Izhaja vsak čatriek. C t na: Letno Din 32-—, polletno Din 14-—, četrtletno Din 8'—, Inozemstvo Din 64'-
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5
Telofon interurban 113
Cona inseraiom: cela stran Din 1400-—, pol strani Din 700'-, četrt strani Din 33«-—. Mali oglasi be-sedaDinl'-, stalnim popust
Prosvetna zveza papeževemu zastopniku.
————————————	,	M	-------....-„--.-,-„----^............. HM
Proslavo sedemstoletnice lavan-tinske škofije je povzdignil s svojo prisotnostjo tudi papežev zastopnik beograjski nuncij Pellegrinetti. Priliko bivanja papeževega zastopnika v Mariboru je porabila Prosvetna zveza, da mu protolmači načela, po katerih se v naši škofiji vrši ljudsko prosvetno delo, ter mu poroča o uspehih, ki jih je to delo med našim narodom doseglo. V to svrho je Prosvetna zveza priredila v sredo 9. maja, v kazinski dvorani pozdravni večer, na katerem je imel govor predsednik Prosvetne zveze narodni poslanec dr. Hohnjec. Iz tega govora povzamemo v naslednjem glavne misli.
V*ra prvi in poglavitni kulturni činiteij.
Cilj cerkve in vsega njenega delovanja je točno in jedrnato izražen v znanem geslu papeža Pija X., posnetem po sv. pismu: »Prenoviti vse v Kristusu!« Vse prenoviti v Njem, ki je pot, resnica in življenje. Ta cilj leži na onem svetu in v večnosti, delo cerkve pa se vrši na tem svetu ter rodi blagodejne sadove tudi za tostransko življenje. Obseg teh sadov bi se mogel kratko označiti kot krščanska kultura in civilizacija (omika).
Vera je prvi in poglavitni kulturni činiteij, ki se ne da nadomestiti z nobenim nadomestilom. Vsi poskusi izločiti vero iz duševnega, moralnega, socialnega in gospodarskega življenja so se končali z nesrečo za dotične države in narode, ki so se dali od brez-verskega in brezvestnega razumni-štva zapeljati na krivo pot. Kam ta pot končno vodi, dokazuje Rusija, kjer so bili preliti potoki krvi in kjer je moralno stanje padlo jako nizko. Poleg moralnega propadanja, ki je posledica brezbožne vzgoje ruske mladine, se je tudi pojavilo telesno propadanje, ki se je že začelo širiti iz mest na deželo ter uničevati mlada pokolenja. Kakšne sadove rodi stremljenje po omiki, svobodi in kulturnem napredku brez vere ter proti veri in cerkvi, dokazuje Mehika, varovanka protikrščanskih časnikov v Evropi, ona Mehika, kjer leži vsa svoboda v verigah ter vodi žezlo tiranija in barbarstvo z vsemi svojimi
groznimi posledicami na moralnem in gmotnem polju.
Katoliška cerkev širiteljica luči.
Katoliška cerkev je po svojem bistvu in namenu prijateljica in pospe-ševateljica kulture, prosvete in izobrazbe, saj je ustanova Onega, ki je rekel: »Jaz sem luč sveta. Kdor gre za menoj, ne bo hodil v temi.« Cerkev je od Boga ustanovljeno vzgojevali-šče za vse narode. Kakor spričuje zgodovina, je splošno ljudsko vzgojo in izobrazbo omogočilo še le krščanstvo, poganski svet tudi pri tistih narodih, ki so bili na višini civilizacije, kakor stari Grki in Rimljani, tega ni poznal. Ljudska prosveta in izobrazba je delo krščanstva, osobito katoliške cerkve.
»Vi ste luč sveta,« je rekel Gospod svojim apostolom. Njihovi nasledniki, škofje in duhovniki, pri vseh narodih so si bili v svesti te svoje velike stanovske dolžnosti ter so širili luč, širili so prosveto ne samo na verskem polju, marveč v vseh panogah duševne in materialne (gmotne) kulture.
Škof Slomšek utemeljitelj dela za zveličansko narodno omiko.
Naša Slovenija — hvala Bogu — je imela duhovnike, ki so se zavedali pomena in vseobsežnosti Gospodovega naročila: »Vi ste luč sveta.« Med njimi se v prvi vrsti odlikuje nesmrtni naš škof Slomšek, ki ima za razmejitev in sedanjo organizacijo lavantinske škofije, pa tudi za razširjenje prave ljudske prosvete med našim narodom največje zasluge. Po njegovem vzoru so se ravnali vsi tisti, ki so se držali njegovega lepega gesla: »Vrli Slovenci! Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.« Plod tega široko zasnovanega in z veliko požrtvovalnostjo izvrševane-ga dela za razširjanje luči so številne prosvetne in izobraževalne organizacije, ki so razširjene med našim ljudstvom po vseh župnijah in skoro po vseh vaseh naše škofije in v obče Slovenije. Brez smelosti smemo trditi, da se v tem oziru more naš po številu majhen narod vzporoditi s tistimi narodi, ki so na višini civilizacije in ljudske kulture.
Naše prosvetno delo v popolnem soglasju s težnjami in navodili vrhovnega poglavarja katoliške cerkve.
Naše ljudsko prosvetno delo se vrši v popolnem soglasju s težnjami in navodili vrhovnega poglavarja katoliške cerkve, rimskega papeža. Sv. Oče Pij XI. je pretekli mesec sprejel voditelje katoliške mladine v Italiji. V svojem nagovoru na nje je pohvalil njihovo stremljenje po kulturi in prosveti ter je med drugim izjavil: »V prosveti je najvažnejše pridobiti predvsem velike smernice, spoznati velika večna načela, ki duha urejajo in utrjujejo ter tako usposabljajo, da more raznolika spoznanja sprejeti v sebe ne brez razlike in na debelo, marveč pravilno urejena in na pravo mesto postavljena.« Na to, kar smatra sv. Oče pri prosveti kot najvažnejše: velike smernice, velika večna načela, na to naša velika ljudsko-pro-svetna organizacija nikdar ni pozabila. Po vzoru našega velikega ljudskega učitelja in prosvetitelja škofa Slomšeka, ki je delo za zveličansko narodno omiko stavil pod luč prave vere, je naša prosvetna organizacija vedno propovedovala velike smernice, velika večna načela ter jih polagala v duha našega ljudstva in vseh njegovih slojev, stanov in krogov.
Velevažna mladinska organizacija.
Posebno pozornost smo vedno obračali in posebno skrb naklanjali tistemu delu naroda, ki ga tudi sveti Oče nikdar ne izgubi iz vidika in ko-jega organizacijo visoko ceni, kot zenico svojega očesa. To je mladina. Z raznimi organizatornimi oblikami hočemo obseči mladino ter ustreči njenemu naravnemu hrepenenju po duševni in moralni izpopolnitvi. Vršeč to velevažno mladinsko vzgojno in prosvetno delo v službi cerkve in naroda, odklanjamo in obsojamo vzgojna načela nacionalističnega paganizma, ki daje mladini, in to celo ženski mladini puško v roke. Pred nekaj dnevi je sv. Oče ta ne-krščanska načela javno obsodil ter je z ozirom na vzgojo ženske mladine, kateri se dajejo v roke karabinke, izjavil: »Če naj se kdaj dvigne ženska roka, želimo in prosimo Boga, naj bi •• dvignila vodno in samo le v znak molitve ln dobrodelnosti na-
pram bližnjemu.« Prava mladinska vzgoja, temeljujoča na krščanskih in pravilnih narodnih načelih, katerih se tudi mi držimo, ne potiska mladini v roke smrtonosnega orožja, marveč svetli meč duha in srčnega vlteštva. V tem je tudi najbolj zavarovana bodočnost naroda, domovine in cerkva.
Vdanost sv. Očetu.
Prosvetna zveza v Mariboru, ki zbira v svojem okrilju vse krščanske prosvetne organizacije v lavantinski
Ob priliki proslave 700 letnice obstoja lavantinske škofije je obiskal Maribor zastopnik sv. Očeta g. apostolski nuncij Pellegrinetti iz Beograda. Papeževega zastopnika je pozdravljalo ljudstvo navdušeno že na potu proti Mariboru. Posebni slovesni sprejemi so bili v Brežicah, v Laškem ter v Celju.
Maribor je oblekel za sprejem visokega dostojanstvenika praznično obleko. Po glavnih ulicah so bile ra-zobešene zastave in pred prihodom zagrebškega brzovlaka se je zbrala na kolodvoru več tisočglava množica. Po izstopu iz vlaka je pozdravil zastopnika sv. Očeta škof dr. Andrej Karlin. Razven duhovščine so čakali nuncija še g. veliki župan dr. Fran Schaubach, mestni poveljnik general Dimitrije Spasič s častniškim zborom, oblastni odbor z oblastnim predsednikom dr. Josipom Lesko-varjem na čelu, predsednik okrožnega sodišča dr. Žiher, zastopnika
ZGDvrati
»Ali si kaj bral o kmetskem puntu na Rumunskem,« so začeli kmetje izpraševati našega znanca — gospodarja. Kmetje hočejo biti podučeni, kako se borijo njihovi stanovski tovariši v drugih državah za svoje pravice. Zato je razumljivo to njihovo vprašanje. Gospodar jim je dal sledeč odgovor:
»V Rumuniji je položaj mnogo drugačen od naših razmer. Tam ni kmet gospodar, ampak je gospodar gra-ščak, ki ima velikanska posestva po 100.000 oralov in še več. Kmetje so pa le njegovi — tlačani. Seveda so velikanski reveži. Njihove hiše so volčje luknje, to kar je pri nas raztrgana bajta, je tamkaj najlepši kmetski dom. Obleka je najbolj siromašna, kar si jo je mogoče zamisliti. Hrana tako preprosta, da košček mesa — tudi za največje praznike ne pride na mizo. Delati morajo pa trdo in neusmiljeno jih gra-ščaki zatirajo.
Samo eden je ostal temu ubogemu ljudstvu prijatelj. Smo eden je, ki živi med njim, trpi in dela za njegovo boljšo usodo in to je — duhovnik.
Škofiji, si je dovolila povabiti Vaa, prevzvišeni g. nadškof in apostolski nuncij, danes v svojo sredino, da Vam kot zastopniku sv. Očeta skaže svoje globoko spoštovanje. Sprejmite izraz naše otroške vdanosti sv. Očetu in obenem zagotovilo — prosimo Vas, da ste pri sv. Očetu tolmač tega zagotovila —, da se bo naša prosvetna oganizacija vedno vestno ravnala po tistih navodilih ter se bo zvesto držala tistih načel, ki jih rimski papež propoveduje kot vrhovni poglavar sv. cerkve in namestnik Kristusov na zemlji.
mestne občine podžupan dr. Lipold in mons. dr. Jerovšek, okrajni glavar dr. Poljanec, prosvetni načelnik dr. Kotnik, gimnazijski ravnatelj dr. Tominšek, ravnatelj glavne pošte dr. Irgolič, finančni ravnatelj dr. Povalej, narodni poslanec Franjo Žebot in mnogo drugih zastopnikov raznih društev in ustanov.
Papeški nuncij se je podal v spremstvu lavantinskega vladike na voz pred kolodvorom ter skozi špalir ti-sočglave množice na Slomškov trg. Koncem Ulice 10. oktobra ga je sprejela duhovščina. Od tu se je med zvo-nenjem razvila procesija skozi špalir šolske mladine v cerkev. Po podelitvi sv. blagoslova je procesija šla v škofijsko palačo, kjer je apostolski nuncij gost lavantinskega vladike.
Zvečer proti osmi uri je bil Slomškov trg razsvetljen in na stolpu stolne cerkve je v elekričnih lučicah zažarel napis 700 letnice.
Ob 8 uri se je vršil v kazinski dvo-
Ljudstvo se je zato z zaupanjem oklenilo duhovništva, kmetsko ljudstvo je sicer začelo boj za svoje pravice, toda začelo ni s puško, ampak z — molitvijo.
Da pa kmetsko ljudstvo tudi javno pokaže svojo odločnost in vstrajnost, so se vršili preteklo nedeljo velikanski shodi po Rumuniji. Na posameznih shodih je bilo do 50.000 kmetov, na največjem shodu v Albi Juliji pa je bilo celo 250.000 ljudi. Po 14 dni daleč so prišli kmetje, celo pastirji s svojih planin. Duhovniki so šli z njimi, oblečeni v cerkveno obleko, s križem v roki. Na shodih so izrekali svečane prisege in opravili javne molitve. Množica je hotela, da pride takoj do izpremembe v državi, vendar se ta želja ni izpolnila. Kmetje tudi niso bili oboroženi, da bi se s silo polastili vlade, domači vladi in pa vsemu svetu so pokazali, da se jim strašna krivica godi in to so dosegli. Vse govori o tem nastopu ru-munskih kmetov.«
»Seveda govori in piše,« je dejal radičevec, ki je zopet bral radičev-sko glasilo.
»No, kaj pa se piše?«
Radičevec je začel praviti: »Neki P. piše, da moramo tudi mi kmetje v Sloveniji skupaj držati, da moramo opustiti boj, kakor smo ga dozdaj
rani pozdravni večer na čast apostolskemu nunciju, katerega se je udeležilo veliko zastopnikov cerkve in raznih oblasti. Večer je otvoril s primernim govorom predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec, ki je z iskrenimi besedami pozdravil apostolskega nuncija mons. Hermenegilda Pellegrinettija, ljubljanskega vla-diko dr. Jegliča, mariborskega vla-diko dr. Karlina, velikega župana dr. Schaubacha, mestnega poveljnika generala Dimitrije Spasiča, predsednika mariborske oblasti dr. Lesko-varja ter celokupen stolni kapitelj s stolnim proštom dr. Matekom na čelu. Dalje so apostolskega nuncija pozdravili dr. Kejžar v imenu mariborske Marij anske kongregacije, dr. Josip Jeraj v imenu Orlov, Semenič v imenu Jugoslovanske strokovne zveze in končno še dekan v Šmart-nem pri Slov. gradcu g. Lenart. Apostolski nuncij se je v kratkem govoru v hrvatskem jeziku zahvalil za vse častitke in za vso prijaznost in povdaril, da je ravno lavantiska škofija tvorila prehod med vzhodom in zahodom, ter posebno pohvalil tudi vdanost Slovencev do sv. stolice, na kar se je družba razšla.
V četrtek je opravil nuncij v stolni cerkvi slovesno sv. mašo. V bogoslovju se je vršilo zborovanje gg. dekanov iz cele- škofije. Pred obedom je izročil g. veliki župan s primernim nagovorom, v katerem je povdarjal zasluge duhovnikov za razvoj in napredek slovenskega naroda, kraljevo odlikovanje škofu dr. Karlinu in stolnemu proštu Mateku.
Proslava 700 letnice obstoja lavantinske škofije je bila kratka, a prisrčna ter pomenljiva.
imeli, za in proti klerikalizmu, pa da moramo skupaj držati!«
»Tega pa ne verujem,« je dejal gospodar. Radičevec pa je izvlekel list in ga je pokazal. Gospodar ga je vzel v roke in prelistal list.
»Tu toraj vidite ono veliko masko,« je dejal gospodar, masko, s katero kvasijo naši politični nasprotniki okoli med nami. Na prvi strani pravi, da naj prenehamo boj za in proti klerikalizmu, na drugi in tretji strani pa divje napada nas in našo stranko kot klerikalce in klerikalne škodljivce. Oni hočejo, da mi orožje položimo, sami pa ga bodo še naprej sukali zoper nas!«
»Pa kaj je pravzaprav ta izraz »klerikalec«, je radoveden sosed vprašal.
»Klerikalce nas imenujejo zato, ker imamo v svoji stranki duhovnike, ki se latinsko imenujejo kle-riki. Saj veste, da se gospoda rada s tujimi besedami postavlja. Naši politični nasprotniki pa izrabljajo to besedo za psovko, s katero smešijo nas vse, ki še držimo s cerkvijo in duhovniki in smo verni!«
»Potem pa so ti rumunski kmetje, ki jih radičevci tako hvalijo, še hujši klerikalci kot v Sloveniji, saj so svoj shod začeli z molitvijo in so šli na shod pod zastavo križa s svojimi
Zastopnik sv. Očeta v Mariboru.

