaf med nama godilo, naj bo samol- zhano, tudi jeft nozheni tega zhifto nizh zefarju raskriti, de bo vfe bolj ravno (lilo5 naj vam bo torej odpufheno in posabljeno vfe. u Taland ji v ferdovitofti nobene ne odgo¬ vori, ne zherne ne bele, temuzh gre vef ne- fpraven in sanemarjen, kakor je bil, zefarju naproti. Nekaj ur od mefta ga frezha, ga prav f poblinjeno sbaloftnim obrasam posdravi ter fe sazhne prav kiflo jokati. Zefar fe uftrafbi nad njegovo flabo napravo, flie bolj pa nad brit— kimi folsami fvojiga brata ter prafha, kaj de to pomeni, ker je tako fkumral in mu tako shalofti pobit na proti pride? Taland sazhne grosuvito sdihovati s rokami obupljivimu enako mahati in le molzki. Zefar li drusiga mifliti ne more, kakor, de fe mu je kaka nefrezha med tem zhafam sgoditi mogla in hozhe naravnoft svediti, kaj de je? Nato rezhe sviti kudobnesh: „$Titli zafar, tukej me vidite kako fim vef onemagan in 0- flabljen! — to de ni zhudo, de mi je lepa ru- dezhiza is liz ufhla in de fim vef v bledim oblizhji premedlen; ampak zhudo je, de fim fhe pri shivljenji oftal. — Vi fte mi pri odhodu ofkerbnifhtvo dvora miloftljivo isrozhili, vfe fim fi tudi prisadjal, de bi vfe lepo po godi fhlo. Pa sa vfe prisadevanje nifim drusiga prejel, kakor to, de fim bil od ofkerbnifhtva odftav- ljen, v jezho saklenjen in tako hudo dershan, de bi bil fkorej lakote poginiti mogel. To me je fhe toliko bolj teshko ftalo, ker fim popol- nama nedolshen. Ako bi fe kej sagrefhil bil, bi bil zaflusheno kasen # se ve de, dofti loshej 7 prenafhal, ker bi fi bil miflil, de mi Bog tukej terpljenje in framoto po saflushenji sato pofh- Ije, de me bo vezhniga terpljenja obvarval. Sdaj pa lim mogel zhifto po nedolshnim ter- peti, farno sato, de je en drugi toliko loshej in neframnifhi grefhiti samogel.* 4 Malopridni Taland je umel tako gorko in svito legati, de bi mu bil mogel vfak zblovek vfe verjeti. Zefar ga le dolgo poflufha in vef nejevgljin sbe, hozbe pri prisili svediti, kdo de mu je toliko hudobijo ftoril? Ker fe pa Taland le hlini, kakor bi fe bal povedati ga zefar ojftro pobara: ,,kdo je tifti nefrezhni, ki fe pre- dersne soper moje povelje kej taziga ftoriti? a In hudobni malopridnesh sdihne, kakor bi bil pol fveta vsdignil, ter pravi: „bojim in framu- jem fe tiftiga imenovati, ki mi je toliko ne- frezho naklonil. In pa — faj zhe bi ga tudi imenoval — bi mi gotovo ne verjeli. £< Na to umolkne, in zefifr fe grosno preftrafhi. Ker je pa fhe vedno le odgovor imeti hotel, rezhe nefrainni lashnik: „Kdo drugi bi mi bil kej ta¬ ziga ftoril, kakor ravno zefariza! Ta, ta je is- virik vfiga slega in framota- vfe zefarfke hifhe. Ne le s veliko drusimi neframneshi fe je pe- zhala, ampak fhe zelo po meni fe je s nefram- nim ozhefam osirala in me fhe zelo v gerdo pregreho sapeljati kotla.. Ker ji pa tega nika¬ kor privoljiti nifim hotel, temuzh lim jo po fvoji dolsknofti sa tega voljo prav ojftro pofvaril; se je tako nad menoj sjesila, de me je po svija- zhi v jezho pripravila, kjer lim do danafhnjiga dne v nar vezhim pomanjkanji sgol ob fuhim 8 kruhu in vodi tizhati mogel. In ko me je danef ispuftila, me je prav lepo profila, de naj Vam nikar nizh ne povem tega, kar fe je med tem sgodilo, rekla je fhe na to, de bo tudi ona molzhala! u — Zefarja ta neprizhakovana noviza tako ftrafhno prefune, de bi bil fkorej v omedlevizo padel. Njegovi flushabniki ga tolashijo kakor vejo in snajo. Ko fe nekoliko bolj save, po- vsdigne ozhi v nebo proti Materi boshji in .vdihne jokaje: „0 premila deviza Marija! Tebi fini bil pri odhodu fvojo sarozhnizo priporozhil, kako fi vender mogla dopuftiti, de je tako glo¬ boko v nefrezho sabredla!“ Nato rezhe fvojiinu po pol bratu: „Ljubi brat! kar mi pripovedujefh, fe mi tako zhudno sdi, de fkorej verjeti ne morem, ker mi je dobro snano, kako poboshna de je zefariza in kako gorezha zhaftivka Matere boshje. u — Hudobni mosh pa odgovori: „Ali nifim rekel, de mi noben zhlovek verjel ne bo? Vender zhe moji befedi ne verjamete, verjamite vfaj ozhitnimu fprizhevanju mojiga vpadeniga oblizhja in moji revni napravi! Kdo is med vfih dvo- ranov bi fe bil pazli predersnil meni kej ta- ziga ftoriti, zhe ne zefariza? Zefar f tolikim fprizlievanjem ornoten mora lashnjivimu jesiku verjeti, kakor slo fe tega tudi brani njegovo ferze. Nato vprafha vfe prizhujozhe, kaj de mu je v ti dvomljivi rezili ftoriti. Nekteri mu fvetujejo, de bi nar boljfhi bilo, zefarizo od febe fpoditi, ker bi bila nam- rezh prevelika nezhaft sa vfe rimfko kraljeftvo 9 f prefhefhtnizo sakonfko shiveti. Hudobni brat pa profi in lili, de nizh drugazhi, kakor de mora umorjena biti in de naj fe potem s dru¬ go porozhi. Zelo nozh, ko je fhe pri zefarji oftal, ga ni prejenjal f tim nadlegovati, in pripravil je f fvojim ftrupenim jesikam tako daljezh, de je zefar privoliti mogel. Drugo jutro pride zefariza f fvojimi dvor¬ nimi fpremljevavkami vfa prasnizhno naprav¬ ljena ter gre zefarju s vefeljem naproti in ga objeti hozhe. Zefar pa vef ferdit jo udari f peftjo v obras rekozh: „neframna prefhefhtniza kako fe le moreflt predersniti priti pred moje ozhi! u Tega se zefariza grosovito preftrafhi, fe verske pred zefarja na kolena in ga sa boshjo voljo profi od nje nikar kej taziga ne mifliti, ker je nedolshna in bres dvoma po krivim obdolshena. Tudi vfe njene gofpe po¬ kleknejo prednj in profijo f povsdignjenimi ro¬ kami jokaje, de naj nikar kej tako hudobniga od zefarize ne fumi. Zefar pa nozhe nobene profhnje poflufhati, temuzh veli bratu, de naj prefhefhtnizo pri pH- zhi prezh tira, ter jo v kakfhen gojsd gnati, in ob glavo d jati sapove. Zefariza ga pri shivim Bogu saroti in sagotovlja, de je nedolshna in profi le toliko odloga, de bi fe odgovoriti