2022 R A S T O Č I S L O V A R J I SŠpela Petric ŽižićŠolski slovar slovenskega jezika Šolski slovar slovenskega jezika 2022 Založnik ZRC SAZU, Založba ZRC Zbirka: Rastoči slovarji z ISSN 2536-2968 anj Oto Luthar Urednik zbirke: Andrej Perdih Tehnična urednica zbirke: Duša Divjak Race Glavni urednik Založbe Aleš Pogačnik Prva e-izdaja je pod pogoji licence Creative Commons CC-BY-NC-ND 4.0 prosto dostopna: Ljubljana 2023 https://doi.org/10.3986/9789610507185 Publikacija je nastala v okviru programa Glavna urednica P6-0038, ki ga financira A RRS, programa Špela Petric Žižić Naravna in kulturna dediščina slovenskega naroda, ki ga financira SAZU, i n s sofinanciranjem Ministrstva za kulturo. urednica za didaktiko slovenskeGa jezika Lara Godec Soršak Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. avtorji COBISS.SI-ID 142231043 ISBN 978-961-05-0718-5 (PDF) Špela Petric Žižić ORCID: https://orcid.org/0000-0001-7451-4264 Domen Krvina ORCID: https://orcid.org/0000-0002-2276-1156 Dejan Gabrovšek ORCID: https://orcid.org/0000-0002-4995-1814 Duša Divjak Race ORCID: https://orcid.org/0000-0003-3338-9270 Nina Ledinek ORCID: https://orcid.org/0000-0003-1068-3856 strokovni preGled Špela Petric Žižić, Domen Krvina, Dejan Gabrovšek oblikovanje in prelom Duša Divjak Race oblikovanje naslovnice Brane Vidmar izdajatelj ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša zanj Kozma Ahačič Šolski slovar slovenskega jezika 2022 Uvod Šolski slovar slovenskega jezika 2022 je prvi slovenski znanstveno utemeljeni splošni razlagalni slovar, ki je namenjen učencem od 1. do 5. razreda osnovne šole. Obsega 502 enobesednih slovarskih sestavkov. Dodani so jim frazemi in stalne besedne zveze s slovarskimi razlagami ter zgledi rabe. Šolski slovar slovenskega jezika 2022 je vir različnih podatkov in pripomoček za razvoj veščin branja ter pisanja. V njem najdemo podatke o tem, kaj obravnavane besede slovenskega knjižnega jezika pomenijo, kako se rabijo v besedilu, katere stalne besedne zveze in frazeme tvorijo ter kako se zapisujejo. Glavni cilji priročnika so spodbujanje rabe slovarjev tako pri pouku kot tudi doma, bogatitev besednega zaklada mladih uporabnikov, usvajanje besednih vrst, zlasti s pomočjo prikaza rabe besede v ponazarjalnem gradivu pa tudi uzaveščanje pravil, po katerih se besede med sabo združujejo. Poleg tega Šolski slovar slovenskega jezika 2022 uporabnike seznanja s slovarsko strukturo in jih tako pripravlja na branje drugih slovenskih in tujih slovarjev, tako enojezičnih kot dvojezičnih. Večji del besedišča, ki je predstavljeno v slovarju, sestavljajo besede, ki jih učenci spoznavajo pri pouku. Te besede (oziroma njihovi pomeni) imajo pred razlago oznake, ki so poimenovane po šolskih predmetih: PRI DRUŽBI, PRI GLASBENI UMETNOSTI, PRI LIKOVNI UMETNOSTI, PRI MATEMATIKI, PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI, PRI RAČUNALNIŠTVU, PRI SLOVENŠČINI in PRI ŠPORTU (na primer PRI NARAVOSLOVJU IN TEHNIKI Izpodriniti pomeni zavzeti prostor, v katerem je bila prej tekočina ali plin.). V slovar je vključeno tudi osnovno, temeljno besedišče (na primer besede, ki poimenujejo družinske člane, sorodstvena razmerja), ki ga otroci dobro poznajo. Ti slovarski sestavki bodo zanimivi zlasti učencem nižjih razredov, starejšim pa bodo služili kot pripomoček za uvajanje v branje slovarja. Sem spadajo tudi besede, pri katerih se pojavljajo težave z zapisovanjem (na primer kozorog, pav, pladenj) ali pregibanjem (na primer breskev, podkev). V priročniku ne najdemo pogovornih in slengovskih besed, črk, kratic in krajšav. Ob poimenovanjih za moške osebe so navedena poimenovanja za ženske osebe (na primer rešitelj – rešiteljica). Čustveno zaznamovani pomeni besed imajo pred razlago oznako ČUSTVENO OBARVANO, kot na primer tretji pomen glagola kovati (ČUSTVENO OBARVANO Kovati pomeni (naskrivaj) pripravljati kaj). 4 Zgradba slovarskega sestavka Iztočnica kisel pridevnik Besedna vrsta 1. Kisel je tak, ki ni sladek, grenek ali slan in je ostrega okusa kot limona. Razlaga 1. pomena ● kisle gobice, kumarice ● Nekatere jedi so sladke, druge slane, grenke ali kisle. ● Solata je bila zelo kisla, zato mu ni bila preveč všeč. ● Drenulje so skoraj vedno kisle. ● Včasih si za zajtrk pripravi kruh s pašteto in kislimi kumaricami. 2. Kisli je ta, ki je ostrega, kiselkastega okusa zaradi delovanja posebnih bakterij. Razlaga 2. pomena ● kisla repa ● kisla smetana ● kislo mleko ● kislo zelje Tipične zveze ● Na planšariji smo si privoščili hladno kislo mleko s črnim kruhom. ● K pečenki so v restavraciji postregli kislo zelje. 3. čustveno obarvano Kisel je tak, ki izraža nejevoljo, žalost ali ki je neprijeten, slab. ● Njegovo pobudo sem sprejel s kislim nasmeškom. ● Zjutraj je imel prav kisel obraz. ● Kadar so dnevi kisli, ji pomaga, če prebere zanimivo knjigo. Kako besedo uporabimo v stavku? stalne zveze kisli dež Stalna besedna zveza, ki jo tvori beseda. pri naravoslovju Kisli dež je dež, ki zaradi v njem raztopljenih snovi, ki onesnažujejo zrak, povzroča poškodbe organizmov in njihovo odmiranje. Oznaka strokovnega področja, na katerem se beseda ali pomen uporablja. zdrobiti glagol Zdrobiti pomeni narediti iz česa majhne, drobne dele. ● zdrobiti steklo ● Nekatere umetne mase zdrobimo in jih ponovno uporabimo kot surovino za nove izdelke. ● Če olupljen arašid zdrobiš na listu belega papirja, se bo na papirju poznal masten madež. ● Hrana začne svojo pot razgradnje v ustni votlini, kjer se s pomočjo sline in zob omoči, zmelje in zdrobi. frazemi Frazem ali čustveno obarvana stalna zdrobiti koga v sončni prah ali zmleti koga v besedna zveza, ki jo tvori beseda. sončni prah Če kdo zdrobi v sončni prah koga, pomeni, da ga uniči ali povsem onemogoči. ● »Zdrobila te bom v sončni prah,« je zagrozila čarovnica. 5 Metodološka izhodišča Šolski slovar slovenskega jezika obravnava občnoimenske leksikalne enote knjižnega jezika vseh besednih vrst. Glavni gradivski vir za slovar je Korpus šolskih besedil slovenskega jezika, ki obsega besedila učbenikov, otroškega leposlovja izbranih avtorjev in gradivo šolskih spisov. Obravnavana leksika je tako zajeta iz besedil, ki so za otroke te starosti glavni vir novega knjižnega besedja, ter obsega zlasti jezik leposlovja in osnovno terminologijo pri pouku obravnavanih znanstvenih in strokovnih področij. V geslovnik so vključeni v rabi manj pogosti leksemi, uporabljeni v razlagah, in družbeno relevantnejši eno- in večbesedni leksemi (npr. družina, dolžnost, ekologija, onesnaževanje, podnebje, pravica, vreme, otrok s posebnimi potrebami, enostarševska družina, človekove pravice ipd.). Geslovnik Šolskega slovarja slovenskega jezika se smiselno dopolnjuje z vidika besedne družine, poleg tega tudi skuša zajeti vse ali vsaj vzorčne besede v posameznih zaključenih pomenskih nizih (npr. poimenovanja za orkestrska glasbila). Izterminološka leksika, izbrana uravnoteženo po področjih s pomočjo učnega načrta in v korpus zajetih učbenikov, krepi predstavo o pojmovnem sistemu posameznih v slovar zajetih strokovnih področij, njene slovarske oznake pa spodbujajo natančnejše branje slovarja in uzaveščanje razlikovanja med strokovno in splošno rabo posameznih leksemov. Slovarski geslovnik je tako v največjem delu sestavljen iz učbeniškega (terminološkega) besedja, saj sklepamo, da je pouk v tem obdobju pomemben vir novega besedja, pojmovni sistem posamezne stroke pa je (tudi s pomočjo predlogov in pripomb terminoloških svetovalcev s Pedagoške fakultete v Ljubljani) predstavljen kar se da celostno in na način, kot ga učenci usvajajo pri pouku. Drugi del geslovnika predstavlja temeljna leksika. Ker bo Šolski slovar slovenskega jezika služil tudi kot učni pripomoček, smo jo vključevali zlasti po kriterijih problemskega izbiranja (glede na pravopis, pravorečje, oblike). Ta del geslovnika se torej izbira po vnaprej določenih problemskih sklopih, npr. v zvezi s težavami na ravni pravopisa, pregibnostnega vzorca, onezvenečenja ipd., kar je lahko uporabno tudi kot gradivo za učitelje. V nadaljevanju so navedeni nekateri kriteriji izbiranja slovarskih iztočnic. Zaradi pravopisnih težav v zvezi s pravorečnim pojavom onezvenečenja so se uvrstile na primer naslednje besede: • drobtina, galeb, gumb, hrib, jastreb, občutek, robček, vrabec, zob, žleb; • dedek, divjad, gladek, grad, medved, mlad, nahod, odpadek, odcep, podhod, sladek, sladoled, vinograd, želod; • brlog, nag, sneg, žig; • gozd, izhod, izštevanka, obraz, ribez; • dež, drobiž, jež, madež, mož, mrož, polž, storž, težek, utež. Poseben tip predstavljajo primeri s sklopom ds, ki se npr. v besedah predsednik in predsednica po onezvenečenju zlije v govorjeni c. Zaradi pravopisnih težav, ki ji povzroča razlika med izgovorom in zapisom sklopov lj in nj, so se v slovar uvrstile naslednje besede: • čebelnjak, knjiga, konj, kostanj, lokvanj, luknja, njiva, pomanjkanje, škorenj, usnje; • čaplja, čevelj, čmrlj, daljnogled, fotelj, ključ, polje, rogljič, škodljivec, školjka, štorklja, valjar, zelje, žajbelj, žemlja, življenje. S sklopom lj/nj je povezana tudi t. i. hiperkorektnost, pojav, ko kdo zaradi napačne predstave o pravilnosti določene besede to besedo neustrezno popravi in npr. beseda škatla postane škatlja. Dodane so tudi besede, pri katerih prihaja do tovrstnih težav. 6 Zaradi pravopisnih težav, ki ji povzroča razlika med izgovorom in zapisom fonema l oziroma v, so se uvrstile naslednje besede: • brivnik, cerkev, čitljiv, duhovnik, flavta, hlev, naliv, naslov, nov, rokav, travnik, trgatev, včasih, vdova, vrv, vztrajen, zajedavec, zdrav; • čoln, debel, fižol, gol prid., orel, pepel, polh, polž, popoldne, stol, volk, žolna. S problemom izgovora l/ v je ravno tako povezana hiperkorektnost, torej napačno popravljanje pravilnega zapisa besede, zato so dodane tudi besede usesti se, uleči se, uliti se, ustaviti. Zaradi problema zapisa polglasnika, zveze ə + r ali zvočniškega sklopa v izglasju so se v slovar uvrstile naslednje besede: • brv, domiseln, mrmrati, obrv, rdeč, rjav, smrt, srna, škrbast, trn, veter, vetrn, vetrnica, vrt, zajtrk. Zaradi problema zapisa hiata pri prevzetih besedah so se uvrstile naslednje besede: • dieta, higiena, material, orientacija, pianist, radio, socialen, violina, viola. Zaradi problema zapisa sklopa ir so se v slovar uvrstile besede krompir, pirh, skicirati in vir. Zaradi pogostih napak pri pregibanju so se v slovar uvrstile naslednje besede: • cerkev, človek, hči, kri, mati, možgani, ploskev, starš, tla; moči, zmoči. Koncept slovarja Koncept Šolskega slovarja slovenskega jezika je nastal na podlagi izkušenj pri izdelavi splošnega razlagalnega slovarja ter teoretičnih izhodišč s področja slovenistike in didaktike. Temelji na uveljavljenih leksikografskih načelih; v temeljnih značilnostih je usklajen s konceptom Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, SSKJ 2) in eSSKJ: Slovarja slovenskega knjižnega jezika, tretja izdaja, temeljnih priročnikov, ki jih bodo današnji osnovnošolci kasneje samostojno uporabljali. Osrednji del koncepta slovarja predstavlja tipologija slovarskih razlag, ki prinaša rešitve problemov, povezanih s prilagoditvijo pomenskega opisa leksemov znanju in zmožnostim najmlajših uporabnikov. Zasnova razlagalnih tipov v Šolskem slovarju slovenskega jezika sledi izročilu slovenskega slovaropisja in načelom opredeljevanja leksikalnega pomena, ki so se uveljavila od SSKJ dalje, npr. v zvezi s sistemom uvrščevalnih pomenskih sestavin in kar se da sistematiziranim navajanjem razločevalnih pomenskih sestavin. Razlike v strukturiranosti, primerjalno s sistemom razlag v splošnem razlagalnem slovarju (SSKJ), so posledica upoštevanja načela naravnosti in razumljivosti (v smislu posnemanja spontanega govora zlasti v skladenjski strukturi razlage). Pomembna razlika glede na prvo in drugo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika (SSKJ in SSKJ 2) in eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika je, da imajo v Šolskem slovarju slovenskega jezika vsi tipi slovarskih razlag obliko povedi z iztočničnim leksemom v vlogi osebka. V razlagah samostalnikov in pridevnikov jedro razlage uvaja vezni glagol biti v tretji osebi ( Koliba je zasilno, občasno prebivališče, navadno iz lesa; Krut je tak, ki s svojim ravnanjem brezobzirno, neusmiljeno povzroča bolečino ali trpljenje ljudem ali živalim). V razlagah glagolov in prislovov po načelu naravnosti jedro razlage uvaja tretja oseba ednine glagola pomeniti v oslabljenem pomenu ( Kovati pomeni z udarci kladiva ali s strojem oblikovati, obdelovati kovino; Poleti pomeni v času med pomladjo in jesenjo). Skladno z uveljavljenimi slovaropisnimi načeli jedrni del razlage predstavlja nabor pomenskih sestavin. Pomen leksema je opredeljen glede na pomensko nadrejeni leksem (uvrščevalna 7 pomenska sestavina) in se od pomensko istovrstnih leksemov ločuje s pomočjo razločevalnih pomenskih sestavin, ki se zaradi težnje po čim večji nazornosti v Šolskem slovarju slovenskega jezika navadno navajajo v večjem številu. Razlage glagolskih stalnih besednih zvez in frazemov ter frazemov s strukturo stavka (pri katerih je obvezna sestavina v vlogi osebka, npr. jezik se lomi komu) imajo razlago v obliki povedi s pogojnim odvisnikom, ki je zaradi navajanja tipičnega besedilnega okolja večbesedne iztočnice ocenjena kot najrazumljivejša. Zaradi osebne glagolske oblike (navadno v 3. osebi ednine, redkeje množine) namreč omogoča jasnejši prikaz vezljivostnih mest (npr. rojiti komu po glavi), poleg tega pa upravičuje odločitev za navajanje za učence predvidoma skladenjsko zahtevnejših slovarskih oblik glagolskih frazemov (npr. ne biti ne duha ne sluha; zaradi dreves ne videti gozda; svoj živi dan ne videti koga). Slovarski opis eno- in večbesednih leksemov v členkovni ali medmetni rabi temelji na sporočanjskem vidiku in izhaja iz namere oz. čustvenega stanja govorečega. Poseben tip razlage z glagolom reči ( napisati) v prvi osebi množine tako ne prinaša informacije o leksikalnem pomenu, ampak o tem, kaj govoreči izraža. Primeri: Škoda rečemo, ko kaj obžalujemo, smo žalostni zaradi česa ali s kom sočustvujemo; Najlepša hvala rečemo ali zlasti napišemo komu, ko se mu želimo zahvaliti; Lep pozdrav napišemo na koncu sporočila, ko se od koga poslovimo; Z veseljem rečemo, ko komu vljudno pritrdimo; Jezik za zobe rečemo, ko želimo, da kdo ne odgovarja ali da umolkne; Če mene vprašate rečemo, ko želimo poudariti to, kar trdimo; Hvala bogu rečemo, ko izražamo hvaležnost ali zadovoljstvo. Slovarske oznake, ki so v slovarskem prikazu v celoti izpisane, so leksikalnim enotam dodane na podlagi analize pomenskih lastnosti leksemov, kot se kažejo v gradivu Korpusa šolskih besedil slovenskega jezika, in analize njihovega sobesedila. Dopolnjujejo pomensko razlago, hkrati pa spodbujajo natančnejše branje slovarja in uzaveščanje razlikovanja med nevtralnim in stilno zaznamovanim pomenom oziroma med strokovno in splošno rabo posameznih leksemov. S slovničnimi oznakami je opredeljena besedna vrsta obravnavanih iztočnic. Poleg zgoraj omenjenih terminoloških kvalifikatorjev je v Šolskem slovarju slovenskega jezika uporabljen tudi ekspresivni kvalifikator ČUSTVENO OBARVANO ter kvalifikator SLABŠALNO (npr. tretji pomen glagola kovati: ČUSTVENO OBARVANO Kovati pomeni (naskrivaj) pripravljati kaj. ; SLABŠALNO Krava je ženska, ki se ji pripisujejo slabe lastnosti, zlasti omejenost ali lenoba). Za razlago so navedeni zgledi rabe v obliki kolokacij in povedi (tipične besedne zveze, ki potrjujejo pomene, in tipična sobesedila). Ilustrativno gradivo utrjuje otrokovo predstavo o tipični rabi, skladenjskih možnostih, vezljivosti oz. družljivosti leksema. Zgledi, ki so sestavljeni iz z vidika knjižnega jezika nevtralnega besedja in besedja, obravnavanega v slovarju, so načeloma kratki, jasni in premišljeno izbrani tudi glede na vsebino (eno izmed načel izbiranja je izogibanje stereotipizaciji, zlasti družbenih vlog). 8 Slovar asfalt samostalnik borovnica samostalnik Asfalt je siva zmes, s katero pri gradnji utrjujemo vrh-Borovnica je nizka grmičasta gozdna rastlina z nji sloj cest in podobnih površin, ali površina, utrjena s majhnimi temno modrimi plodovi ali plod te rastline to zmesjo. kot hrana. ● Kamion je v kesonu pripeljal asfalt. ● jesti borovnice ● Včasih so otroci v blokovskih naseljih vsak primeren ● borovnice, jagode in robide košček asfalta izkoristili, da so nanj narisali ristanc. ● Nekoliko više nad studencem so rasle borovnice. ● Ob vrtcu je asfalt, na desni strani pa travnata površina. ● Plod borovnice je užiten. ● Borovnice so mi všeč! asfalten pridevnik borovničev Asfalten je tak, ki je iz asfalta, sive zmesi, s katero pri pridevnik gradnji utrjujemo vrhnji sloj cest. Borovničev je tak, ki je iz borovnic, vsebuje borovnice. ● Zavili so na asfaltno cesto, ki se je pričela vijugasto ● Znam narediti odlično borovničevo pito. vzpenjati. ● Kateri sladoled želite? Borovničevega, prosim. ● Makadamska cesta je cesta brez asfaltne ali betonske prevleke. bratec samostalnik stalne zveze čustveno obarvano Bratec je brat, navadno mlajši. asfaltna baza ● bratec in sestrica pri naravoslovju in tehniki Asfaltna baza je obrat, v katerem izdelujejo asfalt. ● V šolo je hodila peš skupaj z bratci in sestricami. ● Rada berem revijo Gea, moj bratec pa revijo Ciciban. ● Na prostem smo si ogledali velikanske žerjave, asfaltne baze in predstavitev gradbenih strojev v živo. ● Najbližje sem bil s svojim bratcem, saj sem z njim preživel največ časa. bakla samostalnik brca Bakla je krajša palica z gorljivo snovjo na zgornjem samostalnik koncu, ki jo uporabljamo, da si z njo svetimo. Brca je sunek ali udarec z nogo. ● Bakla je osvetljevala hodnik. ● Dobil je brco v koleno. ● Prinesli so bakle, ker se je medtem že znočilo. ● Z brco pod mizo ga je opomnila, naj pazi, kaj govori. ● Bakla v njeni roki je osvetlila obraz. brcanje samostalnik bedro samostalnik 1. Brcanje je udarjanje kakega predmeta ali človeka z Bedro je del noge med kolenom in kolkom. nogo. ● Nogomet je športna igra, pri kateri igralci z brcanjem ● Obrisal si je tekočino z bedra. spravljajo žogo v gol. ● Prinesel je celo bedro srnjakovega mesa. ● Včasih se otroška nagajivost sprevrže v nasilje, brcanje v pretep, nedolžno zafrkavanje v žalitev. beljak samostalnik 2. Brcanje je hitro premikanje nog naprej in nazaj. Beljak je prozorna snov v jajcu. ● Mama je skušala umiriti otrokovo brcanje. ● Beljakovine v beljaku pri visoki temperaturi zakrknejo in tako postanejo lažje prebavljive. brcati glagol ● Vzemite jajca in ločite beljake od rumenjakov. 1. Brcati pomeni z nogo udarjati kak predmet ali ● Z električnim mešalnikom stepite beljake v posebni človeka. skledi v trd sneg. ● brcati žogo ● Benjamin brca žogo. bor samostalnik ● V nogometu se žogo vedno brca, z roko je prekršek. Bor je iglasto drevo z razbrazdanim lubjem in dolgimi ● Brcali so listje, ki je na debelo prekrivalo tla. iglicami. 2. Brcati pomeni hitro premikati noge naprej in nazaj. ● Storži bora so v začetku zeleni. ● Triletnik tuli in brca na tleh. ● Ob robu planote je rasel osamljen gorski bor. ● Račka ima med prsti na nogah razpeto kožico, ko s ● Pri vznožju velikega bora je stala veverica in si ob plavutkami brca naprej in nazaj. hrapavi skorji brusila krempeljce. frazemi ● Iglavci (smreka, bor, macesen ...) so golosemenke, saj se semena razvijejo v storžih. brcati žogo Če kdo brca žogo, pomeni, da igra nogomet. 