duhovniki v duhovskih oblekah! Pa tega ne razumem, da sedaj radičevci In demokratarji tako hvalijo to ljudstvo ,in duhovnike, pri nas pa je že ogenj v demokratski strehi, če kak gospod duhovnik politično sodeluje!«
»Ti ne razumeš tega, prijatelj? To je tako-le: Veliki kmetsld pokret v Rumuniji jim naj služi v to, da bi naše kmete nahujskali, da zapuste sedanja svoje stališče in zopet padejo v tisto nerazsodnost, kot se jih je polotila v dnevih revolucije in leta 1920, ko so sedanji demokratarji spravili na svet maskirano samostojno kmetsko stranko. Njihova gesla pa danes ne najdejo več odmeva med kmetskim ljudstvom, ker kmet danes vidi, da je tudi slovenski duhovnik v veliki večini danes še — edini prijatelj kmetskega stanu v Sloveniji!«
»Jaz pa to mislim,« je dejal radi-čevec, »da bi bilo prav, če to pot ubogamo tistega P., ki piše, da po vzgledu rumunskih kmetov — stojimo zvesto v boju na čelu s svojimi prijatelji katoliškimi duhovniki, saj nas bo moral potem pohvaliti kot je hvalil rumunske kmete!« —
»Tako, tako,« so dejali kmetje in se posmehovali radičevsko-demo-kratski kratki pameti. —
Bfe^COTiKL
V NAŠI DRŽAVI.
Vedno več avtonomije. V naši državni politiki je končno začilo zmagovati načelo, ki ga je naša stranka od začetka zastopala, da nesrečni centralizem ubija vsak napredek naše države. Vsi, ki niso verjeli besedam, gledajo sedaj dejanja centralističnega razdejanja. Sedanja vlada, v kateri je tudi SLS, pa je načela tudi to vprašanje. Načela ga je naj-preje s tem, da pomaga oblastem do razvoja. Začela je s tem, da je čim več poslov iz ministrstev prenesla na oblastno skupščino. Sedaj to delo nadaljuje. Posamezni ministri so že izdali osnutek, kako in kaj naj se prenese še na delokrog oblasti in velikih županstev. S tem korakoma, a stalno prihaja ono, za kar smo se zvesto borili, prihaja — avtonomija. Morda ima SLS s svojim voditeljem dr. Korošcem ravno zaradi tega tolik ugled, ker je vsa leta povdarjala to, kar se sedaj izkazuje kot edino zdrava in napredna državna politika.
Dober in moderen zakon, taka je sodba celo »Jutra« o novem državljanskem zakonu, ki ga je predložil notranji minister dr. Korošec. Vlada pripravlja celo vrsto novih zakonov, ki bodo tvorili podlago pravega reda v državi.
Finančni minister v Londonu. Te clni je finančni minister v Londonu uredil vse potrebno za posojilo. Velik kredit ima sedanja vlada, ko ji niso italijanske intrige in neumna ter veleizdajalska gonja Radiča in Pribičeviča zoper posojilo, mogle škodovati pri tem velikem delu, kot j« najetje tega, posojila, ki bo prine-
sel v državo veliko zaslužka in ustvarjal on gospodarske dobrine, ki služijo za blagostanje naših dežel.
Nove vlade — ni. Ker opozicija že skoro pol leta napoveduje vsaki dan novo vlado, so se ljudje že tako navadili na to, da ne bi mogli tem napovedim pozneje kedaj verjeti, ako bi res prišlo do izpremembe v vladi. Dejstvo pa je, da sta Radič in Pribi-čevič izključena za dolgo, dolgo dobo iz položaja — stopiti v vlado.
V DRUGIH DRŽAVAH.
Kmetski punt v Rumuniji. Na prvo nedeljo v maju so se vršila v Rumuniji velika zborovanja kmetov. Na shodih je bilo po deset tisoče ljudi, v Albi Juliji celo do 250.000. Kmete so na shod pripeljali po večini duhovniki, ki stoje tudi tam na čelu ljudstva v borbi za njihove pravice. Vlada se je bala nasilja, se je bala, da bodo kmetske množice vdrle v mesta — in se polastile oblasti. Kmetje tega niso storili, ker so prišli na shode neoboroženi. Kmetski punt v Rumuniji je bil le trenuten, pa silno glasen protest zoper krivice, ki jih tam kmetsko ljudstvo trpi. V Rumuniji je sedaj popolen mir.
Princ Karol in kmetski punt. Bivši prestolonaslednik Rumunije princ Karol biva na Angleškem. Hotel pa je izrabiti ta velika kmetska zborovanja zase, da bi zopet prišel nazaj na prestol. Toda kmetje so izjavili, da se borijo za svoje in ne za njegove pravice. Angleška vlada pa je princa Karla dala izgnati iz Angleške.
Egipt in Angleška sta se pobotala in je upati, da prenehajo sovraštva, ki so grozila s krvavim obračunom.
Mehika se je utrudila? Ker prihajajo iz celega sveta protesti zoper krvoločno preganjanje kristjanov v Mehiki, se je Calles zdrznil in je po zastopniku vlade ponudil — spravo. Toda ta sprava more biti v tem, da on — izgine! Pričakovati je zato, da bo tiran Calles moral pustiti vlado.
Vojska na daljnem vzhodu. Na Kitajskem se je začela vojska. Najpreje je bila domača državljanska vojna med posameznimi generali. Zdaj pa je posegla vmes Japonska. Pravi, da mora očistiti življenje in premoženje onih Japoncev, ki so na Kitajskem. Japonska pa je prišla s tako veliko vojsko, da se je takoj lahko sumilo, da si hoče osvojiti deželo. Seveda je Amerika postala ljubosumna in je tudi ona poslala svoje vojne ladje v kitajske vode. Kitajski generali pa se nameravajo pobotati in napraviti skupno fronto proti Japoncem. Verjetno pa je, da jim ne bo vse skupaj nič pomagalo in da bo ostala Japonska zmagovalka. Njene čete prodirajo v deželo in imajo lahko delo. Ljudje se udajajo, pravega sovražnika ni, vojska se je polastila vseh prometnih sredstev. Nikakor pa še ni mogoče napovedati, kak bo konec te vojske na daljnem vzhodu. Ako se organizira in dvigne v boju več milijonski narod, tedaj bo grozovita morija. Društvo narodov dosedaj še ni posredovalo.
MBElJO Preganjan a.
Značilen pojav, ki ga lahko vidiš skoro pri vsakem koraku, je nasprotovanje in sovraštvo proti katoliški Cerkvi. Koliko se govori, koliko se porabi vsak dan tiskarskega črnila, kaj vse se stori, da bi Cerkev oblatili, osovražili, zmanjšali njen vpliv in onemogočili njeno delo. Tako je danes, ravno tako je bilo tudi pred sto in tisočletji, tako je bilo takoj od začetka, ko se je pojavila katoliška Cerkev na svetu. Je, kakor da bi vsa stoletja z besnostjo govorila besede, ki jih je imel za svoje geslo strašni sovražnik cerkve, Volter: »Dol z ne-sramnico!« Mnoge to nasprotovanje in sovraštvo bega, da se Cerkve sramujejo, da se ji odmikajo in odtujujejo. A človek, ki misli, se ne da nič begati.
Ali ni bilo to sovraštvo in preganjanje katoliške Cerkve napovedano? Ali ni povedal Kristus, da bodo butale ob njegovo Cerkev peklenske sile? Ko se je poslavljal od apostolov, jim je napovedal na svetu sovraštvo in preganjanje. »Iz shodnic vas bodo metali, pride celo ura, da bode vsak, ki vas umori, mislil, da stori Bogu uslugo,« to je bil pogled, ki ga je pokazal Kristus v prihodnjost apostolom in Cerkvi. Besno sovraštvo, najgroznejše preganjanje napoveduje Cerkvi tudi skrivno razodetje sv. Janeza. Ali bodemo sedaj zbegani, ali bodemo dvomili nad Cerkvijo, ali se bodemo odmikali od nje, če se izpolnjuje, kar je bilo napovedano? Veliko resnih ljudi je ravno to preganjanje Cerkve pripravilo do tega, da so postali katoličani in so se oklenili Cerkve z vsem srcem. Sklepali so: »Kristus je napovedal svoji Cerkvi preganjanje. Nobena druga ustanova na svetu pa ni bila osovražena in preganjana tako kakor katoliška Cerkev. Zato je gotovo ona prava Kristusova Cerkev.«
Ne bodemo se dali begati od sovraštva proti Cerkvi, če pogledamo, zakaj to nasprotovanje. Ko je Kristus napovedal nasprotovanje in sovraštvo, je označil tudi vzrok tega nasprotovanja, ko je rekel: »Ako va» svet sovraži, vedite, da je sovražil mene prej ko vas. Če so mene preganjali, bodo preganjali tudi vas.« Da, ker v Cerkvi živi naprej Kristu», Kristusov duh, zato vso nasprotovanje in besnenje proti Cerkvi. A zakaj? Kitajci imenujejo pregovor: »Ko bi Bog prišel na zemljo, bi mu ljudje pobili šipe.« Kristus, Sin božji je prišel in res se je to zgodilo. Kako nasprotovanje je doživel, kako so ga imeli za škodljivca izraelskega ljudstva in zahtevali njegovo skrb. To pa radi tega, ker so pričakovali od njega, da bo povzdignil izraelsko ljudstvo za prvo na zemlji, da si bo lahko grabilo bogastvo, da bo lahko samo uživalo, a Kristus ni hotel vedeti o vsem tem nič, temveč je po-
vdarjal, da prava vredmest ia sreča človekova ni čast, in bogastvo, n uživanje, temveč duša, ki izpolnjuje voljo božjo. Da, ker je Kristus svetu pokazal pravo srečo čisto drugod, kakor tam, kjer jo želijo ljudje v svoji kratkovidnosti, ga je svet začel dolžiti, da Kristus ljudem ne privošči sreče, da hoče svetu srečo vzeti, ga je svet začel sovražiti in mu nasprotovati. Kristusov duh, ki živi v Cerkvi, hoče peljati človeka vedno višje, gor v božje višave. To tudi rodi v človeku odpor in nasprotovanje. Danes je zelo razvita turistika, ko hodijo ljudje na visoke gore. Drugim pa, ki še niso okusili lepote in prijetnosti visokih planin, se zdi turi stika velika nespamet. Tako je tudi veliko ljudi, ki nimajo smisla za lepoto in srečo, ki jo rodi krščansko življenje, koliko bolj jim prija dol v nižavah, kjer se človeku ni treba nič truditi, kjer lahko živi kar tja ven dan, zato pa imajo Cerkev, ki človeka kliče kvišku za nespametno, zato ji nasprotujejo. Zato je rekel znani učenjak Branka v Berlinu: »Vsa skrivnost, zakaj ljudje krščansko vero sovražijo, je v človeški lenobi. Ljudje hočejo iz višine, h kateri vodi človeka krščanska vera, iti zopet nazaj na lagodne pašnike, na katerih se valja lena žival.«
Kristusova Cerkev, ki vedno govori zoper greh, je za človeka, ki se je vdal grehu in strastem, vedno kakor pekoča vest, ki ga mori v njegovem življenju. Svet bi rad v grehu in strasteh živel mirno, nemoteno, zato hoče odstraniti Cerkev, ki ga vedno moti v tem življenju. Znana vam je zgodba o lenih deklah in petelinu. Gospodinja je imela več dekel. Vsako jutro jih je prišla budit, takoj, ko je petelin zapel. Dekle so bile silno nevoljne. ker bi bile rade spale še naprej. In kaj so storile, Šle so, pa so zavile petelinu vrat, da jih ni več budil iz spanja. Ravno tako bi se pa tudi človek rad znebil Cerkve, da ga ne bi motila in budila iz njegovega grešnega spanja. Zato pa je Kristus povedal: »Vsak, kdor delà hudo, sovraži luč.«
»To sem vam povedal, da se ne po-hujšate,« je rekel Kristus, ko je napovedal svoji Cerkvi nasprotovanje, sovraštvo in preganjanje. Mislimo na to Kristusovo napoved, ko vidimo, kako je Cerkev osovražena, oblatena, preganjana. Trpi zato, ker jo vodi in govori iz nje duh Kristusov. Ker ima tega duha, zato pa tudi v vsem tem sovraštvu in nasprotovanju zmaguje. Z njo zmagujejo tudi vsi oni, ki se je zvesto oklepajo!
Težko prizadeti bolgarski katoličani. Potres, ki je napravil na Bolgarskem velikansko škodo, je pose, bno hudo prizadel tudi tamošnje katoličani. Katoliške cerkve v Plov-divu so zelo poškodovane. V okolici so tri cerkve popolnoma porušene. Uničeno je tudi katoliško semenišče, ravno tako zavod sv. Avguština, v katerem so se vzgajali katoliški dijaki, ki so naenkrat tnrz strehe. Ixta
usoda je zadela tudi dekliški zavod, ki je skoraj neporabljiv. Usmiljene sestre so gradile veliko bolnico in so imele upanje, da se jim posreči v kratkem izgotoviti vsaj eden del te bolnice, sedaj je cela bolnica zrušena od potresa. Krščanska bratovska ljubezen zahteva, da priskočimo po svojih močeh tem ubogim žrtvam na pomoč po zgledu papeža Pija XI., ki je daroval za nesrečne Bolgare veliko vsoto.
Važne zadeve nemških katoličanov. Prvo nedeljo v majniku so priredili katoličani v Nemčiji za šolsko nedeljo in nedeljo krščanskega tiska. Nemški katoličani se že več let borijo za versko šolo. Sedaj, ko imajo na Nemškem nove volitve, so škofje vernike zopet opozorili, da naj te važne zadeve ne izgubijo izpred oči. Ravno tako so vernike opozorili na veliko važnost krščanskega tiska. Krščanska šola in krščanski tisk, to sta dve stvari, za kateri morajo skrbeti vsi, ki hočejo sebi in svoiim potomcem ohraniti blagoslov in srečo krščanske vere.
Strpnost komunistov in socijali-stov. V berlinskem mestnem svetu, v katerem so dobili večino komunisti in socijalisti, so sklenili, da se po bolnicah, ki so v mestni upravi, ne sme več opravljati služba božja in ne deliti sv. zakramenti. To je toliko opevana svoboda in pa beseda: »vera je zasebna stvar« v resnici.
Nova papeževa obsodba fašizma. V tekočem letu nameravajo v Rimu uprizoriti veliki nastop fašistovske organizacije ženske mladine. Mladenke bodo nastopile s puškami in menda tudi pokazale, kako znajo — streljati. Papež je protestiral proti tej prireditvi, češ, da nasprotuje ženski duševnosti in je izjavil, da se naj ženska roka, če se kedaj Avigne, dvigne le za dela ljubezni.
Odlikovanje ob priliki 780 letnice
lavantinske škofije. Povodom 700 letnice lavantinske škofije je odli-val kralj škofa dr. Andreja Karlina z redom sv. Save I. razreda, stolnega prošta g. Martina Mateka z redom sv. Save III. razreda in g. župnika in častnega kanonika na Kapeli Martina Meška z redom sv. Save IV. razreda.
Poletno porotno zasedanje pri mariborskem okrožnem sodišču se bo
vršilo okoli 10. junija. Izžrebani so sledeči porotniki: I. Ivanuša, Aleks. Perkič, Janez Gregorec, Arnoš Ignac, Korošec Jakob, Šamperl Franc, Pe-trič Ivan, Špindler Franc, Štuber Jakob, Pajtler Jože, Šmigoc Juri, Sovič Avgust, Hauptman Jože, Lešnik Anton, Goričan Ivan, Trstenjak Franc, Koren Henrik, Sernc Franc, Pišek Franc, Arnuš Franc, Budja Jože, Križnik Jože, Sobnik Jože, Vraz Avg., Štiper Jakob, Kordeš Peter, Jan-žekovič Franc, Sredenšek Anton, Zupančič Franc, Jurša Alojz, Trste-
njak Anton, Bari Alojz, Požegar Anton, Vindiš Ignac in Smodič Josip. Nadomestni porotniki so naslednji Mariborčani: Uršič Franc, Kosič Hinko, Pregrad Ivan, Tratnik Kari, Mejovšek Branko, Berdajs Viljem, Brezočnik Roman, Berdajs Ivan in Jančič Kari.
Velike poplave v Slovenski krajini. Posledice obilnega dežja so za nekatere dele Slovenske krajine zelo hude. V okolici Fokovec se je utrgal oblak in v nekaj trenutkih je nad vso okolico stala 1 meter visoko voda. Potok Lendava za odvod vode ni zadoščal. Nasipi močnega pritiska niso vzdržali in jih je voda na večih krajih pretrgala ter se razlila po polju in travnikih. Voda je udarila zlasti proti obmejnim madjarskim vasem in se je razlila notri do Dolnje Lendave. Najbolj so prizadeti hriboviti kraji v gornjem delu Slovenske krajine, kjer je voda trgala plodno zemljo in jo odnašala seboj. V poplavljene kraje je bila poslana iz Murske Sobote komisija, ki je na licu mesta precenila povzročeno škodo.
