France Bezlaj
Filozofska fakulteta v Ljubljani
O IMENIH SNEBERJE,SOSTRO IN DRUGO
Nerad odgovarjam prosilcem, ki se pismeno obračajo bodisi naravnost name, ali pa preko raznih inštitutov, ki nato uradno zahtevajo mojega pojasnila. Izjema so samo dijaki različnih šol in stopenj, za katere sem se vedno z veseljem potrudil. Vse, kar vem o krajevnih in drugih imenih, je raztreseno in obenem zbrano po strokovni literaturi, ki je vsakemu dostopna. Žalostno je pri tem samo, da v obdobju neprestanih, ne do kraja domišljenih reform študija ne zna niti navidezno jezikoslovno izobraženi Slovenec, kaj šele v drugih akademskih poklicih, razlikovati, kaj je v posameznih objavah dokazljivega in dokazanega in kaj je amatersko šušmarstvo, kakršnega v vedno večji meri tiskamo tudi pri nas. Imenoslovje spada med najtežje lingvistične discipline, in če ta stroka ne bi v evropskih merilih sicer počasi, vendar nezadržno napredovala, bi bilo pametneje sploh odnehati od poizkusov razlaganja.
Nekatera imena niti popolnemu laiku ne povzročajo težav. Ime Zalog je še danes razumljivo. Nedvomno je to staro 'za-lggT^, tožilnik k mestniku danes »za logom«. Strokovne težave povzroči samo predlog za, ki je v nekem praslovanskem narečju pomenil tudi »do«. Sledovi te funkcije so še danes v slovenščini. Prislov 'za jutra pomeni zaradi tega v nekaterih slovanskih jezikih »danes zjutraj«, v drugih pa »jutri zjutraj«. Spet druga imena zahtevajo vsaj znanje slovenske historične gramatike in dialektologije. Tako je na primer Vikrče, zapisano 1394 Weikers, 1436 Walkers, gotovo in nedvomno staro 'vy-Jcr^cane »prebivalci na izkrčenih tleh«. Zanimivo je pri tem, da imen s starim predlogom vy »iz« ne zasledimo več južno od Save. Ime Vevče pred letom 1500 ni nikoli omenjeno v ohranjenih listinah. Kljub temu je zadovoljiva in najbolj verjetna razlaga iz 'veličane »prebivalci na Velikem«. S sredstvi, ki jih ima slavistika na razpolago, razložimo ime Zaka pri Bledu, zapisano 1185 Zake še najlaže s kontrakcijo iz 'zejaka »odprtina, presledek med hribi«. Ni pa rečeno, da se ne bodo nekoč morda našle izven Slovenije primerjave, ki bodo zahtevale drugačne razlage.
Vse polno je imen, razložljivih samo s sodelovanjem bazenskega jezikoslovja. Priimek Kermavner je na primer sprejet preko alpske nemščine v slovenščino. Toda staro visoko nemško 'kermOn je iz prvotne slovenske oblike *krhmYm>, kakor je današnje nemško kelmaun iz slovenskega •gJbxnynt, rezijansko Humin, italijansko in antično Glemona. Današnje slovensko Krmin, furlansko Cormons je verjetno predromansko 'Kremöna. Možno je, da je tudi pri 'kelmauner nastopila asimilacija -1-r- v -r-r-. Priimek Kermauner pomeni torej »Krminčan« ali »Huminčan«.
To niso več enostavne razlage in treba jih je prepustiti strokovnjakom, ki so jim kos. Še teže je pojasnjevati predslovanska in predromanska imena, ki zahte-
225
vajo široke razgledanosti v lingvistični paleontologiji. Za *kremöna in *glemöna izvedenec ne bo dvomil, da so po poreklu še indoevropska, verjetno staro ve-netska s pomeni blizu današnjim slovenskim »kremen« in »glina«. Za oboje je v evropskem imenskem fondu na razpolago dovolj primerjav.