Imela; — pa vfe profhnje fo saftonj. Na po¬ velje terdoferzhniga Talanda jo sgrabi nek ferdit vojak in jo vlezhe bres ufmiljenja prezh. Nizh ne pomaga jok, nizh sdihovanje; nihzhe fe ni fmel predersniti iti sa njo, ker je zefar po nafvetu Talanda prepovedal; satorej je bila 10 prav zhifto farna prezli tirana v nek pufhaven gojsd, de bi bila tam obglavljena in pokopana. Vojaki jo vlezhejo bres vfe milofti in jo oropajo po poti vfe njene dragote, vfak sheli vezh sa-fe dobiti. Kb pridejo do priloshniga kraja v gojsdu in jo umoriti hozhejo, jih sazhne uboga zefariza s vrozhimi folsami in priferzh- nimi befedami profiti, de bi ji sanefli, ter pravi: ,,Preljubi moji flushabniki in prijatli! imejte ufmiljenje f fvojo revno zefarizo in ni¬ kar ne ofkrunite fvojih rok s mojo kervjo, Bog in moja veft fta prizha, de tim zhifto nedolslma. Vi farni morate fposnati, de nifte nikoli kej nefpodobniga nad menoj vidili, ali fhlifhali od mene. Ako me tedej po nedolshnim umorite, bo moja kri mafhevanje klizala nad vaf in vafhe otroke in prekletftvo bo nad vef vaf h rod prifldo; zhe mi pa sanefefe, vam ne bo le Bog odpuftil, ampak tudi jeft in vfa moja forodovina vam bo hvaleshna. Sakaj akoravuo je zefar sdaj savoljo mojiga kriviga obdolshe- nja filno ferdit, bo vender le fhe dan prifhel, de bo refnizo fposnal in fe fpravil s menoj. In takrat fe bom vafhiga ufmiljeniga djanja fpomnila in vam in vafhim otrokom obilno po- vernila ! u Hildegardija je vedla in snala toliko jim prigovarjati, de fo ji sanefli f to pogodbo, de jim je obljubila, nobeniga fporozhila od febe na zefarjev dvor pred ne poflati, dokler fe popolnama ne fpravi sli njim. To jim sa gotovo obljubi in fe v miru lozhi od njih. $vojo obleko in dragote jim je prav rada puftila, ker fe je she tako preoblezhi mogla, de bi fpo- 11 snana ne bila. Tedaj pridejo vojaki k Talandu nasaj ter mu nasnanijo, de je spolnjeno nje¬ govo povelje. V fprizhbo mu pokashejo njene oblazhila in dragozenofti. ktere fo ji useli in med feboj rasdelili. Hudobnesli f tim popolnama sadovoljin le v ferzu nesrezheno vefeli, de fe mu je njegovo mafhevanje nad zefarizo tako jako poneflo. Poboshna Hildegardija pa, ko je zliifto farna v fredi zherniga gojsda, pade na kolena ter moli s v nebo povsdignjenimi ozlimi in ro¬ kami: „0 nefkonzlmo pravizhni Bog! kako fi vender mogel pripuftiti, de fim tako po krivim satosliena in pred vfim ljudftvam v toliko fra- muto prifhla! >Sato, de nifim Tebe rasshalila in sakonfke sveftobe ofkrunila, fim fe hudob— neshu fproti poftavila, in Ti me satega voljo v toliko framoto in v nar vezhi nevarnoft slav¬ ljenja priti puftifh! Koliko pregrefhniga govor¬ jenja bo sdaj po vfiin rimfkim kraljeftvu! Kaj bojo moji ftarifhi, moji prijatli k temu djali? — O Bog! kako terdo me tepefh! kako hudo fim Te pazh raslerditi mogla, de me tako pred vfim fvetatn oframotifh! — Kaj zliem sdaj po¬ leti? Kam fe oberniti? kje fe fkriti, de me presveftni Taland ne safledi? O jeft nefrezhna Hildegardija! gorje meni ubogi firoti! 46 Pri tih befedah fe revne zefarize tolika skaloft loti, de ne more nizh vezli dalje govo¬ riti, joka in ihtje tako dolgo, de ji glava o- medli. Tolike nefrezhe bi fi fhe fanjati ne bila mogla. Po dolgim shalovanji fe poda pofied- njizh vfa v voljo boshjo, ter fi mifli koliko de 12 je mogel tudi Jesuf po nedolshnim terpeti; sa- li torej mu daruje fvojo prizhujozho revfhino iu 1 ga profi is vfiga ferza sa dar poterpeshljivofti i in ftanovitnofti. — Med drusimi sveftimi prijatli \ je imela nekiga shlahtnika, eniga vezhih per- , vakov zeliga kraljeftva. K temu je miflila pri- 1 beshati in po njem zefarju fvojo nedolshnoft ] fprizhati. 1 Preden fe pa na pot poda, premifhljuje fhe nekaj zhafa tukej v famoti prezliudne boshje fodbe, po kterih on ne le grefhnike, ampak po gofto tudi pravizhne s ojftrimi fhibami obifkuje. Kakor je fploli navada ne fprideniga, ampak sdravo mefo ofoliti, de fe ne fpridi, ravno tako tudi Bog poboshne in pravizhne f folijo nadlog in teshav savarje, de fe ne fpazhijo in fpridijo, ampak, de vedno sdravi in poboshni oftanejo. Satorej naj fe ti zkudno ne sdi, ako te Bog po nedolshnim s ojftrimi fhibami obifkuje, to fe le v tvoje dobro sgodi, de te v dobrim poterdi. II. Saref je mogel Bog f fvojo flushabnizo nekaj pofebniga namervati, ker jo je sopet v nar vezhi nevarnoft slavljenja in v nar ftrafh- nejfhi pomanjkanje priti puftil. Uboga Hildegar- dija fe poda vfa flabo napravljena k sgor o- ' menjenimu deshelfkimi shupanu, njenimu shlaht- niku in prijatlu; to de njemu fe tako ptuja in nesnana sdi, da je nikakor fposnati ne more. Ona mu rezhe, de ima sh njim in s gofpo ne¬ kaj pofebniga govoriti in profi, de bi jo v od- lozheno fobo peljali. Tukej fe tako milo in 13 britko jokati sazhne, de vezli zhafa befedize fpregovoriti ne more. Med tem fta jo oba bolj na tanjko pogledala in jo zefarizo fposnala, ter polna sazhudenja in vfa preftrafhena saklizheta: ? 