Požar. V gospodarskem poslopju A. Maharija, šolskega vodje v Šalov-cih (Slovenska krajina) je izbruhnil požar, ki je povzročil zelo veliko škode. S poslopjem vred je zgorela vsa oprema in v hlevu dve kravi. Vsi znaki kažejo, da je bil požar podtaknjen.
Poroka. V Podvincih pri Ptuju se je poročila vzgledna družbenica Marijine družbe Jerica Zagoršekova z mladeničem Francom Toplak. Bilo srečno!
Umrl je v Kozjem dne 6. maja g. dr. Karol Gelingsheim, svoječani dolgoletni predstojnik okrajnega sodišča v Kozjem in višji deželni sodni svetnik. Ko je stopil v pokoj, je bil mnogo let kazenski zagovornik v Kozjem.
Tatvina na pošti Slatina-Radenci. Dne 2. maja je bilo ukradeno denarno pismo iz Ivanjc za Ptuj v vrednosti 18.000 Din. Tatvino je izvršila uradnica tamošnje pošte Boleslava Horvat. Kljub takojšnji preiskavi, ki je trajala polnih tri dni od strani direkcijskega organa, se nič ni za-moglo uradnici dokazati, da bi ona pismo ukradla. Golemu slučaju se je zahvaliti za izsleditev. Dne 8. maja je prišel brzojavni nadziratelj g. I. Pignar v Gornji Radgoni v gostilno Berlan ter tam izročil neko pismo od Horvatove. Gos. Berlan mu je izročil nato neko pismo, ki je prišlo nazaj iz Maribora, ker je naslovnik odpotoval. Ko je g. Pignar dobil pismo v roke, je takoj sumil, posebno ko je kuverto otipal, da so bankovci' v njem. Poklical je nato takoj tele-fonično pošto Slatina-Radenci, upravnika pošte ter mu sporočil, da prinese z vlakom neko pismo za Hor-vatovo, v katerem so, kakor sumi, bankovci. V prisotnosti g. komandirja orožniške postaje se je pozvalo Horvatovo, da odpre pismo in pokaže vsebino. V pismu se je nahajalo 9 tisoč dinarskih bankovcev in 15 stodinarskih. Ko se je potem ugoto-
vilo, potom popisa serij, katerega je imela pošta, da so bankovci, ki so se nahajali v pismu, je bila Horva-tova takoj odstavljena in aretirana. Ostanek je našel komandir postaje g. Rettel v straniščni jami, v privatnem stanovanju Horvatove, ki je bil zavit v pergamentu in platnu. Po opisanem je razvidno, da se je zgolj slučaju zahvaliti izsleditev. Osumljenih je bilo več poštnih uglednih rodbin tatvine, a dokaz, da se pravica izkaže vsikdar, se je tudi to pot obnesla. Kakor se sumi, je pri zapiranju sklepa potom dnevničarja izrabila en sam trenutek, ko se je ta obrnil, da bi vzel papir, v katerega bi zavil tvarino, je Horvatova izmaknila pismo in ga skrila pod svojo haljo.
DEJSTVO, KI GA MORAMO JAVNO PRIBITI.
Lansko leto začetkom oktobra je lovila mariborska lovska družba po njivah krog Device Marije na Brezju. Med lovci je bil tudi mariborski primarij-kirurg g. dr. Mirko Černič. Po nesreči je obstrelil v koruzi stoječo Jožefo Ferk iz Metave pri Št. Petru, ki je bila zaposlena na njivi. Po pismenem priznanju g. dr. Černiča so zadele Ferkovo tri šibre. Ivoj po nezgodi so naložili ranjeno v avtomobil in jo prepeljali v Černi-čevo zasebno stanovanje, kjer je ostala pet dni. Od Černiča je prišla Ferkova v mariborsko splošno bolnico, kjer so jo preiskali na Rontge-nu. Kot odškodnino je plačal dr. Čer-nic očetu obstreljene 100 Din (reci sto dinarjev). Finančna prokuratura v Ljubljani (ker tedaj so še bile bolnice pod državno upravo) je zagrozila očetu Janezu Ferk«, ki je posestnik 3 oralov zemlje v Metavi, z dopisom od dne 21. marca 1928, da ga bo tožila sodnijsko, ako ne plača bolnišnici 65 Din, ker je bila njegova hči Jožefa preiskana na Rontgen aparatu. Janez Ferk je prejel od dr. Černiča 100 Din kot odškodnino in od te vsote je poravnal bolnici 65 Din stroškov in je ostalo obstreljeni 35 Din. Poslanec Žebot se je obrnil z dopisom od 12. aprila 1928 na dr. černiča s prošnjo, naj vendar plača siroti nekaj več in naj bi vsaj poravnal stroške v bolnici, a mu je gospod, ki je vodja kirurgičnega oddelka v mariborski bolnici, odgovoril, da je plačal dovolj odškodnine s tem, da je dal očetu Janezu 100 Din. Vprašali smo šent-petrsko županstvo o Ferkovih in to je izdalo najboljše spričevalo o celi rodbini. Na vprašanje, koliko so pričakovali odškodnine, je odgovorila mati, da 1000 (tisoč) kron, a prejeli so resnično le 35 Din. V navedenem smo poročali za tokrat le suha dejstva.
Glasbena Matica v Mariboru se je
minuli teden vrnila iz svoje koncertne turneje po Švici in Avstriji. To
društvo že dalje časa Štejemo med prve zbore v državi. Kot tak zbor je je ponesla Glasbena Matica prva slovensko pesem v tujino, kjer je bila navdušeno sprejeta. Po vseh koncertih so izjavljali kritiki, da še takega petja niso slišali v Švici in da še nobeno društvo ni želo toliko aplavza ko Glasbena Matica. V Švici niso vedeli nič o Slovencih, kaj še-le o Mariboru. Glasbena Matica je bila prva, ki je nesla slavo našega imena v tujino, za kar ji gre vsa čast. Po svoji turneji je ravnoisti program proizvajala tudi v Mariboru. Prihodnjo nedeljo, dne 20. maja pa ga poje v društvenem domu v Ptuju in sicer radi okolice popoldne ob 3. uri (15. uri). Koncert v Celju v četrtek dne 17. maja radi neke druge prireditve odpade in se preloži na poznejši čas.
Nesreče. Pri prenavljanju neke hiše v Vetrinjski ulici v Mariboru, se je v soboto zidarjem podrl postavljeni oder. Pri padcu je dobil Marki Vinko močne notranje poškodbe, Lah Franc si je poškodoval obe roki in Gaube Jože si je zlomil desno nogo. Rešilni oddelek je vse tri ponesrečence prepeljal v bolnišnico. — Iz Svečine so pripeljali v mariborsko bolnišnico 23 letnega šoferja Napot-nik Josipa, ker si je pri padcu iz 3 m visoke lestve zlomil levo nogo.
Splavarji stavkajo. Najnovejša organizacija je splavarska. V tej so organizirani splavarji, ki vozijo po Dravi. Ponajveč jih je iz Brezna, Sv. Ožbalta, Št. Lovrenca, Spodnjega in Zgornjega Dupleka. Kakor smo že poročali, je cilj te nove organizacije: ščititi splavarje pred denarnim izrabljanjem od strani lesnih prekupcev in veletrgovin. Lesne vele^vrdke so namreč znižale takozvanim krmani-šem (krmilar, vodja splava) plače v dobi vožnje po Dravi. Ker so bila pogajanja med tvrdkami in zastopniki splavarske organizacije zaman, so začeli krmaniši v soboto zjutraj s stavko. Splavi, ki so bili že na potu proti jugu, so po proglasu stavke pristali in je splavarstvo prenehalo za dobo stavke. Kako dolgo bo trpela stavka, je danes težko reči. Prekupci in lesne veletvrdke izjavljajo, da ne bodo popustile, ker pride les po splavu dražje kot po železnici in je splavarstvo tudi nevarno glede človeških življenj in blaga. Stavka dravskih krmanišev, in to spodnjih ter zgornjih (nad in pod Mariborom) je prva, ki jo beleži dnevna kronika, ker so bili splavarji pred kratkim brez vsake organizacije.
Poplave pri Sv. Marjeti ob Pesnici.
Vsled dolgotrajnega deževja je Pesniška dolina zopet bila kakor veliko jezero. V teku enega tedna smo imeli dvakrat veliko povodenj, ki je pobla-tila travnike in večjidel ugonobila letošnje seno. Obiskala nas je tudi slana, ki je segala celo do višjih leg
in posmodila po mnogih vinogradih prve mladikej ki so kazal® lep nasad. Že nekaj let trpimo no hudih udarcih, ki padajo na naše gospodarstvo. V žalostnem spominu nam je leto 1926, ko je vsled blatne krme obolelo in poginilo toliko živine; lani pa nam je spomladni mraz ugonobil trgatev. Taki udarci se ponavljajo letos. Naj bi davčna oblast tudi letos upoštevala škodo, povzročeno po pomladanskih nezgodah. Oblastni odbor pa naj čimpreje prične z regulacijo Pesnice.
Zanimiva izkopina. V Moravcih pri Murski Soboti so pri kmetu Fr. Vitezu kopali vodnjak. Krog 28 metrov globoko so naleteli na plast rumene prsti in v tej so našli dobro ohranjene posebne vrste vejice. Kdaj so prišle v zemljo, je težko določiti. Pred kakimi tridesetimi leti so našli na istem kraju v mnogo manjši globini večjo množino rimskega denarja.
Binkoštno romanje na Trsat. Vozila bosta 2 posebna vlaka: iz Ljubljane na binkoštno soboto zjutraj ob 8. uri 20 minut (po prihodu jutranjih vlakov), ki bo pobiral udeležence na vseh postajah do Metlike; iz Maribora isti dan ob 6. uri zjutraj tako, da imajo ugodno zvezo s tem vlakom udeleženci skoro iz vseh stranskih prog. Ta vlak bo pobiral udeležence na vseh postajah do Savskega Ma-rofa. Štajerci se naj poslužijo tega vlaka preko Zagreba, ker je ta proga zanje krajša. Vsi prijavljenci dobe te dni posebno okrožnico s podrobnim voznim redom. Kdor se še ni prijavil, naj se takoj odloči, da ne bo prepozno! Podrobna pojasnila in vozni red se mu takoj pošljejo. Prostora bo dovolj! Ne vstopajte v druge vlake, temveč samo v posebnega.
Romanje na goro Oljko. V proslavo sedemstoletnice lavantinske škofije priredi tretji red sv. Frančiška na-zarske skupščine, to je: iz gornje-grajskega, škalskega in braslovške-ga dekanata romanje na goro Oljko 4. junija 1928 — v pondeljek po prvi nedelji po binkoštih. Spored pobož-nosti. V nedeljo 3. junija ob 6. uri zvečer pridiga in litanije, v pondeljek ob 6. uri pridiga in sv. maša; ob pol 10. uri pridiga s slovesno sveto mašo. Vsi udeleženci zadobe popolen odpustek. Spovedovanje že v nedeljo popoldai^. Tretjeredniki in drugi iskreno val jeni!
Čudna oddaja otroka. Pred dnevi se je pojavila v Lokarjah pri Sv. Juriju ob južni železnici neznana ženska z otrokom v naročju. Po njenem odhodu zjutraj je našel posestnik Ivan Žvižej v Lokarjah št. 3 pred ve-žnimi vrati okoli tri mesece starega otroka ženskega spola. Otrpk je bil zavit v rožno barvane plenice. Priloženo je bilo pismo, v katerem prosi ženska, ki je otroka izpostavila, naj sprejme Žvižej tega otroka v oskrbo, češ, da je otrok brez očeta in brez matere. V pismu je navedeno, da je otrok rojen dne 26. februarja 1928 in da je krščeno na ime Frančiška. Za žensko, ki je otroka izpostavila, ni nobenega sledu.
II • | za železnice in avtobus proge Slovenije, veljaven od lfH7ni roti 15.maia 1928 se dobi v TISKARNI SV. CIRILA v | VUImIII I Cm Mariboru.	Cena komadu Din 2___ |
Težka avtomobilska nesreča. V noči od sobote na nedeljo nekako med 10. in 11. uro se je zgodila pred Št. Vidom pri Grobelnem težka avto-mobiljska nesreča. Na težkem tovornem avtomobilu zo bili naloženi zaboji z jajci od znane zadruge v Št. Juriju. Popolnoma na ravni cesti je zdrknil avtomobil s ceste na njivo in se prekucnil čisto narobe.
V	nedeljo zjutraj ob 8. uri so videli ljudje, kako so molele izpod avtomobila in izpod na vse strani natrošenih jajčnih zabojev moške noge. Teža avtomobila in zabojev je nesrečni žrtvi poplnoma zdrobila prsni koš. Dvig avta in rešitev mrtve žrtve nista bila lahka in je zahtevalo to delo precej časa in truda. Nesreča se je zgodila gotovo radi tega, ker je zgubil šofer vodstvo avtomobilskega krmila in ta je zdrčal s ceste in se prevrnil na njivo.
Slana v šmarskem okraju. V četrtek, dne 10. in v petek, 11. maja je močno snežilo po celem šmarskem okraju. V petek zutraj je bilo na postaji Grobelno za eno dobro ped snega. Radi nenavadne zasneženosti je pritisnil mraz in slana je uničila vinograde ne le, kakor je to običajno, v nižjih legah, ampak tudi v višjih, kakor na primer na znanem hribu sv. Roka. Slana je veliko škodovala sadnemu drevju in je škoda po sado-nosnikih in na sadnem drevju po celem šmarskem okraju ogromna.
Poprava in prenovitev znane cerkve. Dekanijsko cerkev v Šmarju pri Jelšah so začeli popravljati in popolnoma prenavljati. Dvignili bodo tudi znatno dosedanji cerkveni tlak. Popravila so bila potrebna in bodo dala priljubljeni cerkvi drugo lepše lice na znotraj ter zunaj.
Udar strele in povodenj. Od Svetega Miklavža na Polju nam poročajo: V četrtek, dne 3. maja proti večeru je nastala nevihta z grmenjem. Strela je udarila v hišo posestnika Martina Polak v Sedlarjevem. Strela je priletela skozi krov v sobo. K sreči ni bil nihče v sobi. Pobila je opeko na strehi, dve okni in po sobi povzročila nekoliko poškodb. Uboga naša polja in travniki. Tekom enega tedna so bila naša polja drugič pod vodo. Pomilovanja vredni posestniki, njih trud bo zastonj.
Otrok utonil. V pondeljek, dne 7. maja so se igrali otroci, 2 Mihalovcev pri Dobovi ob precej narastlem potoku Negot. Bredli so vodo na poplavljenem travniku tik potoka. Med njimi je bil tudi 5 letni Andrej ček", sin posestnika Gerjeviča iz Mihalovcev. Deček je bil malo preveč koraj-žen, bredel je predaleč po poplavljenem bregu potoka in zašel v deročo vodo. Otroci so začeli kričati: »An-drejček pa plava!« Toda, ko so opazili, da ga voda nese dalje in da se potaplja, so pričeli klicati na pomoč.
V	bližini se nahajajoči 24 letni Jože Požar je takoj skušal dečka rešiti, toda ni se mu posrečilo. Potegnil je iz vode — mrliča.
Zračni promet v Jugoslaviji. V toku meseca aprila je na zračni liniji
Zagreb—Beograd potovalo 195 oseb, med njimi 19 žensk. Blaga se je prepeljalo 4170 kg.
Vremenske napovedi in prorokbe.
Glede na sedanje hladno in mokro vreme se naši ljudje spogledujejo in vprašujejo, kaj bo, če pojde tako naprej do konca pomladi in tudi v poletnih mesecih. Francoski vremeno-slovec opat Gabriel je napisal razpravo, v kateri pravi, naj se obupan-ci zavoljo deževnega in hladnega vremena potolažijo, ker se v prihodnjih mesecih obetajo lepši in bolj suhi ter topli časi.
Gabrielovo prorokovanje temelji poglavitno na dejstvu, da je bilo lansko leto slično letu 1555., iz česar izhaja, da bo letošnje leto enako letu 1556. To leto pa je bilo izredno suho in vroče. V ostalem, veli opat, bomo imeli letos poleti mnogo viharjev. Za potovanje pa bodo poletni meseci zelo ugodni. Vročinski valovi bodo v juniju, juliju in avgustu, jesen pa bo zgodnja, vlažna in mokra.