10 ● Fantje so brcali žogo. ● V tovarni so uporabili orodje in stroje: žago, brusilni stroj in vrtalni stroj. brcniti glagol brusiti Brcniti pomeni z nogo udariti kak predmet ali človeka. glagol 1. Brusiti pomeni delati rezilo ostro. ● brcniti žogo ● Brusim škarjice in nože. ● Nogometna žoga se na igrišču premakne, ker jo nogometaš brcne. ● Dolgo je brusil orožje. ● V zadnjem hipu je brcnil superge pod omarico za 2. Brusiti pomeni z brušenjem oblikovati predmete. čevlje. ● Da je iz lesa nastala miza, so les obdelovali: žagali, brusili, lakirali in spajali. breskev samostalnik ● Trdne snovi lahko žagamo, brusimo ali lomimo. Breskev je nizko sadno drevo z rožnatimi cvetovi in ● Zajec ima močne zobke, ki mu rastejo vse življenje, rdečkasto rumenimi plodovi z dlačicami ali plod te vendar jih s hrano brusi. rastline kot hrana. ● V sadovnjaku so rasle velike jablane, hruške, slive, brušenje samostalnik češnje, cibore, marelice, breskve. 1. Brušenje je postopek, s katerim naredimo rezilo ● Najedla sta se breskev. ostro. ● Žabje oglašanje je spominjalo na zvok, ki nastaja ob breskov pridevnik brušenju kose. 1. Breskov je ta, ki je v zvezi z breskvijo. 2. Brušenje je oblikovanje predmeta s čim. ● Peščena pot pelje h gredici rož in v cvetoči breskov ● Če mačka ne hodi ven, potrebuje praskalnik za nasad. brušenje krempljev. 2. Breskov je tak, ki je iz breskev, vsebuje breskve. ● Za popravilo strehe so plačali 2300 €, brušenje in lakiranje parketa je stalo 580 €. ● Breskov sok je zame odlična pijača. breza bučen pridevnik samostalnik Bučen je tak, ki se zelo sliši ali je zelo glasen. Breza je listnato drevo s tanjšim deblom in belim lubjem. ● bučno ploskanje ● Breza ima seme v orešku z dvojnimi krilci. Lahek plod ● Z vrta je prihajala bučna glasba. odnaša veter daleč naokoli, zato breze prve zrastejo na neporaslih površinah. bučno prislov ● Pod brezo sta si pripravila ležišče. Bučno pomeni takó, da se zelo sliši ali je zelo glasno. ● Na Slovenskem so za prvi maj kot mlaje postavljali smreke, breze, topole in bore. ● Bučno so se odprla vrata. ● Bučno se je zakrohotala. brozga samostalnik 1. Brozga je napol staljen sneg. bukev samostalnik Bukev je drevo z gladkim sivkastim lubjem, ● Pozimi sta bila povsod sneg in brozga. polkrožnimi rahlo nazobčanimi listi, katerega plod je 2. Brozga je zmes tekoče snovi in manjših trdih delov žir. česa, ki se oprijemlje predmetov. ● Bukev je rasla na drugi strani potoka. ● Otroci so opazovali, kako je skozi vrh vulkančka izbruhnila spenjena brozga, ki se je razlila čez mizo. ● Odrasla, 25 metrov visoka bukev na poletni dan odda v zrak kar 7000 litrov kisika. ● Otresla sta si brozgo z nožic in začela natančno raziskovati obrežje. ● Ko pridem domov, najprej zagledam domačo ograjo in visoko bukev. bršljan samostalnik buldožer samostalnik Bršljan je zimzelena rastlina, ki se vzpenja po drevesih in zidovih. 1. Buldožer je stroj v obliki vozila z gosenicami in veliko nakladalko za odrivanje in prenašanje zemlje ali ● Deblo je bilo ovito z bršljanom. podobnega materiala. ● Razkošno betonsko stopnišče so obraščali bršljan in ● Moj najljubši travnik so razkopali buldožerji. orhideje. ● Buldožer uporabljajo zlasti na gradbiščih. brusilen ● Tam sta dva buldožerja, ki ravnata zemljo za pridevnik zelenico. Brusilni je ta, ki je v zvezi z brušenjem. 2. Buldožer je igrača, ki predstavlja buldožer. 11 ● Rad se igra z buldožerjem. ● 50 kg težka najstnica potrebuje 50 g maščob na dan. To je približno deset čajnih žličk olja. buljiti glagol čelo Buljiti pomeni nepremično, vztrajno gledati. samostalnik 1. Čelo je sprednji del glave nad nosom in očmi. ● buljiti v koga ● nagubati čelo ● Buljila je v ekran. ● obrisati (si) potno čelo ● Deklice so buljile skozi okno. ● Z roko le občutimo, ali je čelo toplo, temperature ne ● »Kaj pa ti buljiš?« je zagodrnjal. izmerimo. ● Brisal si je pot, ki mu je curljal s čela. čaj samostalnik ● Dolgi lasje so mu silili na čelo. 1. Čaj je pijača iz poparka posušenih listov čajnega grma, zelišč ali določenih delov rastlin. ● Žilice na čelu so mu izstopile in pordel je v obraz. 2. Čelo je položaj najbolj spredaj ali najpomembnejši, ● piti, skuhati čaj vodilni položaj. ● janežev, lipov, zeliščni, žajbljev čaj ● »Markacije vam lahko v gozdu rešijo življenje!« je na ● skodelica čaja čelu vrste ponavljala učiteljica. ● Pozimi si radi privoščimo vroč čaj, poleti pa raje ● »Pozor!« je zavpil sošolec, ki se je postavil na čelo. hladne napitke. ● Na čelu vlade je predsednik vlade. Vodi delo vlade. ● Priporočljivo je, da si čaj sladkamo z medom. frazemi ● Po sprehodu smo se pogreli ob vročem čaju. gubati čelo 2. Čaj je pitje, uživanje čaja. Če kdo guba čelo, pomeni, da izraža nezadovoljstvo, ● Prijateljico sem povabil na čaj. nejevoljo, zaskrbljenost in se to navadno vidi na izrazu obraza. stalne zveze ledeni čaj ● Zamišljeno je molčal in gubal čelo v globoke brazde. Ledeni čaj je oslajena brezalkoholna pijača iz čaja. ● Oče je zaskrbljeno gubal čelo. ● Zakaj ni zdravo, če za žejo pijem kokakolo ali ledeni ● Žalostno je gubal čelo, ker ni razumel, kaj mu čaj? govorijo. ● Teta je v trgovini kupila 5 dl ledenega čaja, 20 dl mleka in 17 dl tekočega jogurta. čeveljček samostalnik čustveno obarvano Čeveljček je čevelj, zlasti manjši. čajanka samostalnik ● zlati čeveljčki Čajanka je zabava, ki je navadno popoldne in pri ● S čeveljčki je stopil v lužo. kateri se streže s čajem in prigrizkom. ● Dekleta so pomerjala čeveljček, pa nobeni ni bil ● Županja je prirejala čajanko v čast svoji hčeri. prav. ● Takoj ko se doma malo uredimo, vas vse skupaj ● Čevljar mu je sešil majhne, lične čeveljčke. povabim na vrt na čajanko. čevljar samostalnik čajen pridevnik Čevljar je oseba, ki izdeluje in popravlja čevlje. Čajni je ta, ki je v zvezi s čajem. ● Čevljar je včeraj popravil 9 parov čevljev. ● Zvrhano čajno žličko čajne mešanice prelijemo s skodelico vrele vode. ● Čevljar je prinesel majhne čeveljce. ● Biološki odpadki so tudi kuhinjski odpadki (ostanki hrane, čajne vrečke, papirnate vrečke). čevljarski pridevnik stalne zveze Čevljarski je ta, ki je v zvezi s čevljarji ali dejavnostjo čevljarjev. čajna svečka Čajna svečka je svečka v manjšem lončku ali kovinski ● V čevljarski delavnici so stali v izložbi najnovejši škornji. posodici. ● Videli smo tudi staro čevljarsko orodje. ● Na mizi prižgi čajno svečko. ● Nariši čajno svečko in ustrezno pobarvaj plamen. čipka samostalnik čajna žlička Čipka je okrasni izdelek ali všit del oblačil, opreme z luknjičastim vzorcem iz niti. Čajna žlička je majhna žlica. ● Čipke so prodajali za okras narodnih noš, za ● Potrebuješ posodo, pokrovko, 1 dl vode, 1 čajno posteljno perilo, namizne prte. žličko jedilne soli, električni gorilnik. ● Skupaj z rudarji so v Idrijo prišle tudi njihove žene. 12 S seboj so prinesle znanje klekljanja oziroma izdelave zavesami in zlatimi čopi. čipk. da členek čipkast pridevnik 1. Da izraža pritrjevanje. 1. Čipkast je tak, ki je iz čipk ali vsebuje čipke. ● Si pripravljen? - Da, pripravljen sem. ● Oblečena je bila v karirasto obleko, izpod katere je 2. Da poudarja to, kar je povedano. kukal bel čipkast ovratnik. ● Da, zagotovo mu bom pomagal. ● Na koncu vrta je bila miza, pogrnjena s poškrobljenim čipkastim prtom. ● Da, tako je bilo. ● Sonce je sijalo skozi čipkaste zavese in po postelji risalo vzorce. dar samostalnik 2. Čipkast je tak, ki spominja na čipko. 1. Dar ali darilo je to, kar kdo dobi od koga zastonj, ● Cvetki so nanizani v valjast kobul, ki ga kot ovratnik navadno ob posebni priložnosti, zlasti prazniku ali obdajajo čipkasti in obarvani listi ogrinjala. rojstnem dnevu. ● Pridi pogledat to čipkasto ivje na vejah! ● dobiti v dar ● Fantje so peli jurjevsko pesem in z njo prosili za čivk darove. samostalnik Čivk je vsak od kratkih, višjih zvokov, ki ga pri petju, ● Gospodinje so nasule darov v košare, da bi si zagotovile dobro letino. žvrgolenju oddaja ptica. ● V vrečkah so se skrivali božični darovi. ● S tal se dvigajo meglice, sončno jutro se obeta, tu in tam čivk kakšne ptice. 2. Dar ali talent je sposobnost za kaj ali posebna spretnost. čivkati ● Nadarjen si za boks. In svoj dar boš izkoristil. glagol frazemi 1. Čivkati pomeni oglašati se kratkimi, višjimi glasovi, ki jih pri petju, žvrgolenju oddaja ptica. dar govora ● Piščančki so stopicali naokrog in čivkali. Dar govora je zmožnost govoriti, zlasti jasno, gladko. ● Ko pridem domov, pogledam vrabce nad trtami: kako ● »Kako ti je ime?« ga je vprašala. A dar govora se mu čivkajo, skupaj sedajo in skupaj vzletajo. še vedno ni povrnil. 2. čustveno obarvano Čivkati pomeni govoriti s takim ali ● Brž ko je kak snubec vstopil, je že izgubil dar govora. podobnim glasom. ● »Pozor, pozor!« je čivkala. darilo samostalnik ● Skupina otrok iz vrtca je čivkala in se prerivala in Darilo ali dar je to, kar kdo dobi od koga zastonj, jedla. navadno ob posebni priložnosti, zlasti prazniku ali rojstnem dnevu. čivkniti glagol ● dobiti darilo 1. Čivkniti pomeni oglasiti se s kratkim, višjim glasom, ● prinesti darilo ki jih pri petju, žvrgolenju oddaja ptica. ● božično, novoletno darilo ● Vrabec je čivknil. ● Po praznovanju je pospravljal darila. 2. čustveno obarvano Čivkniti pomeni reči, povedati s ● Miza je bila polna daril. takim ali podobnim glasom. ● Dedek Mraz ima v košu že vsa darila in jih že nosi ● »Av!« je čivknil. otrokom. 3. čustveno obarvano Čivkniti pomeni reči kaj, oglasiti se ● Nekoč sem dobila za darilo ptička z veliko stekleno sploh. glavo. ● Gorje vam, če kdo od vas samo čivkne! drobiti glagol čop samostalnik 1. Drobiti pomeni delati iz česa majhne, drobne dele. 1. Čop je šop skupaj spetih las ali takemu šopu ● Mlinski kamni so drobili žito in nastala je moka. podoben šop dlak. ● Zveri (na primer mačke in psi) imajo močne čeljusti in ● Ima dolge rjave lasje in nosi čop. ostre zobe, da lahko trgajo meso in drobijo kosti. ● Lase ima spete v čop. 2. Drobiti pomeni hoditi s kratkimi in hitrimi koraki. ● Dolga klinasta glava se postopno zožuje v koničast ● Po cesti sta drobili dve deklici. rilec. Kratek rep se konča s čopom dlake. 3. čustveno obarvano Drobiti pomeni živahno se oglašati 2. Čop je del oblačil, opreme, ki spominja na šop spetih ali pripovedovati. las. ● Ptički veselo drobijo. ● Ležal je na svoji lepi postelji z dolgimi žametnimi ● Deklica je drobila v telefon. 13 4. čustveno obarvano Drobiti pomeni povzročati tihe gluh pridevnik zvoke z enakomernim udarjanjem. 1. Gluh je tak, ki ni sposoben zaznavati zvokov, glasov. ● Dež je vso noč drobil po polknih. ● Gluhi ljudje ne slišijo, zato se sporazumevajo z rokami v znakovnem jeziku. dvoj števnik ● Skladatelj Ludwig van Beethoven je zadnja dela Dvoj izraža količino dve ali dve vrsti česa. ustvaril popolnoma gluh. ● Babica mora jemati dvoja zdravila. ● Si gluh? ● Ribe jemo z dvojimi vilicami. 2. čustveno obarvano Gluh je tak, ki je brez zvoka. ● gluha tišina dvoje števnik ● Spustila se je gluha noč. Dvoje izraža skupino dveh (različnih) enot. frazemi ● Telo ima dvoje rok in dvoje nog, dvoje oči in dvoje naleteti na gluha ušesa ušes. Če kaj naleti na gluha ušesa, pomeni, da tega kdo ne ● Iz teme ga gleda dvoje svetlih oči. upošteva. ● Prosil je: »Pospravite igrače!« Toda njegove besede fazan so naletele na gluha ušesa. samostalnik ● Moja prošnja je naletela na gluha ušesa. Fazan je velika ptica s pisanim perjem in dolgim repom. gluhonem ● Skupaj sta se povzpela na lovsko izvidnico, s katere pridevnik sta tiho opazovala srne, zajce in fazane. Gluhonem je tak, ki ni sposoben zaznavati zvokov, glasov in ki se izraža na drugačen način, kot slišeči. frača samostalnik ● Od rojstva je gluhonem. Frača je igrača v obliki rogovile z elastiko za proženje, metanje kamenčkov. gnus samostalnik ● streljati s fračo Gnus je občutek, ki ga povzroči kaj izredno grdega, ● V fračo je vstavil kamenček in jo napel. zoprnega. ● Kar stresel se je od gnusa. glina samostalnik ● Ob pogledu na rano jo je obšel gnus. Glina je gnetljiva naravna snov, ki se uporablja zlasti v lončarstvu in kiparstvu. gnusen pridevnik ● oblikovati, razvaljati glino Gnusen je tak, ki vzbuja gnus, občutek, ki ga povzroči ● izdelek iz gline kaj izredno grdega, zoprnega. ● žgana glina ● Prostor se je napolnil z gnusnim, sladkobnim vonjem. ● Iz kosa gline je z vretenom ročno izdelal vazo. ● V reko je steklo vse polno gnusne smrdljive odplake. ● Pregneti in zmehčaj glino. ● V obpanonskih pokrajinah se je zaradi nahajališč kakovostne gline razvilo lončarstvo. gnusiti se glagol Gnusiti se pomeni biti komu zelo neprijeten ali zoprn. glinast pridevnik ● Ta jed se mi gnusi. Glinast je tak, ki je iz gline ali vsebuje glino. ● glinast kipec gnusoba samostalnik ● glinasta skleda čustveno obarvano Gnusoba je to, kar vzbuja gnus, občutek, ki ga povzroči kaj izredno grdega, odvratnega. ● Zvončki uspevajo v tleh, ki vsebujejo veliko glinastih delcev in zato dobro zadržujejo vodo. ● Te gnusobe že ne bom jedel! ● Na glinasto ploščico smo nanesli temno rjavo barvo. ● Da se ji ta gnusoba sploh upa približati! globel samostalnik golaž samostalnik Globel je globlja vdolbina v zemlji. Golaž je jed iz kosov mesa, dušenega v omaki. ● soteska in globel ● lonec z golažem ● Jamarji so se začeli po lestvici spuščati v globel. ● Naložil si je novo zajemalko golaža. ● Jedli smo golaž s polento. ● Pražim meso za golaž. 14 grič samostalnik guma samostalnik Grič je nižji hrib. 1. Guma je trpežna, raztegljiva snov, ki ne prepušča ● zasnežen grič vode in se prideluje iz drevesnih sokov ali umetnih surovin. ● Za Prekmurje so značilne ravnine in griči, ki ponekod preidejo v hribe. ● trda guma ● Ogledali smo si vinograd na griču. ● Izdelki iz umetnega usnja in gume ne dihajo, ne prepuščajo vode in ne vpijajo znoja. griček ● Guma ima manjšo gostoto kot jeklo, a večjo kot les. samostalnik ● V zraku je bilo čutiti vonj po zažgani gumi. Griček je majhen grič. 2. Guma ali pnevmatika je obročast, navadno črn del ● Slovenija je manjša država, a zelo raznolika: ima kolesa iz take snovi. gore, hribe in gričke, reke, potoke, jezera, gozdove, podzemske jame, morje, vasi in mesta. ● avtomobilske gume ● zimske gume gričevje ● V proizvodnji avtomobilov so skoraj končali z samostalnik izdelavo, le še gume so jim manjkale. Gričevje je več gričev, povezanih v zaključeno celoto. ● Pred hišo so zacvilile gume. ● gričevja in ravnine ● Manjše vzpetine so gričevja, višje od gričevij so gumica hribovja, še višje pa gorovja. samostalnik Gumica je raztegljiv obroček, navadno za vezanje, ● Gričevja večinoma ne presegajo 400 metrov nadmorske višine. spenjanje las. ● V žepu svoje obleke je poiskala gumico in si začela ● Na ravninah prevladujeta poljedelstvo in živinoreja, v gričevjih vinogradništvo in sadjarstvo. dolge lase spenjati v čop. ● Ko je prišla domov, je pobrskala po mamini zalogi gumic in lasnic. grmada samostalnik ● Odstranite pokrova pločevinke in na enem koncu 1. Grmada je velik kup lesa, pripravljen, da se zakuri. prilepite ali z gumico pritrdite papir z izrezanimi zvezdami. ● Pripravili so grmado iz hrastovih vej. 2. Grmada je bila v srednjem veku smrtna kazen s sežigom na kupu lesa. gumijast pridevnik ● Nekatere ženske so obtožili čarovništva ter jih poslali 1. Gumijast je tak, ki je iz gume ali vsebuje gumo. na grmado. ● Obuli sva gumijaste škornje, vzeli velik dežnik in jo 3. Grmada velik kup neurejenih stvari. kar peš mahnili v mesto. ● Na desni vidim grmado skalovja. ● Sestrica in prijatelji so se vozili v gumijastem čolnu, ● Na mizi je grmada časopisov in knjig. jaz pa v kajaku. 2. Gumijast je tak, ki je iz sladke želatine. grmaditi glagol ● Gumijasti bonboni vsebujejo veliko sladkorja in skoraj nič drugih hranilnih snovi. 1. Grmaditi pomeni spravljati na kup. ● Skupaj sta pojedla vse gumijaste medvedke. ● Voda grmadi skale v dolini. 3. Gumijast je tak, ki se težko žveči. 2. Grmaditi se pomeni nabirati se v veliki količini. ● S težavo je žvečil gumijast zrezek. ● Ni manjkalo stojnic, kjer so se grmadile pomaranče, mandarine, limone, orehi, fige, dateljni in rožiči. ● V hotelu sem si potešil lakoto z gumijastim sirom in posušenim kruhom. grmeti glagol hrast samostalnik 1. Grmeti pomeni dajati zelo slišne zvoke ob bliskanju. Hrast je visoko listnato drevo s trdim lesom, listi z ● Začele švigati strele, grmelo je in usul se je dež. močno valovitim robom, katerega plod je želod. 2. Grmeti pomeni dajati grmenju podobne zvoke. ● Stopila je po skrbno pokošenem parku in prijateljico ● Topovi so grmeli in puške so pokale. našla ob mogočnem hrastu. ● V bližini hrasta sva z bratom nekoč našla rjavo grom krastačo. samostalnik Grom je zelo slišen zvok ob blisku. hrastov pridevnik ● Ker svetloba potuje hitreje kot zvok, najprej vidimo blisk, šele nato slišimo grom. 1. Hrastov je ta, ki je v zvezi s hrastom. ● Hrastov les je trd in ga uporabljamo za izdelavo stavbnega pohištva, plovil, sodov, parketa. 15 ● Osa šiškarica odloži na hrastove liste jajčeca. izkušeni jamarji. 2. Hrastov je tak, ki je iz lesa hrasta. ● Mija je starejša in bolj izkušena smučarka, zato Maju, ● Na drugi strani sobe je zagledala debela hrastova ki se šele uči, pokaže, da je treba smuči vedno pripeti vrata. na smučarske čevlje na ravnini. ● Težko hrastovo omaro so premikali samo vsake toliko let, ko so želeli prebeliti stene. iznenada prislov ● Slušalka je padla na hrastov parket. Iznenada pomeni takó, da se zgodi v trenutku, naenkrat in navadno nepričakovano. hrček samostalnik ● Med skokom je sprednje kolo zdrsnilo vstran, da jih je iznenada vrglo v zrak. Hrček je manjši glodalec z razširljivimi lici, v katerih kopiči hrano, in kratkim repom, ki lahko prebiva v ● Tako iznenada kot so gejzirji izbruhnili, so se tudi stanovanju ali hiši kot hišni ljubljenček. umirili. ● Bratranec mi je napisal sporočilo in me prosil, naj ● Nekega večera iznenada zaropotajo hišna vrata. skrbim za njegovega hrčka, dokler je on pri babici. ● Bilo mu je, kakor da je iznenada izgubil vso moč. ● Hrček se hrani s semeni, oreški in majhnimi živalmi. ● Ko hrčka spustimo po stanovanju, pazimo, da izpodriniti glagol odstranimo vse kable, čistila in strupene rastline, ki bi jih hrček lahko oglodal. 1. pri naravoslovju in tehniki Izpodriniti pomeni zavzeti prostor, v katerem je bila prej tekočina ali plin. stalne zveze ● Trdne snovi in tekočine z večjo gostoto vedno zlati hrček izpodrinejo navzgor tekočine z manjšo gostoto. Zlati hrček je večji hrček z rjavkasto, rumenkasto ● Ko v skodelico nalijemo čaj, čaj izpodrine zrak iz dlako. skodelice. ● Linin ljubljenček je zlati hrček Bobi. 2. Izpodriniti pomeni začeti se uporabljati, pojavljati ● Zlati hrček je samotar in svoje domovanje brani z namesto česa drugega. vsemi močmi, zato je lahko v kletki le ena žival. ● Reka Sava je že pred prihodom Rimljanov pomenila glavno plovno pot iz Panonske nižine v Italijo. Promet po rekah je nato izpodrinila železnica, saj je bil prevoz ihta samostalnik po njej hitrejši in cenejši. 