5 Vafhe velizhanftvo, fvitla zefariza! kako sa boshjo voljo v taki podobi fem pridete? Zefariza pa jokaje in sdihovaje odgovori: „0h, jeft ne- irezhna firota! kako ojftro me Bog obifkuje! V koliko framoto in revfhino fini jeft vboga grefbniza prifhla! Bresveftni Taland me je ho¬ tel , ko mojiga gofpoda doma ni bilo, v fra- moto pripraviti, ker fim fe mu pa uftavila, me je krivo pri zefarji satoshil, kakor de bi bila neframno in nefpofhteno shivela, sa zhefar vo¬ ljo me je ta bres vfiga daljnjiga preifkovanja umoriti sapovedal, kar bi fe tudi gotovo sgo- dilo bilo, ako bi mi ufmiljeni vojaki prisanefli . ne bili. Deshelni fvetovavez ali shupan fe s ofter- menjem savsame, in fe ponudi, de ji hozlie vfo pomozh prefkerbeti in s vfim pomagati, kar koli ukashe in bi ji nar bolj koriftno biti uteg¬ nilo. Na to ona odgovori: „Nizh drusiga ne shelim, kakor de me vafha gofpa sa fvojo po- ftreshjnizo vsame in s menoj toliko zhafa po- terplenje ima, dokler bojo moji prijatli mojo vezh f zefarjeni popolnoma porov nali. Deshelni jvetovavez pa ji rezhe: Ne fpodobilo bi fe vam in nam, de bi vaf kot poftreshnizo imeli, te- muzh po vafhim ftanu in po fvoji dolshnofti hozhemo s vami ravnati in vam po inozhi po- ftrezhi/ 4 14 Zefariza fe pa mozlino brani ter pravi: „Ne finem drugazhi, kakor 1'krito fe moram vedno dershati, de me Taland ne safledi, lizer je sgubljeno moje shivljenje. a Torej fe preoble- zhe v obleko poftreshnize kakor bi v flusbbi gofpe bila. Tudi fe je vedno tako ponishno in poftresbljivo vedla, de bi je nikoli nobedin sa drugo, kot hifhno poftreshnizo iniflil ne bil. V tazim ponisbnim ftanu prebije nekaj tednov in potoshuje pogoftokrat med tem fvojo nedolsh- noft vfigamogozhnimu hodniku. Po nozhi je vezhkrat vftala, fe na kolena vergla in toshila fvojo veliko britkoit ljubimu Bogu, tako milo, tako britko, de bi fe bila merslimu kamni* ufmilila. Zhes nekaj tednov proli fvojiga shlahtnika, de bi hotel na zefarfki dvor popotvati, posve- dit, kaj de fe kej tam od nje govori, ali je fhe z e far v fvoji prejfhnji mifli in nejevolji, ali ne? Shlahtnik koj rad privolji. Kadar na dvor pride in ga zefar sagleda, ga prezej posdravi in mu rezke med drusirn: ,,Gofpod deshelni sbupan, v kratkim pridemo enkrat k vam, bo¬ dite pripravljeni, hozhemo biti dobre volje.“ Deshelni shupan odgovori: v veliko zhaft fi bom to fhtel, to de profim, de bi mi dan na- snanili, kdaj de bi priti miflili, de vaf prizha- kovati samorem. u — ,,Nizh, ni zli, odgovori zefar na to, mi bomo enkrat neprevidama pri— fhli. 4C “ $ tim odgovoram jaha deshelni shupan nasaj in pripoveduje zefarizi in fvoji gofpej, kako de jih mifli zefar enkrat s obifkanjem neprevidama salesiti. Satorej sazhnejo prezej 15 vfe sa njegov prihod pripravljati, de bi tega vifoziga gofta bolj flovefno fprejeli. O priloshnim zhafu pride saref kmalo ze- far in med njegovimi nefhtevilnimi fpremljevavzi tudi Taland prijaha. Kakor hitro zefariza sve, de fo prifhli, heslii, kolikor more v fkrito sobo, ter fe terdno saklene in 'satvori, de bi je nih- zhe ne sapasil. To de reva, ki fe je tako fkri- vala in bala, de bi je kdo ne isdal, fe je fa¬ rna prodala in s enim farnim vedizhnim pogle¬ dam v nar vezhi revfhino pogresnila. Kadar je namrezh zefar she v hiflio ftopil, odpre prav roajzhkino malo oknize ter pokuka nekoliko ven, de bi vifoke gofte vidila. Pa nefrezha je hotla, de jo je Taland sapasil in prezej fumiti sazliel, de bi snala zefariza biti. Koj leti k zefar ju ter pravi: „^>vitli zefar! Hildegardija je tukej v gradu prikrita, s laft— nimi ozhmi firri jo vidil. u Zefar, ki tega nikoli verjeti ne more, rezhe deslielnimu shupanu: „Kaj flifhim? Hildegardija, prefhniza fe pri vaf potika ? 44 — Deshelni sliupan fe pri teh befedah tako mozhno preftrafh.j, de nizh odgo¬ voriti ne more; hudobni Taland pa namefto njega odgovori: „Ni potreba nobene prizhe vezh, kar ozhi vidijo, temu fe verjame. Le ukashite mi, fvitli zefar! in fhe to uro jo femkej pred vaf pripeljem . 44 — ,,Pojdi, mu rezhe zefar, poifhi jo, in ako jo najdefh, jo daj bres od¬ loga v blishnji gojsd odpeljati in bres vfe da- ljeje obfoje mora umreti . 44 Hubobni Taland leti in lohne kakor vohun po vli hifhi in kadar do fobe pride, v kteri fe 16 mu je sdelo, de je zefarizo vidil, sapove flu- c shabnikam vrata ulomiti. Uboga Hildegardija r je v britkofti she na pol mertva, in kadar gro- soviti Taland noter pridere, vfa omedljena g glafno savpije rekozli: „0 ljubi gofpod fvak! f v imenu pet kervavih Jesufovih ran vaf pro- f fim, vfaj slavljenje mi ohranite, faj vender vfaj ^ vi vefte dobro, de lim nedolshna! 44 Bresdufhni i trinog pa ji saverne nasaj: ,,Ti svita kazha in J neframna prefhniza tvojimu slavljenju de bi sa- nefel, ki fi me ti ob moje pripraviti hotla? ;c na to jo veli flnshabnikam popafti in ven vlezhi. } Uboga Hildegardija profi za boshjo voljo, ( de bi ji le eno beledo f zefai jem govoriti pri- j pufheno bilo, to de pri liroviinu divjaku ni u- j (miljenja ne milofti nizli. Deshelni sliupan in njegova gofpa poklekneta pred zefarja in ga j profita jokaje, de naj nedolshni zefarizi sanefe. i Rasferdeni zefar pa jima saverne nasaj: ,,pro- j fita veliko vezli, de vama sanefem, ker fta ' prefhnizo, ki bi bila imela po, mojim povelji j ubita biti, potuhnila in prikrila. 44 Nesdufhni Taland pa poishe med tem ne- ktere febi nar bolj svefte flushabnike ter jim sapove zefarizo umoriti rekozh: Sgrabite le to nelramno prefhnizo in vlezhite jo na zefarjevo povelje v blishnji gojsd in sadufhite jo. De me pa ne hote goljufali kakor fo v pervizh uni bresveftni hudobneshi ftorili, vam sapovem, de ji imate obe ozhefi isvertati in jih v sprizhbo nasaj prinefti. Ako pa tega zefarjeviga povelja ne fpolnite, vaf bom dal s vafhimi shenami in 17 ■ otrozi vred umoriti, kar fe ima tudi f prejfh— i njimi nesveftneshi sgoditi. u VTi prijati! in snanzi zefarizhni nato glafno i shaloftin vrifh sashenejo in obshalujejo s ne- '■ fhtevilnimi folsami in sdihljeji njeno nedolshno ■ fmert, pofebno pa deshelni shupan in njegova j gofpa, ktera fta njeno nedolshnoft nar bolj na i tanjko posnala. Uboga zefariza fe od vfih tako i britko in milo poflovi, de je bilo mifliti, ferze ji bo shalofti pozhilo, in savoljo blishnje fmerti 1 je bila tako premedljena, de farna ni miflila de bo na morifhe priti samogla. §htiri shene in i devize gredo in tulijo in jokajo sa njo, vojaki pa jih, ako ravno komej s veliko lilo nasaj sapode. Tukej bi bil vidil zhlovek, kako vfa pre¬ padena