»Ljudska samopomoč« v Mariboru šteje že nad 5000 članov in je izplačala do danes v 8 smrtnih slučajih 61.000 Din podpore. Prihodnje dni pošlje vsem svojim članom drugo društveno obvestilo s priloženimi položnicami. V lastnem, kakor v društvenem interesu naj se odzove vsakdo po možnosti takoj svoji dolžnosti, da bode zamoglo društvo kakor doslej obljubljene podpore takoj in v polni meri izplačati.
Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela meseca aprila sledeče podpore: Vetrinjski dvor Din 100; Ivan Plausteiner Din 100; prof. F. Gasparin Din 100; Matej Štrakl, župnik Din 50; Hranilnica in posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Din 50; Alojz Kronovše^, posestnik v Braslovčah Din 50; Franc Šparl, župan v Jarenini Din 70; Gvi-don Zoranč, orožnik v Slov. Bistrici Din 300; Dr. F. Tomšič, odvetnik, poravnina Din 200; Posojilnica v Mariboru v počaščenje spomina rajnega predsednika Dr. R. Pipu-ša Din 2000; Anton Pernat, župnik v Dobovi Din 10; Jožef Pečnak, župnik v Sromljah Din 7.50; Ignac Škamlec, župnik pri Sv. Andražu Din 10; Anton Podvinski, dekan v Zavrču Din 20; Franc Jazbinšek, župnik v Podlehniku Din 25; Josip Janžekovič, dekan pri Sv. Lenartu Din 100; Alojz Čižek, župnik v Slovenjgradcu Din 20; Jožef Pretnar, kaplan pri Sv. Martinu Din 10; Anton Trinkaus, župnik v Pamečah 7.50. Vsem da-ravalcem najlepša zahvala. IBtaBBBBBaBBBBBBBBBBBflBB Proti zlati žili pri bolezni ledvic, mokri cevi, mehurju in debelem črecesu naravna Franz Jožefova grenčica za kratek čas odpravi neredno stolico. Bolniška izpričevala dokazujejo, da Franz Jožefova grenčica deluje brez bolečin in jo uporablja staro in mlado. Dobi se v vseh drogerijah. IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBaaa
Poročila SLS.
Krajevna organizacija SLS v Ljutomeru je imela v nedeljo dne 13. maja sestanek zaupnikov, na katerem se je razpravljalo o organizacijskih zadevah, predvsem o pobiranju in važnosti članarine. Razdelile so se tudi nabiralne pole. Vse pristaše krajevne organizacije SLS se prosi, da darujejo še razen članarine poseben prispevek po svojih najboljših močeh.
svoje nogo ter nosite sedaj poleti SANDALE, katere kupite v najboljši kakovosti pri
R. STERMECKI, CELJE
po sledečihnizkih cenah	585
št. 19—24 Din 32—, št 30—35 Din 68.—, št 25—29 Din 37—, št. 36-42 Din 96—, št. 43-46 Din 109.—.
Bar NAROČITE ILUSTROVANl CENIK!
Shod krajevne organizacije SLS, združen z občnim zborom v Ljubnem v Savinjski dolini se je vršil v nedeljo dne 6. maja. Kot govornika sta nastopila z zanimivimi predavanji oblastni poslanec in tajnik SLS v Mariboru g. Ovčar ter oblastni poslanec g. Blekač. Zbranih je bilo zadovoljivo število naših mož. in fantov. — Bog živi!
MLADINSKI DAN V SREDIŠČU OB DRAVI.
Na binkoštni pondeljek, t. j. dne 28. maja t. 1. se vrši za vse naše organizacije veli-konedeljske in sosednjih dekanij v Središču mladinski dan, namenjen povzdigi in napredku katoliške misli med našo mladino. Slavje se vrši s sodelovanjem Prosvetne zveze v Mariboru. Spored: dopoldne: Ob 8. uri zbiranje udeležencev v Društvenem domu, nato slavnostni pohod v župno cerkev, kjer se ob 9. uri bere sv. maša za vse umrlo članstvo naših prosvetnih in kulturnih organizacij. Po maši veliko mladinsko zborovanje. Govorijo odposlanci Prosvetne zveze gg. dr. Sušnik, dr. Jeraj in obl. odbornik Marko Kranjc ter drugi. — Popoldne: Ob pol 2. uri večernice. Ob 3. uri v dvorani j Društvenega doma slavnostna predstava v | čast došlim udeležencem. Uprizori se ena ; najlepših narodnih iger — 5 dejanska tra-! gedija: »Za pravdo in srce.« S to uprizoritvijo obhaja središki »Ljudski oder« 5 letnico svojega umetniškega delovanja na polju dramatike. — Po končani predstavi na dvorišču prosta zabava, združena s petjem, srečolovom, godbenimi točkami (godba Katoliške omladine iz Maribora) itd. Za okrepčila preskrbljeno. Mladina! Tebi — tvojim idejam, tvojemu napredku in razmahu je namenjen ta dan. Katoliške organizacije! Novemu navdušenju, novim načrtom in velikemu, uspešnemu delu za dosego naših lepih in vzvišenih ciljev je posvečena ta slavnost. — Prosvetna društva, Orli in Orlice, Krekova mladina, Marijine družbe velikonedeljske in sosednjeh dekanij, zavedajte se velikega pomena te prireditve in pohitite polnoštevilno ta dan v Središče! Mladina! — Tvoj dan se bliža! Na svidenje!
Pripravljalni odbor.
Sv. Ana v Slov. gor. Katoliško prosvetno društvo pri Sv. Ani v Slov. gor. priredi dne 20. maja v Društvenem domu ob 3. uri popoldne igro »Miklova Zala«.
Središče ob Dravi. Na praznik Kristusovega Vnebohoda, to je 17. maja po večerni-cih, se vrši v društvenem domu v Središču »Materinski dan«. — I)a se isti ni mogel vršiti na praznik Marijinega Oznanenja 25. marca, kot prejšnja leta, je bil nesrečen slučaj, ki se je takrat izvršil in tako spremenil spored tukajšnjega prosvetnega dela. Kot vsako leto, bo tudi letos »Materin dan« krona vseh prireditev. Spored je zelo pester. — Matere pohitite ta dan vse na svoje toli —
jjuuLiLiunnannnnnnnnnDnnnconnnDt Zobozdravnik,
cM L JO r. Vinko J3rendič
ordiaira od 1. maja 1928 v Ptuju, Panonska ulica 9 ob delaoaikih od 9—12 in od 14—17 o nedeljo od 9—12 ure. 589
Hnc
zasluženo slavje, — mladina pridi, da združena v močno manifestacijo izjaviš hvaležno zahvalo ljubečim, skrbnim materam, za vso neprecenljivo izkazano dobroto in ljubezen! — Hvaležno se sprejmejo prostovoljni prispevki, v kritje režijskih stroškov.
Gornja Ponikva. Naša dekliška družba priredi skupno z orlovskim odsekom v nedeljo dne 20. maja igro »Izgubljeni raj«. Po igri se vrši bogat srečolov z nad 200 krasnimi dobitki. Cena srečkam 2 Din. Dobijo se lahko že zjutraj dne 20. maja po sv. maši. Čisti dobiček je namenjen za družbeno dekliško zastavo. Prireditev se vrši v župni-kovi uti ob vsakem vremenu točno ob 3. uri popoldne. Na svidenje! Vsem darovalcem in darovalkam dobitkov, domačim in tujim trgovcem in drugim iskren Bog plačaj!
„Naš dom".
Naši dobrotniki: g. Šipek Jakob, čevljar, Črna pri Prevaljah Din 5.—, gdč. Hastnik Josipina, Ljubečna pri Celju Din 10.—, g. Gologranc Konrad, stavbenik, Gaberje-Celje, Din 100.—, g. dr. Andrej Veble, obl. odb. Din 30.—, neimenovani v Smolincih Din 10.—, Dekleta in fantje iz Banovc pri Sv. Križu na Murskem polju Din 15.—, vsega skupaj Din 2.195.—. Bog plačaj!
Listnica uredništva.
Listnica uredništva. P i š e c e. Celi dopis tožljiv. Sv. Lovrenc-Štore. Ne poznamo n« ženina ne neveste, pa tudi vas ne, zato ne objavimo. Sv. Andraž pri Velenju. O progi, po kateri bi se naj gradila nova cesta, ne kaže razpravljati v časopisju. Na ta način se ne pride do za-željenega uspeha, marveč samo potom krajevnega sporazuma. — Badi Vnebohoda smo morali izdati »Gospodarja« že v sredo zjutraj. Dopisi in poročila, katera je prejelo uredništvo v torek in sredo, pridejo na vrsto prihodnjič.
Cene
in sejmska poročila.
CENE TUJEMU DENARJU.
Zadnje tlni s« je dobilo na zagrebški borzi v valutah: 1 ameriški dolar za 56.50.
Dne 14. maja t. 1. pa v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 798—804. 100 italijanskih lir za 298.35—300.35. 100 madžarskih pengov za 992.50.
1 ameriški dolar za 56.71—56.91. 100 francoskih frankov za 223.63. 100 nemških marka za 1359.50. 100 čehoslovaikih kron za 168.04—16«.U.
SEJMI.
22.	maja: Loka.
23.	maja: Sv.- Peter pod Sv. gorami.
24.	maja: Verače in Artiče.
25.	maja: Rogatec, Svetina, Luče in Slivnica pri Mariboru.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 11. maja 1928 se je pripeljalo 346 svinj, 7 ovac; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 125— 150; 7—9 tednov stari Din 175—225; 3—4 mesece stari Din 350—440; 5—7 mesecev stari Din 460—500; 8—18 mesecev stari Din 550— 650; 1 leto stari Din 1000—1200; za kg žive teže Din 10 do 12.50; za kg mrtve teže Din 15 do 16; ovce komad Din 75—125. Prodalo se je 255 svinj in 5 ovc.
MARIBORSKI TRG DNE 12. MAJA 1928.
Na trgu, kteri je bil dobro založen in obiskan, je bilo 30 s svinjskem mesom in 10 s krompirjem naloženih vozov. Slani-narji so prodajali meso in slanino po Din 15 — 22.50 za kg. Domači mesarji so ostali pri dosedanjih cenah. Perutnine in drugih domačih živali je bilo okoli 800 komadov. Cene so bile piščancem Din 15 — 25, kokošim 35 — 50, racam in gosem 50 — 80, puranom 80 — 100, grlicam 35 — 40, kozličem (30 kom.) 75 — 125, jagnjetom 125 — 150, domačim zajcem 15 — 50, vevericam 25 — 30 za komad. Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice, sadike. Krompir se je prodajal po 6 — 7 Din mernik 7lA kg), druge cene so bile sledeče: solati 1 — 2, karfi-olu 5 —15, kumaram (vzgojenim) 12 Din kom. Grahu v stročju 12, letošnjemu krompirju 10 — 12, špargeljem 18 — 20, kislemu zelju 4, kisli repi 2, hrenu 8 — 10, maku 18 Din za kg, maslu surovemu 36 — 44, kuhanemu 45 — 48, čajnemu 50 — 60 za kg. Mleku 2.50 — 3, smetani 12 — 14, oljčnemu in bučnemu olju Din 18 —20 za liter; jajcam 1.25 — 1.50 komad. Sadju: jabolkam 5 — 10, črešnjam 40, posušenim slivam 10 Din kg, pomarančam 1 — 3, limonam 0.75 — 1 za komad. Cvetlicam Din 3 — 25, z lonci vred 15 — 75 komad. Sadikam raznega sadja Din 12.50 — 25, cepljenim vinskim trtam 1.50 — 2 Din komad. Lončeni in leseni robi Din 1 — 100 komad, lesenim grabljam 6 — 8, vilam 7 — 8, cepcem 10, držalom za kose 10 — 12 Din za komad.
SENO IN SLAMA NA MARIBORSKEM TRGU.
V sredo, dne 9. maja je bilo 9 vozov sena in 6 slame, v soboto 12. maja pa 24 vozov sena in 7 slame na trgu. Cene so bile senu 87.50 — 150, slami pa Din 45 — 55. Slama se je prodajala tudi po Din 1.75 — 2 za snop.
Gospodarska obvestila.
KMETIJSKO KINO-PREDAVANJE V SLOVENSKI BISTRICI.
Kino-predstave s filmi ne služijo dandanes samo za zabavo, ampak tudi za pouk. Tako imamo razne kulturne filme, ki imajo namen izobraževati onginstvo z nazornimi slikami v najrazličnejših vedah. Tudi kmetijstvo se je v veliki meri že začelo baviti z napravo in predavanji takih filmov, ki naj služijo za nazoren pouk pri pospeševanju kmetijstva. Posebno prednjači v tem oziru Nemčija, ki ima že na stotine čisto kmetijskih filmov, ki se predvajajo po deželi, po kmetijskih, pa tudi že po osnovnih šolah, pri zadrugah ter kmetijskih društvih in služijo v pouk kmetovalcem. To učno sredstvo je tako uspešno in privlačno, da se izredno hitro širi med kmetijskim ljudstvom.
fudi Kmetijska družba je prva v Sloveniji uvedla kino-predstave, s katerimi hoče zanesti med kmetovalce po deželi zanimanje za kmetijstvo. Na željo kmetijske podružnice v Slovenski Bistrici, j« v soboto
0. in v nedeljo 7. t. na. priredila dvoje takih kino-predstav, ki ste bili obe zelo dobro obiskani. V soboto popoldne je bila prireditev namenjena predvsem meščanstvu in odrasli šolski deci meščanske šole, v nedeljo zjutraj pa kmetovalcem iz okolice. Vsakokrat je bilo nad 150 udeležnikov, ki so pazljivo poslušali predavanje, sledili poučnim slikam ter njih razlagi. Da je bila udeležba tako zadovoljiva, se je v prvi vrsti zahvaliti agilnemu načeniku tamkajšnje kmetijske podružnice, g. Vinko Gornjaku, ki je v to svrho razvil med tamošnjim prebivalstvom tako živahno agitacijo.
Filmi, ki so se ob tej priliki predvajali, so predočevali naslednje predmete: Prvi nam je pokazal pokrajine Čile v Južni Ameriki, kjer se pridobiva najboljše in najučinkovitejše dušičnato gnojilo čilski soli-ter, ki se ga razpošilja na milijone stotov vsako leto po celem svetu. Videli smo pridobivanje tega gnojila, razpošiljanje, gnojenje z njim in končno tudi njega učinek pri raznih rastlinah. V drugem filmu se je pripravljala zemljo za krompir, gnojilo se je s hlevskim gnojem, zelenim gnojenjem in z raznimi umetnimi gnojili. Krompirju je posebno potreben kalij. Nadalje se je videlo tu oskrbovanje krompirja, spravljanje, odbiranje itd. Na koncu je bil pojasnjen račun o uspehih gnojenja s kalijevimi gnojili, po katerem se nam v sliki kaže, kako nam 20 mark, ki jih vtaknemo' v zemljo z umetnimi gnojili, rodi 260 mark, ki jih dobimo kot čisti dobiček.
Četrti nam slika velikanske tvornice za izdeloyanje dušičnatih gnojil, kakor so žveplenokisli amoniak iz primoga in umetni soliter iz zraka. Peti in najlepši film je predvajal rast rastline. Tu so gledalci videli, kako pred njihovimi očmi požene iz zrnja korenina, klica ali kako nadalje rastline rastejo, se razvijajo, cvetejo in tvorijo sad. Natančno je bilo opaziti, koliko hitreje napredujejo tiste rastline, ki smo jih gnojili z dušičastimi gnojili. Lepo bilo videti tudi bogate pridelke razne zelenjave (kumare, paradižnike, buče), ki je bila gnojena t umetnimi gnojili. Diven je bil tudi razvoj raznih enako gnojenih cvetlic: krizantem, j lilij, maka, vrtnic.
Predavanje je trajalo nad dve uri. Obenem , s predvajanjem filmov je predaval inž. g. Lah, ravnatelj Kmetijske družbe ter pojasnjeval slike in podajal primerne nauke, tako, da navzoči niso samo gledali živih slik, ampak se tudi poučili o njih pomenu. Želeti bi bilo. da se take kino-prireditve čimbolj razširijo po deželi in prepričani smo, da bodo imeli večji uspeh nego samo predavanja.
Tretii film nam je v obliki natančno izvedenih gnojilnih poizkusov pojasnil potrebo krmske pese po kaliju.
Sv. Benedikt v Slov. gor. V nedeljo dne
20. maja bo po rani službi božji in po večernicah oblastni poslanec višji živino-zdravnik g. Pirnat v šoli predaval o živinoreji. Živinorejci in živinorejke, pridite polnoštevilno na oba shoda!