1. Ihta je močna jeza, ki jo pokažemo navzven. ● Na začetku devetnajstega stoletja so nosilnice ● Z vso ihto je brcnila v njegov avto. izpodrinili izvoščki ali fijakarji z mnogo udobnejšimi kočijami. ● Zgrabil je čopič in ga z ihto zabrisal po tleh. 3. čustveno obarvano Izpodriniti pomeni prevzeti ● Pograbil je kramp in z ihto začel rahljati zemljo. mesto, družbeni položaj koga drugega, navadno brez 2. Ihta je stanje, ko kaj zaradi velike vneme, zagnanosti njegovega soglasja, odobravanja. delamo hitro. ● Z zlatom namerava izpodriniti kralja s prestola. ● Plavaj počasi in ne preveč z ihto. ● Rešitvi moramo pustiti, da pride sama, brez zaletavosti in ihte. izpodrivati glagol 1. pri naravoslovju in tehniki Izpodrivati pomeni zavzemati prostor, v katerem je bila prej tekočina ali injekcija samostalnik plin. Injekcija je vbrizgavanje zdravilne tekočine v telo s ● Hladnejši zrak je gostejši in topel zrak izpodriva pripravo z iglo ali taka priprava. navzgor. ● Zdravnik nam cepivo vnese v telo z injekcijo. ● Ko telo tone, izpodriva tekočino. ● Zdravnik je rekel, da bo Jakob dobil injekcijo v 2. Izpodrivati pomeni začenjati se uporabljati, zadnjico. pojavljati namesto česa drugega. ● Pri nas je v naravi veliko želvic, ki so jih njihovi izbuljiti lastniki odvrgli. Te želvice izpodrivajo slovensko želvo glagol močvirsko sklednico. Izbuljiti pomeni na široko odpreti oči zaradi velikega presenečenja, strahu. jamar ● Izbuljila je oči, ko je videla, da so vrata razbita. samostalnik ● Njegove oči so se nekoliko izbuljile. Jamar je oseba, ki raziskuje ali pogosto obiskuje jame. ● V Sloveniji imamo več kot 10.000 kraških jam, vendar jih je za turistični obisk urejenih le nekaj, ostale so izkušen pridevnik dostopne samo jamarjem. Izkušen je tak, ki se že dlje časa ukvarja z določeno ● V brezna se jamarji spuščajo po vrvi s pomočjo vrvne dejavnostjo in je zato pri tej dejavnosti učinkovit, zavore. uspešen. ● Čelada jamarja varuje pred udarci z glavo v strop in ● V naravnem okolju lahko pridejo do človeških ribic le pred padajočim kamenjem. 16 jamski pridevnik straneh ter majhnimi okroglimi ušesi. Jamski je ta, ki je v zvezi z jamami. ● Ob travniku je koruzno polje, pod njim rov jazbeca. ● Črna človeška ribica ali črni močeril živi le v jamskih ● Jazbec je v sorodu s kuno, čeprav bi mu tega po vodah. zunanjosti ne prisodili. ● Mnoge jamske živali so slepe, saj v temi ne ● Ježevi plenilci so jazbeci in sove, njihovi sovražniki pa potrebujejo oči. avtomobili in strupi. stalne zveze jamski medved jazbečev pridevnik Jamski medved je velik medved, ki je živel v Evropi Jazbečev je ta, ki je v zvezi z jazbeci. in izumrl v času zadnje ledene dobe, njegove kosti pa najdejo zlasti v jamah. ● Jazbečeve noge so kratke, a močne, saj jih uporablja za kopanje brloga pod zemljo. ● Najbolj znani prazgodovinski najdbi na naših tleh sta piščal iz kosti jamskega medveda, ki so jo našli v ● Lisičje domovanje se imenuje lisičina. Iz nje izkoplje več rovov, zasede pa lahko tudi jazbečeve rove. jami Divje babe blizu Cerknega, in situla z Vač, vedro iz brona, najdeno na Vačah pri Litiji. jazbina samostalnik jamski človek Jazbina je jazbečev brlog pod zemljo. Jamski človek je prazgodovinski človek, ki je živel v ● Jazbec zraste do tri četrt metra in tehta tudi do jamah ali v njih ustvaril jamske poslikave. osemnajst kil. Dobro rejen zimo predremlje v jazbini. ● V številnih jamah so našli orodje iz kamna, posodo in ● Jazbeca zlepa ne srečamo, saj je ponočnjak, povrhu nakit jamskih ljudi. pa še zelo previden. Tudi pred jazbino bi ga čakali zaman. javor samostalnik ječa Javor je listnato drevo s svetlim lesom, širokimi samostalnik deljenimi listi na dolgih pecljih in lahkimi plodovi s 1. Ječa je prostor za zapiranje oseb, ki jim je odvzeta krilci. prostost, navadno zaradi nezakonitega dejanja. ● Za blokom sem plezal na javor. Zelo je košat in visok. ● Bili so v ječi zaradi sleparij in goljufij. ● Če v bližini vašega stanovanja ni javorov, ki bi ● Po vdaji Italije leta 1943 je iz goriške ječe odšel v priskrbeli zalogo naravnih vrtavk, jih lahko sami partizane. naredite doma in tako posnemate naravo. 2. Ječa je zelo neudoben, navadno temen, vlažen prostor pod zemljo za zapiranje oseb, zlasti v gradovih. javorov pridevnik ● Vladar ga je vrgel v globoko grajsko ječo. 1. Javorov je ta, ki je v zvezi z javorom. ● Kraljevi služabniki so mladeniča zaprli v temno ječo. ● javorov les ● Če rastejo v bližini vašega stanovanja javori, lahko jeseni prislov jeseni priredite tekmovanje v spuščanju javorovih Jeseni pomeni v času med poletjem in zimo. semen. ● Jeseni lastovke odletijo v tople kraje. 2. Javorov je tak, ki je iz lesa javora. ● Cerkniško polje se jeseni zapolni z vodo in spremeni ● V kotu je stala velika javorova miza. v jezero. ● Jeseni je začel hoditi v šolo. jaz zaimek Jaz izraža osebo, kadar ta govori o sebi, s svojega jetnik samostalnik vidika. Jetnik je oseba, ki ji je odvzeta prostost, navadno ● Jaz bom ostala tu, ti pa pojdi domov. zaradi nezakonitega dejanja. ● Kdo bi šel v trgovino? – Jaz. ● V filmih se pogosto zgodi, da jetniki izkopljejo rov iz ● Mene nikoli ne poslušate. zapora. ● Meni nihče ne verjame. ● Poleg plemiške družine so na gradu živeli še pisar, hlapci in dekle, vojaki, delavci, duhovnik, pa tudi ● Podaril mi je kolo. kakšen jetnik. ● Name so pa čisto pozabili. ● Kuža je pri meni v naročju. juha samostalnik ● Pojdi z menoj. Juha je redka, tekoča jed, navadno iz zelenjave in vode, v kateri se je kuhala zelenjava ali meso. jazbec samostalnik ● jesti, poskusiti juho Jazbec je sesalec s krepkim sivim trupom, kratkimi ● skuhati juho nogami in ožjo belo glavo z dvema črnima črtama ob ● gobova, goveja, zelenjavna juha 17 ● žlica juhe pogovorila v kabinetu. ● Za kosilo bomo jedli gobovo juho, pečen krompir z ● Iz biološkega kabineta je učitelj v razred prinesel zelenjavo, korenčkovo solato in jagodno torto. modele človeških organov. ● Katera juha ti je najbolj všeč? ● Kadar kuhamo zelenjavno juho, se vitamini in kačica samostalnik minerali iz zelenjave izločijo v vodo in jih pojemo. 1. Kačica je majhna kača. frazemi ● Ko smo hodili po planinski poti, smo opazili majhno Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se kačico. skuha. 2. Kačica je to, kar je po obliki podobno kači. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha, ● Vnuček je ob babičini pomoči oblikoval kačico iz pomeni, da ni nič tako hudo ali težko, kot je videti na testa. prvi pogled. ● Iz gline oblikujemo kačico in jo razrežemo na enake ● Seveda se sliši grozno, ampak nobena juha se ne koščke. poje tako vroča, kot se skuha. 3. Kačica je majhna žival z daljšim valjastim telesom in večjim številom nožic, ki živi zlasti na vlažnih tleh in se jušen pridevnik v nevarnosti lahko zvije v kroglico. Jušni je ta, ki je v zvezi z juho. ● Pod odpadlim listjem smo našli kačice, stonoge in strige. ● Jušno zelenjavo očistimo, operemo in na drobno narežemo. ● Hrošči, polži, kačice in deževniki so drobne živali, ki jedo ostanke odmrlih rastlin in živali. ● V juho je kot jušno zakuho dodala rezance. stalne zveze kačji jušna osnova pridevnik Kačji je ta, ki je v zvezi s kačami. Jušna osnova je bistra juha iz svežih govejih, piščančjih kosti, zelenjave in zelišč, ki se dodaja jedem ● Orel se prehranjuje s kačami, čeprav ni odporen na za izboljšanje okusa. kačji strup. ● V rižoto prilijemo jušno osnovo in nežno ● Kačji ugriz je zelo boleč. premešamo. stalne zveze kačji pastir jušna kocka Kačji pastir je velika žuželka z dolgim vitkim telesom, Jušna kocka ali jušni koncentrat je prehranski dvema paroma kril in velikimi očmi. izdelek iz soli, maščob, začimb in mesa ali zelenjave v ● Na Ljubljanskem barju je veliko ptic, žab in kačjih obliki majhne kocke, ki se dodaja jedem za izboljšanje pastirjev. okusa. ● V vrelo vodo je najprej stresla jušno kocko in nato pa dodala še rezance. kamin samostalnik Kamin je sobna peč z odprtim ali zastekljenim jušni koncentrat kuriščem. Jušni koncentrat ali jušna kocka je prehranski ● Ob prihodu v sobo je opazil kamin, v katerem je bilo izdelek iz soli, maščob, začimb in mesa ali zelenjave v še nekaj zoglenelih polen. obliki majhne kocke, ki se dodaja jedem za izboljšanje ● Kamin mora biti zgrajen tako, da plini, ki nastajajo pri okusa. gorenju, pravilno izhajajo skozi dimnik. ● Na vrhu prehranske piramide so sladkarije, mesni ● Pogosto je bilo v gradovih kljub kaminom hladno. izdelki, maščobe, jušni koncentrati in slani prigrizki; ● V velikem kaminu je gorel ogenj. po priporočilih za zdravo prehrano naj bi jih zaužili le malo. kapa samostalnik kabinet samostalnik Kapa je navadno mehko, pleteno pokrivalo, ki se tesno prilega glavi. 1. Kabinet je manjša soba v stanovanju. ● sneti kapo ● Naše stanovanje sestavljajo tri sobe, kabinet, manjši hodnik, kuhinja in kopalnica. ● kuharska kapa 2. Kabinet je manjši delovni prostor v stanovanju. ● volnena kapa ● Moja mama v kabinetu popravlja kontrolne naloge ● Babica je vnuku spletla kapo iz modre volne. svojih učencev. ● Na glavo si je poveznil kuharsko kapo in si nadel star 3. Kabinet je manjši prostor v šoli, ki se uporablja kot mamin predpasnik. delovni prostor za učitelje in za shranjevanje učnih ● Preden gre na igrišče, si nadene poletno kapo s pripomočkov. ščitnikom. ● Mama se je z učiteljico o mojem napredku v šoli 18 kapica samostalnik ● Učitelj je skušal vzdrževati red v razredu s 1. Kapica je majhna kapa. kaznovanjem. ● Okrog vratu mu je ovila šal in ga pokrila z volneno kapico. kaznovati glagol ● Podarila mi je kapico, da ga ne bi zeblo. Kaznovati pomeni dati, določiti komu kazen zaradi 2. Kapica je to, kar je po obliki podobno kapi. neupoštevanja, kršenja pravil ali dogovorov. ● Na gozdnih tleh je pobral želodovo kapico. ● Mama ga je kaznovala, ker je udaril mlajšega bratca; nekaj časa ni smel igrati računalniških iger. ● Iz blaga izreži kapico in jo prilepi na vrh plastenke. ● Če narediš napako, te ne bi smeli kaznovati, saj se na napakah učimo. kapnik samostalnik Kapnik je podolgovata tvorba v kraških jamah, ki kis samostalnik nastaja iz mineralov, ki se izločajo iz vode. Kis je tekočina kislega okusa, ki se uporablja za ● Za kraške jame so značilni kapniki, ki nastajajo zelo izboljšanje okusa hrane in za njeno konzerviranje. počasi. ● Za paradižnikovo solato potrebujemo zrele ● Voda, ki pronica skozi majhne razpoke, ustvarja paradižnike, malo olivnega olja in jabolčnega kisa ter kraške jame, z odlaganjem apnenca pa tudi kapnike. ščepec soli. ● Dinarski svet je znan po podzemnih jamah, ● V vodi se raztapljajo različne snovi: sol, sladkor, ponikalnicah, kapnikih in človeški ribici. malinovec, kis in druge. ● Za konzerviranje marmelad in sadnih sirupov kapuca samostalnik uporabimo sladkor, za konzerviranje vložene zelenjave pa kis. Kapuca je kapi podoben del zgornjega oblačila, ki pokriva vrat in glavo. ● Kapuco vetrovke si je povlekel čez glavo, da se je kisel pridevnik zaščitil pred dežjem. 1. Kisel je tak, ki ni sladek, grenek ali slan in je ostrega ● Oblečen je bil v debelo puhovko s kapuco. okusa kot limona. ● kisle gobice, kumarice kazen samostalnik ● Nekatere jedi so sladke, druge slane, grenke ali kisle. 1. Kazen je to, kar se komu da, določi zaradi ● Solata je bila zelo kisla, zato mu ni bila preveč všeč. neupoštevanja, kršenja pravil ali dogovorov. ● Drenulje so skoraj vedno kisle. ● Dobro se mu je zdelo, da sta starša na njegovo kazen ● Včasih si za zajtrk pripravi kruh s pašteto in kislimi pozabila. kumaricami. ● Če se je vedel neprimerno, ga je učitelj za kazen 2. Kisli je ta, ki je ostrega, kiselkastega okusa zaradi poslal na hodnik. delovanja posebnih bakterij. ● Negotovo je čakal, kakšno kazen mu bo določil ● kisla repa trener. ● kisla smetana 2. Kazen je vnaprej dogovorjena vsota denarja, ki jo moramo plačati ob neupoštevanju, kršenju pravil ali ● kislo mleko zakonov, na primer prometnih predpisov. ● kislo zelje ● Ker so v vodo odlagali odpadke, so morali plačati ● Na planšariji smo si privoščili hladno kislo mleko s kazen in jezero očistiti. črnim kruhom. ● Če ne vozimo pravilno, moramo plačati kazen. ● K pečenki so v restavraciji postregli kislo zelje. ● Policist mu je odredil kazen zaradi prometnega 3. čustveno obarvano Kisel je tak, ki izraža nejevoljo, prekrška. žalost ali ki je neprijeten, slab. ● Njegovo pobudo sem sprejel s kislim nasmeškom. kazenski pridevnik ● Zjutraj je imel prav kisel obraz. Kazenski je ta, ki je v zvezi s kaznijo. ● Kadar so dnevi kisli, ji pomaga, če prebere zanimivo knjigo. ● Če sem se med poukom obnašal zares neprimerno, je učiteljica slovenščine odredila, da napišem kazenski stalne zveze spis. kisli dež pri naravoslovju Kisli dež je dež, ki zaradi v njem kaznovanje samostalnik raztopljenih snovi, ki onesnažujejo zrak, povzroča poškodbe organizmov in njihovo odmiranje. Kaznovanje je dajanje, določanje kazni za koga zaradi neupoštevanja, kršenja pravil ali dogovorov. ● Kisli dež poškoduje drevesa, zato ta odmirajo. ● Vsi bi morali spoštovati človekove pravice in si prizadevati, da bi preprečili nečloveško ali ponižujoče ravnanje in kaznovanje. 19 klas samostalnik kolebnica samostalnik Klas je zgornji del rastline, ki vsebuje zrnje, zlasti pri Kolebnica je športni pripomoček v obliki vrvi z žitih. ročajema, ki ga med vrtenjem preskakujemo. ● pšenični klas ● skakanje s kolebnico ● žitni klas ● V eni minuti sem dvanajstkrat preskočila kolebnico. ● Otroci so šli na požeto njivo in pobrali pozabljene žitne klase. koleraba samostalnik Koleraba je kulturna rastlina s širokimi modrikasto klatiti glagol zelenimi listi ali njen okrogel del navadno rumene 1. Klatiti pomeni s tolčenjem s palico ali barve, ki ga uporabljamo kot zelenjavo. obmetavanjem s kamenjem povzročati, da padajo ● Na vrtu smo posadili kolerabo. sadeži z drevesa. ● Na stojnicah z zelenjavo prodajalci ponujajo korenje, ● S palico je klatil sadje z dreves. peteršilj, zelje, kolerabo, cvetačo in krompir. ● Veter klati jabolka z vej. ● Kolerabo sem razrezal na majhne koščke. 2. čustveno obarvano Klatiti pomeni delati neurejene gibe, navadno z rokami. kolesce samostalnik ● Klatila je po zraku. 1. Kolesce je majhno kolo. 3. slabšalno Klatiti pomeni govoriti. ● Urar mora popraviti budilko, ki ima pokvarjeno ● Kakšne neumnosti klatiš! kolesce v urnem mehanizmu. 4. čustveno obarvano Klatiti se pomeni potepati se, ● Zelo sem se namučil z navijanjem ribiške vrvice na pohajkovati. kolesce. ● Klatili smo se po gozdovih. 2. Kolesce je kos snovi, živila v ploščati in okrogli obliki. ● Tu okrog se klati maček. ● kolesce limone ● Lisice se pozimi klatijo okoli kokošnjakov. ● Salamo je narezal na kolesca. frazemi klin samostalnik kdo nima vseh kolesc v glavi ali komu manjka 1. Klin je palici podoben na eni strani priostren kos (eno) kolesce v glavi lesa ali kovine, ki se v kaj zabije. Če kdo nima vseh kolesc v glavi, pomeni, da je ● Klin zabijte v zemljo. nekoliko čudaški. 2. Klin je prečna palica na lestvi. ● Ta že nima vseh kolesc v glavi! ● Stal je na drugem klinu lestve. ● Pogledal ga je, kot bi mu hotel reči, da mu manjka 3. Klin je v steno zabit predmet za obešanje. kolesce v glavi. ● Klobuki visijo na klinih. 4. Klin je podolgovat kovinski predmet z ušesom, ki se koliba samostalnik zabije v skalo za pomoč pri plezanju. Koliba je zasilno, občasno prebivališče, navadno iz ● Klini so bili postavljeni malo daleč drug od drugega, lesa. a kljub temu sta spretno plezala. ● koliba iz vej frazemi ● pastirska koliba obesiti kaj na klin ● Ko so ljudje udomačili živali in začeli sejati semena, Če kdo kaj obesi na klin, pomeni, da to opusti. so se za stalno naselili. Najprej so postavljali šotore in lesene kolibe, nato hiše. ● Kiparstvo je obesila na klin in postala učiteljica plavanja. ● Na vrhu hriba je bila majhna koliba. kokošji komedija pridevnik samostalnik Kokošji je ta, ki je v zvezi s kokošmi. 1. Komedija je gledališka igra ali film s smešno vsebino in srečnim koncem. ● kokošje jajce ● Broadway je del New Yorka z 41 gledališči, ki ● Mama mi je sešila punčko iz starih cunj. Trup, roke, uprizarjajo predvsem lahkotnejše komedije in noge in glavo je napolnila s kokošjim perjem. muzikale. ● Ob ribniku sta opazovala gosjo, račjo in kokošjo 2. čustveno obarvano Komedija je dogajanje, ki vzbuja družino. smeh, občutke veselja. ● Jedli smo kokošjo juho. ● Kakšna komedija! ● Film ima vse, kar je občinstvu všeč: komedijo, akcije in spektakularne podobe. 20 kompost samostalnik frazemi Kompost je gnojilo iz razpadlih organskih odpadkov in Vsak je svoje sreče kovač. prsti. Vsak je svoje sreče kovač pomeni, da je za svojo ● Iz bioloških odpadkov pridelamo kompost za srečo odgovoren najprej vsak sam. gnojenje rastlin. ● Zavedajte se, da je vsak svoje sreče kovač. Vloženi ● Ločeno zbiramo tudi organske odpadke, listje, veje, ki trud se vedno izplača. jih mikroorganizmi razkrajajo v kompost, ki ga lahko uporabljamo za gnojenje rastlin. kovati ● Naravni gnojili sta hlevski gnoj in kompost. glagol 1. Kovati pomeni z udarci kladiva ali s strojem oblikovati, obdelovati kovino. kompostnik samostalnik ● Dviga kladivo in kuje železo. Kompostnik je posoda ali ograjen in pokrit prostor za pripravo komposta, navadno na domačem vrtu. 2. Kovati pomeni dajati konju podkev. ● Kovači so kovali konje. ● Listje v kompostniku razpada dolgo časa. 3. čustveno obarvano Kovati pomeni (naskrivaj) ● Bakterije, glive in drugi organizmi razgradijo organske snovi v kompostniku. pripravljati kaj. ● kovati načrt ● Naravne odpadke odlagamo v kompostnik na vrtu. ● Lisica je kovala maščevanje. kompot samostalnik kozorog Kompot je celo ali narezano sadje, kuhano v sladkani samostalnik vodi z dodanimi začimbami. Kozorog je gorska žival z krepkim telesom in grbicami na sprednji strani sabljastih rogov. ● skuhati kompot ● alpski kozorog ● jabolčni, hruškov, marelični kompot ● Med živalmi Alpskih pokrajin sta najbolj prepoznavna ● Piti moramo veliko vode, zeliščnega čaja, kompota in naravnih sokov. gams in kozorog. ● Ker se velik del vitaminov med kuhanjem uniči, je surovo jabolko veliko bolj zdravo kot kompot. krasta samostalnik Krasta je strjen, posušen izcedek na rani. konzerva samostalnik ● Rano je začela prekrivati krasta. Konzerva je neprodušno zaprta pločevinasta posoda z živilom ali vsebina take posode. krava samostalnik ● sardele v konzervi 1. Krava je odrasla samica goveda, velike domače ● ribja konzerva živali s parklji in debelimi rogovi v obliki stožca. ● Odprte konzerve, sokove, mleko in druga hitro ● krava muka pokvarljiva živila shranjujemo v hladilniku največ tri dni. ● krava se pase ● molsti, pomolsti kravo kopje ● krava in bik samostalnik ● Mleko dobimo z molžo krav, ovac in koz. 1. Kopje je dolga, proti vrhu tanjša lesena palica, ki so jo nekdaj uporabljali za zabadanje ali metanje pri ● Največ mleka dajejo krave molznice. bojevanju. ● Pokazal vama bom krave, prašiče, kokoši, race in zajce. ● Kasneje so znali izdelati tudi sulice, kopja in loke, kladiva in sekire. 