je uboga zefariza kakor nedolshno jag¬ nje v fmert fhla. Le v nebo obrazha fvoje ob¬ jokane ozhi in profi in klizlie Boga na pomozh v britkih sdihljejih f kervavimi folsami. Ko fo na pripraven odlozhen kraj prifhli, ji rezhejo vojaki: „Nikar nam ne fmete sa slo vseti, fvitla zefariza, de moramo zefarjevo voljo nad vami fpolniti; faj fte farni flifhali, de nam je pod fmertjo sapovedano. Ako bi vam tedaj sa- nefti hotli, fe nam je bati, de bi fe enaka s nami sgodila, kakor fe bo s unimi, ki fo vam y pervizh sanefli. Zefariza jim odgovori: „Akoravno je Bog moje nedolshnofli prizha, vender nozhem, de bi vi saftran mene v nevarnoft prifhli slavljenje sgubiti. Sakaj priferzhno mi je shal, ako bojo uni prejfhnji ljubi moshje savoljo mene v ne- 2 18 frezho prifhli, ker fo do mene ufmiljenje imeli. Le toliko farno vaf prolim, de mi fhe nekoliko odloga dafte, de fe bom samogla sa fmert pri¬ praviti in fvojo ubogo dufho Bogu priporozhiti. Vojaki ji f ferza radi privoljijo in gledajo vil do folsa ganjeni shaloftin naftop. Tukej pade britkofti prevseta Hildegardija na kolena, povsdigne obras in roke v nebo in moli v potoku folsa: „0 Bog! ki ii nekdaj molitev zhifte Rušane, ktera je bila krivo ob- dolshena in v finert obfojena, miloftljivo iifli— flial in jo fmerti refhil, oh! osri fe s vifozih nebef doli v me fvojo nevredno flushabnizo, in ker !im, kakor Rušana savoljo zhiftofti po kri¬ vim obdolshena, o daj fe s mojimi folsami o- mezhiti, nebefhki Ozhe! in ref hi me tako fra- motne in britke fmerti! Ako je pa tvoja fveta volja, de savoljo fvoje terdne sakonfke sveftobe umerjem, dodeli mi vfaj ftanovitnoft, de sa tvojo voljo brilko fmert preterpim in tako vezimo svelizhanje dofeshem! O moj krishani Jesuf, ki fi v fvoji ftrafhni fmerti k Ozhetu klizal: Ozhe! v tvoje roke isrozhim fvojo dufho! glej tudi jeft klizhem k Tebi v fvoji brit ki fmerli: o Jesuf! v Tvoje roke isrozhim fvojo ubogo dufho! o Jesuf v fvoje fvete probodene roke fprejmi mojo ubogo — ubogo dufho! i. t. d. u Tako, in fhe veliko vezh je molila she na pol mertva zefariza tako priferzhno im milo, de fo bili vojaki v ferze ginjeni in gotovo bi jo bili fpuftili, ako bi jim tako ftrafhno ojftro sa- shugano ne bilo. — i 19 Zefariza fe vfa v boshjo voljo vdana fmerti podvershe in she sazlrne Tvojo sgornjo obleko od Tebe ftaviti, kar na enkrat po po- febni boshji nakluzhbi mlad vites Vefelizh f Tvojim flushabnikam fkosi ravno ta gojsd pri¬ jaha in jesdi naravnoft proti zefarizi. Njena nesmerna britkoft ga filno gine in vprafha jo: ,,Kaj vam je fvitla zefariza! kako de. val' v takim revnim ftanji najdem?" Komej she pol mertva zefariza vitesa govoriti saflifhi, fe o sr e iu ga prezej fposna. Bilo ji je na enkrat nizh drugazhi bi re¬ kel, kakor tiftimu, ki je bil she pod vifelze pripeljan de bo obefhen; pa mu je nenadama sanefhenje prifhlo. Njen oflabljen duh sopet oshivi in she fkor mertvo ferze novo inozh sa- dobi. Satorej saklizhe s v nebo povsdignjenimi rokami in povsetim glasam: „HvaIjen bodi Bog nebefhki, ki fi vidil moja nedolshnoft in ufli- fhal moje britke folse! O gofpod vites priditi mi v pomozh in refhite me grosovite fmerti, sakaj jeft fim zhifto nedolshna l L( Vites fe oberne k vojakam ter pravi: ,,Kako -fe morete pre- dersniti svoje roke ofkruniti s kervjo tako ino- gozhne zefarize? hudobneshi! — J^tojte! in kdor fe predersne roko po nji ftegniti, ga pri prizhi Umorim ! u Vojaki odgovorijo: „fvitla zefariza dobro vedo, de nam je pod fmertjo sashugano jo umoriti, (izer bi jih gotovo ftokrat rajfhi o- proftili kakor ufmertili.“ Vites vprafha kaj de bi bilo vzrok tega, de je tako daljezh pri- fhla? — Ona mu pripoveduje vfo sgodbo in 2 * L 20 ga tako gine in omezhi, de je pripravljen v njeno varftvo fvoje shivljenje poftaviti. Poflednjizh ga vojaki vprafhajo: Kako fe bomo pa pri Talandu t, zefarjevim bratu is- govorili, ako jo sloveti puftimo. On nam je pod fmertno kasnijo sashugal, de ji moramo ozhi isdreti in v fprifchbo domu prinefti / 4 — ,,Tukej fe she da pomagati , 44 rezhe vites, ,,tii imate mojiga pfa, ubite ga in mu ozhi vsemite, da jih ho Taland fit. Ako bi pa vender svijazho sapasiti vtegnil, naj bom jeft v liga kriv, le mu povejte, de lim jeft neprevidama k vam prifhel in vaf udershal od hudobniga pozhetja . 44 Nato rezhejo vojaki zefarizi: ,,Tedej hozhe- mo vafhimu slavljenju sanefti, to de fe mo¬ rate sarotiti, de fe hozhete v ptuje kraje po¬ dati, de mi ne pridemo v nevarnoft ob glavo djani biti . 44 Zefariza jim vfe fvetd obljubi in jih sagotovi, da ako jim ne bo mogla v djanji, de jim hozhe vfaj s molitevjo fvojo hvaleshnoft sa toliko dobroto fkasati. Nato rezhe vitesu: „Preblagi in ljubi go- fpod! kako fe bom samogla Bogu in vam sa- dofti sahvaliti, ker fte me is fmertniga shrela refhili in sopet v novo shivljenje poftavili? ITfmiljeni Bog naj vam to dobroto zhafno in vezhno poverne in ako mi Bog da, de fpet kdej nasaj na prejfhnjo ftopnjo pridem, hozhem tudi jeft vam in vafhim obilno poplazhati . 