Drugače pa je seveda z imeni, ki ne dopuščajo solidne in zanesljive rekonstrukcije do izhodne oblike in ni zanje na razpolago paralel v drugih jezikih. Strokovnjaki se jim oprezno izogibajo. Na vprašanje, kaj pomeni in odkod se je vzelo ime Sneberje, bi mirne duše uradno odgovoril, da v resni strokovni literaturi v zadnjih sto letih o tem imenu ni še nihče pisal. Neuradno pa se vendarle upam spustiti v kombiniranje. Primerjava s Senober pri Vipavi povzroča glaso-slovne težave. Poleg tega poznamo pri nas in pri drugih Slovanih samo osnovi *seno-žqtb in *seno-kosi>, ne pa *ißeno-berh. Tudi primernega praslovanskega dvočlenskega osebnega imena ni mogoče zaslediti. Najbolj verjetna je domneva, da je tudi ime Senober samo ljudsko etimološko preoblikovanje česa starejšega. Sneberje pri Ljubljani je zapisano 1359 ze Zomebryach in 1363 Sewemryach po ugotovitvah zgodovinarja Milka Kosa. Iz teh zapisov je mogoče zanesljivo rekonstruirati samo mestnikovo končnico -jacb^, ker so Nemci sprejemali naša stanovniška imena na -jane v mestniku, na primer *cerkljane, danes Cerklje, nemško Zerklach.
Vse drugo je samo manj ali bolj verjetno ugibanje. Toda ko sem se pred letom intenzivno poglobil v problematiko praslovanskih dublet irhjh in vyrB;b »tolmun«, slovensko ir in pri Trubarju virij poleg ruskega irej in vyre; »pravljična dežela, kamor odlete pozimi ptice selivke in kjer prebivajo duše umrlih«, se je doslej nerazložljivo krajevno ime Tremerje pri Celju kar mimogrede izkazalo kot 'fro/emt iri>;e, torej stari brezpredložni mestnik edine z regularno slovensko kontrakcijo zlogov -oje- v -e- z geografsko upravičenim pomenom »(na, ob, pri, v) trojnem tolmunu«. Podobno je Lemerje v Prekmurju razložljivo kot *velojemt' irhje, s kontrakcijo in z izpadom začetnega ve-, ki je v določenem času veljal za nepotrebni predlog. Geografsko je tam blizu potok Ledava, toda nekoč je bila to struga Mure.
Takšni stari mestniki ednine so na primer tudi imena Jesenice, staro *jesen!>nice k *jeseni>nik'h, ohranjeno v nemškem Assnigkh. Šele v mlajšem času so se ta imena prilagodila pogostnemu množinskemu tipu imen na -e. Enako Lesce, prvotno 'ies^ce k les'bk'h, rusko lesök »gozdiček«. Toda v Srbiji so ti mestniki postali nominativi srednjejga spola, na primer Titovo U žice (iz uži/fcce »na rečnem ogibu«).
Za predlog je narečno moglo veljati tudi začetno hu-, zato je v slovenščini poleg priimka Hudovernik izpričano tudi Dovernik. Zelo verjetno je torej hrvatsko krajevno ime Demerje, vzhodno od Sotle staro 'chudojemi^ ir^je, čeprav ne vemo, kaj je pridevnik hud takrat pomenil; morda »reven, ubog«, »suh« ali »zli«. Huje pri Kranju iz *chudjane so najbolj verjetno »prebivalci izven mestnega obzidja«. Naše hudič je prvotno »revček« ali »suhec«, primer tudi zlomek iz 'slgkTi »slok, suh«. Vendar je chudt »zli« lahko ekspredivna dubleta osnove kuditi »grajati, sramotiti«, rusko Jcudt pomeni »črna magija«.