2. slabšalno Krava je ženska, ki se ji pripisujejo slabe 2. Kopje je lesena ali kovinska, v sredini navadno z lastnosti, zlasti omejenost ali lenoba. vrvico ovita palica za športno tekmovanje v metanju. ● Zmerjala jo je s kravo. ● Metalec poskuša svoje atletsko orodje (disk, kopje, ● Krava neumna! kladivo ali kroglo) vreči čim dlje. kravica samostalnik kovač samostalnik čustveno obarvano Kravica je majhna ali ljubka krava. Kovač je oseba, ki z udarci kladiva ali s strojem ● Kravica se pase. oblikuje, obdeluje kovino. ● V ogradi na travniku pogleda teličke, kozice, ovčke in ● Kovač je na ognjišču segrel železno palico in jo s kravice. kleščami žarečo položil na tnalo. ● Kovač je s kladivom potolkel na vrhu žeblja, da je nastala kapica. kričati glagol Kričati pomeni govoriti z močnim visokim, navadno 21 neprijetno zvenečim glasom ali oddajati tak glas. krohotati se glagol ● kričati od groze čustveno obarvano Krohotati se pomeni zelo glasno se ● Vsi kričimo na ves glas! smejati. ● V avtobus vstopamo posamično, med vožnjo sedimo ● Krohotali so se njegovim šalam. privezani na svojem sedežu in ne kričimo. ● Sosed besno kriči. krut pridevnik 1. Krut je tak, ki s svojim ravnanjem brezobzirno, krik samostalnik neusmiljeno povzroča bolečino ali trpljenje ljudem ali 1. Krik je močan visok, navadno neprijetno zveneč živalim. glas. ● krut človek ● krik groze ● V nekaterih delih sveta je podnebje neprimerno za kmetijstvo, druga območja so prenaseljena, spet ● krik veselja drugje vlada revščina ali celo vojna, vladajo kruti ● slišati krike voditelji. ● Ptič se je oglašal s kratkimi predirljivimi kriki. 2. Krut je tak, ki kaže ali izraža tako ravnanje. 2. Krik je kričanje. ● krut odnos ● Jok in krik se je razlegal po dolini. ● kruta resnica, resničnost 3. čustveno obarvano Krik je to, kar je na kakem ● Boj je bil krut. področju najnovejše. ● Premajhen je za tako kruto kazen. ● krik tehnike ● Te hlače so zadnji krik mode. krutost samostalnik frazemi Krutost je dejstvo, da oseba s svojim ravnanjem zagnati vik in krik brezobzirno, neusmiljeno povzroča bolečino ali Če kdo zažene vik in krik, pomeni, da se glasno trpljenje ljudem ali živalim. razburi. ● človeška krutost ● Otroci so zagnali vik in krik in urno splezali na ● Knjiga opisuje vso krutost nasilja in nemoč žrtev drevesa. nasilja. krikniti glagol ksilofon samostalnik Krikniti pomeni dati močan visok, navadno neprijetno Ksilofon je glasbilo z lesenimi ploščicami, na katere se zveneč glas ali spregovoriti s takim glasom. udarja z lesenima paličicama. ● glasno krikniti ● igrati, zaigrati na ksilofon ● veselo krikniti ● Na klavirju ali ksilofonu si izberi višji in nižji ton ter ● Prestrašeno je kriknil in odskočil. zaigraj uspavanko. ● »Takoj odidite!« je kriknila gospa. ● Ksilofon oddaja zvok zaradi tresenja lesenih ploščic. ● Ksilofon je melodično tolkalo. krilce samostalnik 1. Krilce je majhno krilo, del telesa, s katerim letijo kuhar samostalnik živali, kot na primer žuželke in ptiči. Kuhar je oseba, ki se (poklicno) ukvarja s kuhanjem. ● Da si ne bi zmočili krilc, so si metulji hitro poiskali ● Janez je po poklicu kuhar, a opravlja delo peka. zavetje. ● Kuhar je pripravil pečenko. ● Hrošč je razširil krilca in odletel. ● Je izvrsten kuhar. 2. pri naravoslovju in tehniki Krilce ali krilo je izrastek na semenu ali plodu, ki temu omogoča jadranje. kuharica ● Plodovi lipovca so majhni oreški s pecljem, ki se samostalnik konča s krilcem. Kuharica ženska, ki se (poklicno) ukvarja s kuhanjem. ● Plodovi in semena, ki jih prenaša veter, so prilagojeni ● šolska kuharica temu načinu razširjanja, zato imajo pogosto krilca ali dlačice. ● Ines je po poklicu kuharica. ● Maša je odlična kuharica. krohot ● Kuharica je spekla torto. samostalnik čustveno obarvano Krohot je zelo glasen smeh. kuhati glagol ● Planil je v krohot. Kuhati pomeni delati hrano (bolj) užitno in okusno z ● Zaslišal se je krohot. delovanjem toplote, zlasti v vreli vodi. ● kuhati čaj 22 ● kuhati juho na mrežnici. ● kuhati in peči ● Zenica je odprtina v očesu, ki svetlobo skozi lečo prepušča v notranjost očesa. ● Kosilo je začel kuhati takoj po zajtrku. ● Za zenico je očesna leča, ki svetlobne žarke zbere in ● V prostem času rad kuha. jih usmeri na notranjo stran očesa, kjer nastane slika. frazemi 3. Leča je kulturna rastlina z vijoličastimi cvetovi in kuhati mulo majhnimi stroki ali plodovi te rastline. Če kdo kuha mulo, pomeni, da kaže jezo, nejevoljo, ● Med stročnice uvrščamo fižol, grah, lečo, bob, navadno z molkom. čičeriko in sojo. ● Pol ure je kuhala mulo, potem pa je prišla ven. leska samostalnik kukavica samostalnik Leska je grm z nazobčanimi listi in visečimi mačicami, Kukavica je ptica selivka, ki odlaga jajca v gnezda katerega plod je lešnik. manjših ptic pevk. ● Pri leski je moško socvetje zelo opazno, žensko pa je zaradi majhnosti pogosto neopaženo. ● petje kukavice ● Kukavica si ne zgradi gnezda, temveč odloži po eno ● Svoje mehke liste leske potiskajo izza ograje. svoje jajce v gnezda drugih ptic. ● Pod lesko je veverica našla velik lešnik. ● Kukavica odleti jeseni proti jugu. ● Leska je grm, ki konec poletja in na začetku jeseni obrodi plodove – lešnike. ● Kukavica je zakukala. kupe lice samostalnik samostalnik Kupe je zaprt prostor v vagonu potniškega vlaka. Lice je del obraza ob strani nosu in ust. ● Iskala sva prazen kupe. ● rdeča lica ● Zaprli smo se v kupe in z žametnimi zavesicami ● poljubiti koga na lice zastrli pogled radovednežem. ● Na levem licu imam materino znamenje. ● Odprl je vrata kupeja. ● Po licih so ji tekle solze. ● Pobožala ga je po licih. kviz samostalnik Kviz je tekmovanje, na katerem morajo udeleženci lira samostalnik odgovarjati na vprašanja iz določenih tem. Lira je bilo pri starih Grkih glasbilo s strunami, ● nagradni kviz napetimi na okvir iz dveh ukrivljenih ročic. ● televizijski kviz ● brenkati, igrati, zaigrati na liro ● Napisala bova naloge za razredni kviz . ● Orfej je bil slaven godec in pevec. Iz cele Grčije so prihajali ljudje in poslušali, kako poje in igra na liro. lajanje samostalnik Lajanje je oglašanje s kratkimi, odsekanimi glasovi, lišaj samostalnik značilnimi zlasti za psa. Lišaj je živo bitje, sestavljeno iz alge in glive, ki živita v sožitju. ● lajanje in mijavkanje ● Zaslišali smo glasno lajanje. ● poraščen z lišaji ● Razlegalo se je kričanje otrok in lajanje psov. ● grmičasti, listasti, skorjasti lišaj ● Lišaji, mahovi in trave so se prilagodili življenjskim razmeram na Arktiki. lajati glagol ● Onesnaženost zraka lahko spremljamo z Lajati pomeni oglašati se s kratkimi, odsekanimi opazovanjem lišajev, ki rastejo na drevesih. Nekateri glasovi, značilnimi zlasti za psa. lišaji rastejo le v okolju, kjer je zrak čist. ● kužek, pes laja ● divje, jezno lajati lomiti glagol ● Pes je glasno lajal. 1. Lomiti pomeni s pritiskanjem delati iz česa trdega nepravilne dele. leča samostalnik ● Ne plašimo živali, ne lomimo vej, ne kurimo ognja v naravi in ne trgamo cvetja. 1. Leča je prozoren predmet okrogle oblike, ki je sestavni del očal, mikroskopa, daljnogleda, kamere. 2. Lomiti se pomeni zaradi pritiskanja razpadati na dele. ● Nosil je očala z debelimi lečami. 2. ● Zaradi žleda so ceste poledenele in nevarne, drevje pri naravoslovju in tehniki Leča je prozorni del zrkla za se lomi, električni daljnovodi se poškodujejo. šarenico, ki s spreminjanjem debeline zbira svetlobo 23 3. čustveno obarvano Lomiti pomeni, da se koga polašča ● Otroci se bodo merili v košarki, pri čemer bo ali loteva kako občutje. pristavila lonček še znana košarkarska šola. ● Že prej sta se hihitali, ko sta pozvonili, pa ju je lomil smeh. lonec samostalnik 4. čustveno obarvano Lomiti se pomeni pripogibati ali zvijati se v pasu. 1. Lonec je posoda za kuhanje v obliki valja. ● Lomili sta se od smeha. ● kuhati v loncu ● lonec z vrelo vodo frazemi jezik se lomi komu ● lonec in kozica Če se komu lomi jezik, pomeni, da kaj težko izgovarja. ● Voda v manjšem loncu se bo segrela hitreje. ● Lonec sta napolnila z vodo. ● Ob grških besedah se jim je lomil jezik. 2. Lonec je posoda, navadno s pokrovom. lomiti ga ● Imeli so velik lonec medu. 3. Lonec je posoda za okrasne rastline. Če ga kdo lomi, pomeni, da počenja neumnosti ali dela napake. ● Težek lonec z rožami smo s škripcem dvignili s tal na balkon. ● Ne lomi ga! ● Pri šolski nalogi sem ga zelo lomil. loputa samostalnik lomljenje Loputa je priprava za zapiranje odprtine, ki se odpira samostalnik navzgor. Lomljenje je pojav, da kaj zaradi pritiskanja razpade na dele ali da ni več zraščeno s čim skupaj. ● loputa zbiralnika za gorivo ● Maček je sedel pred mačjo loputo. ● lomljenje stekla ● Dvignila je loputo, ki se je odpirala v prostor. ● Zaslišalo se je glasno lomljenje vej. lončar luknjica samostalnik samostalnik Luknjica je majhna luknja. Lončar je oseba, ki izdeluje glinaste posode. ● izvrtati, narediti luknjico ● Lončar je iz kosa gline z vretenom ročno izdelal vazo. ● vtakniti v luknjico ● Obrtniki, na primer kovači, lončarji, čevljarji, suhorobarji, usnjarji, so izdelovali najrazličnejše izdelke ● V zobeh nima še nobene luknjice. za vsakodnevno rabo. ● S šilom je naredila štiri luknjice. ● Voda izteka iz luknjice v plastenki. lončarstvo samostalnik Lončarstvo je obrt izdelovanja glinaste posode. macesen samostalnik ● V obpanonskih pokrajinah se je zaradi nahajališč Macesen je gorsko drevo z mehkimi tankimi iglicami v kakovostne gline razvilo lončarstvo. šopih, ki jeseni odpadejo. ● Lončarstvo je ena najstarejših obrtnih dejavnosti. ● Macesen je med iglavci nekaj posebnega; čeprav je iglavec, jeseni odvrže vse iglice. lonček samostalnik 1. Lonček je majhen lonec. malček samostalnik ● lonček mleka Malček je otrok, ki še ne hodi v šolo. ● Ko voda zavre, lonček pokrij z ohlajeno pokrovko. ● pestovati malčka 2. Lonček je posodica, navadno s pokrovčkom. ● Danes sem pomagal malčku voziti skiro. ● cvetlični lonček ● Varuška pazi na malčke in kuha. ● jogurtov lonček ● plastičen lonček malta samostalnik ● lonček medu Malta je gradbeni material iz peska, vode in apna, ki se uporablja za vezanje, spajanje. ● Mama je sklenila, da bo posadila v lončke nekaj spomladanskih cvetic. ● Čisto na vrhu so v malto položili velike kamnite plošče. frazemi pristaviti svoj lonček ● Zidar uporablja zidarsko žlico za nanašanje malte. Če kdo pristavi svoj lonček, pomeni, da pri čem tudi zase poišče korist. marljiv pridevnik ● On zna vedno o pravem času pristaviti svoj lonček. Marljiv je tak, ki rad in vztrajno dela. 24 ● marljiv učenec moker pridevnik ● Bil je mlad, marljiv fant. Moker je tak, ki je polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino. mavec samostalnik ● mokra brisača, cunja, krpa 1. Mavec je bela snov, navadno kot del obloge za ● čisto moker preprečevanje premikanja poškodovanega dela telesa, ● moker ali suh ki se pomešana z vodo strdi. ● Na mokrih cestah lahko nastane poledica. ● Otroci so naredili izdelke iz mavca. ● Zgornja oblačila zamenjamo po potrebi, torej če so 2. Mavec je obveza iz strjene bele snovi, ki se namesti umazana, prepotena ali mokra. okrog poškodovanega dela telesa. ● Nebo se je razjasnilo. Bil je vesel, da ne bo moker. ● noga, roka v mavcu ● Maj je obešal mokro perilo na sušilno vrv. ● Ker sem imela na roki mavec, na plavalnem tečaju nisem mogla sodelovati. mokrota samostalnik mevža Mokrota je tekočina v majhnih količinah. samostalnik ● Tla so se svetila od mokrote. Mevža je oseba, ki je neodločena ali bojazljiva. ● Močerad ima rad mokroto. ● Do take mevže ni mogel čutiti jeze. ● Ne cmeri se. Ne bodi taka mevža! motika samostalnik mikroskop Motika je orodje za kopanje, drobljenje zemlje z samostalnik ostrim trikotnim kovinskim delom in dolgim držajem. Mikroskop je naprava za opazovanje zelo majhnih ● Na njivo sta šla z lopato, z motikami in koši za stvari, ki jih s prostim očesom ne vidimo. odnašanje pridelka. ● Najmanjše gradbene enote telesa so celice, ki jih s ● Zemlja se je hitro izčrpala, ker so jo obdelovali zgolj z prostim očesom običajno ne vidimo. Opazujemo jih motikami, gnojenja niso poznali. lahko z mikroskopom. ● Oglej si kapljico vode iz potoka, mlake ali jezera s prostim očesom, nato s povečevalnim steklom in na nabrusiti glagol koncu še z mikroskopom. Nabrusiti pomeni narediti rezilo ostro. ● Šel je nabrusit meč. močeril samostalnik ● Nabrusi sekiro! Močeril je dvoživka z dolgim vitkim trupom, repom in zakrnelimi očmi, ki živi v podzemeljskih jamah Krasa. nadarjen pridevnik ● Močeril je ogrožena vrsta živali. Nadarjen je tak, ki si je sposoben hitro, brez napora ● V Postojnski jami živi močeril. pridobiti potrebno znanje ali spretnost za opravljanje ● Mladi močerili se razvijejo iz jajčec, ki jih samica kake dejavnosti. pritrdi na kamne v vodi. ● nadarjen pesnik ● umetniško nadarjen mojstrica samostalnik ● nadarjen in sposoben Mojstrica je ženska, ki zna kaj narediti zelo dobro, ● Bil je izredno glasbeno nadarjen, zato je že pri zlasti zaradi veliko vaje, izkušenj in talenta. enajstih letih napisal svojo prvo opero. ● kuharska mojstrica ● Godci (glasbeniki) so bili nadarjeni posamezniki, ki ● mojstrica slikarstva so si z godčevstvom služili dodaten denar za preživetje. ● Kralj je poslal svoje podložnike po vsem svetu, da bi ● Nadarjen je za boks. poiskali mojstrico, ki bi lahko naklekljala obleko. nadarjenost samostalnik mojstrovina samostalnik Nadarjenost je sposobnost hitro, brez napora Mojstrovina je zelo kakovostno zlasti umetniško delo. pridobiti si potrebno znanje ali spretnost za dobro opravljanje kake dejavnosti. ● kuharska mojstrovina ● Velika pisateljska nadarjenost ga je postavila na prvo ● slikarska mojstrovina mesto v naši mladinski književnosti. ● Narisal je pravo mojstrovino. ● Športniki morajo poleg svoje nadarjenosti biti tudi ● Z veliko nestrpnostjo pričakujemo tvojo mojstrovino, vztrajni in trmasti, če želijo kaj doseči. ki jo bomo skupaj z izdelki drugih otrok objavili na spletni strani. nadstropje samostalnik Nadstropje je del stavbe med dvema stropoma od 25 pritličja navzgor. ● napovedovalec vremena ● najvišje, vrhnje nadstropje ● Katerih besed ne bi mogli uporabiti, če bi bili na ● spodnje nadstropje primer radijski napovedovalci? ● Živeli smo v prvem nadstropju večstanovanjske hiše. 2. Napovedovalec je oseba, ki na prireditvi napoveduje program. ● V drugem nadstropju garažne hiše je parkiranih 300 avtomobilov. ● Določite napovedovalca, nekoga, ki bo vrtel posnetke znanih skladateljev, sošolci naj zaigrajo v ● V pritličju so bile delavnice, trgovinice, gostilne, v zgornjih nadstropjih so bili stanovanjski prostori. živo. naglušen napovedovalka samostalnik pridevnik Naglušen je tak, ki sliši slabše. Napovedovalka je ženska, ki se ukvarja z napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda in ● Če ljudje slišijo zelo malo, rečemo, da so naglušni. branjem oddaj. ● Kako se sporazumevamo z gluhimi in naglušnimi ● Dela kot napovedovalka na televiziji. osebami? ● Malo sem že naglušen. natakar samostalnik Natakar je delavec v gostilni ali restavraciji, ki streže nagnusen pridevnik gostom. Nagnusen je tak, ki vzbuja gnus. ● plačati natakarju ● Videli smo nagnusen prizor. ● Jedilni list ali meni nam običajno prinese natakar. ● Rana je bila nagnusna. ● Koliko denarja mu je natakar vrnil? ● Hrana je bila nagnusnega okusa. ● Natakar je prejel naročilo za kozarec navadne vode, pomarančni sok in jagodni sok. nagrmaditi glagol 1. Nagrmaditi pomeni spraviti na kup. natakarica samostalnik ● Nasekali so dračja in ga nagrmadili ob vhodu jame. Natakarica je delavka v gostilni ali restavraciji, ki streže goste. 2. Nagrmaditi se pomeni nabrati ali pojaviti se kje v veliki količini. ● plačati natakarici ● Veje so se pomešane s snegom nagrmadile v velik ● Gospa natakarica, še en sok, prosim! kup. ● Natakarica je prinesla na mizo svež kruh. napadalec samostalnik natočiti glagol 1. Napadalec je oseba, ki koga ali kaj napade. 1. Natočiti pomeni spraviti kam kaj tekočega, zlasti ● Zaradi lažje obrambe pred napadalci in nadzora nad pijačo. okolico so gradove pogosto postavljali na vzpetine. ● Iz mlekomata, ki stoji na začetku tržnice, si lahko ● Hobotnica brizgne curek črnila, da bi preplašila ljudje v steklenice natočijo mleko. napadalca. ● V rezervoar svojega avtomobila je natočil 54 l 2. Napadalec je igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki bencina. igra zlasti v napadu. ● Oče je natočil vodo v kad. ● napadalec strelja 2. Natočiti pomeni napolniti s tekočino, zlasti s pijačo. ● Napadalec je brcnil v prazno in padel po tleh. ● Natočil je poln kozarec. napadalka samostalnik nauk samostalnik 1. Napadalka je ženska, ki koga ali kaj napade. 1. Nauk je skupek spoznanj o kakem pojavu, ● Napadalka jo je porinila na tla. predmetu ali na kakem področju. 2. Napadalka je igralka pri nekaterih igrah z žogo, ki ● krščanski nauk igra zlasti v napadu. ● nauk o glasbi ● Sijajno je stregla z dobrimi podajami svojim ● Kartografija je nauk o risanju in o izdelovanju soigralkam, tako da so bili streli napadalk vedno zemljevidov. učinkoviti. ● Leta 1550 je napisal prvi dve knjigi: Katekizem, s preprosto razlago krščanskih naukov, in Abecednik za napovedovalec samostalnik učenje branja. 1. Napovedovalec je oseba, ki se ukvarja z 2. Nauk je nasvet ali napotek. napovedovanjem radijskega, televizijskega sporeda in ● Posedal je z učitelji in poslušal njihove nauke. branjem oddaj. ● Nauk: zmeraj poslušaj starše. 26 3. Nauk je to, kar kaže zgodba, da je koristno novec samostalnik upoštevati. Novec je kovanec. ● nauk zgodbe ● Plačala ti bom s temi svetlimi novci. ● Kakšen nauk se skriva v tej zgodbi? ● Z zadnjimi novci je s trgovci zbarantal za zvezek, radirko, berilo, šestilo, peresce, črnilo in torbo. nazdraviti glagol ● Novec je krožil med prijatelji. Nazdraviti pomeni zaželeti komu srečo, zdravje in ob tem dvigniti ter izpiti kozarec pijače. obdariti glagol ● Babici nazdravijo s kozarcem jabolčnega soka. Zaželijo ji, da bi bila še naprej tako vesela in prijazna. 1. Obdariti pomeni dati komu darilo. ● Sedli sta za mizo in nazdravili s sokom. ● Poslikaj svileni izdelek in z njim obdari svoje najdražje. nem ● S knjigo obdarimo prijatelja ali kakšno drugo ljubo in pridevnik spoštovanja vredno osebo. 1. Nem je tak, ki se izraža na drugačen način, kot 2. čustveno obarvano Obdariti pomeni dati komu kaj, slišeči. zlasti zmožnost ali lastnost. ● Bil je gluh in nem. ● Narava jih je obdarila z obilo snega. ● Naredila se je, da je nema in da ne zna govoriti. ● Narava jo je bogato obdarila s celo vrsto talentov. 2. čustveno obarvano Nem je tak, ki je tiho, ne govori ali se ne oglaša. obdarovati glagol ● neme ptice 1. Obdarovati pomeni dajati komu darila. ● Vozili so se nemi, pa vendar z upanjem, da le ni vse izgubljeno. ● Ljudje si voščimo, pošiljamo novoletne voščilnice in se obdarujemo. 3. čustveno obarvano Nem je tak, ki ga ne moremo izraziti z besedami. ● Ljudje so pevce obdarovali z jajci ali s kovancem, od zelenega Jurija pa so dobili ozelenelo vejico. ● V nemi grozi sem poskusil zavpiti na pomoč. 