44 —- Poflednjizh fe vites poflovi, ker mora fvojo pot naprej j zafariza pa farna oftane. Vojaki pa nefejo pafje ozhi Talandu, kteri je saforej tudi miflil, de fo njegovo povelje na tanjko 21 fpolaili in jim je sato The prav dobro darilo Zhuden je bil sazhetik te prigodbe, fbe zhudnifhi nafledba, nar bolj zhuden je pa isid, kakor fe bomo kmalo preprizhali. Ko je zefariza zhifto farna v gojsdu, po- klokne in s gorezhim ferzam Boga sahvali, de jo je tako prezhudno fmerti refbil, ter pravi: ,,0 moj dobrotljivi Bog! sdaj sposnain, kaj de je zldovek na fvetu! namelio zefarize tim be- rafhka firota! S a torej pa tudi fe po Tvoji fv. volji vfiinu pofvetnimu blagu, vfi zhafti odpo¬ vem in v ponishnofti in ubofhtvu hozhem shi- veti. Glej f tem Ti darujem vfe fvoje shivljenje in vfe kar bom fbe terpeti in preftati mogla, in Te profim, de me po fvoji fv. volji vodifh in me v tak kraj, kjer Ti bom nar bolj svefto flushiti samogla, po fvojimu fv. angelju pripe¬ lješ/ 4 — Med tem ko je tako molila pride njena nar sveftej f hi poftreshniza Salika k nji, ktera je fklenila, jo tako dolgo v gojsdu ifkati, dokler je ne bo shive ali raertve nafhla. K nji pridfbi jo objame in fe je terdo oklene, ter joka tako milo, de befede pregovoriti ne more. Po dolsim jokanji in molzlianji fhe le sdihne: „0 premila, preblaga gofpa in zefa¬ riza! kako priferzhno sabvalim Boga, de fim vaf fbe pri shivljenji dobila! — Kakor fini vam v frezhi svefto flushila, tako v*m hozhem tudi v nadlogi in nefrezhi. Profim torej, de fmem s vami iti, kamor koli grefte in s vami nadloge 22 in terpljenje deliti / 4 Zefariza vfa vefela tako svefto tovarfhizo dobiti, rada lprejme tako po¬ nudbo in ji obljubi, kolikor mogozhe fe ji sa to hvaleshno fkasati. Tako fe tedaj obe podafte proti Lafbki desheli s namenam v Rim na boshjo pot iti, in f potjo vffe druge fvete kraje obifkati. Obe grefte v ponishi in revni napravi, shivete prav ojftro in fpokorno zelo pot, ti profite po hifhah kofez kruha in kadar pridete na kako fveto mefto, oftanete tamkej par dni in opravite fvoje molitve. Ko poflednjizh v Rim doidete, obi— fhete fvete kraje in zerkve in fe vdeleshite od- puftika. — V Rimu jima je pofebno dopadlo, satorej fte fklenile fvoje dni v flushbi boshji tukej preshiveti. De bi pa nikogar vezh s be- razhenjem ne nadlegovale in fi fvoj kruh farne saflushile, grefte vfak dan ven na polje, na- berate vfake bashe zdravilnih selifh in napra¬ vite, kakor fte fe .she v mladofti uzhile, krepke sdravila is njih. temi fte mnogotere bolnike osdravile. Ubosim fte sdravila saftonj dajale, od bogatih fte pa vsele, kar jima je kdo pro- ftovoljno podariti hotel. Rog je pa tudi f fvojo gnado sraven pomagal in je dodelil nju sdra- vilam zhudno mozh. Osdravile fte namrezh filno veliko bolnikov in med njimi zelo take, nad kterimi fo bili she vli sdravniki obupali. iSlov prezhudne umetnize fe je kmalo po vfim meftu rasglafil, in smirej je vezlii mno- shiza k nji vrela. Pa ne le v Rimu blishnjih okolizah je nje ime saflovelo iny je she vfak iniflil, de to mora fvetni 23 Zdravniki lo preifkovali njena sdravila in fo mogli fposnati, de ta lek bolj po boshji, kot po natorni mozhi osdravljati mora. Satorej je pa tudi she vfe terdno verjelo in povfod je she fhel glaf« „V Rimu je fvetniza vftala, ki sna vfako bolesin osdraviti.^ To fo /tudi papesh saflifhali, in fo skeleli novo fvetnizo viditi in posnati, ker fe je pa Hildegardija isgovarjala, de je revna, uboga shenfka, ki fe zhifto nizh pri tako vifozim gofpodu obnafhati ne ume, in je lepo profila, de bi je torej ne klizali pred fe, jo tedej papesh nifo hotli dalje nadlegovati. Kmalo fe je pa tudi zelo v daljne nemfhke deshele rasglafdo, de je v Rimu fvetniza, ki vfako bolesin osdraviti ume. Ta flov pride tudi na zefarfki dvor, v veliko mefto Ahen, kjer je takrat zefar ftanoval. To v zefarji novo upanje obudi, de bi fe morde nevarna bolesin njegoviga brata fhe osdraviti dalaJJ Pravizhni Bog nam- rezh je saflusheno kazin nad hudobniga Ta- landa poflal \ gobe fo fe ga po vfim shivotu prijele in fo ga na obeh ozheh oflepele. Zefar jo saftonj pri vfih sdravnikih pomozhi ifkal, nobeno sdravilo ni nizh vezh pomagalo. Sdrav- niki farni fo terdili, de ta bolesin je fhiba roke boshje in de fe torej s nobenim sdravilam ufta- viti ne da. $e ve, de je bilo to sa zefarja, fhe bolj pa sa Talanda velika framota, ker fo ljudje fploli govorili, de je on tako velik grefh- nik, de ga je ozkitno boshja roka sadela. Ko tedaj zefar saflifhi novizo od pre- zhudne fvetnize, gre k fvojimu bratu, ter rezhe: „$lifhim, de je v Rimu nova fvetniza, ktera 24 vfe, tudi nar hujfhi bolesni osdravi, iniflim te torej tjekej peljati f terdnim saupanjem, de bo tudi tebi pomagala. u Taland s vefeljem rad v to privolji in zefar Karol Veliki fe poda sh njim v Rim leta 773 po Kriftufovim j-ojftru in je bil tam od papesha Hadrijana s veliko zhaft- jo fprejet. Vprafha papesha prezej, ali je ref- niza ali ne, kar fe od nove fvetnize pripove¬ duje in pove, de je s a tega voljo fvojiga brata saftran neosdravljive bolesni pripeljal feboj. Ko papeški to poterdijo, pofhle zefar fvo¬ jiga flushabnika k nji in jo da lepo profiti, de bi k njemu priti blagovolila. Ona mu pa od¬ govori: „Povej zefarju, de jeft fim uboga shen- fka, ki nima rada s velizimi gofpodi kej opra¬ viti in fe tudi pri njih obnafhati ne ve, satorej ' naj mi nikar sa slo ne vsame, de k njemu ne pojden:.“ Nato reko papesh: „Ravno tako je tudi nam odgovorila, ko fmo jo profili, de bi fe nam viditi dala; ker torej vafhe fvitlofti brat pomozhi od nje potrebuje, je treba, de fe fam ponisbno k nji poda. Taland fe pelje s mnogoterimi flushabniki v lepi kozkiji k ubogi hifhizi fvetnize. Ko ga ona vgleda, bi ga fkorej posnati ne bila mogla, tako ga je oftudna bolesin ogrosniga florila. Taland pade pred njo na kolena in }o sa boshjo voljo pomozhi proli, ona pa mu rezhe vftati, ter poflufha toshbo njegovo. Poflednjizh fhe sdihne: „0 velika boshja flushabniza, ker fim od velizih zhudeshev flifhal, ktere Bog po Vaf nad bolniki delt, Hm tako dolgo pot ftoril do Vaf, de bi pri Vaf pomozhi fprofil in tudi terdno 25 upam v Boga, de mi bo po Vaf sopet ljubo sdravje dodelil. Ako bi fe bila poboshna zefariza mafhe- vati kotla, bi mu bila vfe popolnama odrekla, ker je bila pa nafledovavka Kriftufove sapo- vedi, fe ni branila dobro ftoriti tiftimu kteri ji je tako neisrezheno veliko hudiga she ftoril. Satorej