Lfntomer. Okrajni z as top je 7. in ma'ja izvršil licencovanje plemenskih bikov v ljutomerskem okraju. Pri tej priložnosti so bile za najboljše bike priznane bikorej-cem številne oblastne in okrajne nagrade. Prigon plemenskih bikov je bil zadovoljiv. Leto za letom se opaža večje zanimanje in boljše oskrbovanje ne samo plemenskih bikov, ampak goveje živine sploh. Ako bosta oblastni odbor in okrajni zastop tudi v prihodnje polagala potrebno pazljivost za pospeševanje tukajšnje govedoreje, ne bo ista •zaostajala za drugimi okraji.
Kolo Jahačev in vozačev v Ljutomera je nameravalo prirediti dne 6. maja pomladansko konjsko dirko, ki se pa vsled sla-
bega vramana ni mogla Triiti. V«« priznanje gre našim dirkačem, ki so navzlic hudemu nalivu prišli polnoštevilno na dirkališče, da se udeleže dirke. Vsled sedanjega nestalnega vremena se dirka vrši šele na binkoštni pondeljek dne 28. maja t. 1. ob 14. uri na dirkališču na Cvenu pri Ljutomeru z istim sporedom torej z eno enovprežno dirko za triletne konje, eno enovprežno dirko za štiriletne in starejše konje. Po dirki j* prijateljski sestanek pri koncertu, ki se vrši v gostilni g. Katike Rajhove v Moti. Veliko zanimanje vlada tudi za javno tombolo, katero priredi Kolo dne 1. julija 1928 na Glavnem trgu v Ljutomeru in pri kateri je glavni dobitek konj-dirkač. Prodaja srečk se prične že prihodnje dni pri vseh trgovcih v Ljutomeru.
Licencovanje bikov v Prekmurju in Medjimurju. V Prekmurju in Me-djimurju se je vršilo pred kratkim licencovanje bikov. Mariborski obl. odbor je nagradil najboljše nivino-rejce z denarnimi nagradami v zneskih 600 Din odnosno 400 Din. Veliko županstvo je nakazalo najodličnej-šim rejcem še državne premije v zneskih 800 Din. Razven denarnih podpor je prejelo večje število bikorej-cev veliko ministrsko diplomo, drugi zopet pohvalnico velikega županstva.
Stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini. Nujno potrebnega in zaželjenega vremena dosedaj še ni bilo. Vsled tega se tudi o stanju hmeljskih nasadov ne more kaj ugodnega poročati. Rastlina je sicer zdrava videti, vendar je ponovni močni mraz in mokromrzlo vreme povzročilo, da isto v razvoju zadnjih 14 dni ni, ali le malo napredovala in da je v primeru z drugimi leti vsaj za dva tedna nazaj. Samoobsebi je pač razumljivo, da se tudi obdelovanje ni moglo pravočasno izvrševati. Tu-intam se je pojavil v večji in manjši množini bolhač. Slejkoprej je hmeljarskim nasadom toplo in suho vreme nujno potrebno. Hmeljarska kupčija je zopet nekoliko oživela.
Hmeljarski škodljivci. Velika inozemska tvrdka želi kupiti večjo množino letošnjega hmeljskega pridelka v predprodaji. . Pripravljena je plačati Din 30.— za kg ter je stavila tozadevno ponudbo nekemu hmelj-skemu prekupcu v Savinjski dolini. Dobila je odgovor, da je ta cena previsoka, ker se t ozirom na gospodarski položaj tukajšnjih hmeljarjev lahko dobi blago po 20 Din. Inozemska nemška tvrdka je odgovorila nato slovenskemu trgovcu, da je predprodaja hmelja sedaj nekaj druzega kot prodaja v jeseni. V slučaju slabe letine lahko doseže hmelj višje cene, vsled česar bi bili producenti, kateri so svoje blago v gmotni stiski prodali za nižje cene v predprodaji, preveč oškodovani! Ta dobrotnik naših hmeljarjev je pa firmi odgovoril, da sprejme nakup hmelja le po 20 Din za kg, če pa tvrdka vstraja pri ceni 30 Din, rajši opusti zastopstvo. Navedel sem zaenkrat samo dejstvo brez imen, dasiravno so mi ista dobro znana. Okvir k tej sliki naj si narede hmeljarji sami, mislim pa, da jim bode v naši hmeljarski trgovini postalo marsikaj jasnejše. Svoječasno se je govorilo, da se postavi črna tabla, kjer bodo javno napisana imena tistih škodljivcev, kateri s prodajanjem sadežev, z mešanjem slabega hmelja, s primešavanjem kamenja, prsti itd. škodujejo našemu hmeljarstvu! Rabimo, nujno rabimo črno desko. — K stvari so o priliki še povrnem! — Franc Turnšek, Polzela.
Razvanje. Proslave blagoslovljenja naše nove turbinske brizgalne se je v nedeljo, dne 6. maja kljub močnemu deževanju udeležilo precejšnje število gasilcev v kroju in tudi občinstva. Pred sv. mašo, ki se je darovala za pokojne člane našega društva, je £ast. g. dekan Sagaj v toplih besedah obrazložil namen gasilstva ter se zahvalil vsem dobrotnikom, ki so prispevali k nakupu brizgalne. Po maši so združeni gasilci odporakali k gasilnemu domu, kjer je stala turbinka, lepo okinčana z vencem, katerega je darovala kumica gospa Kotzova, že pripravljena na blagoslov. Po blagoslovlje-nju je učenka Šarlota Očkova s prisrčnimi besedami pozdravila in zahvalila gospo kumico za njeno požrtvovanje, tovariš načelnik Visočnik od domačega društva se je zahvalil tovarišem za njihovo pomoč in uspešno delovanje pri nabavi, tovariš Pukl starej. je pa kot častni načelnik in ustanovitelj društva bodril tovariše še k intenzivnejšemu delovanju in požrtvovalnosti v naši lepi gasilski ideji. Na koncu je pevski odsek gas. društva Razvanje pod vodstvom gosp. Šterleta iz Hoč zapel našo krasno gasilsko himno »Bratje mi, kot krepka četa«, nakar se je slavnost blagoslovljenja s trikratnim gasilskim klicem »Na pomoč« zaključila. Popoldanska vaja z novo brizgalno je uspela zelo dobro, učinek curkov je bil zelo povoljiv. Samo popoldanska zabava se je v deževju dobro skopala.
Sv. Peter pri Mariboru. Viničarska krajevna organizacija priredi v nedeljo dne 10. maja po večernicah pri gosp. Sandeju tombolo v korist bolnim članom. Dobitki so prav lepi. Posamezne srečke stanejo 2 Din. Vabimo predvsem domačine in p. t. mestjane. Majnik je, novo cesto imamo, drevje cveti — tudi mi, torej pridite, pridite! — Odbor.
Svečina. Čudno se nam zdi, da v gostilni g. Hauptman najdemo samo časopis »Jutro« na razpolago. V gostilno pride več strank, zato svetujemo gospej Hauptman, naročite tudi »Slovenca« in »Slov. Gospodarja«.
Št. Ilj v Slov. gor. V zadnjem Gospodarju ste napisali nekatere prav dobre in resnične. A kdo bi si mislil, da se bo tiskarski škrat spravil tudi na dopis iz Št. Ilja. Zdi se mi, da ta Vaš škrat v tiskarni drži z znanimi demokrati iz Ceršaka, ker je njim na ljubo spremenil številko 3800 v 1800. Škrat je menda mislil, da je to vse eno. Gotovo pa je bil na strani demokratov, ker je bil mnenja, da bodo ti-le lažje plačali nazaj v občinsko kaso en tisoč kot pa tri tisoč. Ti škratek tam v tiskarni, svetujemo ti, da nič kaj ne drži s tistimi ljudmi, ki so si na-djali ime »demokrati«. Bo ti še zelo žal, ker cel svet se dandanes norca brije iz tistih, ki držijo z demokrat in liberalci. Komisar finančne kontrole g. Gaberščik je je prestavljen v Maribor. Na skrivnem je ta gospod vedno deloval proti naši Slovenski ljudski stranki in je zelo rad čital »Jutro«. Mislimo, da bi bilo bolje, da bi tega ne delal. — Za finančno kontrolo misli naša uprava sezidati na meji stražnice, v katerih bodo imeli financarje ne samo stražnice ampak tudi stanovanja. — Ribolov v Muri še dosedaj ni prav urejen. Prav bi bilo, da bi pripadal lov občinam, ki mejijo na Muro, a ne nemškoavstrijskim graščakom. Prosimo oblastni odbor, da potrebno ukrene, da bodo prišli domačini do svojih pravic. — Nekdanji »Sudmarkini« naseljenci postajajo polagoma Slovenci. Opaža se, da so se njih otroci lepo naučili slovenskega jezika, ženijo se s Slovenci in tako bodo tekom
časa izginili sledovi nekdanjaga dalovanja »Stidmarka« in »Schulveraina« v naših krajih. Eno pa moramo reči: Mnogo zdravega naprednega gospodarstva so nam pa priseljenci le prinesli. Posestva imajo lepo obdelana in vsi so dobri živinorejci. — Prihodnjič bom zopet kaj napisal, samo izdati me ne smete. (Opomba uredništva: Mi nikogar ne izdamo, glede tega ste lahko mirni. Pa le pridno nam pošiljajte novice.)
Polanšak pri Ptujn. Po 14 dnevnih vednih nalivih in deževju nam je spet posijalo solnce ter ogreva s svojimi toplimi žarki lepo ozelenelo, cvetočo majsko naravo. Le žali Bog, da smo bili s temi deževnimi dnevi obiskani že tudi s točo, z večkratnim mrazom, kateri je mnogo, na mestih pa popolnoma poškodoval lepo cvetočo sadno drevje, katero je na mah porumenelo. Poškodovanih veliko žit ter uničenega mnogo nastavka v naših lepih vinogradih. Res, da smo zanetili ognje z mogočnim dimom, kateri se je valjal po dolinah, kot mogočen megleni val, a kljub temu nismo mnogo obvarovali. Ako bo letošnje leto izpostavljeno vednim vremenskim nesrečam, potem nimamo na koncu leta kaj prida pričakovati.
Sv. Ana v Slov. gor. Janez in Antonija Geratič sta kupila s pomogjo dobrih sosedov nov bronast zvon za svojo kapelico, ki ga je vlil g. Buhl v Mariboru. H kapelici je postavljen nov zvonik. Novi zvon, zvonik in lepo prenovljeno kapelico Srca Jezusovega z lepimi slikami je slovesno blagoslovil domači č. g. župnik Konrad Šeško v pondeljek dne 30. aprila 1928. Slovesnosti sta se udeležila tudi preč. g. gvardijan in p. Elekt od Sv. Trojice. Naj presv. božje Srce bogato poplača vsem, ki so pomagali k tej slavnosti. Prijazna kapelica presv. Srca Jezusovega v novi obleki z lepimi slikami in ličnim stolpičem ter novim zvonom na prijaznem hribu v Frolahu je res dika in kras za vso župnijo. — Isti dan je bil blizu tam tudi slovesno blagoslovljen Breindlov križ. In tako je bilo v 9 mesecih v župniji slovesno blagoslovljenih 6 lepih, velikih križev in sicer: lani dne 7. avgusta pri Ferdinandu Grafoner v Lokavcu, oktobra na posestvu gospe Frimel in pri Raj-špu, dne 20. novembra pri Šajheru, na veliko soboto pri županu Kukovcu in slednjič pri hiši Franca in Terezije Breindl. Veličastni in lepo okinčani križi ob stezah pričajo, da je slovensko ljudstvo verno in da ljubi Križanega» — Ob priliki večne molitve se obhaja pri Sv. Ani tridnevnica na binkoštno soboto, nedeljo in pondeljek, dne 26., 27. in 28 maja 1928 pod vodstvom gosp. misijonarja iz Celja v čast. presv. Rešnjemu Telesu in v proslavo sedemstoletnice lavan-tinske škofije.
Berkovci. V začetku februarja sta dva zli-kovca ukradla meso posestniku Jakobu Necu. Oba so prijeli in sta bila pred dnevi v Mariboru na okrožnem sodišču obsojena vsak na tri mesace zapora. Sedaj bosta imela dovolj časa razmišljevati o tem, kaj je moje in kaj je tvoje.
Ljutomer. Gasilno društvo v Ljutomeru je g. dr. Ivo Stojana, prejšnjega ljutomerskega župana in g. Jakoba Rajha, načelnika okrajnega zastopa in oblastnega poslanca imenovalo častnim članom, za zasluge društva. Imenovanima je društvo 12. maja slovesno izročilo krasnd diplomi, po g. Žagarju, učitelju risanja v ljutomerski meščanski šoli.
Šmartno ob Paki. Tukajšnje gasilno društvo je obhajalo dna 6. maja 25 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki se je vršila večja gasilna slavnost, katero je nekoliko oviralo slabo vreme. Za svoja 25 letno delovanje v društvu so bili odlikovani s častnimi diplomami 3 člani. Društvo s« najprisrčneje zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je slav-
Rost v vseh ozirih dobro izpadla. Ti naš« dobro občinstvo pa bodi prepričano, da kadar boš v potrebi, kadar bo bil plat zvona, bo tudi društvo storilo svojo dolžnost. Na pomoč! — Gas. društvo Šmartno ob Paki.
Spod gore Oljke v Savinjski dolini. V
spomin in proslavo 700 letnice lavantinske škofije bodo imeli tretjeredniki Savinjske in šaleške doline veliko zborovanje in cerkveno slovesnost na Oljki prvo nedeljo po Binkoštih dne 3. junija. Slovesnosti se pri-čno isti dan zvečer z večernicami in pridigo, drugi dan, 4. junija bosta dve slovesni sveti maši s pridigo, po zadnjem opravilu se vrši zunaj cerkve zborovanje in nagovori. Kot cerkveni govorniki nastopita preč gg. dekana iz Škal in Gornjega grada ter p. Keru-bin iz Nacareta. Povabljene so vse tretje-redne skupščine, pa tudi Marijine družbe. Pokažimo tretjeredniki svoje število in — disciplino.
Št. Janž na Vinski gori. Kakor vsako leto, se vrši tudi letos ob binkoštnih praznikih zaobljubljena procesija pobožnih romarjev k Novištibti. Da se je udeleži kar največ romarjev tudi od drugod, naznanjamo, da bo odhod z vlakom od postaje Velenje bin-koštno soboto ob pol 10. uri predpoldne. Ob 3. uri popoldne gremo v procesiji iz Rečiške cerkve in dospemo ob pol 6. uri k sv. Frančišku, kjer bo slovesen sprejem. Tam prenočimo. Binkoštno nedeljo ob 6. uri zjutraj je tamkaj sveto opravilo, v Gornjemgradu pa ob 10. uri. Popoldne ob 3. uri dospemo k Novištifti, kjer je zopet slovesen sprejem in drugi dan sveto opravilo ob 6. uri. Ker je to romanje zaobljubljeno, vabimo domače in druge, da se ga za odvrnitev nesreč po Mariji v kar največ mogočem številu udeleže.
Trnovlje pri Celju. Po dolgi mučni bolezni jetiki je dne 12. maja mirno v Gospodu zaspal, v najlepši mladosti mladenič Franc Stropnik, star komaj 24 let. Rajni je bil zelo priljubljen, dober prijatelj ter je tudi sodeloval pri tukajšnjem »Prosvetnem društvu«, posebno pri igrah je imel izvanredno veselje. Bodi mu žemljica lahka! Rodbini Stropnik pa naše iskreno sožalje!
Svetina pri Celju. Dne 1. maja je na Svetini umrla Julijana Klinar, mlada žena kmeta Franca Klinarja; komaj 26 let je imela, pa je morala leči v hladni grob. Bila je vrla krščanska slovenska žena in mati, živela srečno ob strani dobrega moža, kateremu je zapustila tri nedorastle otroke. Veličasten pogreb na Svetini dne 3. maja je pokazal, kako priljubljena in spoštovana je bila rajna gospodinja. Domačinom iskreno sožalje, rajni pa naj sveti večna luč!
Sv. Rupert nad Laškim. Neprestano deževje v maju nas napolnjuje z veliko skrbjo. Takorekoč že osmi mesec traja tukaj zima, pa še ni upanja, da bi se kmalu obrnilo na bolje. Zemlja je tako nasičena mokrote, da mnogi posestniki še sedaj niso molgi saditi krompirja in koruze; kar je posejano je v nevarnosti, da segnije, — Mirno in koristno je deslej deloval občinski odbor ru-perški, a sedaj, ko so prišli vanj tudi sa-mostojneži, pa ni ne konca in ne kraja večnega zbadanja .in pikanja. Špilanc mora povsod nasprotovati, in naj je še tako jasno, da nima prav! Smo zeli? radovedni, ali bo res cela občina plesala po njegovi radi-čevski-samostojni muziki! Čudno je, da more sin slovenske matere biti tako napram svojim bratom — Slovencem, kakor so to samostojneži na ljubo Hrvatu — Radiču.