2. čustveno obarvano Obdarovati pomeni dajati komu kaj, zlasti zmožnost ali lastnost. nenaden pridevnik ● Jesen obdaruje ljudi in živali s hrano. Nenaden je tak, ki se zgodi v trenutku, naenkrat. ● Ob močnem zvoku, pisku ali nenadnem poku se obed samostalnik zdrzne. Obed je kosilo. nenadno ● Prisedite in se nam pridružite pri obedu. prislov ● Takoj po obedu je sedel na svoj najljubši stol in bral Nenadno pomeni takó, da se zgodi v trenutku, nepretrgoma do večera. naenkrat. ● Ko smo končali z obedom, pribor odložimo ● Prva pomoč so prvi, začasni, hitri in pravilni ukrepi, vzporedno na desno stran krožnika. s katerimi pomagamo poškodovanemu ali nenadno zbolelemu človeku. obedovati ● Leve ročice ne smete stisniti premočno in predvsem glagol ne nenadno, ker boste povzročili blokado prednjega Obedovati pomeni jesti kosilo. kolesa. ● V kuhinji so na odprtem ognju kuhali in tam tudi obedovali. noj samostalnik Noj je velika ptica z dolgim vratom, ki ne more leteti in obletnica samostalnik živi v Afriki. Obletnica je dan, ki mine eno leto ali več let od dneva, ● Noji so največja živeča vrsta ptic. ko se je kaj zgodilo. ● Noj je najtežja ptica na svetu. Tehta do 150 kg. ● Ob vajini dvajseti obletnici poroke vama želim lepo praznovanje ter še veliko lepih in zdravih skupnih let. nosorog ● V začetku aprila smo praznovali 7. obletnico samostalnik delovanja doma. Nosorog je velik sesalec s čokatim trupom in enim ali dvema rogu podobnima izrastkoma na glavi. ● Priložnostna poezija nastaja ob raznih priložnostih vesele narave (kot so družabni dogodki ob ● Med kopitarje uvrščamo tapirja in nosoroga. praznovanju rojstev, rojstnih dni ali obletnic) ali ● Nosorog ima rog na nosu zato, da se lahko bojuje z žalostnega značaja (kot so smrti in pogrebi). drugimi nosorogi in da brani svoje mladiče. ● Koliko kilogramov bi pokazala tehtnica, če bi nanjo obličje samostalnik stopila nosorog in žirafa? Obličje je prednja stran česa, zlasti obraz. 27 ● Iz nahrbtnika je izvlekel jabolčni zavitek in ga položil ● Morda pa je ura res že odslužila. pred njegovo srečno obličje. ● Očka je imel veliko čast, da je po porodu prerezal ● Nos je imel od udarca zlomljen, tako da je njegovo popkovnico, ki je svoje odslužila. obličje vzbujalo grozo. odzdraviti obrt glagol samostalnik Odzdraviti pomeni odgovoriti na pozdrav. Obrt je dejavnost, ki kaj proizvaja večinoma ročno in v manjših količinah. ● Hišnika sem vljudno pozdravil. On mi je odzdravil. ● domača obrt ● »Dober dan tudi vam!« je neznanka prijazno odzdravila. ● Klekljanje čipk je bilo na Idrijskem od 17. stoletja najpomembnejša domača obrt. ● Lončarstvo je zelo stara obrt. ogledalo samostalnik ● Najbolj razširjene obrti so: lončarstvo, kovaštvo, 1. Ogledalo ali zrcalo je predmet z ravno stekleno čipkarstvo, pletarstvo in suhorobarstvo. površino, prevlečeno z gladko kovinsko plastjo, ki odbija svetlobo in v katerem se lahko gledamo. ● Med najstarejše storitvene dejavnosti štejemo obrt in trgovino. ● V ogledalu občuduje svojo obleko. ● Postavila se je pred ogledalo poleg umivalnika in si obrten narisala brado in brke. pridevnik ● Doma se pripravi na govorni nastop: za vajo nastopi Obrtni je ta, ki je v zvezi z obrtjo. pred ogledalom ali pred domačimi in pazi, da ne boš ● obrtna dejavnost govoril pretiho, prehitro in brez premorov. ● obrtna delavnica ● Ob pogledu v ogledalo vidiš le svojo zunanjo podobo, izveš pa le malo o notranji zgradbi telesa. ● V mestih in na podeželju so številne obrtne delavnice. 2. čustveno obarvano Ogledalo je to, kar odbija svetlobo in v čemer se lahko gledamo. ● Nekatere obrtne dejavnosti so razširjene po vsem slovenskem ozemlju, druge so značilne le za ● Narcis se zaljubi v lastno podobo, ki jo zagleda v posamezno pokrajino ali deželo. ogledalu vodne gladine. 3. čustveno obarvano Ogledalo je to, kar kaže, odraža obrtnica določeno stanje ali razmere. samostalnik ● Zvezek je ogledalo učenca. Obrtnica je ženska, ki se ukvarja z obrtjo. ● Bila je obrtnica šivilja v Ljubljani. okvir samostalnik ● Martina je kot obrtnica do strank zelo prijazna. 1. Okvir je priprava, ki obdaja sliko ali kak drug predmet. obrtnik samostalnik ● Sredi okvirjev so tičale majhne sličice. Obrtnik je oseba, ki se ukvarja z obrtjo. ● S sprednjima tačkama je previdno stopil na okenski ● V vasi živi tudi nekaj obrtnikov, ki izdelujejo pohištvo, okvir in pogledal noter. šivajo oblačila in popravljajo avtomobile. ● Nosi očala s črnim okvirjem in obarvanimi stekli. ● V preteklosti so obrtniki vse delo opravljali ročno. 2. Okvir je zunanje ogrodje kake naprave. ● Obrtniki, na primer kovači, lončarji, čevljarji, ● Sodobno kolo je lahko, ker je okvir izdelan iz lahkih suhorobarji, usnjarji, so izdelovali najrazličnejše izdelke kovin. za vsakodnevno rabo. ● Kolo iz leta 1900 je bilo predvsem lažje in trdnejše od predhodnikov. Okvir je bil že podoben okvirjem odslužiti glagol sodobnih koles. 1. Odslužiti je nekdaj pomenilo opraviti določeno delo 3. Okvir ali okvirček je narisan pravokotnik, v katerem za gospodarja. so izbrani podatki. ● Matere so hodile h kmetom na dnino, da so ● Prislove iz okvirja vstavi na pravo mesto v besedilo. odslužile najemnino za kak kos njive. ● Preštej predmete na sliki in napiši števila v okvire. 2. Odslužiti pomeni končati določen čas trajajočo 4. Okvir je to, kar kaj opredeljuje ali omejuje. dejavnost. ● Katere dejavnost obiskuješ v okviru šole? ● Čez tri dni smo popoldne morali priti v šolo, da bi odslužili kazen. ● Sečoveljske soline so slovensko mokrišče, zavarovano v okviru Unesca. ● Čez pet let naj bi odslužil pogojno kazen. ● V okviru športnega dne gredo vsi na Veliko planino. 3. Odslužiti pomeni prenehati biti uporabno in koristno ali prenehati imeti določen namen. okvirček ● Na eni strani popisan papir ne sodi v smeti, dokler ne samostalnik odsluži dokončno. 1. Okvirček je majhen okvir. 28 ● Ko je konica postala špičasta, sem jo s kleščami ● Prvošolčke so opremili z ruticami in vsemi odlomil in jo navpično postavil v železen okvirček z pripadajočimi dodatki. luknjami. 4. Opremiti se pomeni kupiti ali uporabiti, dati nase 2. Okvirček ali okvir je narisan pravokotnik, v katerem potrebno opremo. so izbrani podatki. ● Opremil se je, kot bi se odpravljal na safari. ● Oglej si besedilo v okvirčku. ● Pri gibanju se moramo opremiti tako, da smo dobro ● V majhnih okvirčkih naj bodo narisane različne vidni in nas drugi lahko opazijo. situacije iz vsakdanjega življenja otrok. ● Besede v okvirčkih uredi v smiselno zaporedje. oropati glagol ● Preštejte predmete in like ter vpišite število v okvirčke. Oropati pomeni komu ali kje nasilno vzeti, odvzeti kaj navadno vrednejšega. ● Včeraj je nekaj po tretji uri popoldne neznanec omožiti se glagol oropal poslovalnico za odkup zlata. Omožiti se pomeni poročiti se z moškim. ● Omožila se je z mladeničem, ki ga je imela rada, in oskrba samostalnik živela sta srečno in brez skrbi. 1. Oskrba je zagotavljanje materialnih dobrin, energije ● Tri hčere so se omožile in odšle z doma. ali temeljnih, nujno potrebnih storitev. ● Javne službe skrbijo za oskrbo vseh prebivalcev in opna samostalnik normalno življenje v skupnosti. Opna je to, kar je napeto na obodu in lahko niha, ● Za oskrbo vse večjega števila prebivalcev se je navadno na inštrumentu ali podobni pripravi. spremenila tudi pridelava in prireja hrane. ● S palčko udari po opni bobna. ● Zaradi potrebe po stalni oskrbi z vodo je človek vodo preusmeril tako, da jo je z žlebovi, koriti in cevmi ● Boben oddaja zvok zaradi tresenja opne. pripeljal do svojih bivališč. ● Opna na balonu se usloči. 2. Oskrba je zagotavljanje hrane, vode, nege, zlasti živalim. oprema samostalnik ● Konj potrebuje vsakodnevno oskrbo. Potrebno ga je hraniti, mu menjati vodo, čistiti hlev. 1. Oprema so pripomočki in vse drugo, kar je potrebno za kako delo, dejavnost ali opravilo. ● Povedala vam bom zgodbo o srni. V oskrbo sem jo dobila spomladi, ko je bila stara le nekaj dni. ● smučarska, športna oprema ● Vsebina terarija naj bo čim bolj podobna bivališču ● Za varno kolesarjenje sta obvezna ustrezna oprema polža v naravi. Pri oskrbi terarija ne pozabite, da ga in prometno varno kolo. morate vlažiti. ● Poleg bojne opreme je rimski vojak nosil s seboj vse potrebno za preživetje. 2. Oprema je pohištvo in drugi pripomočki za oskrbnica samostalnik stanovanje ali določen prostor v njem. Oskrbnica je ženska, ki zagotavlja oskrbo, zlasti živalim. ● Bivalno okolje mora biti dovolj svetlo in zračno, imeti mora udobno opremo in ležišča. ● Obiskala ga je oskrbnica. Prinesla mu je polno skledo sadja. S sprednjima šapama je spretno pobiral ● Gradovi z notranjo opremo in urejenimi parki so del zgodovinske dediščine na naših tleh. koščke sadja in jih nosil v usta. ● Prisrčno se je poslovila od prijazne oskrbnice, zahvalila se ji je za topel sprejem. opremiti glagol 1. Opremiti pomeni dati, namestiti v prostor opremo. oskrbnik samostalnik ● Na novi šoli so opremili knjižnico. Oskrbnik je oseba, ki zagotavlja oskrbo, zlasti živalim. ● V stanovanjski hiši sta več sob opremila za prenočišča turistov. ● Potem ko sta se sitega najedla, je oskrbnik pospravil ostanke in se s tigroma ob ograji še malo poigral. ● Stric je želel kupiti garsonjero, ki stane 37450 €. Da bi jo opremil, bi moral kupiti še opremo za 8600 €. ● Z visoko dvignjenim trobcem je pozdravila svoje oskrbnike. Dobila je seno, sadje in brikete. 2. Opremiti pomeni dopolniti s pomembnim, nujnim sestavnim delom. ● Zaboje in vreče s pridelki zložijo na stojnice, jih otožen pridevnik opremijo s cenami in zaščitijo pred vročino ali 1. Otožen je tak, ki je nekoliko žalosten. mrazom. ● Po navadi celo pot do doma veselo razlaga, kako je ● V tovarni oblačila tudi zlikajo in opremijo z etiketami. bilo v šoli, danes pa je nekam otožna in tiha. ● Tisti del besedila, ki ga nekdo govori, opremimo z ● Otožen je. Gleda na hiše svojega rojstnega kraja in narekovajema („ in ”), veliko začetnico in z ločilom. težko mu je. 3. Opremiti koga pomeni dati mu potrebno opremo. 2. Otožen je tak, ki kaže ali izraža tako občutje. 29 ● Nekam otožna, žalostna se nam zdi umetnikova hrani. slika. 2. Past je to, kar je vnaprej pripravljeno, načrtovano, ● Rad je poslušal otožno glasbo, mislil na svojo da se človek ali žival zaradi nepazljivosti, naivnosti neuresničeno ljubezen, pomiloval samega sebe. ujame. 3. Otožen je tak, ki se zdi nekoliko žalosten. ● Je kdo načrtno pripravljal to past? ● Zastavo je na njeni poti k vrhu pospremil otožen ● Bil je v pasti. Nikamor se ni mogel umakniti. zvok trobente. ● Ne nori, Kekec! To je past. ● Slišala sta predirljivo otožno mukanje. Krava je tožeče klicala svojega mladička. 3. Past je kaj slabega, neugodnega, kar se lahko zgodi, če o čem ne vemo dovolj ali nismo dovolj pazljivi. ● Kaj so pasti iskanja podatkov na spletu? Zavedati se otožnost samostalnik moramo, da vsi podatki na spletu niso resnični, zato jih 1. Otožnost je stanje, ko je kdo nekoliko žalosten. moramo preverjati. ● Dvignil je roko v pozdrav in otožnost se mu je zalezla v srce. pastirica samostalnik 2. Otožnost je stanje, ko se kaj zdi nekoliko žalostno. 1. Pastirica je ženska, ki pase živino. ● Doživljal je otožnost senc na potkah. ● Pastirica je stala in gledala. Ovce so silile proti plotu. 2. pri naravoslovju in tehniki Pastirica je sinici podobna otročji pridevnik ptica z rumenim ali belkastim perjem po trupu in belim po vratu. 1. Otročji je tak, ki se vede, ravna tako, kot je značilno za otroke, navadno neresno, neodgovorno ali naivno. ● Zletele so ptice in si spletale gnezda, sinice in pastirice. ● Pred dvema letoma sem bil še precej otročji. 2. Otročji je tak, ki kaže ali izraža tako vedenje, ravnanje. pastorek samostalnik ● Smejkoti se mi zdijo neskončno otročji, ampak Če otroku umre eden od staršev in drugi dobi novega sošolka jih obožuje. partnerja, je ta otrok njegov pastorek. ● Mogoče se nismo razumele zaradi kakšnih »otročjih« ● Jutri bo prišel na kosilo, da spozna bodočega reči, zaradi katerih se sedaj ne razburjamo več, saj pastorka. imamo drugačen pogled na določene stvari. ● Neka mačeha je imela pastorka, ki ga ni mogla niti videti. ovinek samostalnik Ovinek je del ceste, poti, kjer ta zavije v levo ali desno. pastorka samostalnik ● S ceste je zavil na makadamsko pot, ki je v ostrem, Če deklici umre eden od staršev in drugi dobi novega nepreglednem ovinku izginjala za visoko skalno steno. partnerja, je ta deklica njegova pastorka. ● Na ovinku je stala prav sredi gozdne poti medvedka. ● Mačeha se je ujezila in pastorko nagnala od hiše. ● Od ovinkov mi je že slabo. Končno zapeljemo na ● Nova kraljica je bila ljubosumna ženska. Videla je, da gozdno pot in se ustavimo na velikem travniku. je njena pastorka lepa, njena lastna hči pa ne. frazemi brez ovinkov pav samostalnik Brez ovinkov pomeni neposredno, tako, da se resnica Pav je ptica, pri kateri ima samec dolg pisan rep, ki ga razkrije takoj. lahko razpre kot pahljačo. ● Na provociranje se je odzvala takoj, brez olepšav in ● Na sliki sta samec in samica pava. ovinkov. ● V živalskem vrtu živi pav. Ves se blešči, od kronice na glavi pa do zadnjega modro-zlatega peresa v košatem po ovinkih repu. Po ovinkih pomeni ne neposredno, temveč z namigi in tako, da se resnica razkrije postopoma. pavji pridevnik ● Po ovinkih sem jim povedal, da sem se naveličal Pavji je ta, ki je v zvezi s pavi. razglabljanja o vseh teh načrtih. ● Razširjen pavji rep je zelo lep. past samostalnik pehar samostalnik 1. Past je priprava ali odprtina za lovljenje živali. Pehar je nižja okrogla posoda, navadno košara, ● Uničuje mi pasti in izpušča iz njih živali. zlasti za shranjevanje kruha ali suhega sadja, orehov, ● Tam je mišnica, to je past. lešnikov. ● Krt z lopatastimi prednjimi tačkami koplje rove – ● V peharju je 6 jabolk. pasti za deževnike in druge živali v prsti, s katerimi se ● Mati je imela zvrhan pehar suhih hrušk. 30 ● Zamesil je testo in ga razdelil v peharje. pladnja. peresnica samostalnik ● Natakar ji je na pladnju prinesel kruh z maslom in kozarec mleka. Peresnica ali puščica je manjša priprava iz ovoja, ki se na vrhu zapre, za shranjevanje pisal in drugih ● Družbo sta mu delala dva pladnja vanilijevih žepkov potrebščin za pisanje. z marelično marmelado. ● Oceni in nato še izmeri dolžino svoje dlani, širino frazemi peresnice in višino šolske torbe. prinesti vse na pladnju ● Brskala je po zvezkih, si ogledovala pisala, radirke in Če kdo komu prinese vse na pladnju, pomeni, da kdo šilček v peresnici. vse dobi brez truda, napora. ● Spraševala sem se, kam se odpravlja s torbo knjig, ● Samo zabavajo se; vedno kdo poskrbi zanje in jim zvezkov in s peresnico, polno barvnih flomastrov in prinese vse na pladnju. barvic. pesa plah pridevnik samostalnik 1. Plah ali plašen je tak, ki je zadržan, neodločen. Pesa je kulturna rastlina z velikimi listi, ki poganjajo iz korenike, ali njen podzemeljski kroglast del navadno ● plah deček rdeče barve, ki ga uporabljamo kot zelenjavo. ● plaha deklica ● jesti peso ● Takrat sem še bila majhno, plaho dekle, ki ni vedelo, ● rdeča pesa kaj jo vse čaka. ● polje pese 2. Plah ali plašen je tak, ki izraža zadržanost in neodločnost. ● Babici je pomagala puliti peso. ● plah glas ● Živeli so od pečenega krompirja, kuhane bele repe in pese. ● Sem bolj plahe narave. ● V obraz je bil rdeč kot pesa. 3. Plah ali plašen je tak, ki se zelo boji, je zelo previden. stalne zveze ● plaha srna sladkorna pesa ● Ptic je bilo vse polno, toda bile so tako plahe, da jih Sladkorna pesa je pesa, iz katere pridobivamo noben lovec ni mogel ujeti. sladkor. ● polje sladkorne pese plaho prislov ● Sladkor lahko pridobivamo iz sladkorne pese. 1. Plaho ali plašno pomeni zadržano in neodločno. peščica ● plaho reči, vprašati samostalnik ● Ustavila se je in gledala plaho. 1. Peščica je majhna pest. 2. Plaho ali plašno pomeni zelo boječe, previdno. ● peščica moke ● Srna se je plaho približala. ● otroška peščica ● Nabral je vse, kar gre v eno peščico. plahost samostalnik 2. Peščica je majhna skupina ljudi. Plahost je lastnost osebe, da je zadržana in ● Na koncert je prišla le peščica ljudi. neodločna. ● Peščica potnikov je sedla v prazen vagon. ● Počasi jih je plahost minila in približali so se. piškot samostalnik plastelin samostalnik Piškot je drobno ploščato pecivo različnih oblik iz Plastelin je snov različnih barv, ki jo lahko gnetemo in nekvašenega testa. jo uporabljamo za oblikovanje, ustvarjanje. ● jesti piškote ● oblikovati kaj iz plastelina ● recept za piškote ● plastelin in glina ● čokoladni piškot ● Iz plastelina je naredil nos, usta in ušesa. ● Mama je spekla različne piškote. ● Plastelin obdelujemo z gnetenjem in valjanjem. ● Pripravili smo testo za piškote. ● Če sta kroglici plastelina na koncih palice, nam to ● Ponudil nam je piškote in kakav. lahko ponazarja daljico. pladenj samostalnik plašen pridevnik Pladenj je zelo plitva ali ploščata posoda za 1. Plašen ali plah je tak, ki je zadržan, neodločen. prenašanje ali strežbo jedi in pijač. ● Strašno plašen je in nikoli ne ve, kaj reči. ● Mama je spekla različne piškote in jih zložila na dva 31 ● Ker je zelo plašen, se z nikomer ni spoprijateljil, rodbin v evropski srednjeveški zgodovini. ampak se je rajši skril. ● Kmetje so v uporih s kmečkim orodjem napadali 2. Plašen ali plah je tak, ki izraža zadržanost in gradove in plemiško vojsko. Ker kmetje niso imeli neodločnost. pravega orožja in ker niso bili prava vojska, jih je ● plašen nasmeh plemiška vojska premagala. ● Gledal je s plašnimi očmi. ● Plemiči so plemiški naziv dedovali, lahko pa so si 3. Plašen ali plah je tak, ki se zelo boji, je zelo ga pridobili z vojaškimi uspehi ali z lastništvom večjih previden. posestev. ● plašna žival plemkinja ● Maček se je pustil božati, ni pa prišel v naročje, ker je samostalnik bil zelo plašen. Plemkinja je pripadnica plemstva, družbenega sloja, ki je imela že od rojstva posebne pravice, ugodnosti in zato boljši položaj. plašno prislov ● Poročil se je s plemkinjo. 1. Plašno ali plaho pomeni zadržano in neodločno. ● Plemkinja je skupaj s svojim možem plemičem živela ● plašno reči, vprašati na razkošnem gradu. ● Počasi in plašno je pristopil. ● Plašno se je nasmehnila. plemstvo samostalnik 2. Plašno ali plaho pomeni zelo boječe, previdno. Plemstvo je družbeni sloj, ki je imel že od rojstva ● Zajec se je plašno ozrl. posebne pravice, ugodnosti in zato boljši položaj. ● Raca je priplavala k bregu, plašno in počasi, vzela ● Meščani niso imeli oblasti in veljave kot plemstvo, hrano in odšla nazaj. niso pa bili podložni plemičem kot večina kmečkega prebivalstva. plemenit ● Kmečki uporniki so šli s kosami, vilami, grabljami nad pridevnik gradove, jih zavzemali, plenili in požigali, vendar so bili 1. Plemenit je tak, ki dela, ravna in misli dobro ali ki vedno poraženi. Plemstvo je bilo bolje organizirano in kaže, izraža tako ravnanje, take misli. oboroženo. ● plemenit človek ● Po propadu Karantanije je današnje slovensko ● plemenita misel ozemlje prišlo pod oblast nemško govorečega plemstva. ● Ima plemenit značaj. ● Ostal je zvest svojemu plemenitemu pisateljskemu poklicu. plesišče samostalnik 2. Plemenit je tak, ki je zelo dober, kakovosten. Plesišče je prostor, na katerem plešemo. ● Svila je zelo plemenita tekstilna surovina. Je edina ● Mladi so po prvih taktih glasne glasbe začeli kapljati v naravna surovina, ki obstaja v obliki niti. diskoteko in na plesišče. 3. Plemenit je plemiški. ● Glasba je potihnila, sliši se le glasen klepet in smeh. Plesišče je že skoraj prazno. ● plemenita družina ● biti plemenitega rodu ploha ● Priredili so imenitno gostijo in povabili plemenite samostalnik može in žene te dežele. 1. pri naravoslovju in tehniki Ploha je močen nenaden dež, ki ne traja dolgo. plemič samostalnik ● V soboto bo pretežno oblačno vreme s krajevnimi plohami. Plemič je pripadnik plemstva, družbenega sloja, ki je imel že od rojstva posebne pravice, ugodnosti in zato ● Iz črnih oblakov se je ulila silovita ploha, ki pa ni boljši položaj. trajala dolgo. ● Otroci so stali na pragu šole in gledali v ploho. ● Plemiči so plemiški naziv dedovali, lahko pa so si ga pridobili z vojaškimi uspehi ali z lastništvom večjih 2. čustveno obarvano Ploha je velika količina česa. posestev. ● Ko je učitelj končal, se je usula iz klopi ploha ● Grajski pisar je bil pogosto edina pismena oseba na vprašanj. gradu, saj so le redki plemiči znali pisati. ● Napeli so loke in proti čolnu se je usula ploha puščic. ● Uprizoritev opere se je odvijala v bogato okrašenih ● Sklonil se je, in kot bi se branil pred ploho nevidnih dvoranah palač plemičev in meščanov. udarcev, glavo skril med kolena. plemiški pridevnik plovilo samostalnik Plemiški je ta, ki je v zvezi s plemiči ali plemstvom. 