mu rezke: „Sdi fe mi de je vafha bolesin fhiba boshja, de vaf je bosbja roka savoljo vafhih velizib grehov sadela; pojdite tedaj in fpovejte fe f prav fkefanim ferzam fvojih grehov, potem pa pridite sopet k meni in vam bom dala sdravila. u Kadar je po o- pravljeni fpovedi sopet prifbel, mu poda sdra- vilni pitek, rekozh: „Savshite to le v boshjim imenu, in ako fte prav fvojo fpoved opravili, fe sanefem, de vam bo bolje s boshjo po- mozhjo. u — Taland povshije vfe sdravilo, to de nizh mu nozhe pomagati. Rezhe mu satorej ona: ,,$ tem sdravilom fim veliko neosdravljivih bolesin osdravila, ker pa vam le nozhe poma¬ gati, mi je to gotovo snaminje, de fe nifte prav zhifto fpovedali. Satega voljo hitite nasaj k fpovedniku in fpovejte fe f pravim fkefanjein fvojih grehov, ako vam je gnada boshja in vaflie sdravje ljubo. u Tukej je bil sdaj hu- dobnesh pred vso mnoshizo oframoten. Sakaj samolzhal je bil poglavitno rezh, de je nam- rezh zefarizo nar pred v greh sapeljati in ob zhaft, potem pa ob shivljenje pripraviti hotel. Ko fe je tedaj prav fpovedal in sopet sdravilo ispil, fe je pri prizhi boljfhiga zhutil 26 in je bil v malo dneh gob popolnama ozhiften in je sopet pogled dobil. Ta velik zhudesh papesha in zefarja f tolikim vefeljem in sazhu- denjem navda, de pofhljeta prezej veliko du¬ hovnih in drusih imenitnih gofpodov jo profit, de bi fe vender viditi dala in k njim priti hotla. Ona pa jim sopet odgovori: „Uboga grefliniza fini, nevredna k tako vifokim gofpo- dam iti, jutri pa bom v zerkev fv. Petra pri— fhla, de tamkej fvetimu ozhetu nogo poljubim. u To fe kmalo po meftu rasglafi, in drugi dan vre nestevilna truma ljudi proti zerkvi, de bi zhudapolno fvetnizo vidili in posnali. Papesh, zefar, in vfi nju llushabniki je sheljno prizha- kujeje, in kakor hitro svedo, de fvetniza pride, hitijo nevtegama vfi v zerkev. ISv. Hildegar- dija pride f fvojo flushabnizo Salike vfa revno napravljena, poklekne pred papesha, jim nogo poljubi in jih profi sa fv. blagofiov. Papesh jo koj ogovore, rekozh: ,,Hzhi! zliudne rezhi fmo she vezhkrat flifhali od vaf, in fmo she davno sheleli vaf posnati, savoljo prezhudnih osdravljenj, ki jih nad bolniki delate/ £ Ona pa pohlevno odgovori: „$veti ozhe! moje sdra- vila fo zliilto ponatorne. is sgol ponatornih pripomozhkov; priprofto ljudftvo pa, ki ima navado vfako majhino rezh kot veliko rasgla- fiti, pravi, de osdravljam f zhesnatorno mozhjo. ££ Poboshna zefariza je bila savoljo fvojiga revniga shivljenja in v firomafhki obleki tako fp^zhena, de bi je nihzhe posnati ne bil mo¬ gel. Ko jo pa zefar govoriti flifhi, jo po be¬ sedi fposna in ne dvomi vezh, de bi ref ona 27 bila. Vef sazhudenja in ftraha prevset bi bil fkor v omerilevizo padel. §>ain ne ve, kaj bi miflil in rekel in tudi fe ne upa predersniti jo nagovoriti. Dolgo zhafa ftoji vef ofupnjen (sa- vset) in shalofti prepaden savoljo njene neis- rezhene revfhine in grosovite krivize, ki fe ji je sgodila; ferze mu pdzhiti hozhe. Poflednjizh jo vender ogovori: „0 boslija flushabniza! nifte mar Vi zefariza Ilildegardija? u Ona pa sdihne is ferza globoko, ter pravi: ,,0h, jeft uboga, jeft fim fizer nekdaj bila zefariza, ali po nedolshuim fim« bila pregnana in v fmert obfojena! u Te befede grosovito prefunejo ferze ze- farja, kakor dvoresni mezh, prednjo fe vershe na kolena ter rezhe f folsami v ozlieh: „0d- puftite mi, sa boshjo voljo, preblaga mojaHil- degardija, sakaj jeft fim tifti nefrezhni, ki fim vaf neufmiljeno pregnal in vaf v toliko revfhino pahnil!“ Zefariza pa odgovori f povsetim gla- fam refnobno: ,,Pazil ref, krivizhni zefar! imate vsrok Boga in mene odpufhanja profiti, ker fte fe soper Boga in mene tako filno pregre- fhili. Potoki fols, ki fim jih prelila in neisrek- Ijiva revfhina in pomanjkanje, ki fim ga toliko terpeti mogla, klizhejo mafhevarije fodbe boshje nad vaf in nad vafhiga nesboshniga brata. — On me je namrezh tako dolgo k nesveftobi priganjal, de fe ga nifim mogla she vezli ubra¬ niti, satorej de bi fe ga bila snebila fim ga po svijazhi v odlozheno fobo fpeljala in ga saklje- nila, kjer je do vafhiga prihoda oftal. 28 Vi pa, krivizhni zefar, fte me soper vef red pravize, bres vfe preiskave in bres fpri- zhanja v fmert obfodili, in ko fnn Vaf klezhe pri shivim Bogu profila, de bi mi le eno farno befedo govoriti dovolili, fte me saframljivo prezh funili in me trinogam isrozhili. $e le to pravi po pravizi foditi? fe to pravi satiranim pomozh podeliti? Soper Boga in vfo pravizo fte me pregnali, in me pred vlim rimfkim zefarftvarn ob mojo zhaft pripravili in mi framoto Borili pred vfim fvetam. Pahnili fte me v nar vezhi pomanjkanje. Moje ljube ftarfhe fte mi do fmerti uslialili, vfo mojo rodovino v nezhaft pripravili in mene ne faino enkrat, ampak dva¬ krat f fmertno britkoftjo navdali. Nefkonzhno pravizhni Bog pa, kterimu je moja nedolshnoft f ozhita, me je obakrat is kerv^sheijnih rok otel, in me prehranil v moji veliki revfiiini. Na to fe oberne prot papesliu, ter pravi: ,,Tedaj, fveti ozhe, rasfodite Vi, kakfhino ka- j sin de tifti saflushi, ki fe je soper Boga in soper mene tako filno pregrefhil. Vaf hi fvetofli prepuftim vfo rasfodbo, kakor nar pravizhni- fhimu fodniku. a Med tem ko je zefariza vfe to govorila, je zefar na kolenih s veliko poter- peshljivoftjo to saflusheno fvarjenje poflufhal. Vfaka befeda ga je globoko v ferze ranila, de bi bil britkofti fkor fkopernel. Toliko sha- loft in kefanje obzhuti nad fvojo hudo smoto, de fe vprizho vliga ljudftva milo sjoka, tako de fe je vfazimu ufinilil. Papesh to viditi, fe obernejo vfi ginjeni k fveti Hildegardii rekozh: 29 ,,Moja lizhi! ker fle v ti rezhi nam vfo rasfodbo prepuftili, Vam moramo palerditi, de fe Vam je