Rajhenburg. Prostovoljno gasilno društvo Rajhenburg naznanja vsem kupcem srečk naše loterije, da je bilo žrebanje naše loterije, vsled tega. ponovno preloženo, ker še ni bilo zadostno število sreč razprodanih. Gasilna društva, katera so srečke prejela, prosimo, da srečke zadržijo, oziroma
nam pomagajo razprodati, zakar se vnaprej zahvaljujemo. Pridno segajte po srečkah, da se čim preje zamore vršiti žrebanje. Dan žrebanja bode objavljen v vseh večjih časopisih.	o
Pišece. Neki dopisnik je povedal v »Domovini« št. 19, kako da smo se v Pišecah pripravljali od SLS za občinske volitve in kakšen sramoten je bil potem izid. Temu dopisniku, kakor tudi vsem njegovim strankarskim pripadnikom svetujemo, da se rajši naj brigajo za svčje zadeve. Če pa že hočejo kaj svetu naznaniti, naj to prinesejo resnično. SLS ni doživela nikakega volilnega poraza v Pišecah, temveč je celo dobila enega odbornika več od zadnjič.
23mzvtDMlO
Rešitev ugank. Kajna ni nihče ubil, ampak je Kajn ubil Abela. — Odmev odgovarja v vseh jezikih. — Novo leto traja samo en dan. — Paj-čevina visi na steni brez žeblja.
Nove uganke. Iz konopnine v jelo vino, iz jelovine pod pečino, izpod pečine v jelovino, iz jelovine nazaj v konopnino, kaj je to? — Kaj se čevljarju najbolj gnusi? — Po dnevi spi, po noči čuje, kri pije in čreva je, kaj je to? — Samooko je bilo, je lepo svetilo, po svetu hodilo, ni pilo ni jelo, pa vendar živelo, kaj je to? — (Poslal: Maks Mellacher.)
Dokaz — čegav je konj. — Španec ukrade Indijancu konja.
Indijanec gre k sodniku, ki ukaže, pripeljati tatu in konja. Obtoženec začne prisegati, da je konj njegov in da ga je vedno imel. Sodniku se zdi jako težko razsoditi in hoče skoraj že konja vrniti Špancu, kar pravi Indijanec: »Če dovolite, dokažem, da je konj moj!«
Nemudoma sname s sebe plašč, po-
1 je z njim konju glavo in vpraša ftpanca, na katero oko je konj slep.
Ropar ne ve, kaj bi odgovoril, nazadnje pa pravi, da na desno oko. Zdaj pa odkrije Indijanec konju glavo in vzklikne:
»Konj ni slep ne na desno ne na levo oko.«
Sodnik pa je takoj razsodil, da je konj Indijancev.
Otroška sodba o začetku zakonske sreče (pred kratkim poročenemu stricu: »Ali te je zelo bolelo?« Stric (začudeno): »Bolelo? Zakaj?« Janko: »Oče so včeraj rekli, da si se s teto Ano zelo urezal.«
Navihani študent. Profesor (po velikonočnih počitnicah): »Sedaj, ko ste se najedli potic, upam, da boste tudi bolj pridni.«
Navihan dijak (v klopi): »Hvala, enako.«
Kako dobiti vojaški dopust. Redov (naredniku): »Prosim nekaj dni dopusta, ker bomo doma klali.«
Narednik: »Za to kapetan sigurno ne bo dovolil; napišimo raje: »smrt bližnjega sorodnika«.«
Maščevanje. — Patrona, ki ga je imela cela fara za norca, je ugriznil stekel pes. Prijatelj mu je svetoval:
»Hitro, hitro k zdravniku! Drugače boš v par dnevih stekel tudi ti.«
Patron je odšel domov, se zaprl v sobo in pisal cel dan in celo noč. Drugo jutro ga je prišel prijatelj obiskat in ga začuden vprašal, kaj piše.
»Imena ljudi, ki jih nameravam obgrizti, kadar bom stekel.«
Zakaj je bil v ječi? Pred pariškim civilnim sodiščem se je te dni vršila razprava, na kateri je bil navzoč kot priča tudi neki delavec. Le-ta je v svoji izpovedbi navajal stvari, ki odvetniku nasprotne stranke niso bile pogodu. Zato je hotel pričo pred sodiščem ponižati in omajati verodostojnost njegovih izpovedb. Vprašal je delavca: »Ali ste že bili v ječi?« — »Da, že,« je mirno odvrnil delavec. — »Ha, sedaj vidite, kakšnih prič se poslužuje nasprotnik!« — je zmagoslavno ugotovil odvetnik. Tedaj pa se vmeša sodni predstojnik in vpraša pričo: »Zakaj ste bili v ječi?« — »Kot sobni slikar sem dobil naročilo, da naj poslikam celico, v kateri je odsedel kazen, odvetnik, ki je goljufal svoje stranke.«
Zanimivosti.
Nemci bodo leteli drugič preko morja v Ameriko. Te dni so bile končane priprave za drugi nemški polet z aeroplanom preko Oceana v Ameriko. Letalo bo vodil pilot Ristic, ki ga bosta spremljala kapetan Benck-heim in novinar Heyer. Ristič se je odločil za črto Curih — Lisbona — Azorski otoki — Newyork. V zračne višine se bo dvignil čim dobi poročila o ugodnih vremenskih razmerah nad Atlantskim morjem in je poln zaupanja v uspeh svojega načrta.
Podmorski čoln dosegel nad 100 m globočine. Italijanska mornarica je zgradila podmornico, ki se je pogrez-nila pri preizkušnji vožnji nad 100 m globoko. Ob priliki preizkušnje vožnje je bilo na podmornici »Balilla« 68 oseb in med temi 45 mož posadke in 23 mož od znanstvene komisije. Podmoski čoln se je potapljal do 69 m globočine naglo, od tu do 94 m počasi. Ladja je ostala celo uro v globočini 90 do 101 m. Pri 101 m je zadela v blatno dno in so jo ustavili. Takoj so jo zvezali s pomočjo radija z drugo podmornico, ki je bila tačas zasidrana v Speziji. Nato se je počasi dvignila in dosegla luko brez vsake nesreče.
Boj med aeroplanom in kobilicami.
V Basni v Arabiji je letališče, ki ima nalogo, braniti mesto pred napadi Vahabitov. Po nekaterih pokraj. rodovitne Arabije se vršijo še vedno boji med arabskimi plemeni in angleškim vojaštvom. Angleški letalci so prejeli v zadnjem času povelje, da morajo z letal uničevati s strupenimi plini nepregledne množine kobilic, ki pokončavajo in uničujejo arabske rodovitne pokrajine. Aeroplani, ki so se lotili s plini oblakov kobilic, so bili v nevarnosti, da jih bodo te ži-valice prisilile zopet na zemljo. Na
milijarde kobilic je obsulo letala in onemogočilo delo motorjev.
Mesto jabolke zadel srce. V vasi Atoklosa v bližini Madžarskega mesta Debreczin se je zgodil ta-le slučaj: Neki fantič, ki je slišal v šoli zgodbo o očetu Viljemu Tellu, ki je sestrelil jabolko s sinove glave, je hotel tudi sam poskusiti svojo spretnost v streljanju na mlajšem sou-čencu. Šel je po očetovo puško, postavil vrh klobuka na glavo nekega sošolca jabolko, pomeril in sprožil. Otročad, ki je prisostvovala prizoru, je v tem hipu divje zavpila in se raz-bežala na vse strani. Kaj se je zgodilo? Deček, ki je bil strelcu za muho,, se je zgrudil mrtev na tla. Strelec je slabo meril in je zadel mesto v jabolko dečka v srce.
Hoiel nesreč, Na Poznanskem v Poljski je hotel, kjer §e kopiči žalo-igra na žaloigro. Nekako pred tremi leti je bil umorjen lastnik hotela, po imenu Koenigsmark. Žena je bila odsotna, medtem pa je mož podlegel zločinu. Po enem letu se je vdova poročila z lastnikom bližnje restavracije, po imenu Marekom. Po enem letu zakona je Marek, ki je bil znan kot nasilen človek, ustrelil v hotelu nekega živinskega prekupčevalca, ki si je bil tam najel sobo. Pred sodi-
ščem se je zagovarjal s silobranom in bil vsled pomanjkanja nasprotnih dokazov oproščen. Tu pa se je poostril prepir v družini, Marek je ustrelil svojo ženo, nato pa pognal še sebi kroglo v glavo. Oblast je hotel zapečatila in najbrže ne bo dobil nihče več koncesije.
Časnikarski poročevalec v omari.
Pred kratkim je holandska kraljica obiskala ljudsko kuhinjo v Amsterdamu. Zanimala se je za vse, poskušala jedi in nazadnje vprašala: »Kje pa imate shrambo za živila« — »Tu-kajle, veličanstvo,« je uslužno pohitela ena izmed navzočih dam in odprla vrata ogromne omare. Ali prav tako hitro je odskočila — v omari je stal neznan moški. Po prvem strahu so vsi v pogledu sumničavo ošinili kuharico, dasi je žena že zelo v letih. Reva se je rotila in prisegala, da tega moža ne pozna in ga še nikdaV videla ni. Končno je grešnik sam odprl usta in povedal, da je časničarski poročevalec ter se je skril v omaro, da bi mogel svojemu listu natančno poročati o kraljičinem obisku v ljudski kuhinji.
Poravnajte naročnino za „Slov. Gospodarja"!
Novo zalogo rožrih vencev
z zelo nizkimi cenami in v izredno lepi izdelavi je ©tvorila
TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU predvsem za čas birraovanja in božjih potov. Cene so:
Leseni rožnivenci v raznih isdelavah D 7.— Stekleni, Din 3,— do 7.— Alabaster po Din 10.— Slonokoščeni (posnemat) po Din 12.—
Slonokoščeni (pravi) od Din 18,— do Din 47__
Kovinasti (alpaca) v šatuljah, v obliki obeska po Din 12,— do Din 20 — Kdor more, naj si ogleda zalogo in izbere primerno v prodajalni na Koroški cesti 5 ali Aleksandrovi cesti 6. Naročite tudi lahko po pošti!

Zahvala.
Podpisani se zahvaljujem tem potom »LJUDSKI SAMOPOMOČI« *
Mariboru za nepričakovano in znatno podporo po moji pokojni ženi Rafaeli Senekovič, po komaj 4 mesečnem članstvu. Priporočam torej to pre-koristno društvo vsakomur v takojšnji pristop.
Sv. Ana t SI. gor., dne 14. 5.1928.
646
Jakob Senekovič,
viničar.
• ^^Ijc -i.: -' ■ ;
IS
Vetrinjska ulica
ts
Bftri In botre!
Kupite gotova obleke, svilnate robce in drugo manufakturno blago po najnižjih cenah pri
641	F. Starčič - Maribor

Vetrinjska ulica
1.%
•S
z V
O) N m ©
ci JN
+-1 S M
>05 CO
O
CM O .
-o -M .M «8 S-
Pu 53 s
u S "š" >
* S? ®
■S
o ° > W ¡S3
Vsem cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da sem se preselil iz dosedanjega lokala v lastno hišo, svojčas trgovina in točilnica Bauman o Ormožu. Ob tej priliki se zahvaljujem za dosedanjo naklonjenost ter se priporočam tudi zanaprej za isto zaupanje. Vodil bodem kot doslej trgovino mešanega blaga ter pristno žganje. Kupoval bodem deželne pridelke ter bodem vse cenjene odjemalce pošteno in poceni postregel.
Ormož, dne 8. maja 1928.
631
Za obilen obisk se priporoča
RADO POLAK v Ormožu.
MALA OZNANILA
Cunie,
staro železo, baker, medenino, svinec, cink, papir, glaževino, kosti in krojaške odpadke kupim in plačam najboljše A. Arbeiter, Maribor, Dravska ul. 15. Iščem stalne nabiralce in nakupovalce. 566
V vsakem petem paketu
sladne kave Viktor Jarc, po pol kg zdravstvene ki je izvrstne kvalitete, se nahaja 2 Din v gotovini za premijo.	83
Rodovitno posestvo, z 3
orale vinograda, velik sadonosnik, njive, travnikov za 10 glav živine, 3 hiše, 1 uro od Maribora oddaljeno na prodaj. Natančneje v trgovini, Maribor, Grajski trg 2. 640
Knpi se malo posestvo
pri Zdolah nad Vidmom ali sploh pri Brežicah. Več pove uprava lista.
636
Proda se malo posestvo
v Janžkem vrhu na Ptujski gori. Naslov v upravi lista.	624
Novo zidana hiša na prometnem kraju z mesarijo se proda na Pobrežju, Cesta na Brezje 78, Maribor.	630
Sprejme se majer s 5 delavskimi močmi, ki se ne boji popraševanja, za posestvo blizu Maribora. Vstop v jesen. Več se izve v občinski pisarni Laj-teršperk.	634
aaanauaaa Vodna prvovrstna Voith turbina, skoro nova se radi povečanja obrata po ceni proda. Ista se lahko ogleda na licu mesta sedaj v pogonu pri Ivanu Bezjak, tovarna olja, Fram post. Račje-Fram.
626
'aranocaaanra
Lepo kolje za vinograd,
cepane in ožgane, in tudi les za ograje, hrastove stebre in borove droge itd. ima na prodaj tvrdka Straschil in Felber, trgovina z lesom, Maribor, Pristaniška ul. 8., tel. 51.
555
Sprejme se hlapec k težkim konjem proti predstavitvi. Vojaščine naj bo že prost, marljiv, pošten in čeden. Več pove uprava.	«45
Po najnižjih cenah |
priporočam galico — Montekatino 98% — žveplo	s
— sentilato — in rafijo. — Nudim tudi vedno sve-	p
že žgano kavo, riž, najfinejšo belo in krušno moko,	§
pristno bučno olje in drugo špecerijsko blago. Vse	¡|
po konkurenčni ceni dobite samo pri 642	m
JOSIPU VVEIS prej F. Hartinger J Maribor, Aleksandrova c. 29 |
Vabilo
k
občnemu zboru.
REIFFEISENOVE POSOJILNICE V iT. ILJU PRI VELENJU
r. z. z n. z.
ki se vrši dne 28. maja 1928 ob 15. uri v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1987.
4.	Sprememba pravil.
5.	Čitanje revizijskega poročila.
6.	Slučajnosti.
64	3_Načelstvo.
OBČNI ZBOR
HRANILNICE IN POSOJILNICE SV. PRIMOŽ NAD MUTO
ki se vrši dne 3. junija 1928 ob 8. uri v hiši g. Antona Kos, h. št. 16 s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1927.
3.	Čitanje revizijskega poročila.
4.	Volitev udov načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši v smislu § 35 družbenih pravil, pol ure pozneje drug občni zbor na istem mestu in z istim dnevnim redom, ki sklepa ne glede na število navzočih članov.
644	Načelstvo.
Dražbeni oklic!
Dne 15. junija 1928 bo podpisano sodišče izvršilo dražbo sledečih premičnin:
I.	dne 15. junija 1928 ob 10. uri dopoldne na licu mesta na Spod. Velki: posestvo
vi. št. 21. k. o. Sp. Velka v izmeri 1 ha 03 a 15 m2.
II.	dne 16. junija 1928 ob 9. uri dopoldne na licu mesta na Ščavnici zemljišča:
1)	vi. št. 250. k. o. Ščavnica v izmeri 4 ha 36 a 57 m5.
2)	vi. št. 262. k. o. Ščavnica v izmeri 1 ha 46 a 25 m®.
3)	vi. št. 422. k. o. Ščavnica v izmeri 67 a 25 m'.
4)	vi. št. 248. k. o. Ščavnica v izmeri 1 ha 45 a 37 m2.
5)	vi. št. 76. k. o. Ščavnica v izmeri 3 ha 31 a 86 m2.
6)	vi. št. 45. k. o. Ščavnica v izmeri 95 a 62 m2.
7)	vi. št. 261. k. o. Ščavnica v izmeri 1 ha 03 a 83 m2.
7)	vi. št. 261. k. o. Ščavnica v izmeri 1 ha 03 a 83 m*.
8)	del zemljišča vi. št. 263. k. o. Ščavnica v izmeri 35 a 67 m'.