1. Plovilo je vozilo, ki se premika po vodi. ● plemiška družina ● Na morje se odpravijo z raziskovalnim plovilom. ● Celjski grofje so bili ena najbolj znanih plemiških ● Plovilo je zadelo v ostre skale, ki so nevarno štrlele 32 nad vodo. podeželski pridevnik ● Katamaran je plovilo z dvema povezanima trupoma. Podeželski je ta, ki je v zvezi s podeželjem. 2. Plovilo je to, kar ima sposobnost, da plava na vodni ● Značilnost podeželskega naselja je precej zelenih površini. površin in malo visokih zgradb. ● Stiropor lahko razrežete na manjše kose in iz njih ● Na sončnem kraju je stal star podeželski dvorec, ki naredite plovila. ga je obdajal prekop. stalne zveze ● Poplave so najbolj prizadele revno podeželsko vesoljsko plovilo prebivalstvo, ki živi na poplavno ogroženem območju. Vesoljsko plovilo je vozilo za polet v vesolje. podkev ● Zanimajo ju vesoljska plovila, vulkani in razni samostalnik pustolovci. Podkev je polkrožno ukrivljena kovinska ploščica, ki se ● Sončni kolektorji vesoljsko plovilo oskrbujejo z za zaščito pritrdi na kopito konja ali vprežne živali. električno energijo. ● Bili so trije konji in eden od njih je izgubil podkev. ● Kovači so podkovali vprežno živino in kovali podkve. plug samostalnik ● Podkev je simbol sreče in zdravja. 1. Plug je orodje za oranje z močnim rezilom, ki seže globoko v zemljo. podkovati glagol ● orati s plugom Podkovati pomeni pritrditi podkev na kopito konja ali ● traktor s plugom vprežne živali. ● Na koncu njive smo obrnili plug. ● Kovač ni samo podkoval konjev, ampak je opravljal ● V plug sta vprežena dva vola. vsa dela pri okovanju voz in sani. 2. Plug je naprava za odstranjevanje snega. ● Na vegastih cestah je bilo treba sproti popravljati vozila in podkovati konje iz vprege. ● snežni plug ● Ceste so očistile s plugom. 3. poleno samostalnik pri športu Plug je položaj pri smučanju, pri katerem sta sprednja konca smuči skupaj, zadnja pa narazen. Poleno je odžagan, odsekan kos lesa za kurjenje. ● Pri smučanju smo se učili delati plug. ● V staro kmečko peč so naložili velika polena. ● Polena so prasketala v peči. plužiti glagol ● Včasih so po vsem Pohorju oglarili. Oglje so žgali iz bukovih polen. Plužiti pomeni s (snežnim) plugom odstranjevati sneg. ● Ceste so morali plužiti, da bodo spet prevozne. poleti prislov podboj Poleti pomeni v času med pomladjo in jesenjo. samostalnik Podboj je lesen okvir v steni, na katerega so pritrjena ● Letos poleti bo dopolnila 14 let. vrata. ● Pozimi je svetli del dneva krajši kot poleti. ● podboj vrat ● Ultravijolični žarki so tisti žarki, ki te poleti na morju ali pozimi na smučanju opečejo oziroma povzročijo, da ● Ustavil se je pred kuhinjo, se naslonil na podboj vrat koža porjavi. in jo nekaj sekund gledal. ● Stala sta med kuhinjskimi vratnimi podboji. poparek samostalnik ● Med potresom ne smem bežati iz hiše, temveč se moram skriti pod nekaj trdnega, mizo, posteljo, ali Poparek je zdravilni pripravek ali napitek, ki ga stopim med podboje. pripravimo tako, da vrelo vodo prelijemo čez zelišče ali plod. podeželje ● Če ne moreš spati, popij pred spanjem skodelico samostalnik kamiličnega poparka. Podeželje je območje zunaj mesta. ● Osmukala je vejico in naredila močan poparek. ● Na podeželju živi skoraj polovica prebivalstva Slovenije, a se jih le zelo majhen del preživlja s ● S poparkom so mu okopali noge in ga poslali spat. kmetijstvom. ● V preteklosti se je veliko ljudi preselilo s podeželja v posesati glagol mesto, zadnja desetletja pa se številni selijo iz mesta 1. Posesati pomeni s sesanjem popiti. na podeželje. ● Pajki plen z ugrizom najprej zastrupijo in vanj spustijo ● Kozolec je značilen za slovensko podeželje. snovi, ki notranje organe razgradijo, potem pa iz njega posesajo prebavljeno mehko notranjost. 2. Posesati pomeni s sesanjem spraviti iz česa. 33 ● Tulec iztakni iz slamice in z usti posesaj vodo v potrpežljiv pridevnik slamico. 1. Potrpežljiv je tak, ki deluje mirno, ravna uvidevno in 3. Posesati pomeni z električnim sesalnikom očistiti pri tem ne izraža nejevolje. prah. ● Pravljica nas uči, da si moramo izkazovati ljubezen, ● posesati kavč, preprogo da moramo biti potrpežljivi drug z drugim in si ● Posesal bom sobo, nato bom napisal domačo pomagati. nalogo. ● Mladiček se te še boji, ker te ne pozna, ampak če boš ● Posesal je prah v svoji sobi. z njim nežna in potrpežljiva, mu boš sčasoma postala všeč. posteljnina ● Sogovorca morata biti vljudna, potrpežljiva in samostalnik spoštljiva. Posteljnina so blazine, odeje, rjuhe in prevleke, ki jih 2. Potrpežljiv je tak, ki mirno, brez izražanja nejevolje imamo na postelji. počaka, da se kaj težko pričakovanega začne, zgodi. ● Moral sem pospraviti in počistiti svojo sobo in preobleči posteljnino. ● Bodite potrpežljivi, kmalu bo prišlo vaših pet minut. ● Tkanine za posteljnino morajo biti kakovostne ter mehansko odporne na pranje in likanje. potrpljenje samostalnik ● Dišalo je po oprani posteljnini. 1. Potrpljenje je lastnost koga, da deluje mirno, ravna uvidevno in pri tem ne izraža nejevolje. poškodovati ● Ker je imela z ljudmi veliko potrpljenja, je z njimi tudi glagol zelo dobro shajala. 1. Poškodovati pomeni povzročiti poškodbo, rano. ● Naloga zahteva nekaj pripomočkov in potrpljenja, ● Lana si je zadnji teden počitnic pri rolanju vendar se je je vredno lotiti. poškodovala roko. 2. Potrpljenje je stanje, ko kdo mirno, brez izražanja ● Jedka snov ob stiku poškoduje živo tkivo, na primer nejevolje čaka, da se kaj težko pričakovanega začne, kožo. zgodi. ● Slana lahko poškoduje rastline in s tem pridelke na ● »Pohiti!« ga je priganjala mama. »Mojega potrpljenja polju. je konec!« 2. Poškodovati se pomeni dobiti poškodbo, rano. ● Pri padcu se je poškodoval. povodec samostalnik 3. Poškodovati pomeni povzročiti tako poškodbo, da Povodec je vrv za vodenje živali, zlasti psa, ko ga se kaj pokvari, postane neuporabno. peljemo na sprehod. ● Ali se je kolo pri padcu kaj poškodovalo? ● Na povodcu je peljala svojo psičko. ● Toča lahko poškoduje bivališča, vozila ali poljščine. ● Doma je izdelal ovratnico in povodec in se že ● Če bi skozi aparat stekel tako velik električni tok, da naslednji dan s kužkom sprehodil skozi mesto. bi se aparat lahko poškodoval, bi žička v varovalki pregorela. pozimi prislov potoček Pozimi pomeni v času med jesenjo in pomladjo. samostalnik ● Če želimo, da je pozimi v bivališčih toplo, moramo Potoček je majhen potok. najprej zakuriti v peči. ● bister potoček ● Pokazali so mi pot proti Triglavu in prostor, na ● Ob hiši teče potoček. katerem so pozimi urejene proge za tek na smučeh. ● Spotoma sta ob potočku nabrala nekaj zvončkov. ● Ptiči imajo perje, ki jih pozimi ščiti pred mrazom, poleti pa pred vročino. potrpeti glagol požiralnik 1. Potrpeti pomeni nekaj časa zdržati, dopustiti samostalnik telesne ali duševne bolečine ali neugodje. 1. pri naravoslovju in tehniki Požiralnik je cevast prebavni organ, po katerem potuje hrana od žrela do želodca. ● Potrpi, ga je miril, saj bo kmalu bolje. ● Ko hrano pogoltnemo, potuje v požiralnik in nato v ● Rad je potrpel, da le ni bilo prepira. želodec. 2. Potrpeti pomeni nekaj časa počakati, da se kaj težko pričakovanega začne, zgodi. ● Začutila je zaužito tekočino, ki si je utirala pot po požiralniku navzgor. ● malo potrpeti 2. pri naravoslovju in tehniki Požiralnik je odprtina v ● Potrpi še malo, kmalu bomo v mestu. kraških tleh, v katero odteka voda. ● Joj, le še za hip potrpite, boste videli! ● V jeseni se kraško polje napolni z vodo, poleti pa voda počasi odteka skozi požiralnike. ● Manjši del vode iz Cerkniškega jezera odteka podzemno proti Rakovemu Škocjanu, večina vode 34 pa izgine v požiralnike v dnu polja in pride na dan v ● Požirala ga je z očmi in spremljala vsak njegov gib. izvirih Ljubljanice pri Vrhniki. ● Požiral sem črke z očmi, najrajši bi bil v hipu vedel celo zgodbo od začetka do konca. požiranje samostalnik Požiranje je spravljanje hrane, pijače iz ust v prababica samostalnik požiralnik. Prababica je mamina ali očetova babica. ● Pri prehladu je lahko zaradi vnetja žrela in zamašenega nosu oteženo požiranje. ● prababica in pradedek ● Moja prababica in pradedek sta se spoznala na ● Med letom z letalom lahko občutek napetosti v plesu. ušesih omejimo s pogostim požiranjem ali zehanjem. ● Moja prababica je praznovala 100. rojstni dan. požirati ● Stvari, ki se nam danes zdijo povsem vsakdanje, glagol so bile v času naših prababic in pradedkov veliko 1. Požirati pomeni spravljati hrano, pijačo iz ust v odkritje. požiralnik. ● Sline ni mogel požirati, ne da bi se skremžil od pradedek bolečine. samostalnik Pradedek je mamin ali očetov dedek. ● Požirala je vsako tableto posebej in jih zalivala z vodo izpod pipe. ● prababica in pradedek ● Deževniki se hranijo tako, da požirajo prst in na ● Moja prababica in pradedek sta se spoznala na površje izločajo iztrebke. plesu. 2. čustveno obarvano Požirati pomeni zadrževati čustva ● Dedek mi je s posebnim veseljem pokazal mizarsko in se na kaj ne odzivati. orodje. Njegov oče, moj pradedek, je bil mizar, zato je dedek že kot otrok poznal imena vseh orodij. ● Zaradi svoje nenavadne prehrane moram vedno požirati očitke. ● Po počitku smo odšli s pradedkom pogledat in nahranit kokoši. frazemi požirati kilometre pramen Če kdo ali kaj požira kilometre, pomeni, da se hitro samostalnik premika, vozi ali daleč potuje. 1. Pramen je daljši in tanjši splet vlaken. ● Kolesa njegovega avtomobila so požirala kilometre ● Pramen kuštravih las si je ovil okrog prsta. avtocestnega asfalta. ● Predica je iz prediva vlekla tanek pramen. ● S terenskim vozilom smo požirali kilometre in 2. čustveno obarvano Pramen je daljši in ožji pas česa. kmalu tudi prah, saj smo zavili na makadamsko cesto, ki se je vila čez hribe in doline. ● pramen svetlobe ● Pokazala je proti vratom, izpod katerih je brlel pramen svetlobe. požirati knjigo Če kdo požira knjigo, pomeni, da veliko in z užitkom bere. prašič samostalnik ● Očka mi je rekel, da je kot študent požiral knjige. Prašič je domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom. ● Po dve čudoviti uri je tiho sedela v kakšnem udobnem kotu in požirala knjigo za knjigo. ● Marsikdo je prepričan, da so prašiči smrdljive, umazane in ne posebno pametne živali, vendar to ni res. požirati sline ● Prašiči se v blatu ne valjajo zato, ker so radi umazani. Če kdo požira sline, pomeni, da si zelo želi jedi. To počnejo, da se ohladijo, ker se ne znojijo. ● Muc je škilil izpod omare in požiral sline. ● Kmetje redijo prašiče po vsem svetu, saj nam dajejo veliko različnih vrst mesa. ● Debelo je požiral sline, ko je na mizi gledal čokolado in rozine. stalne zveze divji prašič požirati solze Divji prašič je domačemu prašiču podobna žival z Če kdo požira solze, pomeni, da se trudi ne jokati. daljšimi, naprej štrlečimi podočniki, ki živi v gozdu. ● Mornarji so se smejali, medtem ko je deček požiral ● Dežela je bogata z divjadjo, divji prašič se je na solze. primer v zadnjih nekaj letih kar precej razmnožil. ● Odhajal je ves uničen in požiral solze. prašiček samostalnik požirati koga/kaj z očmi 1. Prašiček je majhen ali ljubek prašič. Če kdo požira koga ali kaj z očmi, pomeni, da koga ali ● Prašiček je veselo krulil. kaj občuduje ali si ga zelo želi. ● Prašiček je ril po zemlji. 35 2. Prašiček je to, kar je po obliki podobno prašiču. ● V preteklosti so predle niti predvsem ženske; rekli so ● Otroci so s kladivi raztolkli prašičke, v katerih so jim predice. hranili denar, in s pestmi, polnimi denarja, tekli v ● Predica je iz prediva vlekla tanek pramen. trgovine. ● Spekel je krofe in prašičke iz slanega testa. predloga samostalnik ● Podarimo lahko simbole za srečo, kot so podkev, prašiček, deteljica, zvonček, dimnikar z lestvijo. Predloga je besedilo ali skica, ki nam je v pomoč pri izdelavi ali oblikovanju končnega izdelka ali umetnine. stalne zveze morski prašiček ● Pred govornim nastopom lahko napišeš pisno predlogo, da se boš hitreje pripravil za nastop. pri naravoslovju in tehniki Morski prašiček je manjši sesalec s čokatim telesom, ki lahko prebiva v ● Libreto je operno besedilo, ki je lahko v celoti delo libretista, najpogosteje pa je napisan po predhodni stanovanju ali hiši kot hišni ljubljenček. literarni predlogi. ● Doma imamo hrčka in morskega prašička. ● Najlažje bo, če boš na desko z navadnim svinčnikom najprej narisal predlogo, ki jo prikazuje skica, in se prašičji nato lotil vrtanja lukenj. pridevnik Prašičji je ta, ki je v zvezi s prašiči. prekuhati ● Prašičjemu mladičku pravimo pujsek. glagol ● Prašičje oči so majhne, drobne in radovedne. Prekuhati pomeni očistiti, razkužiti kaj s kuhanjem. ● Na prašičji farmi so imeli 379 prašičev. ● Dudko so prekuhali in jo položili v košarico. ● Kadar pride do onesnaženja pitne vode, nas po radiu opozarjajo, da moramo vodo pred uporabo prebava samostalnik prekuhati. Prebava je proces v prebavnih organih, pri katerem se hrana predela tako, da jo telo lahko sprejme. prekuhavati glagol ● Prebava se začne v ustni votlini, kjer zobje hrano razkosajo, zmeljejo in pomešajo s slino. Prekuhati pomeni očiščevati, razkuževati kaj s kuhanjem. ● Za dobro prebavo je potrebno hrano jesti počasi in jo dobro prežvečiti. ● Analize vode so pokazale onesnaženost vode z bakterijo, zato je treba vodo za gospodinjstva ● Grah je zdrav za kri in dober za prebavo. prekuhavati. prebaviti glagol premoči glagol Prebaviti pomeni predelati hrano v prebavnih organih Premoči pomeni imeti kaj. tako, da jo telo lahko sprejme. ● Vse, kar je premogla, je bil tisočak, ki ji ga je mama ● Ker sove ne morejo prebaviti kosti in dlak, jih v obliki dala za popotnico na izlet. kepice izpljunejo. ● Da premore tudi oster, pronicljiv um in mehko srce, ● Iz želodca gre hrana v tanko črevo, kjer se dokončno je ugotovil mnogo kasneje. prebavi. ● Zbral sem ves pogum, kar ga premorem. ● V želodcu se hrana premeša s prebavnimi sokovi in se delno prebavi. ● Za gradnjo so uporabljali večinoma kamen, hiše so bile v nadstropjih, mnoge so premogle celo tekočo vodo in kanalizacijo. preča samostalnik Preča je ozek pas kože med lasmi, ki so razdeljeni ali premožen pridevnik počesani na dve strani. Premožen je tak, ki ima veliko denarja in lastnine. ● Moji lasje so navajeni na prečo, in tudi če se ne počešem, se kar sami postavijo postrani. ● Premožni meščani so po mestu jezdili, se vozili s kočijo, uporabljali nosilnice. ● Lase imam gladke in počesan sem na prečo. ● V kratkem času si je hiša tako opomogla, da je bila najpremožnejša v vasi. prečka samostalnik Prečka je ozek, podolgovat predmet, ki je prečno premoženje samostalnik nameščen na kaki pripravi, zlasti lestvi. Premoženje so stvari in denar, ki jih ima kdo v svoji ● prečke pri lestvi lasti. ● Pazljivo je snel dve debeli hrastovi prečki, s katerimi ● Vloga gasilca je pomagati ljudem, ko je njihovo so bile pritrjene police za sadje. življenje ali premoženje ogroženo. ● Vse svoje premoženje si je pridobil s tem, da je predica samostalnik pridno lovil ribe v Dravi. Predica je ženska, ki prede nit. ● Velik delež svojega premoženja je vložil v slike, ki jih 36 zdaj pošilja na razstave po vsej Evropi. ● Zaželeno je, da kmetje pri pridelavi uporabljajo naravna gnojila in škropiva. prepelica 2. Pridelava je pridobivanje druge snovi iz kake snovi z samostalnik ustaljenim postopkom. Prepelica je manjša ptica selivka rjavkaste barve, ki živi na polju in travnikih. ● Spoznali smo postopek pridelave soli. ● Izvedeli smo več o zgodovini čokolade, o njeni ● Pri vranah, prepelici in pri sovi sem se naučila lepega petja. pridelavi, prav tako pa smo jo lahko naredili tudi sami. preslica pridelek samostalnik samostalnik 1. Preslica je lesena priprava, na katero pritrdimo Pridelek je hrana, ki jo pridelamo. prejo pri ročnem predenju. ● Kmetovi pridelki niso vedno odvisni le od kakovosti njegovega dela, temveč tudi od vremena. ● Predice so nataknile predivo na preslico ali na kolovrat in ga enakomerno vrtele med prsti, da je ● Stroji ljudem pomagajo pri sajenju, spravilu, nastala nit. premeščanju pridelkov in pri drugih opravilih. ● Včasih so prejo predli z vretenom, preslico in ● Toča lahko uniči strehe, avtomobile in pridelek na kolovratom. poljih. ● Predivo so privezale na preslico in z nogo poganjale ● Pridelovalci poljskih pridelkov gnojijo prst in škropijo kolovrat. rastline, da bi čim več pridelali. 2. Preslica je rastlina s členastim votlim steblom in sivo zelenimi stranskimi poganjki. pridelovalec samostalnik ● Ob skalah je raslo brinje, na vlažnih mestih praprot, Pridelovalec je oseba, ki prideluje hrano. na ilovici preslica. ● Na obdelovalnih površinah pridelovalci hrane prst ● Skuhaj čaj iz preslice ali kamilice in ga pij po jedi. rahljajo na različne načine. pridelati glagol pridelovanje samostalnik 1. Pridelati pomeni pridobiti hrano z gojenjem rastlin Pridelovanje je pridobivanje hrane z gojenjem rastlin ali živali. ali živali. ● Doma pridelajo skoraj vso potrebno hrano, nekaj je tudi prodajo. ● Na ekoloških kmetijah skrbijo za pridelovanje zdrave hrane. ● V Sloveniji je kar 10.000 čebelarjev, ki v povprečju pridelajo okoli 3 milijone kilogramov medu. pridelovati glagol ● V Sloveniji nekateri pridelki ne uspevajo ali jih ne pridelamo dovolj, zato jih uvažamo iz drugih delov 1. Pridelovati pomeni pridobivati hrano z gojenjem sveta. rastlin ali živali. ● Kmetje polje obdelujejo (kosijo in gnojijo), da na njem ● Tla so rodovitna, zato ljudje pridelujejo razne vrste pridelajo krmo za živali. žita in rastlin za krmo živali. 2. Pridelati pomeni z ustaljenim postopkom dobiti iz ● Zelenjavo, ki jo pridelujemo na vrtovih, njivah in v kake snovi drugo snov. rastlinjakih, lahko uživamo surovo. ● Iz bioloških odpadkov pridelamo kompost za ● Živinorejci pridelujejo mleko in meso. gnojenje rastlin. ● V Sloveniji pridelujemo jabolka, češnje, hruške in 3. čustveno obarvano Pridelati pomeni, da pri čem breskve. nastane, se pojavi kaj nezaželenega, slabega. ● Tudi v Sloveniji so včasih pridelovali lan. ● Vsak Slovenec pridela v enem letu okoli 400 kg 2. Pridelovati pomeni z ustaljenim postopkom odpadkov. dobivati iz kake snovi drugo snov. ● Imela bom dvojke, trojke, tudi kakšno enko bom ● Kerozin pridelujemo iz nafte. pridelala. ● V solinah sol pridelujejo s postopkom izhlapevanja. 4. Pridelati pomeni dobiti kaj z delom. ● Neki kočar si je s svojo pridnostjo pridelal k leseni bajtici še kos polja, da je mogel rediti nekaj koz. prikolica samostalnik Prikolica je vozilo brez lastnega pogona, ki ga pridelava priključimo k drugemu vozilu in uporabljamo zlasti za samostalnik prevažanje tovora. 1. Pridelava je pridobivanje hrane z gojenjem rastlin ● Prižgal sem traktor, odpel prikolico in se malo ali živali. zapeljal. ● pridelava hrane ● Voznik na dvigalu s kleščami jemlje hlode z velike ● Pridelavo različnega sadja imenujemo sadjarstvo, skladovnice in jih nalaga na posebno prikolico. gojenje vinske trte in pridelavo grozdja pa vinogradništvo. 