Če se pri zgodovinskih zapisih za Sneberje opremo na dvakrat izpričani -m- poleg -b-, ki je narečno lahko nastal iz starejšega -mv-, se nam ponuja verjetna
226
lekonstrukcija 'sinejenVb vyrhje »(na, ob, pri, v) sinjem, plavem tolmunu«. Naj za primer navedem makedonsko rečno ime Sinevir. Rekonstrukcije, s pomočjo katerih razložimo ne samo eno, ampak kar celo plast imen, v strokovnem svetu znatno pridobe na svoji verjetnosti. Tudi asimilacijske in disimilacijske glasovne spremembe niso pri imenih nič nenavadnega. Tako sta na primer že Valvazor in nato še Ramovš v svoji historični gramatiki krajevno ime Predoslje pri Kranju razlagala iz slovanskega osebnega imena PiedislaVh. Šele Badjura je v Ljudski geografiji opozoril na imena skalnih sotesk in naravnih mostov Piedasel na Gorenjskem in na Koroškem. Milko Kos pa je z zgodovinskimi zapisi za Predoslje, 1304 Prerazel itd. dopolnil zgrešenost stare razlage. Enako je v petnajstem stoletju zapisano današnje ime Prelosno na Doberdobu. Vse to nam pomaga do najverjetnejše rekonstrukcije prvotnega 'prergslo s pomenom »naravni most preko kanjona« ali morda samo »kanjon«, prim. rusko ruslo »struga«. Sedaj imamo v evidenci že sedem slovenskih imen iz te pozabljene osnove. Tudi za krajevno ime Sostro bi se uradni odgovor glasil: dosedaj brez evidentirane razlage. Kljub temu o imenu lahko vsaj nekoliko pokramljamo. Sostro je pridevniško ime v tožilniku ednine, enako kakor Naklo ali Razdrto (k temu rusko rozderth »krčevina«). Zato je ime nedvomno slovanskega porekla. Pogostni zgodovinski zapisi iz štirinajstega stoletja Czozter, Zozter, Soster itd., citirano po Milku Kosu, pričajo, da ime ni doživljalo bistvenih glasoslovnih izprememb. Pozornost zasluži zapis 1432 ze Oster, kar kaže, da so naše krajevno ime povezovali z imenom bližnjega gradu Osterberg, zapisano v trinajstem stoletju Oster-herch, Osterberc, v štirinajstem stoletju tudi Osterwerch (primer Ostrovrhar pri Prešernu). Pridevnik oster je izpričan kot toponimična osnova, naj navedem samo gorsko ime Ojstrica, ni pa pomensko upravičen za kopaste griče okrog Ljubljane. Našim imenom tudi nikoli ni pritaknjen parazitski -;- kakor v ojster. Prav tako pri imenu Sostro ne moremo izhajati iz kakršnekoli smiselne predložne zveze, na primer 'ste. ostro, kar bi dalo slovensko 'Zostro, pravzaprav 'Zostrega. Tako vsaj je mislil grajski pisar, ko je napisal ze Oster. Verjetno se vendarle ni zmotil, ko je povezoval ime gradu in kraja. Domnevamo lahko, da se osnova prvotno ni glasila 'ostro, ampak je treba iskati kakšen drug slovanski pridevnik. V poštev prihaja samo 'ustr'h »vzhodni«, kar bi odgovarjalo po geografski legi. Prvotno 'Ustro »utrdba na vzhodni strani« dobi smiselno paralelo v 'sg-ustro kakor sg-sedT:- »sosed«. To je kasneje dalo 'soustro in nato kakor Sovra > Sora današje Sostro. Ko je bil srednjeveški viteški grad sezidan na mestu slovanske utrdbe, je slovanski ustrt- nadomestil pomensko enaki germanski oster (Österreich!), to pa se je spet ljudsko etimološko naslonilo na domače oster.
Zal oblika ustr'h ni v slovenščini nikjer izpričana. Vendar staro poljsko zušcieč siq pomeni »zdaniti se, svitati se«, cerkvenoslovansko riza ustra »poletna (svetla) obleka« in makedonsko je zastra, dzastra »jutri«. To so dovolj zgovorne priče, da je neko praslovansko narečje ohranilo staro obliko {j)ustro (primer Avstrija »vzhodna marka«) poleg mlajše, bolj razširjene utro in ;utro. V naših narečjih imamo oboje, povrhu pa še jatro iz prevojne stopnje 'ö(s)tro poleg 'au(s)tro, izpričane v kašubščini in v lužiški srbščini. Ker je slovenščina mešanica vseh praslovanskih narečij, zlata jama za najdbe najrazličnejših arhaizmov, sem bil pred leti naravnost razočaran, da oblike ustro pri nas nisem zasledil. To nedokazano, ampak samo indirektno domnevano osnovo predlagam sedaj v pretres drugim raziskovalcem.
227