ŽENSKA V EKSISTENČNEM BOJU. |
IVANKA KLEMENČIČ. ]
Danes je več ali manj povsod že prodrlo j
spoznanje, da j"e naziranje, kakor da je edini,;
delokrog ženske družina, prišlo precej, j
ako ne celo ob svojo veljavo. Formalno j
se sicer tega še ne razglaša, razun od j
socijalističnih strani, ali dejanski se že vsi i
nepremožni sloji ravnajo po tem spoznanju, i
oziroma po silah razmer. Vedno številnejše *
so trume proletarskega ženstva, ki vsto-i
pajo v borbo za kruh, a tudi v meščan- \
skih družinah se vedno gošče javlja skrb, i
da se i deklicam zagotovi samostojno eksi- i
stenco. ^
Res, slep mora biti, kdor še danes ne j
uvidi, da so socijalne razmere razdrle vsej
dosedanje ozire in predsodke o ženski ne-j
sposobnosti za pridobivanje življenskih j
sredstev, da borba za kruh ne dela nikake i
izjeme z ženskami. Slepo ali pa skrajno i
krivično je tudi postopanje činiteljev, ki ]
vodijo državno upravo in ki skoraj popol-j
noma zanemarjajo svojo dolžnost, preskrbeti \
i ženstvu priliko za pošteno pridobivanje ]
vsakdanjega kruha. Sicer v tem oziru tudi \
za možke ni nepresežno vzorno preskrb-;
Ijeno, a ženske so gotovo 99% na slabšem."
Kakšna velikanska je že razlika pri šolstvu ! |
Koliko gimnazij, realk, trgovskih, kmetij-
skih, rudniških, umetniških in drugih sred-1
njih ter visokih šol vzdržujejo država, de-
žele in občine, ki so vse izključen privilegij
možkih in ki istim zagotavljajo istotak pri-
vilegij do vseh boljših služb ; ženskam ostaja ;
le učiteljska služba na ljudskih in v novejši :
čas meščanskih šolah ter najskromnejše 1
pisarniške službe, bodisi na pošti ali drugod. \
Nič boljše ni v obrti, ki je do izginja-j
jočih izjem izključno v možkih rokah. Ženske ;
tudi na tem polju nimajo nikakih pravic!
Nekatera težja rokodelstva so ženskami
že vsled njihove telesne zaostalosti nepri-1
stopna ; druga, lažja, n. pr. urarsko, tiskar-?
sko itd. pa jim zapira možki brezobzirni j
egoizem. Ženskam ostaja le krojaštvo, modi-i
stovska stroka ter takozvana »ročna dela«
(vezenje itd.) Pa tudi v teh stvareh nimajo'
ženske formelno določenih ni dolžnosti m
I
pravic, izvzemši maloštevilne umetno-obrtne i
šole. j
Tudi one ženske, ki poslujejo v trgo-j
vinah, so takorekoč brezpravne nasprotij
gospodarjem. ;
Skrajni čas bi bil, da se merodajni I
činitelji zganejo ter temeljno uravnajo stvari \
tako, da bo vsaka ženska -imela priliko i
usposobiti se in pridobiti si samostojno'
eksistenco. Ženska je človek in ima kot tak j
iste pravice do eksistence kakor možki ; ;
zato je dolžnost države, da skrbi jednako;
za ženske kakor za možke državljane.
Edino pravično bi bilo, da se da i
ženskam dovolj prilike za srednje- in višjcr]
šolsko izobrazbo. Le proč z različnimi po- •
misleki in predsodki o duševni inferijornosti
ženstva! Pa  tudi  nič  ozirov  na  njeno]
>ženstvo« ! Samo svobodno pot ji dajte vi
šole,  a zahtevajte  strogo  od   nje  istega
duševnega dela,  kakor ga zahtevate od^
možkeg-a! Ktera ne zmore tega, naj prime
za rokodelstvo. A po jednakem  študiju, \
jednake pravice in koristi ! ]
V obrti naj se določi čas pouka tudi-
za deklice in naj se uvedo i zanje nada- j
Ijevalne šole. Istotako naj se ob koncu ;
učnih let tudi deklicam izdaja »učno izpri-|
čevalo«, ki jim dajaj lastnost in pravice-
pomočnic. i
205
čisto tako naj se tudi urede razmere
trgovinskih uslužbenk.
Za izvršitev teh edino pravičnih reform
je domalega vse zavisno od ljudskih za-
stopnikov v državnem in v deželnih zborih
ter občinskih zastopih. Pri teh mora žen-
stvo trkati, pri njih si mora iskati zaslombe.
Slovenke bi, ako nas dosedanja znamenja
ne varajo, našle v naših poslanskih krogih
dovolj naklonjenosti v boju za ravnoprav-
nost. Žal le, da se naše ženstvo še pre-
malo zaveda te svoje v naravnem zakonu
temelječe ravnopravnosti, da se še vedno
ne more prav prebuditi v novi čas. Sicer
pa bi bila ljudskih zastopnikov samih
dolžnost, da bi vsaj nekaj svojih študij in
svoje delavnosti posvetili temu delu soci-
jalnega vprašanja. Saj je veliko veliko za-
visno od tega, da se vsi deli naroda redno,
krepko in zdravo razvijajo v duhu časa.
In ženstvo je že po svoji številnosti baš v
našem, sicer maloštevilnem narodu faktor,
ki zaslužuje vse pažnje.
206