37 stalne zveze proizvesti glagol počitniška prikolica 1. Proizvesti pomeni izvesti proces ali postopek, pri Počitniška prikolica je hiši podobno vozilo brez katerem kot rezultat določenega dela kaj nastane. lastnega pogona, ki ga uporabljamo za prebivanje in ● V Švici proizvedemo veliko čokolade. prenočevanje na počitnicah. ● Proizvodne dejavnosti so dejavnosti, pri katerih ● Začasna bivališča so hoteli, bivalne hišice v proizvedemo nove izdelke ali pridelamo pridelke. počitniškem kampu, avtodomi, počitniške prikolice, 2. Proizvesti pomeni povzročiti, da v kakem procesu turistične ladje, šotori in planinske koče. kaj nastane. ● Ko se s počitniško prikolico odpravijo na pot, naletijo na podvoz. ● Gorenje ene parafinske sveče ne proizvede veliko ogljikovega dioksida. ● Ko rastlina proizvede hrano, se v njej shranjuje prod samostalnik energija, ki jo je rastlina pridobila s svetlobo. Prod so manjši kamni, ki jih je voda obdelala v ● Vsak dan proizvedemo velike količine odpadkov, s zaobljeno obliko. katerimi onesnažujemo okolje. ● Nad neprepustno glino se v plasti proda, peska in drugih kamnin nabira podtalna voda ali podtalnica. proizvod samostalnik ● Reke so z gora nanosile prod in pesek ter z njima Proizvod je to, kar nastane kot rezultat določenega zasipale morsko dno. dela. ● Posedli so po izpranem produ pod premec. ● Priporočljivo je, da se pri nakupu živil odločiš za proizvode, ki so minimalno predelani, minimalno ali proizvajalec sploh ne embalirani, ker le taki zmanjšujejo porabo samostalnik naravnih virov in energije. 1. Proizvajalec je oseba ali podjetje, ki kaj proizvaja. ● Pozorno preberem nalepko posameznega ● Z oglasom nas proizvajalci obveščajo, da njihov proizvoda. izdelek obstaja. ● Če ima aparat napako, ga takoj vrnemo proizvajalcu. proizvodnja samostalnik 2. pri naravoslovju in tehniki Proizvajalec je živo bitje, ki je dejavno pri kakem procesu, pri katerem kaj nastane. Proizvodnja je proces ali postopek, pri katerem kot rezultat določenega dela kaj nastane. ● Vsaka prehranjevalna veriga se začne s proizvajalci organskih snovi – to so zelene rastline. ● S proizvodnjo, prevozom in prodajo dobrin se ukvarja ogromno ljudi. ● Zelene rastline so glavni proizvajalci hranilnih snovi. ● Proizvodnja in potrošnja dobrin vplivata na kvaliteto ● Živa bitja so med seboj povezana in so odvisna drugo našega življenja in okolja. od drugega. Povezujejo se v prehranjevalne verige, sestavljene iz treh skupin živih bitij: proizvajalcev, ● Mizar v tovarniški proizvodnji pri svojem delu potrošnikov in razkrojevalcev. uporablja avtomatizirane naprave. proizvajanje samostalnik proso samostalnik Proizvajanje je proces, pri katerem kaj nastane. Proso je kulturna rastlina, katere klas je sestavljen iz manjših pecljatih klaskov, ali seme te rastline v obliki ● Glasbila so naprave, ki jih ljudje uporabljajo za majhnih okroglih zrn kot hrana. proizvajanje tonov in zvokov. ● Proso sejejo in žanjejo. proizvajati ● Včasih se zgodi, da voda preplavi proso, ker se jezero glagol prekmalu napolni. 1. Proizvajati pomeni izvajati proces ali postopek, pri ● Veverica se spusti na gredo, zleti na drevo in katerem kot rezultat določenega dela kaj nastane. prebrska nasuto proso. ● Proizvajamo več izdelkov iz različnih snovi. ● Bučno olje proizvajajo iz ekološko pridelanih bučnih prost pridevnik semen. 1. Prost je tak, ki ni omejen s pravili in obveznostmi. 2. Proizvajati pomeni povzročati, da v kakem procesu kaj nastaja. ● prosti čas ● proizvajati kisik ● prost dan ● Rastline proizvajajo kisik, ki ga potrebujemo živa ● Ljudje svoj prosti čas namenimo dejavnostim, ki jih bitja za življenje. izberemo po lastnih željah in potrebah. ● Alge v morju proizvajajo kisik, ki ga živa bitja ● V službi sem vzela prost dan. potrebujemo za dihanje. ● Najlepši del dneva je popoldan, ko sem večino dneva ● Hidroelektrarna proizvaja vodno energijo. prosta. ● Različne oblike ustnic proizvajajo različne zvoke. ● V ponedeljek smo bili z dijaki na izletu, danes pa so pisali o tem prosti spis. 38 ● Takoj ko je bila spet prosta, je oddrvela domov k gozd. očetu. 2. Prostost je stanje, ko kaj lahko biva, živi brez 2. Prost je tak, ki ni omejen z drugimi predmeti. omejitev, ovir. ● prosta roka ● Srne so vajene prostosti. ● Na vrvico priveži utež, ki si jo naredil iz plastelina, in ● Živali potrebujejo prostost. prosti konec vrvice napelji preko kolesa. ● Ustonoše, ribe iz afriških jezer, nosijo svoja jajčeca ● Svetilka je pritrjena na čeladi zato, da ima jamar (ikre) v ustih. Ko se ribe izležejo, zaplavajo na prostost, proste roke za plezanje. v nevarnosti pa se skrijejo v usta samice, ki jih je ● S prostimi rokami je potegnil gada iz skalnate luknje. izlegla. 3. Prost je tak, ki ga kdo ali kaj ne zaseda. ● Oprostite, je ta sedež prost? ptič samostalnik ● Sedli smo na edino prosto mesto v kotu. Ptič ali ptica je žival, ki ima peruti, kljun, je pokrita s perjem in navadno lahko leti. ● V hotelu imajo 456 sob. Ob koncu tedna jih je bilo zasedenih 223. Koliko sob je bilo prostih? ● Zgodaj zjutraj Petra in očka poslušata in opazujeta ptiče. ● Pred znakom STOP moramo varno ustaviti ob robu cestišča. Vožnjo nadaljujemo, ko imamo prosto pot. ● Najlažji ptič je čebelji kolibri, ki živi na Kubi. Tehta do 4. Prost je tak, ki poteka ali se uresničuje brez ovir. 1,9 g. ● Na vejah dreves so sedeli ptiči. ● Daj domišljiji prosto pot. ● Plenilski ptiči imajo dolge, ostre kremplje. ● Prednosti članstva Slovenije v Evropski uniji so številne, od povezanosti držav do prostega gibanja oseb, prostega pretoka blaga, pomoči manj razvitim ptiček območjem itd. samostalnik 5. Prost je tak, ki je zastonj. čustveno obarvano Ptiček je majhen ali ljubek ptič. ● Semena imajo ptički radi. ● Vstop je prost. ● Krmilnico obesite na vejo in počakajte, da jo ptički ● Obljubil mi je, da bom imel zmeraj prosto vozovnico, najdejo. sprevodnik pa, da me ne bo nikoli vrgel iz avtobusa. ● Ptički žvrgolijo pravo melodijo. frazemi ● V gozdu je prepevala že cela truma ptičkov. na prostem Na prostem pomeni zunaj. ptičji pridevnik ● Za slikanje uporabi kar voščenke ali pastele, saj so za uporabo na prostem bolj praktični. Ptičji je ta, ki je v zvezi s ptiči. ● Vse je kazalo, da bo spal kar na prostem. ● ptičja hišica ● Večina iger je primerna za stanovanje, med njimi pa ● ptičje gnezdo so tudi igre na prostem. ● ptičje jajce ● Muzej na prostem v Rogatcu prikazuje kmečka ● ptičje perje, pero poslopja iz preteklosti. ● Naravoslovci opazujejo ptice v ptičjih krmilnicah in z opazovanjem poglabljajo svoje poznavanje narave. na prosto ● Ptičje jajce mora biti čim bolj neopazno, da ga ne bi Na prosto pomeni ven. opazili plenilci. ● Če v prostoru vonjamo plin ali dim, moramo takoj ● Prebudilo jih je ptičje petje. odpreti okna in poškodovanega odpeljati na prosto. ● Ko taščice, ki se učijo leteti, zapustijo gnezdo, jih ptičji starši spremljajo pri letenju, hranijo in učijo vseh s prostim očesom spretnosti, ki jih bodo potrebovali kot odrasle taščice. ali z golim očesom S prostim očesom pomeni brez pripomočkov za stalne zveze povečanje ali izostritev slike. ptičja perspektiva ● Z mikroskopom opazujemo tisto, česar s prostim pri naravoslovju in tehniki Ptičja perspektiva je pogled očesom ne moremo videti. od zgoraj. ● Zvezde so tako zelo daleč, da jih vidimo le kot drobne ● Zemljevid je pripomoček, na katerem je pokrajina pikice. Lahko jih gledamo s prostim očesom ali skozi prikazana pomanjšano, iz ptičje perspektive. največji teleskop, vedno so samo drobne pike, tako ● Tloris, naris in stranski ris so prikazi predmeta od daleč so. zgoraj (iz ptičje perspektive), od spredaj in s strani. prostost samostalnik ravnilo samostalnik 1. Prostost je stanje, ko nismo omejeni s pravili in Ravnilo je predmet, ki ga uporabljamo za risanje obveznostmi. ravnih črt in za merjenje manjših razdalj. ● Izrabila je poletno prostost za to, da je odpotovala v ● Ne pozabi na zvezek za geometrijo, ošiljen svinčnik, 39 geotrikotnik, ravnilo in šestilo. krompirja. ● Na stiropor z ravnilom nariši pravokotnik velikosti 140 mm x 80 mm in ga izreži z nožem za karton. rešitelj samostalnik ● Šestilo ob ravnilu razširimo na dolžino polmera. Rešitelj je oseba, ki koga ali kaj reši. ● Z ravnilom in svinčnikom zarišite vodoravne črte z razmikom 5 centimetrov. ● Svojega rešitelja je objel in rekel: »Rešil si mi življenje!« razvedriti glagol rešiteljica samostalnik Razvedriti pomeni narediti ali povzročiti, da postane kdo veder, dobro razpoložen. Rešiteljica je ženska, ki koga ali kaj reši. ● Glasba nas je razvedrila. ● Zahvaljevala se je svoji rešiteljici. ● Prijatelji nas potolažijo in razvedrijo. rilček samostalnik ● Televizijo gledamo, ker nam je dolgčas, včasih pa 1. Rilček je majhen rilec. zato, da bi se razvedrili in sprostili. ● slonji rilček ● Pujsek je ob ograjo pritisnil rožnat rilček. regrat samostalnik 2. pri naravoslovju in tehniki Rilček je dolg organ za Regrat je travniška rastlina s podolgovatimi sesanje pri metuljih. nazobčanimi listi in rumenimi cvetovi. ● Na sliki je metulj, ki z rilčkom sesa nektar. ● regrat cveti ● nabirati regrat rilec samostalnik ● steblo regrata 1. Rilec je podaljšan, zožen prednji del glave z ustno ● Regrat je odcvetel in naredil semena. odprtino za dihanje, vohanje, ritje, zlasti pri prašiču. ● Regrat jemo v solati. ● Dolga klinasta glava divjega prašiča se postopno zožuje v koničast rilec. regratov ● Prašiči osupljivo dobro vohajo, zato lahko najdejo pridevnik tartufe in jih z rilcem izkopljejo iz zemlje. Regratov je ta, ki je v zvezi z regratom. 2. Rilec je dolg mišičnat organ za dihanje, vohanje, ● regratov cvet, list prijemanje, zlasti pri slonu. ● regratova semena ● slonji rilec ● Ko je seme dozorelo in se je cvet spremenil v belo, ● Mamut spada v skupino sesalcev trobčarjev, so v pomladnem vetru plavala nad travniki nešteta peteroprstih živali z rilcem. regratova padalca. ● Kar tekmovali so, kdo bo nabral več regratovih lučk. riti glagol Riti pomeni delati rove ali jarke z rilcem, gobcem ali s renčati glagol kakim predmetom. 1. Renčati pomeni oglašati se z zamolklim, grozečim ● Prašiček je ril po zemlji. glasom. ● Otroci z vedrcem in lopatko rijejo po pesku. ● divje, jezno renčati ● V peskovniku smo z lopatkami rili okoli svojih gradov ● Pes je renčal na ljudi in ugriznil tiste, ki so se mu iz peska. preveč približali. 2. čustveno obarvano Renčati pomeni neprijazno, rjoveti zadirčno govoriti s kom. glagol 1. Rjoveti ali rjuti pomeni oddajati močne zamolkle ● »Izginite!«, je renčal. glasove, navadno ob izražanju grožnje, jeze ali ● Ni bil vajen, da bi kdo renčal nad njim. bolečine. ● Ko je bik spet prišel do sape, je začel rjoveti. repa samostalnik ● Lev se je prebudil in se začel otepati in rjoveti. Repa je kulturna rastlina z velikimi listi ali njen užiten 2. Rjoveti pomeni govoriti s temu podobnim glasom, bel podzemeljski del okrogle oblike, ki ga uporabljamo navadno ob izražanju grožnje, jeze ali bolečine. kot zelenjavo. ● »Sploh veš, kako to boli?« je rjovel. ● izpuliti, puliti repo ● »Kaj počneš!« je glasno rjovel. ● posejati repo ● »Mu bom že pokazal!« je rjovel. ● kisla repa 3. Rjoveti pomeni oddajati temu podobne zvoke. ● Na njivi je rasla repa. ● Veter je rjovel in zavijal okrog ladje. ● Gospodinje so kuhale drugačne jedi, kot jih kuhajo danes. Največkrat so skuhale jedi iz zelja, repe in 40 rjuti glagol odvzame kaj navadno vrednejšega. 1. Rjuti ali rjoveti pomeni oddajati močne zamolkle ● V banko je stopil zamaskiran ropar s pištolo. glasove, navadno ob izražanju grožnje, jeze ali ● Po besedah nesrečnega prodajalca je ropar star od bolečine. 20 do 25 let, visok okrog 180 cm, vitke postave. ● Zanimalo jo je, zakaj pes tako rjove. 2. Rjuti ali rjoveti pomeni govoriti s temu podobnim roparka samostalnik glasom, navadno ob izražanju grožnje, jeze ali bolečine. Roparka je ženska, ki komu ali kje nasilno vzame, odvzame kaj navadno vrednejšega. ● Učenci so rjuli od smeha. 3. Rjuti ali rjoveti pomeni oddajati temu podobne ● Policisti so prijeli roparko. zvoke. ● Kadar je rjula burja, ga je vzel pod streho. roj samostalnik ropati glagol 1. Roj je skupina čebel, ki z matico zapusti panj. Ropati pomeni komu ali kje nasilno jemati, odvzemati kaj navadno vrednejšega ● Roj se običajno usede na drevo v bližini čebelnjaka. Če ga čebelar ne pobere pravočasno in da v nov panj, ● Rada sta iskala in ropala zaklade. čebele odletijo. ● Roparji so mu rekli, da ga pustijo pri življenju, če se 2. Roj je večja skupina letečih živali iste vrste, zlasti jim pridruži ter hodi z njimi ropat. žuželk. ● Turki so na svojih pohodih uničevali, požigali, ropali, ● roj komarjev, mrčesa, mušic, žuželk morili in zasužnjevali domače prebivalstvo. ● Občudovali smo roj kresnic. 3. čustveno obarvano Roj je večja skupina česa. rosa samostalnik ● roj snežink Rosa so drobne vodne kaplje, vlaga, ki se naredi ● roj zvezd ponoči na rastlinah zaradi ohladitve zraka. ● Roj iskric je zaprasketal. ● jutranja rosa ● Zjutraj so na listih kapljice rose. rojenica samostalnik Rojenica je v slovenski mitologiji vsako od treh bitij, ki rosen pridevnik otroku ob rojstvu napovedujejo usodo. 1. Rosen je tak, ki je pokrit z roso. ● Rojenice so mu ob rojstvu prerokovale usodo. ● rosen travnik ● Storili so, kot jim je svetovala rojenica. ● Stopal je po rosni travi. 2. Rosen je tak, ki je pokrit z drobnimi kapljami vode. rojiti glagol ● rosno čelo Rojiti pomeni premikati se v velikem številu, navadno ● Imel je rosne oči. iz panja. 3. Rosni je ta, ki je v zvezi z roso. ● Pravimo, da čebele rojijo. ● Rosne kaplje so se zaiskrile na vseh listih in vejicah. frazemi 4. čustveno obarvano Rosen je mlad in neizkušen. rojiti komu po glavi ● To so rosna leta. Če komu kaj roji po glavi, ima to neprestano v mislih, na to ne more nehati misliti. rositi glagol ● Po glavi so jim rojile strašne misli. 1. Rositi pomeni padati iz oblakov v obliki drobnih ● Tisoče vprašanj v zvezi s tehnologijo enaindvajsetega kapelj vode. stoletja mi je rojilo po glavi. ● Spet je drobno rosilo. 2. Rositi pomeni nastajati na čem v obliki kapljic rop samostalnik tekočine. Rop je nasilen odvzem česa navadno vrednejšega. ● Pot ji je rosil lica in čelo. ● Rop slike je bil samo manever, ki bi odvrnil pozornost 3. Rositi se pomeni postajati ali biti pokrit z drobnimi od glavnega zločina. vodnimi kapljami. ● Zahvaljujemo se vam, ker ste s prisebnim ravnanjem ● Šipa se rosi. preprečili rop. ● »Roke kvišku! To je rop!« je zakričal ropar. rožmarin samostalnik Rožmarin je sredozemska grmičasta rastlina z ozkimi ropar samostalnik močno dišečimi listi in drobnimi modrimi cvetovi. Ropar je oseba, ki komu ali kje nasilno vzame, ● vejica rožmarina 41 ● Koliko sadik rožmarina so zasadili? ● Dojenček se hrani z mlekom, ki ga sesa iz materinih ● Medtem ko je grško sonce žgalo, je v zraku dišalo po prsi. baziliki, limoni in po rožmarinu. ● Pravimo, da mati doji, dojenček pa sesa mleko. ● Rožmarin raste na Primorskem, sadijo ga na vrtovih ● Kmalu po skotitvi začne žrebe sesati mleko. in za žive meje. 2. Sesati pomeni z vlečenjem vase spravljati kaj tekočega v usta in požirati. rumenjak samostalnik ● Pri nekaterih vrstah klopov sesajo kri le samice, ki Rumenjak je rumena snov v jajcu. lahko z bodalom in krvjo prenašajo bakterije in viruse med različnimi živalmi. ● ločiti rumenjak od beljaka ● Na sliki je metulj, ki z rilčkom sesa nektar. ● 10 dag sladkorja damo med beljake, ostalo med rumenjake. 3. Sesati pomeni imeti kaj v ustih in narahlo vleči vase, zlasti iz navade. ● Rumenjake, sladkor in vanilijev sladkor so z mešalnikom penasto umešale. ● sesati dudo ● Med spanjem je sesala palec. samokolnica 4. Sesati pomeni z napravo, ki vleče kaj vase, to samostalnik spravljati kam drugam ali z električnim sesalnikom Samokolnica je priprava z enim kolesom in dvema tako čistiti prah. ročajema za prevažanje materiala. ● sesati prah ● peljati, voziti (kaj) v samokolnici ● Deklica briše prah, deček pospravlja igrače v škatlo, ● Koliko zidakov lahko naložimo na samokolnico, če jo oče sesa, mama zlaga knjige. lahko obremenimo največ s 60 kg? ● Cevi so iz reke sesale vodo. samostan samostalnik siromak samostalnik Samostan je verska ustanova, v kateri živijo redovniki Siromak je reven, ubog človek. ali redovnice. ● Ubogi siromak, niti kruha nima! ● Dekleta so se od mater najprej naučile vezenja in podobnih del. Zatem so v samostanih pridobile osnovno znanje branja, pisanja in računanja. sirota samostalnik ● Pester naravni in zgodovinski razvoj je na Slovenskem 1. Sirota je otrok, ki so mu umrli starši ali eden od zapustil bogato naravno in kulturno dediščino, na staršev. primer mestna jedra, cerkve in samostane. ● Če jim umre mama, bodo sirote. ● V zgodnjem srednjem veku so rokopise zapisovali samo v samostanih. ● Sosedove sirote so se ji smilile. 2. čustveno obarvano Sirota je sočutja vreden človek. sedlo ● Sirota ni vedela, kaj naj stori. samostalnik 1. Sedlo je priprava za sedenje, prenašanje, ki se ● Sirota jaz! namesti živali, zlasti konju, na hrbet. ● pasti iz sedla sirotica samostalnik ● sesti v sedlo čustveno obarvano Sirotica je sirota. ● Jezdec je zlezel v sedlo. ● Oče in mama sta ji že umrla in bila je taka sirotica, da ni imela niti sobice. ● Konj ga je vrgel iz sedla. 2. Sedlo je širši prehod čez gorsko sleme iz ene doline v drugo. sklatiti glagol ● Hodili smo čez sedlo. Sklatiti pomeni s tolčenjem s palico ali obmetavanjem ● To je bil osamljen kraj na gorskem sedlu. s kamenjem povzročiti, da padejo sadeži z drevesa. ● Pobirala sta šiške, ki jih je sklatil veter. sesalnik samostalnik Sesalnik je električna naprava za sesanje prahu. skodelica samostalnik ● sesalnik za prah 1. Skodelica je majhna nizka, okrogla posoda, navadno z ročajem, za serviranje hrane ali pijače. ● vrečka za sesalnik ● pomiti skodelice ● Vključil sem sesalnik. ● polna, prazna skodelica ● Sesalnik se je pokvaril. ● čajnik in skodelice sesati ● V skodelico mu je nalila mleko. glagol ● Z žličko mešaj po dnu skodelice. 1. Sesati pomeni z vlečenjem vase spravljati mleko iz dojke ali seska in ga požirati. 2. Skodelica je vsebina skodelice. 42 ● skodelica kakava, kave slama samostalnik ● Popil je tri skodelice čaja. Slama so posušena stebla in listi omlatenega žita. ● Zvrhano čajno žličko čajne mešanice prelijemo s ● Umetna gnezda za malo uharico izdelajo tako, da skodelico vrele vode. pritrdijo na drevo lesen zaboj in ga napolnijo s slamo ali s suho travo. skovati glagol ● Nekoč so bile hiše nizke, z majhnimi okni, grajene iz ilovice, prebeljene z apnom, in pokrite s slamo. 1. Skovati pomeni z udarci kladiva ali s strojem narediti ali izoblikovati. ● Slamo so uporabili za prekrivanje streh in za nastiljanje živini v hlevu. ● V kovačnici sem skoval žebelj. 