ref neisrezhena kriviza sgodila in de fo fe vafhi preganjavzi refnizhno soper Boga in Vaf filno pregrefhili. Po ojftri poftavi foditi, bi nizh drusiga kot fmerti vredni ne bili tifti, ki fo vaf po nedolshnim umoriti liotli. Ker vaf je pa dobrotljivi Bog prezhudno v slavljenji ohranil in vam vafho zliaft dvakrat vezlii nasaj povernil, ne hote tudi vi fe mafhevati skeleli, temuzh savoljo Boga bote fvojim dolshnikam is ferza odpultili , kakor tudi vi Boga profite, de bi vam vaflie dolge odpuftil. — Glejte tu- kej pred vafhimi nogami fvitli zefar klezhe, in ferzhno obshalujejo ftorjeno hudo smoto in vaf profijo f folsnim ozhefam odpufhenja. Kje li morete vezhi mafhevanje mifliti, kakor je to, de tako mogozhni zefar pred vami ponislmo klezhe in fo pripravljeni od vaf vfako kasin po saflushenji voljno prejeti? Satorej nikar fe ne jesite, in odpultite jim savoljo Jesufa is vfiga ferza ! 44 „Ja odpuftim vam, rezke na to Hildegar- dija zefarju, 'odpuftim vam sa Jesufa voljo, in lim vam she davno odpuflila is globozhine ferza . 44 Na to mu poda roko in mu vftati rezhe. On pa li folse obrifhe, ter pravi: „Vafha fvitloft! fposnam, de liin vam neisrezheno krivizo ftoril, ker firn soper glaf fvoje vefti lashnjivo obdol- shenje hudobniga brata poflufhal in mu verjel, vam pa v nefpametni jesi fhe toliko odloga puftil nilim, de bi fe bili odgovoriti mogli. O kolikokrat in kako britko lim od tiftihmal to 30 fvojo hudo srnoto ohslialoval in obshaloval; to je vfe nebefhkimu Ozhetu dobro snano. Prav sa prav nifim nobeniga sgovora vreden, ako ravno bi fi gotovo tako daljezh nikoli safhel ne bil j zhe bi me moj bresveftni brat tako gerdo nalegal in soper vaf nafhuntal ne bil.“ Potem fe oberne prot hudobnimu Talandu, ter mu rezhe vef ferdit: „Ti nesboshni in bres- dufhni Talarid! (pri teh befedah fe hudobnesh na tla sverne od ftraha, kakor bi ga bila ftrela sadela:) kako fe liozhem sadofti ferditi nad teboj in nad tvojo neisrezheno hudobijo! Po¬ kosimo sarozhnizo fvojiga brata, rirnfkiga ze- farja, fi hotel ob zbali in pofhtenje pripraviti, kar fe le savoljo njene velike zhednofti in zhi- ftoljubnofti sgodilo ni. Ti bresveftni hudobnesh! li vfe ofkerbnifhtvo dvora, ktero fiin ti isrozhil, preverniti in moje svefte flushabnike krivizhno v framoto pripraviti hotel, ker li jih lashnjivo toshil, kakor bi bili f zefarizo nefpodobno shi- veli. Ti ubijavez in prefhefhtnik! li me is sgol fovrafhtva tako daljezh preflepil, de fim ne- dolslmo zefarizo, fvojo preblago sarozhnizo, dvakrat v fmert obfodil! $i jo njene zhafti in velizhanftva, kraljeve krone oropal in jo na berafhko palizo pripravil. Kako liozhem vfe te nefhtevilne hudobije po saflushenji vredno ka- snovati? — Kakihino fmert bi ti obfodil de bi tako ftrafhna bila, kakor je tvoja hudobija? ! w — Na to ga papesh v befedi uftavijo, re- kozh: „Po vil pravizi fe hudujete, fvitli zefar! nad hudobijo fvojiga brata, ktera je tudi ref kasni vredna. Ker mu je pa pravizhni Bog po 31 sakramentu fvete pokore odpuftil in ga po ta¬ kim velikim zhudeshu s sdravjem ovefelil, bote tudi vi mu odpuftili in fvoje mafhevanje pre- puftili Bogu, kterimu famimu le vfe mafheva¬ nje gre. u Zefar pa odgovori: kar vi, fveti ozhe! govorite je lizer saref pravizhno in moja dolsh- noft je, de v vfih rezheh vafho voljo fpolnim. Ali vender hudobija mojiga brata je zhes mero velika, tako, de bi fe pred fvetam nikakor is- govoriti ne mogel, ako bi ga bres vfe kasni puftil. — Nato fe oberne Taland k zefarizi rekozh: ,,Nifim lizer vreden, prefvitla zefariza, od vaf milofti profiti in prejeti; vender, ker je va- fha zhednolt in dobrota tako velika, de fte zelo mene, fvojiga nar vezhiga fovrashnika gob in flepote osdravili, le vender predersnem vaf profiti, de bi pri fvitlimu zefarji sa me govoriti hotli, de bi mi miloftno sanefel. a In zefariza mu odgovori: ,,Ako ravno nifte vredni tudi nar manjfhi milofti in sanefhenja, hozhem vender le profiti sa vaf. Vender pa tudi glejte, kako fe bote sa fvojo veliko hudobijo pokorili, de pravizhno jeso boslijo odvernete. Neisre- zhena frainota, ki fte mi jo pred vfim rimfkim zefarftvam ftorili, veliko ubofhtvo v ktero fte me pahnili; vrozhe folse, ki fte mi jih prililili, fmertne britkofti, ktero fte mi napravili in vfe druge hudobije klizhejo neprenehama boshje mafhevanje in jeso boslijo nad vaf. Jeft vam odpuftim, kakor je Kriftuf na krishu fovrash- nikam odpuftil; vi pa glejte, kako bote od 32 Boga miloft fprofili, de bo tudi On vam sane- fel in fvoje mafhevanje odvernil od vaf! u — Potem fe oberne k zefarju ter rezhe: „§*vitli zefar! akoravno ta neirezlmi zhlovek ni vreden shiveti, ampak je nav grosovitnifhi fmert saflushil, vaf vender le prolim, de mu sanefete in mu shivljenje puftite vfaj is fpo- fhtovanja do Iv. ozheta in is ljubesni do mene.“ Na to fe oberne zefar k Talandu ter pravi: „Ti neframni hudobnesh! Bogu fe imafb nar pred sahvaliti, potem pa fv. ozhetu papeshu in pa zefarizi, de fhe pri shivljenji oltanefh. To de sa kasin tvoje neframne hudobije naj ti bo vfe oduseto, kur koli imafh na semlji. Prepo¬ vem ti torej prebivalifhe v fvojim kraljeftvu. Ako te pa fhe vender fpredersnefh v mojim rimfkim ali franzofkim zefarftvu kje potikati fe, naj bo vfazimu pripufheno te umoriti. Po¬ beri fe torej pri prizlii is pred mojih ozhi in fhe danef fe fpravi tukej ven is tega fvetiga mefta!