9)	vi. št. 249. k. o. Ščavnica v izmeri 1 ha 06 a 27 m2 s pritiklinami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje
pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski okrajnega sodišča Sv. Lenart v Slov. goricah.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. goricah,
627	odd. II., dne 6. maja 1928.
Cenik molaivenikov
Tiskarne sv. Cirila v Mariboru, Koroška in Aleksandrova cesta
Naslov molitvenika	Navadna vezava		Vezava	Koščene platnice (celuloid)	Izredno fina vezava	
	rudeča	zlata obr.	v usnju z zlato obr.			
	Dinarjev					
Ključek nebeški	20 —	25 —	—	—	—	—
Pri Jezusa	9-	15- -	42—	—	—	-r-
Kam greš?	IV—	21 —	27—	24—	30-	Irha 34 -
Oče naš	—	—	35—	črne 21 — bele 21 30	—	—
Angeljček	13 —	—	26 —32 — 40 —	črne 18— bele 18 19	45'—	—
Za Jezusom	19-	24--	—	—	—	—
Rajski glasovi	—	39—	—	—	—	—
Apostolski molitvenik	12 —	16—	—	—	—	—
Kvišku srca	—	—	43-—40— 28—20—	—	42—	—
Nebesa naš dom	—	—	_	—	67 50	—
Zgodi se Tvoja volja	22-	—	—	—	—	—
Družbenik Marijin	16-—	22—	44 —	—	—	—
Besede življenja	22 —	—	30 —	—	—	—
Vere mi daj, Gospod	27 —	18- -	—	—	—	-
Bog s teboj	16-		—		—	—
Jezus na križu	18- -	30—	— ■	—	,—	—
	i| . II					I
Zahvala. _
Podpisana se zahvaljujem tem potom podpornemu društvu »LJUDSKA SAMOPOMOČ« V MARIBORU
za takoj izplačano znatno podporo iz vseh 3 oddelkov po svojem nepričakovano umrlem bratu gospodu FRIDERIKU BAST najiskreneje in priporočam to človekoljubno društvo vsakomur v takojšnji pristop.
Laško, dne 10. maja 1928. 638	Pavlina Bast, omož. Brolc.
Vabilo na
redni letni občni zbor
GOSPODARSKE ZADRUGE ZA PREKMURJE, MURSKO POLJE IN SLOVENSKE GORICE
registrovane zadruge z omejeno zavezo v Gornji Radgoni, kateri se vrši v torek dne 29. maja 1928 ob 8. uri zjutraj v hiši Gospodarske zadruge v Gornji Radgoni. — Dnevni red: 1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Potrjenje letnega računa za 1. 1927. 3. Volitev enega člana načelstva. 4. Volitev enega člana nadzorstva. 5. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kesneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. 639	•	Načelstvo.
Avstrijska drž, razred, loterija
100.000 srečk — 59.000 dobitkov vsaka druga srečka zadene Glavni dobitek
6 milijonov 300.000 Din
dalja dobitki po 4,000 000 Din	600.000 Din
2,000.000 Din	500.000 Din
800.000 Din	400.000 Din
itd. itd.
Vsi dobitki skupaj čez 88,000.000 D se izplačajo popolnoma brez vsakega odbitka takoj.
Žrebanje 1. razreda 14. in 15. junija 1928. Srečke Vi 7* 'A
ii
280"— 140-- 70'- 35-- Din ADOLF GAEDICKE & Co.
Wien I. Kai 47/b (Kaipalast)
k	tr-	—
628
Artur Sills:
20
Smrtna past.
AmeriSki roman.	Priredil Fr. Kolenc.
(Dalje.)
Dubell je čutil, da je Raoul neposredno pri odprtini.
—	Ako je v jami Zlate mačke, potem se nikar ne trudite dalje, — je kričal Miguel. — Ni človeka, ki bi dolgo zdržal. Kvečjemu nekaj minut.
—	Vkljub temu se hočem prepričati! Robec pritisnem na usta in užgem vžigalico. Vzemi čoln in pridi sem! Žensko pusti, kjer je! Ni se treba bati, da bi ušla. Zdi se mi, da je izgubila zavest.
—	Da. Naj grem torej čez. Toda bodite previdni. Ta igra s plini je nevarna.
Po kratkem presledku je Dubell slišal, da je nekdo užgal vžigalico. Krog nad njim je postal temen in iz tega je sklepal, da se je nekdo nagnil nad odprtino. On sam je bil poldrugi meter oddaljen od odprtine.
V naslednjem trenutku je postalo svetlo. Vžigalica se je užgala in razsvetila črno temo v jami. Ko so se pa
Dubellove oči privadile svetlobi, je zapazil nad plamen-čkom eno roko in obraz. Bila je Argentinčeva ¡roka in glava, ki se je naglo ogledoval po jami.
V	trenutku, ko je v kotu zagledal Diibella, je ta že skočil proti njemu. Zgrabil ga je za roko. Strašen krik se je zaslišal. Dubell je močno potegnil in v naslednjem trenutku se je zvrnilo na njega težko truplo.
Dubell ga je zvalil s sebe in se zravnal. V jami je bila zopet tema.
Casas se je tresel od groze.
—	Kaj se tu giblje? — je vprašal. — Saj tu ni mogoče živeti!
—	Jaz živim! — je mirno odvrnil Dubell.
—	Vi? — je osupnil Casas.
Stopil je en korak naprej.
—	Vi morate biti že precej časa v tej jami in vendar še živite?
—	Kakor vidite, živim. In upam, da živ zlezem iz tega peklenskega brloga.
Glas mu je bil radi maske zadušen.
Casas je že lovil zrak.
—	A ja . . . jaz se že du—šim!
V	glasu je zvenela groza.	u \
S 3 S
„ — N w
c =H s
O s - jj
S EE» s ou 2
w t- c/3 g
es<á
.5 95 es
— © fe
V k 7 O > t-
«».£,• ¿2
O K S '« c
TO aj £
E es S C
minimumu
———¡¿Mj-nffr| Violino od 95*— din, gramo-345'— Din, ročne harmoniko od 85-— Din, ¡l^^fpl mandoline od 136'— Din, NiSip	cltre od 192-— Din, gitare
od 207-— Din, lesena in '	pločevinasta pihala, tam-
burice 1.1, d. v prvovrstni kvaliteti, po izredno
nizkih cenah, direktno s tovarniškega skladišča S dni na ogled. - Instrument, ki Tam ne bi ngajal, vzamemo naza]. Veliki ilustrovanl cenik zastonj. Zahtevajte ga takoj od tvrdke: SKLADIŠČE
JflEIJVEL 4- HEHOjLn
tovarna glasbil, gramofonov in harmonih
Maribor, Št. 106-A 629
N a ¡91 # a a i t o !
633
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da od 18. aprila 1928 vodim svojo trgovino Stanko Ctikt in drug MPobrna pri Celju m njeno filijalko r Sr. Lenartu «? Si. gor.
pod naslovom:
JOŽ Ml HUASTErj
trgovina s mešanim blagom
Žeblje, vijake, matice
Telefon: Podnart št. 2 Postaja : Podnart-Kropa
izdeluje
Zebljarska zadruga, Kropa-Kamnagorica
		/--y.". . J	M: v		'. ¡»'V		■	
								
Dežnikarnd
JOS. VRANJEK v Celju - Kralja Petra trg 15
naznanja, da se je preselila radi prezidave iz vogelne hiše Kralja Petra cesta 25 v Pelletovo hišo na Kralja Petra cesti 15. — Priporoča cenj odjemalcem svojo bogato zalogo dežnikov vseh vrst, od najnavadnejših do najfinejših in soln-čnikov solidnega domačega izdelka po najnižjih cenah. Na debelo in drobno. — Sprejema in izvršuje preobleke in vsa v stroko spadajoča popravila hitro, točno in solidno po najnižjih cenah.
Velik živinski sejem
za konje, govedo in drobnico pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Prvi v pondeljek po Križevim, drugi v pondeljek po Lo-rcnčevim in tretji na dan sv. Terezije. 625
Vlekel se je proti odprtini.
Dubell je pustil, da se je napol zavlekel ven, potem pa ga je zopet potegnil v temo.
Casas se je zadel v njega in ga podrl.
Na tleh se je začela borba med Dubellom in Argen-tincem.
—	Ne boš mi ušel!"— je mrmral Dubell in je močno stiskal nasprotnika. — Nekaj trenutkov mogoče še zdržiš, toda bom že skrbel, da več ne boš videl sveta.
Casas je stokal in kašljal, ker so mu strupeni plim napolnili pljuča. Oba sta ležala na tleh in se tako stiskala, da se nista mogla zganiti.
—	Ej! — je hropel Raoul. Glas mu je bil že slabši. — Kako neumna sva! Oba pogineva, ker nočeva izpustiti drug drugega. Jaz bi se dogovoril z vami: v slučaju, da me spustite, dovolim, da greste vi prvi iz smrtne pasti.
Dubell ga je še bolj stisnil. Vedel je, da ga čaka smrt, ako se Argentinec reši. Sploh pa Raoulovim besedam ni zaupal.
—	Jaz se počutim popolnoma dobro in nimam vzroka, da bi moral hiteti — je dejal malomarno.
6»eas je »»čudeno vprašal:
Vabilo
na
redni občni zbor
HRANILNICE IN POSOJILNICE PRI D. M. NA JEZERU PRI PREVALJAH
r. z. z n. z.,
ki se bode vršil na Binkoštni pondeljek t. j. dne 28. maja 1928 ob 3. uri popoldne v hranilničnem prostoru s sledečim sporedom:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Čitanje revizijskega poročila z dne 2. 1. 1928.
3.	Poročilo načelstva in rač. pregledovalcev.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1927.
5.	Slučajnosti.
Opomba. Ako bi v določenem času ne bilo navzočih zadostno število zadružnikov, se vrši pol ure pozneje zborovanje na istem mestu in z istim sporedom, ki je v smislu pravil sklepčen brez ozira na število navzočih zadružnikov. 637
ODBOR.
—	Nimate vzroka? Ali ne čutite, da je zrak zastrupljen in midva žalostno pogineva, ako še nadalje ostaneva tukaj . . .
Nadaljne besede je zadušil kašelj.
—	Jaz ostanem pri življenju! Vaši izgledi seveda niiso tako ugodni.
—	Kaj čvekate? Strupeni plini naj oba zadušijo.
Zopet je zakašljal.
—	Vas že, mene pa ne. Jaz se branim proti njim. Ako me potipate po glavi, se lahko prepričate.
Dubell se je približal z glavo Raoulovim očem.
Argentinec je za nekaj trenutkov onemel. Potem pa je obupno zaječal.
—	Maska! Čelada, kakšno imajo gasilci proti zastrupljen ju z dimoon? In jaz nisem mislil na to!
—	Bili ste preveč zaposleni s trpinčenjem slabotne žene. Tu imate kazen za krvoločnost.
—	iTi pes! — Casas je podvojil sile, da bi se rešil nasprotnika. — Tu me hočeš stiskati, dokler se ne zadušim.
—	Tako je in sem toliko usmiljen, da upam, da se skoraj rešite muk.
Casas je stokal in lovil zrak. Hropel je in besede so bile skoraj neslišne.
um
lil »i «a S§5
1?»—> « w ►
g J a
ru"
*«Q2 S' •»M „ u 12 « S ■
§ 5la
Za kumare napravi na gredi 20 cm globok in ravno toliko širok jarek ter ga napolni z gnojem. Dobro steptanega zagrni z izmetano zemljo in tako nastalem grebenu napravi v razdalji po 40 cm globeli v katere plitvo posadi 3—4 zrna ali pa kumare, ki so vskalile v vlažnem žaganju. Ko odeženejo četrto pero, vršiček od-ščipni, da nastanejo stranski poganjki, ki so bolj rodni kot glavni. Ker porabijo kumare v snovanje ploda veliko vode, zato jih zlasti ob času suše pogosto in obilno zalivaj z vodo. Ne prilivaj preblizu korenin, da ne odplahneš iz njih zemlje, kar bi imelo za posledico zastoj razvoja. Da izkoristiš prostor, posadi med mlade kumare solato, ki bo že do-rastla preden bodo prepregle kumare gredico. Podobno kakor s kumarami, postopaj tudi z jedilnimi bučami. Pri vršičastih odščipni vršiček za četrtim listom, pri grmičastih pa tega ne smeš storiti, ker ne poženejo stranskih poganjkov.
Veliko premalo upoštevamo pri nas paradižnik. Poleg tega, da ga lahko uporabljamo pri raznih jedilih in nam prinese prijetno spremembo jedilnika, vsebuje tudi dragocene snovi, takozvana dopolnila (vitamine),ki so po zdravniških izjavah nujno potrebne za življenje.
Paradižnikov ne sadi na gredo pred 15. majem. Če je vreme ostro, rajši šele proti koncu meseca. Posadi jih v dobro pregnojeno in prerah-ljano zemljo precej globoko, 60 cm vsaksebi in jim daj za oporo močne kole, h katerim jih po potrebi privezuj. Rastlini pusti le 2—3 vrhe; vse stranske izrastke vedno vsak teden odstrani, ker zadržujejo nastavek in razvitev ploda. Zelo napačno pa ravnajo oni, ki potrgajo rastlini liste, češ, da more solnce do plo-
da. Listi «o poleg korenin prehranjevalni organi rastline in se brez teh plod ne more pravilno razviti in do-zoreti. V dobi razvoja in cvetenja daj rastlini obilo vode in razredčene gnojnice. Ko nastavi plod, prestani s preperelim gnojem. Taka gnojna odeja se more uporabljati tudi pri drugih nasadih in varuje zemljo iz-sušenja.
V maju sej za poznejšo saditev oh-rovt, rožno ali glavičasto zelje, kar-fijolo in v tritedenskih presledkih solato, da jo posadiš na izpraznjene grede, ali kot vmesni sadež med ka-pusnice in paradižnike. Tako boš preskrbljena z njo do jeseni, ko pride na vrsto endivija. Posebno bujno raste solata, če jo posadiš v jamice, ki si jih pred sajenjem zalila z gnojnico in nato še z vodo. Poznejše zalivanje z gnojnico ni priporočljivo, ker pospešuje gnitje. Važno je, da solato, kakor tudi drugo zelenjad, ko se je ukoreninila globoko okopa-pamo. Pozneje rahljamo samo vrhnjo plast zemlje. Solati, ki prva napravi glave, postavi količke in jo pusti za seme. Istotako pusti za seme prve kumare in paradižnike, če so lepe oblike. Za prvo setev spomladi uporabljaj krhko ledenko in mehko majniško kraljico ali trdoglavko; pozneje sej parizarco, ki lažje kljubuje vročini in ¡štrucarco, ki je posebno dobra za prikuhe.
Maja je še čas, da poseješ za prihodnje leto nageljnov, zvončnic, na-prstkov, orlic in ostrožnikov. Nekoliko odrastle rastlinice presadi, da se močneje ukoreninijo.
Maja in Junija je tudi čas, da vzgojimo mlade oleandre. Vršičke dene-mo v steklenico vode s širokim vratom. Ker poženejo hitreje korenine, če se spodnji del ne dotika tal posode, zatlačimo med posamezne vršičke v vratu papir, ki brani, da ne zdrsnejo posamezne vejice k tlom. Ko se pokažejo korenine, jih posadimo v lončke, zemljo pomešano z drobnim peskom. Oleander hoče
solnčno lego in obilno vode. Tudi zalivanje z gnojnico mu prija.
Kuhanje zelenjadi in sočivja. Navadno odlijemo vodo, v kateri smo kuhali zelenjad v pomije, ker nam ne prija njen ostrodišeči okus. S tem jo pa oropamo njene najvažnejše sestavine, rudninskih snovi, ki delajo zelenjadi njeno visoko vrednost. S primerno pripravo moremo večini zelenjav ohraniti rudninske snovi in obenem omiliti okus. Tako mehčamo zelje in ohrovt v pari. Na masti, ki jo mislimo porabiti kot zabelo, zarumenimo čebulo in pomešamo pripravljeno zelje ali ohrovt in pokrito parimo. Po potrebi prilivamo vode, da se nam ne pripali in obenem solimo. Ko je zelje mehko in voda izparjena, potresemo z moko, premešamo in čez nekaj časa zalijemo. Med parjenjem moramo pridati zelju olupljene krhlje kislih jabolk ali olupljenih iz semena iztrebljenih paradižnikov, kar okus znatno izboljša. Zelenjad denemo kuhat z malo izjemo v slan krop in imamo posodo tako dolgo pokrito, da začne iznova vreti. Potem kuhamo odkrito. Vodo, ki se je nabrala na spodnji strani pokrova, moramo tako pri parjenju kakor pri kuhanju otresti snovi. Tudi mora zelenjava nepretrgoma vreti, dokler se ne zmehča, sicer trpi okus in barva.