“ Tukej fe mora sopet zbuditi nad veliko zhednoftjo poboshne Hildegard i j e, ki je fvojimu nar hujfhimu fovrashniku is ferza odpuftila in je profila sa shivljenje fvojiga ubijavza. Go¬ tovo bi ne bili mi tako popolnama, de bi bili v ti okolfhini enako ftorili, temuzh bi bili mo¬ rebiti rajfhi vidili, de bi fe bilo nafhimu fov¬ rashniku vfe hudo prigodilo; sakaj mi fmo she tako fpazhene natore, de naf she nar manjfhi rezh, ki nam jo kdo prav po godi ne ftori, rasferdi, tako de zelo savoljo ene farne befede morebiti vezli tednov ali mefzov fovrashtvo ve- 33 tlimo. $izer molimo flednji dan: „0dpufti nam nafhe dolge, kakor tudi mi odpufhamo fvojim dolshnikam ! £t pa ne potniflimo, de ravno f temi befedami klizhemo zlies fe boslije mafhevanje. O Bog! kako more vender le zhlovek tako hudobin biti! O Bog kako bomo enkrat pred Teboj preftali! Ko fe je enkrat hudobni Taland prezh fpravil, rezhe zefar Hildegardi!: „Tedej je praviza s vafhim fovrashnikam, in s vami pa fprava ftorjena, nadjam fe sa tega voljo, de me bote sopet kakor poprej sa ljubo imeli/ 4 Ona pa odgovori: ,,Dobro vefte, de fmert sa- konfko sveso rastergaj vi fte me pa ne le en¬ krat, temuzh dvakrat v fmert obfodili. Ako- ravno nifim lizer mertva v refniži, fim vender pred fvetam mertva. Verh tega fim fe v fe- danji revfhini, f ktero me je Bog obifkal, tako temu niskimu ftanu privadila, in fim tako sh njim sadovoljna, de fe frezhnifhi fhtejem, ka¬ kor prej v kraljevi obleki, in ga tudi f prejfh- njim ftanam premenjati ne shelim. Ne nadleg- vajte me torej na dalje, temuzh puftite me, de v tim ponishnim ftanu mirno Bogu shivim. Ako bi fe vam pa morde teshko sdelo bres mene shiveti, pripifhite to farni febi, faj fte me bres vliga sadolshenja od febe isgnali!“ Ta nepri- zhakovani odgovor zefarja tako mozhno pre- fune, de globoko sdihne rekozh: „Po tem takim tedaj vidim, de mi nozhete odpuftiti, temuzh, de fe ; fhe smiraj nad menoj nekako mafhevati hozhete! 44 Poboshna Hildegardija pa rezhe: „Bajfhi, kakor de bi tako flabo mifel 34 od mene imeli, vam vender privolim, to de f tim priftavkam, de mi dovolite in tudi pripo¬ morete velizhanfko, lepo zerkev in sraven fa- moftan (klofhter j sidati, sakaj v fvoji revfhini fim Bogu obljubo ftorila v zhaft Marije Devize lepo zerkev f famoftanam vred narediti, ako me On is nadloge refhi in sopet v poprejfhnii ftan poftavi. u Zefar fe ve, de ferzhno rad privoli, in obljubi zefarizi, de ji hozhe v tim delu ne le fkerbno pripomozhi, temuzh tudi fam is hva- leshnofti do Boga fhe drugo lepo in drago zer- t kev in famoftan fosidati. Papesh blagoflovijo nato njuno v novizh poterjeno sakonfko saveso in v njih poflopji je bila flavna zefarfka fva- tovfhina s veliko flovesnoftjo obhajena, kar je bilo vfimu rimfkimu ljudftvu filno velika zhaft in vefelje. Pred odhodam je fhe zefariza papesha profila, de bi ji fhe nektere fvete kofhzhike in fvetine fvetnikov dati hotli, de bojo v zhaft in lepoto obljubljenih zerkva. Ker ji pa papesh nifo hotli nizli vezli fvetin privoliti, kakor toli¬ ko, kolikor jih s enim farnim perftam vsdigniti samore, fe osre saupljivo v nebo ter rezhe: „0 Marija! profi same Boga, de bi perft fvoje flushabnize Hildegardije okrepzhal, de bi vezli fvetih in rasnih fvetin vsdigniti samogla! u Po tih befedah denejo papesh veliko fvetin v po— fodo, in v sazhudenje vlih prizhujozhih je vsdig- nila prezej veliko tesho fvetin iia kvifhko. To fo vli kakor zhudesh rasglafili in nji so ime: 35 „$vetniza 44 prilaftili in ,,veliko Hildegardijo 44 fo jo imenovali. Ko sopet liasaj na Nemfhko pridejo, da ona prezej sidati flavni famoftan v Kemptenu in lepo zerkev''v flavo Matere boshje. K. si- danju te boshje veshe je poklizala dva velikana is Zarigrada, kterih enima je bilo Sankoman, drugimu pa Zelebrand ime. Ta dva fta bila neisrezheno velika in mozlma korenjaka, fta nofila neismeAio velike fkale sa sidanje na fvojih herbtih in fta vezli vfak dan ftorila, ka¬ kor 16 drusih delovzov fkupej. Pa fta tudi vfak dan toliko pojedla, de fe jima je vfe zbu¬ dilo in fmejalo. Ko je bila zerkev dodelana pridejo farni papesh f trifto iu petdelet kardinali, fhkofi, o- pati in drusimi duhovni, v drushbi zefarja Ka- rolna Velikiga in zefarize Hildegardi je v fredi mefza Velkotravna v Kempten in blagoflovijo zerkev v zhaft Matere boshje, kamor je tudi nefhtevilna mnoshiza ljudftva privrela. Zefariza je tudi tam milofhino vftanovila. §ihe veliko fto let potem fe je tamkej med., veliko mrioshizo uboshzov kruh delil. Zefar Karol je jiotem velizhafliio boshjo hifho v meftu Ahen fosidati dal in jo s veliko prednoftmi obdaril. 'Fo je tedaj sazhetik zerkva in famoftanov v Ahen in Kemptenu, kakor fe fhe sdaj v fta- rih sapifnikih najde. — Tako fe glasi prezhudna sgodba poboshne zefarize Hildegardije, ktera, akoravno bi s no- 36 beno drugo zhednoftjo ne bila saflushila fvet- niza imenovana biti, fe ji vender gotovo she savoljo njene velike poterpeshljivoni to ime fpodobi. Sakaj biti rimfka zefariza, potem pa prefhefhtvanja obdolshena in kakor taka po ivetu rasglafhena od kraljeve zhafti odvershena, dvakrat po nedolshno v fmert obfojena in po fvetu sagnana biti, de je v nar vezhi revfhini fi fvoje pizlde hrane profiti in priflushiti mogla; gotovo to fo filno teshke in pomenljive rezili! — In to vfe poterpeshljivo in voljno prenafhati, k temu je potreba she uterjene zhednofti, junafhke ferzhnofti in pofebne milofti boshje. Mi pa fe is tega vfaj toliko samoremo uzhiti, de, ker tako teshkiga krisha nofiti ne moremo, vfaj vfakdanje majhine krishe in te- shave f poterpeshljivoftjo fprejmemo in s vda- noftjo v boshjo voljo prenafhamo. Zhe pa tudi nar manjfhi ftifke, ja fhe zelo ene farne shal befede prenefti ne moremo, kdaj fe bomo po¬ terpeshljivofti navadili, kdaj bomo sa fvoje ne- fhtevilne grehe tako filno velik dolg Bogu pla- zliali? — ufmiljeni Jesuf! osri fe miloftiv v naflio revfhino in flaboft, in odverni fvojo jeso od naf, ki fmo tako radi nad drusimi nejevoljni, ako nam Ti ne odpultifh in naf ne podperaf! kaj bo s nami! — • * Natifnila Ros ati a K g er