Krompir v solati je okusnejši in ne otrdne, če vročega in zrezanega na listke, polijemo z oljem in par zajemalkami vrele juhe ali vrelega slanega kropa. Pokritega hranimo v bližini peči, da se polagoma shla-di. Kis, poper in čebulo primešamo preden ga damo na mizo. Na isti način kot krompirjevo solato pripravimo tudi stročji fižol. Namesto popra in čebule ga lahko potresemo z naribanim hrenom.
Dobra solata je tudi iz mehko kuhanih glavic ohrovta. V kose razrezane polijemo še vroče z oljem in kisom, ter primerno solimo in pop-ramo. Uporabljamo hladno.
—	Pustite me! — je jecljal. — Prisegam, da se vam ne zgodi nič žalega.
Dubell ni odgovoril.
—	Ako me pustite, s čolnom odpeljem vas in ono žensko do mesta, kjer se zliva reka Paragvaj. Reka je ponekod nevarna.
Dubell ga je še bolj stiskal. Raoul ni bil človek, da bi mu smel zaupati.
—	Ako me pustite pri življenju, vam dam vse zlato, ki sem ga našel — je obupno javkal Casas.
—	Za vse zlato na svetu vas ne spustim. Vaš greh je prevelik. Razen tega pa vam tudi ne zaupam. Vaša usoda je zapečatena za vedno.
Argentinec se je naenkrat začel tresti. Truplo se je močno sklučilo, parkrat je močno sunil z nogami — in potem se ni več zganil.
Dubell je bil prost. Vzel je Raoulov revolver.
Sedaj je Miguel na vrsti — oborožen in poln sovraštva.
Henrik je stopil k odprtini, se zgrabil za skalo in se z močnim zaletom dvignil.
Pred njim je stal Miguel, ki je prišel, da bi videl, kaj se je zgodilo z gospodarjem. Dubell je naglo dvignil revolver.
—	Roke kvišku!
Miguel je zakričal in se vrgel na tla. Po vsem telesu se je tresel in vzdihoval k svetnikom.
Dubell je pristopil k njemu in ga pošteno brcnil.
—	Vstani! — mu je ukazal.
Miguel je napol obrnil glavo, potem pa jo je zopet skril v pepel. Tresel se je. Gotovo je mislil, da ima opravka z bitjem iz drugega sveta.
Dubell se je šele sedaj zavedel, da ima na glavi masko, katere Miguel ne more poznati. Odtod njegov strah. Razen tega pa ni mogel doumeti, kako je prišel živ iz jame, ki je polna strupenih plinov.
Henrik je vzel z glave masko in zopet dal brco Mi-guelu. Ta se je s strahom ozrl navzgor.
Novo presenečenje in nov strah. Dubell je meril na njega z revolverjem in mu gotovo ne prizanese, ker ve, da mu je prisegel smrt.
—	Vstani, lopov! — je zakričal Dubell. — Toda prej poženi proč nož in drugo orožje, ki ga imaš.
Miguel je s strahom ubogal. Dubell mu je pritisnil revolver na čelo in mu je preiskal vse žepe in pas. Ko se je prepričal, da nima orožja, mu je ukazal, da ga prepelje na drugo stran.
Miguel je brez besede ubogal, Ko sta priplula na
| lis
tu-
v
Cevljarna
D.Uršič
Celje, Breg št. 1
Priporoča svojo veliko zalogo moških, ženskih, otroških in športnih čevljev vseh vrst. 185	Ceniki na zahtevo
Cene konkurenčne! brezplačno.
Pohištvo
POSTELJNINA, VLOŽKI, MODRACI, ZASTORI, POSTELJ.ODEJE, POHIŠTVENA TKANINA Itd., NAJBOLJŠE IN NAJCENEJE PRI
KARLU PREIS, MARIBOR. ER
Brezplačni ceniki.	516	Brezplačni ceniki.
3 Ml G O
Za ¿enine in neveste, -vileni robci, platno, hlačevina i. t. d. i. t. d.
Vsaka gospodinja, ki zna ceniti dobro kakovost
surove in pražene kave
kakor tudi razno in vedno sveže špecerijsko blago, kupuje edino v trgovinah
ANTON FAZARINC in ANTON MOČNIK
Celje
Najboljša in dobro kaljiva semena in vrt na semera.	377
I Krekova posojilnica v Mariboru §
482 reg. zadr. z neom. zav. Meljska cesta št. 10
sprejema vloge po najugodnejših obrestih,	g
vezane vloge obrestuje po dogovoru, posojila	g
daje proti sigurnemu dvakratnemu osebnemn	¡¡§
poroštva in na vknjižbo. Somišljeniki, nala-	g
gajmo svoje prihranke le v svojih hranilnicah	g ki nam nudijo najboljšo varnost
se dobijo po naj-8* nižjih cenah pri
L TRPINU
Maribor, Giavni trg 17
Velika preša (12 hI) se zelo ugodno proda. Vpraša se »Vila Turner«, Fram. 535
BHBMBBH
NOVI MLI
v Zg. Sv. Kungoti.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel novi mlin od
gosp. J. PERKO-TA
vZg.Sv.Kungoti
Priporočam se ob tej priliki vsem svojim starim odjemalcem, kakor tudi vsem cenjenim posestnikom od blizu in daleč, da me tudi y bodoče pogosto obiščejo. — Se priporočata:
JOSIP PERKO
posestnik
KAROL BIKUŠEK
612
nadmlinar.
BHBBieaKI
Radi izpraznitve trgovine popolna
621
razprodaja
po zelo znižanih cenah
Kovčeki, torbe za potovanje, torbice za dame, različna oprema za konje, kakor tudi vsakovrstna druga nsnjata roba.
RUDOLF NOVAK, jermenar - Maribor - Siov ul.2
drugi breg, je Diibell kar letel k drevesu, h kateremu je bila privezana Betka.
Prizor, ki ga je zagledal, ga je pretresel. Betka je stala pritrjena k deblu z ožganimi ustnicami brez znaka življenja. Diibell je za trenutek obstal. Potem pa je naglo priskočil k ljubljeni izvoljenki.
Vrvi je prerezal, Betko je dvignil v naročje in jo •esel proti reki. Pazljivo jo je položil v čoln, v katerem je poln strahu čepel Miguel.
— Poslušaj! — ga je nagovoril Diibell. — Tvoj gospodar je povedal, predno je umrl, da je mogoče priti v dveh urah do kraja, kjer se steka ta reka v Paraguaj. Pelji naju tje. Ako se boš obotavljal, ali ako opazim, da kuješ kak zahrbten naklep, ki bi naju stal življenja, te takoj poženem v reko, da boš za obed ribam.
Miguel se je udal v usodo. Kako so se vloge spre— imenile. Pred par trenutki bi Dubella umoril, ako bi ga dobil v roke, sedaj pa ga je reševal.
Dubell je v vodi namočil robec in je močil Betkin bledi obraz. Čez nekoliko časa je odprla oči in se mu nasmehnila — in ta smeh je bil bolj zdravilen, kakor najboljša zdravila na svetu. Ni se še popolnoma zavedla, Dubell pa je bil vseeno vesel, ker se ni bilo treba bati za njeno življenje. Mehko je pritisnil robec na ožgane ustaic«. Oh, kake grozne muke j« morala pre-
trpeti uboga Betka. Zopet je dvignila oči. Henrik jo je nežno božal.
—	Bodi mirna — je šepetal. Sedaj te obranim. Sedaj je Betka zagledala Miguela. S hrbtom je bil
obrnjen proti njej in tako ga ni mogla spoznati. Z vso silo je veslal, tako da mu je pot kar tekel • ¿«la, ko se je nagnil nad vesla. Utrujeno je sopel. Vprašaje je pogledala Henrika.
—	Kdo pa je to? Dubell se je nasmehnil.
—	To je tisti lopov, ki je prisegel, da mi odreže uho! — S pestjo je sunil Miguela pod rebra. — Veslaj lopov!
In Miguel je napel vse sil« ...
goneč.
Dekleta

Ve morate imeti knjigo „KADAR ROŽE CVETO" Naročite jo v Tiskarni ST. Cirila T Mnrthnru-
s u »
i Si •8 i *
H14
aH»
jNi
• e H s.s «4*3
«-fSif
•ff 1 ^ S 7 V "S-V
•3 's In
I 11
¡■5
I I.
g3
i
0101020201010102020200000200010200020201010101000202020100484801010101000100020201010101000002020101
01535348232300000000020202010102000202020153010200020100000202010101010200010102000000
Ali so to členki?..
roke? noge ? oči? ušesaT nos?
zobje? glava?
ali je t« cele tele, katero Va» muči in po-vzročuje boli T Ako Vas draži v grlu, ako čutite mrzloto v nogah, tedaj je dana tudi Vam prilika, da se o-svedočite, v kako kratkem času lahko odstra nite te Vaše muke i starim, obljubljenim, narodnim sredstvom in kozmetikom, že od naših dedov rabljenim le-podišečim »Fellerjevim Elsafluidom«, Čutite
V lekarnah in tozadevnih trgovinah zahtevajte povsod pravi Fellerjev Elsa-Buid v poizkusnin stekleničicah po 6 Oin, v dvojnih po t) Din ali speci jalnih po £6 Din Ako naročite di rektno po pošti tedaj Vas stan« 9 po-

se II češče duševno in
telesno trudni, prehla-jeni, hripavi, nahodu^ pojavljajo se Vam li cešče revmatične bolezni in se čutite slabi, tedaj bodete tudi Vi potom drgnenja, mazanja in pranja z Elsafluidom odpravili to zlo. Nekoliko kapljic tudi za notranjo uporabo? To preprečuje želodčna nerazpoloženja in pri-ja izvaaredno,
izkosnih «lokleniflo ali 8 dvojnih ali
i špeeijalni «2 Din z omotom in poštnino vred. Nasprotno pa 27 poii-kusnih ali 18 dvojnih ali Sšpecijalnih samo lit Din. Naslov označiti jasno lekarnarja
I.
BUGEN V. FELLER Btabica Donja, Elsatrg 841 Hrvatska.
vidim, ko sem enkrat kupil, da je veletrgovina B. STERMECKI v CELJU, na|-' boljši vir za naknp »akna ln kam-garnazamoškeobleke, volne,svile, cefirja ln delena za ženske obleke, platna, oksforda, modrotiska, cvilha ter splob vse mannfaktnre, vse prvovrstne kakovosti iz najboljših svetovnih tovarn in mnogo nižje cene, kakor povsod drugod. Pišite takoj po vzorce na veletrg.
R. STERMECKI, CELJE, ŠT. 24
Naročila čez 500 Din poštnine prosto. 227
V* : . ¿ÜU8 SWSS L . ' . . '	/ . :
I Fran Strupi, Celje 1
m
Vam priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanasto posode, svetiljk, ogledal, raznovrstnih šip, lepih okvirov itd. — Prevzema vsakoršna steklarska dela. — Najsolidnejše cene in točna postrežba
Na drobno in na debelo.
Na drobno in na debelo.
»■»■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■M
,	«t wia i«n*e mi« mm
!L
Zadružna gospodarska banka d.d.
»^KžiKiifliiiuiiHiiiii7 Podružnica Maribor ^liMMMiiiiiiHiiH»«!«
V lastni novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. — Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. — Najvišje obresto-vanje vlog na knjižice in v tekočem računu.	12
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razredne loterije.

Moji uspehi srečkanja
S. 100.000 = Din 800.000
na srečko št. 54.524
S. 50.000 = Din 400.000
na srečko št. 79.202
S. 40.000 = Din 320.000
na srečko št. 55.074
S. 30.000 = Din 240.000
na srečko št. 19.845 na srečko št. 96.952
S. 10.000 - Din 80.000
na srečko št. 62.025 na srečko št. 7.682
S. 9.000 = Din 72.000
na srečko št. 29.239
S. 8.000 = Din 64.000
na srečko št. 27.029
in še nadaljnji nešteti dobitki.
Friedmannova sreCaje velikanskal
Šest milijonov dinarjev
S. 750.000 lahko zadenete tudi z edino srečko.
Najugodnejša loterija sveta. 100.000 srečk — 50.000 dobitkov.
Žrebanje (I. razreda) 14. in 15. junija 1928.
Cena srečk po razredu
V*
v*
Vi
S. 8 S. 16 S. 32 (Din 70) (Din 140) (Din 280)
Naročite takoj!
Po prejemu naročila Vam takoj pošljemo originalne srečke z uradnim načrtom igre. Na željo se srečke lahko v našem depotnem oddelku shranijo. Plačljivo po prejemu srečk. Naročila se naslovijo na
LUDWIG FRIEDMANN 594 Wien I, Salzgries 12/12
ßßlas v „Slo o. S os po dar ¡a" ima največji as p eh!
# % Najvarnejše in najboljše naložite denar pri §
ZA m a . . I	a a a * a	.a	»J*
1 Ljudski posojilnici v Celja I
€ A
registrovani zadrugi z neomejeno zavezo
v lastni hiši, Cankarjeva ulica 4 poleg davkarife.
Pri njej je denar najbolj varno naložen, vsled tega, ker |e to soliden kmetski denarni zavod in ker Jamčijo poleg hiš in rezerv vsi člani, kojih število znaša nad 3000, za varnost vlog z vsem svojim premoženjem. To jamstvo prekaša daleč stanje vseh hranilnih vlog, ki presegajo vsoto Din 52,000.000.—. Posojila na vknjižbo, poroštvo in zastavo pod najugodenjšimi pogoji.

9 »
« &
Botri in botre
najdejo veliko izbiro blaga za birmanske obleke ter raznovrstno manufakturno — blago po najnižjih cenah pri	576
H ton Macun v Mariboru
10
10	Gosposka ulica
i ujeziš:

Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilar. zavodu, ki obstoja že 64 let
CE
um
v Celju, Krekov trg
(v lastni palači pri kolodvoru)
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki g' vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča po-sebne pažnjo.
Za hranil, vloge jamči poleg premoženja hranilnice
še mesto Celje
z vsem premoženjem ln vso davčno močjo.
Hranilnica daje posojila nt tem-Ijišia po najnižji •breslni meri. — Vse prošnje rešuje brezplačno.
M


•_
Češko suknokapite
pri tvrdkl
najceneje
ALOJZ DROFENIK - CeljB
samo Glavni trg 9 OSTANKI ZA POLOVIČNO CENO
Ljudje, ki radi ¡nosijo pajma kaučuk pete
« Prednosti: Cenejše in trajnejše so kakor iz usnja, ugodna hoja, ki Vam ohranja živce. 395
Denar naložite
9V najboljše ln najvarnejše pri
SpodnještajtrsM ljudski posojilnici v Maribora
Stolna ulici E »■ Stolnn nlicn S
Obrestuj« hranila« vloga brez odpovedi po 6°/o
na trimesečno odpovedi po
8°/o
Originalen francoski
Eclaii» Uermoral
je najboljša brlzgal-nica na svetu. 134 Generalno zastopstvo: Barzel d. d., Snbotica
Zahtevajte ceniki Dobi se lahko povsod.
Vsako množino svežih jajc prevzame celi dan, sedaj-na cena za komad najboljša 1 Din, jajca ne predro-bna. Samo pri veletrgovini sadja in jajc, Maribor, Koroška cesta 126—128, Ivan Göttlich mlajši. 593
naložite nalboljše in najvarnejše pri
Posojilnici v Gornji Radgoni
registr. zadrugi z neomejeno zavezo
!llllllll!lll!IIIIIUhinillllllirilllllllllllilll!IIIM
Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po
6%
na trimesečno odpoved
7-8%
po
Prišla bo spomlad
la potrebno bo si nabaviti lepo obleko, perilo, mk-| no, volnen« blago, platno, plavlno, robce, nogavice! Itd. Vse to se dobi najboljie in najeenejie pri tvrdklj
v	320
N ^filfaFl? M»r»I*>or»,
I« II* rfUJlU! fiif Aleksandrova cesta 12.
i Denar
Tiskai-: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, poslovodja v Mariboru. — Uradnik Janul Goleč, BOvlnar v Mariboru. » Izdajat«!]: Kenzorclj »Slovenskega Gospodarja«, predstavni!?: JannS ftelec, novinar, Marlber.
0190230148482348532323912301532301000100010101010202020200535302010000020101010202010101000102010202000201010101000009060000060801000002
01000100010001010101000223232353020201020101010001010101000000020202015301024823482348530000000000000201010101020210030306030606670811
2353532389534853539153235348