2. frazemi čustveno obarvano Skovati pomeni (naskrivaj) pripraviti kaj. imeti slamo v glavi ● skovati zaroto Če ima kdo slamo v glavi, pomeni, da nič ne ve ali nič ne zna. ● Skoval je načrt, kam jo bo dopoldan mahnil. ● Žalil ga je, da ima slamo v glavi. skuhati glagol mlatiti prazno slamo 1. Skuhati pomeni narediti hrano (bolj) užitno in okusno z delovanjem toplote, zlasti v vreli vodi. Če kdo mlati prazno slamo, pomeni, da veliko govori, a nič ne pove. ● skuhati čaj, kakav, kavo ● Vse to že vemo. Ne mlati prazne slame! ● skuhati kosilo, večerjo ● skuhati krompir, makarone, riž, špagete slamnik ● Gospodinje so kuhale drugačne jedi, kot jih kuhajo samostalnik danes. Največkrat so skuhale jedi iz zelja, repe in Slamnik je klobuk iz slame. krompirja. ● slamnik s širokimi krajci ● Iz sliv babica skuha marmelado, iz jabolk pa naredi jabolčni sok. ● Na glavi nosi slamnik. 2. Skuhati pomeni pripraviti obrok hrane. ● Na glavo si je poveznil slamnik. ● Vsak dan si skuha. slep pridevnik ● Vrnila se je v hišo, malo je pospravila, skuhala, pojedla in spet odšla ven. 1. Slep je tak, ki ni sposoben zaznavati svetlobe, barv. frazemi ● Slepi ljudje se s pomočjo izredne občutljivosti čutila za tip naučijo brati brajico, pisavo slepih. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. ● Krt živi v tleh, kjer ni svetlobe, zato je slep. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha ● Mnoge jamske živali so slepe, saj v temi ne pomeni, da ni nič tako hudo ali težko, kot je videti na potrebujejo oči. prvi pogled. ● Nekateri ljudje ne ločijo barv. Pravimo, da so barvno slepi. ● Seveda se sliši grozno, ampak nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. 2. čustveno obarvano Slep je tak, ki ne opazi ali ne dojame česa. skuta ● Bil je slep in gluh za vse okoli sebe. samostalnik Skuta je mehkemu siru podoben mlečni izdelek ● Le kako, da je bila doslej slepa za stisko drugih? kiselkastega okusa iz kravjega mleka. 3. čustveno obarvano Slep je tak, ki povzroči, da kdo ne ravna razsodno, premišljeno. ● Mleko predelamo v jogurt, skuto, žito pa v kruh, testenine. ● slepo občudovanje ● Iz skute lahko pripravimo veliko jedi. ● V slepi jezi je uničeval vse, kar mu je prišlo pod roko. ● Skuto so dobili, ko se je iz sesirjenega mleka v cunjah 4. Slep je tak, ki ima izhod samo na enem mestu. odcedila sirotka. ● slepa ulica ● Na sliki je razvidno, kako se proga razcepi; na koncu skuten pridevnik prve se v daljavi vidi mesto, druga pa se konča s slepim tirom. Skutni je ta, ki je v zvezi s skuto. stalne zveze ● skutni namaz slepe miši ● skutna torta Slepe miši je igra, pri kateri skušamo s prevezanimi ● skutne palačinke očmi uloviti ostale igralce. ● Pripravili so zeljno juho ter jabolčni in skutni zavitek. ● Igrali smo se skrivalnice in slepe miši. ● Poznaš igro slepe miši? Katerega čutila ne smeš uporabljati pri tej igri? 43 slepo črevo ● Tiger je tehtal 225 kg, morski lev 320 kg, medved 245 kg, koza 75 kg, kenguru 15 kg, slonica pa 3200 kg. pri naravoslovju in tehniki Slepo črevo je kratek, začetni del debelega črevesa, ki je na enem koncu zaprt. ● Začetek debelega črevesa imenujemo slepo črevo z slonji pridevnik izrastkom – slepičem. Slonji je ta, ki je v zvezi s sloni. ● Vnetje slepiča je eden najpogostejših vzrokov bolečine v trebuhu in ponavadi je treba slepo črevo ● slonji mladič operativno odstraniti. ● slonja čreda frazemi ● Slonji uhlji ponavadi opletajo sem in tja. na slepo srečo ali na slepo Na slepo srečo pomeni naključno ali nenačrtno. sluh samostalnik ● izbirati na slepo srečo Sluh je čut za zaznavanje zvoka. ● Izberite državo ali mesto tako, da s prstom ustavite ● občutljiv sluh globus ali na slepo določite mesto v atlasu ali na ● okvara sluha zemljevidu. ● Zvok zaznavamo s sluhom. ● Iz gozda se je odpravil na slepo srečo. ● Uho je čutilo za sluh. slepi potnik ● Vid je pri morskih in jamskih živalih običajno slabše razvit, sluh pa je slabše razvit pri talnih živalih. Slepi potnik je potnik, ki nima vozovnice in se zato skriva. frazemi ne duha ne sluha ● Na ladji sta dva slepa potnika. Ne ne duha ne sluha pomeni, da ni niti najmanjšega znamenja, da bi bilo kaj prisotno. slepota samostalnik ● Na robu kočevskega gozda stoji prav lepo mestece, o Slepota je dejstvo, da kdo ni sposoben zaznavati medvedih pa ni ne duha ne sluha. svetlobe, barv. ● O Božičku ni bilo ne duha ne sluha. ● Ta knjiga govori o slepoti in slabovidnosti. ● O kombiju ni bilo ne duha ne sluha. slikarski pridevnik služabnica samostalnik Slikarski je ta, ki je v zvezi s slikarji ali slikarstvom. Služabnica je ženska, ki jo kdo stalno najame za ● slikarski mojster pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo. ● slikarska podlaga, površina ● grofova služabnica ● slikarsko stojalo ● Gospod je vprašal služabnico, ali ve, kdo je ta gospodična, ki hodi proti gradu. ● Za slikanje uporabimo različne slikarske materiale in pripomočke. ● Pokrajina z drevesi je zanimiv slikarski motiv. služabnik samostalnik Služabnik je moški, ki ga kdo stalno najame za pomoč slon pri hišnih delih in za osebno strežbo. samostalnik Slon je zelo velik sesalec z okloma in trobcem, ki živi v ● imeti, najeti služabnike Afriki in Aziji. ● grajski, kraljevi služabniki ● afriški, azijski slon ● zvest služabnik ● Savano naseljuje veliko živali: sloni, zebre, žirafe, ● Služabnik kitajskega cesarja je po nesreči razbil povodni konji, levi, noji itd. dragoceno in krhko keramično ploščo. ● Sloni se škropijo z vodo in pahljajo z uhlji. ● Ganga je samica indijskega slona. služinčad samostalnik Služinčad je več služabnikov. slonček samostalnik ● V drugem nadstropju je bilo skladišče, tam so spali 1. Slonček je majhen slon. tudi vajenci in služinčad. ● Po gradu je tekala gospoda in služinčad. ● Slonček se je pravkar rodil. 2. Slonček je igrača, ki predstavlja slona. služkinja ● V rokah nosi svojega plišastega slončka. samostalnik slonica Služkinja je ženska, ki jo kdo stalno najame za pomoč samostalnik pri gospodinjskih delih. Slonica je samica slona. ● Na vrtu stoji druga služkinja gospodične. ● Mama slonica vodi svojo slonjo družino. ● Nisem tvoja služkinja! 44 smetana samostalnik ● zelena solata Smetana je gostejša mastna snov, ki se nabira na ● glava, list solate površini mleka. ● Na vrtu rastejo solata, peteršilj, korenje, paradižnik, ● kisla smetana fižol in čebula. ● stepena smetana ● Solato očistite, natrgajte na koščke in dajte v skledo. ● jagode, kakav, sladoled s smetano 2. Solata je hladna jed iz delov rastlin ali mesa, jajc, pripravljena s kisom, oljem. ● Solato lahko okrasiš s sladko smetano ali ji dodaš rozine. ● krompirjeva, paradižnikova solata ● Smetano stepemo, da se strdi. ● mešana solata ● skleda solate smetanov pridevnik ● Za kosilo smo jedli zeljnato solato. Smetanov je tak, ki je iz smetane, vsebuje smetano. ● Pripravila je rdečo peso v solati. ● smetanova juha stalne zveze ● Ogledal si je cenik čokoladnih, lešnikovih, morska solata smetanovih in mandljevih piškotov, ki je visel na steni pri naravoslovju in tehniki Morska solata je zelena alga v nad prodajnim pultom. obliki lista. ● Otrokom prinašajo čokolade in smetanove torte in ● Morska solata je alga, zato nima pravih listov, stebel žvečilne gumije. in korenin. smola samostalnik sadna solata 1. Smola je lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterih Sadna solata je jed iz narezanega sadja z različnimi dreves, zlasti iglavcev. dodatki. ● borova, smrekova smola ● Za sladico smo pripravili sadno solato. ● lepljiva smola ● Če deblo povohamo, pri iglavcih zaznamo vonj po solaten pridevnik smoli. Solatni je ta, ki je v zvezi s solato. 2. čustveno obarvano Smola je to, kar je nepričakovano neugoden izid. ● solatni listi ● presneta smola ● solatni preliv ● velika smola ● Kopali so, grabili in nato posejali solatno seme. ● Smola! Ko bi že moral začeti svoj nastop, je opazil, da ni not. solina samostalnik ● Imam pa res smolo! Soline so kraj, prostor ob morju, kjer iz morske vode pridobivajo sol. smrček samostalnik ● Z izhlapevanjem vode v solinah pridobivamo trdno morsko sol. Smrček je naprej štrleč del gobca z odprtinama za vohanje pri nekaterih sesalcih. ● Sečoveljske in Strunjanske soline so edine soline v Tržaškem zalivu, v katerih še pridelujejo sol ● vlažen smrček in ohranjajo tradicionalni postopek pridelave z ● Pes ima žleze znojnice le na smrčku in na blazinicah vsakodnevnim pobiranjem soli. tačk. ● Živali s smrčkom vohajo. spominčica samostalnik ● Jež ima koničast smrček, majhne oči in kratka Spominčica je rastlina z majhnimi modrimi cvetovi v okrogla ušesa. socvetjih. ● Občudovali smo spominčice. snaha samostalnik Če imajo starši otroka, ki ima ženo, je ta žena staršem spomladi prislov snaha. Spomladi pomeni v času med zimo in poletjem. ● S snaho se dobro razumejo. ● Lisica spomladi skoti mladiče. ● Očkov očka postane mamici tast in ona postane njegova snaha. ● Kukavica je ptica selivka. Spomladi se vrne v naše kraje. solata samostalnik ● Mala uharica gnezdi zgodaj spomladi, ko so listavci 1. Solata je vrtna rastlina z listi, ki se surovi pripravljajo še brez listja. za jed. ● posaditi, posejati, zaliti solato 45 srnjak samostalnik ● suhe veje Srnjak je samec srne. ● Na drevo pritrdijo lesen zaboj in ga napolnijo s slamo ali s suho travo. ● mlad srnjak 3. Suh je tak, iz katerega smo odstranili vodo, da bi ● rogovje srnjaka ostal dalj časa užiten, dober. ● Srnjak se prehranjuje s hrano rastlinskega izvora. ● suhe fige, slive ● suho sadje ● suho živilo steklenička samostalnik ● Jedli smo suho salamo. Steklenička je majhna steklenica. ● Ob poslušanju zgodb smo otroci glodali krhlje in ● steklenička parfuma suhe hruške. ● steklenička z zdravilom ● Sivko uporabljamo tudi za okras – kot šopke suhega cvetja. ● zliti kaj v stekleničko 4. Suh je tak, v katerem ni (veliko) padavin. ● Dojenčka mati doji ali ga hrani po steklenički. ● suha jesen ● Manjše količine tekočine shranjujemo v plastenkah ali pločevinkah, še manjše količine pa v stekleničkah. ● suho podnebje ● suho vreme stenski pridevnik ● Marec je suh mesec. Stenski je ta, ki je v zvezi s steno. ● V najbolj suhih puščavah ne dežuje tudi po 10 let. 5. Suh je tak, ki ima na telesu razmeroma malo ● stenski koledar maščobe, mesa. ● stenski zemljevid ● suh kot trlica ● stenska polica ● suh ali debel ● Stenska ura kaže isti čas kot ura z digitalno številčnico. ● Sem visok in suh. stalne zveze stopalo samostalnik suha roba Stopalo je del noge od gležnja do konca prstov. Suha roba so leseni izdelki domače obrti. ● bosa stopala ● Na tržnici prodajajo tudi suho robo, cvetje, spominke in oblačila. ● dolžina stopala ● Tudi če smo podobno visoki, imamo lahko različno dolga in različno oblikovana stopala. suha južina Suha južina je žival z zelo dolgimi nogami in majhnim kroglastim telesom, ki se uvršča med pajkovce. stvor samostalnik ● Med pajkovce uvrščamo ščipalce, suhe južine, pršice Stvor je bitje, ki zaradi svojih lastnosti vzbuja strah ali in pajke. odpor. ● Suha južina ni pajek. ● grozljiv stvor ● Pot ji je zaprl pošasten stvor. suhi kašelj ● Poskušal je ubežati strašnemu stvoru. Suhi kašelj je kašelj brez izmečka. ● Stvor je zarjovel. ● Pomanjkanje vode v telesu je lahko vzrok za splošno slabo počutje, za krvavenje iz nosu, za suhi kašelj, suh srbečo kožo in glavobol. pridevnik 1. Suh je tak, ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino. suhljad samostalnik ● suha krpa Suhljad je suho, odpadlo vejevje. ● suha oblačila ● nabirati, nabrati suhljad ● suh ali moker ● Kadar smo polomili voziček, oče ni mogel pripeljati suhljadi iz gozda. ● Čim bolj suha je bila prst, tem več vode je vpila. ● Ko je bilo perilo suho, ga je pobrala in zlikala z ● Vsak dan je šel pobirat odpadlo suhljad. likalnikom, v katerega je dala žerjavico. ● Med delom naj bo delovna površina suha in čista. suhljat pridevnik 2. Suh je tak, ki ima malo vlage, mokrote. Suhljat je nekoliko suh. ● suh prostor, zrak ● suhljata deklica ● suho listje ● suhljata postava 46 ● suhljata roka ultravijolične svetlobe. ● Suhljat mož je sedel na stolu. ● V kožo si vtrejo rastlinske sokove, ki jih ščitijo pred mrčesom. svinčnik 2. Ščititi koga pomeni skrbeti, da ne občuti neugodnih samostalnik posledic svojih dejanj. Svinčnik je priprava iz lesene paličice z mino za pisanje ali risanje. ● Zelo so oškodovali znano veleblagovnico, pri tem pa jih ni ščitil nihče drug kot hišni detektiv. ● ošiliti, šiliti svinčnik ● Zame ni bilo nikogar več, nikogar, da bi mi ščitil ● pisati, podčrtati s svinčnikom hrbet. ● barvni svinčnik ● Prosi učiteljico, naj ti posodi svinčnik. ščitnik samostalnik ● Pri pisanju uporabljamo nalivnik ali svinčnik, odvisno 1. Ščitnik je priprava, ki se kam, zlasti na del telesa, od dogovora z učiteljem. namesti za zaščito pred poškodbami. ● Svinčniki so različno trdi. ● Nosimo primerno zaščitno opremo: ščitnike za stalne zveze zapestja, komolec in kolena. kemični svinčnik ● Pred športno aktivnostjo se ogrej in pravilno zaščiti svoje telo (na primer s čelado, ščitniki). Kemični svinčnik je kovinska, plastična priprava, v katero se vloži mina s kroglico in cevko, napolnjeno z 2. Ščitnik je štrleč del pokrivala, zlasti za zaščito pred barvilom za pisanje ali risanje. soncem. ● Filip ima rdeče in modre kemične svinčnike. ● Namažemo se s kremo, na glavo si poveznemo čepico s ščitnikom ali klobuček. svizec samostalnik šipa Svizec je večji glodalec, ki v skupinah živi v gorah, samostalnik stepah in gozdovih. Šipa je kos stekla za zapiranje kake odprtine. ● Poleg gamsa in kozoroga v alpskih pokrajinah živi ● šipa poči tudi alpski svizec, veliko je srnjadi in jelenjadi, ne ● čistiti šipo manjkajo pa niti planinski zajci, lisice in jazbec. ● gledati skozi šipo ● Potrkal je po okenski šipi. šara samostalnik ● S kamnom je razbil šipo. 1. Šara so malo vredne stvari, ki jih ne rabimo. ● kup šare škodovati glagol ● To kolo še ni za staro šaro. Škodovati pomeni delati ali povzročati, da je kdo ● Ogledoval si je vso to šaro in zmajal z glavo. deležen česa slabega, nezdravega. 2. Šara so predmeti. ● Nekatere snovi, ki jih ljudje pogosto uporabljamo, ● Iz torbe je stresel vso šaro. denimo čistila, so nevarne in lahko škodujejo zdravju ali okolju. ščit ● Ni verjel, da so na svetu tudi slabi ljudje, ki ti hočejo samostalnik škodovati. 1. Ščit je pripomoček, ki se drži v roki za zaščito pred ● Človek vedno bolj išče takšne rešitve, da uresniči izstrelki, udarci v boju. svoje želje in pri tem ne škoduje drugim živim bitjem ● Legionarji so imeli kovinsko čelado, pravokoten in naravi. izbočen ščit, meč in bodalo. ● Medtem ko je spal, ga je obiskala boginja Atena in škorenjček mu prinesla ščit. samostalnik Škorenjček je majhen škorenj. ● Iz papirja lahko izrežete obliko ščita. 2. Ščit je temu pripomočku podoben del podobe, zlasti ● desni, levi škorenjček grba. ● Otroci so obuti v škorenjčke. ● Grb Slovenije ima obliko ščita. V sredini ščita je na ● Na tleh je ležal škorenjček. modri podlagi obris Triglava. številčnica samostalnik ščititi glagol Številčnica je del naprave, kot je na primer ura, števec 1. Ščititi pomeni skrbeti, da kdo ne občuti česa ali telefon, na katerem so po vrsti napisane številke. neprijetnega, neugodnega ali nevarnega. ● Izreži krog in nanj nariši številčnico. ● Ptiči imajo perje, ki jih pozimi ščiti pred mrazom, ● Zavrtel je številčnico in se začudil, ko se mu je takoj poleti pa pred vročino. oglasila telefonistka v hotelski centrali. ● Ozon visoko v ozračju nas ščiti pred škodljivimi vplivi ● Razmisli, na koliko delov lahko razdeliš številčnico z 47 dvema črtama. ● Prava tabornica ogenj vedno zakuri brez papirja! štrukelj samostalnik tabornik samostalnik 1. Štrukelj je pecivo iz kvašenega razvaljanega in Tabornik je član mladinske organizacije, ki se ukvarja s zvitega testa z različnimi nadevi. taborjenjem, življenjem v naravi. ● Spekli smo potico in štruklje. ● Pri tabornikih sta dobila nalogo, da pripravita les za 2. Štruklji so kuhana jed, zlasti iz vlečenega testa z taborni ogenj. različnimi nadevi. ● Taborniki se imamo najlepše, ko se zberemo na ● Ob petkih mama kuha štruklje. enem mestu, se česa naučimo, na koncu pa ušpičimo še kakšno vragolijo. tabor samostalnik taborski pridevnik 1. Tabor je skupek šotorov za začasno bivanje na prostem. Taborski je ta, ki je v zvezi s taborom, utrdbo za obrambo kmečkega prebivalstva pred Turki od ● begunski tabor sredine 15. do konca 16. stoletja, navadno ob cerkvi na ● Pod visokimi bori ob morju so postavili svoj tabor. vzpetini. ● Rimska vojska je na osvojenih ozemljih postavljala ● Kmetje so se pred Turki zatekali v gozdove in kraške vojaške tabore. jame. Sčasoma so okrog cerkva zgradili obzidja. Te 2. Tabor je organizirano začasno skupno bivanje otrok taborske cerkve so bile zatočišče pred Turki. pod vodstvom zlasti učiteljev. ● Rada bi, da bi mi telefoniral in da bi se spet smejala, tajnica samostalnik kot sva se na taboru. Tajnica je ženska, ki opravlja zlasti pisarniška dela za ● Blaž in Maruša sta se spoznala na planinskem drugo osebo, kot na primer oglašanje na telefonske taboru. klice, odgovarjanje na sporočila in organizacija ● Po končanem taboru so odgovorili na vprašanje, sestankov. katera dejavnost jim je bila najbolj všeč. ● Vtipkal je telefonsko številko glasbene šole. Oglasila 3. Tabor je utrdba za obrambo kmečkega prebivalstva se je tajnica. pred Turki od sredine 15. do konca 16. stoletja, stalne zveze navadno ob cerkvi na vzpetini. telefonska tajnica ● 15. stoletje je prineslo vpade Turkov ter nastajanje taborov za obrambo pred vpadi. Telefonska tajnica ali telefonski odzivnik je naprava, ki ob telefonskem klicu predvaja posneto sporočilo in 4. Tabor je skupina ljudi, ki imajo isto mnenje, iste shranjuje sporočila oseb, ki kličejo. nazore. ● Se ti je kdaj po telefonu oglasila telefonska tajnica ● Ni mi všeč, da smo se razdelili na dva tabora. ali telefonski odzivnik? taboriti glagol tajnik samostalnik Taboriti pomeni začasno bivati na prostem v šotoru. Tajnik je oseba, ki opravlja zlasti pisarniška dela za ● Nekega jutra smo s starši pokukali iz šotorov ob drugo osebo, kot na primer oglašanje na telefonske jezeru, kjer smo taborili. klice, odgovarjanje na sporočila in organizacija sestankov. ● S starši grem taborit. ● Tajnik je iz arhiva vzel dokument z datumom 24. 8. 2006. taborjenje samostalnik Taborjenje je bivanje v šotoru. tast samostalnik ● taborjenje ob morju Tast je ženin ali možev oče. ● počitniško taborjenje ● Očkov očka postane mamici tast in ona postane ● Otroci na taborjenju se pripravljajo na prvo noč, ki jo njegova snaha. bodo prespali v šotorih. ● Zet in tast se dobro razumeta. ● S taborniki smo prvi teden počitnic odšli na taborjenje ob Kolpi. tašča samostalnik tabornica samostalnik Tašča je ženina ali moževa mati. Tabornica je članica mladinske organizacije, ki se ● Tašča in snaha se dobro razumeta. ukvarja s taborjenjem, življenjem v naravi. ● Martina je postala tabornica, še preden je začela taščica hoditi v šolo. Zato obvlada vse mogoče taborniške samostalnik veščine. Taščica je manjša ptica pevka z rjavkasto sivim perjem po hrbtu ter oranžno rjavim oprsjem in čelom. 48 ● taščica leti, prileti izstreliti kot iz topa ● V živi meji je zapela taščica. Če kdo kaj izstreli kot iz topa, pomeni, da to pove zelo hitro, brez odlašanja. ● Taščica živi v gozdovih z bogato podrastjo, v parkih in vrtovih. ● Pravilen odgovor je izstrelil kot iz topa. telefonirati glagol spati kot top Telefonirati pomeni klicati koga po telefonu za Če kdo spi kot top, pomeni, da spi zelo trdno. pogovor. ● Ne morem ga zbuditi, spi kot top. ● telefonirati domov ● Včasih telefonira očku, da mu pove, kaj se je zgodilo toplina samostalnik čez dan. Toplina je občutek ali izraz toplega, prijaznega odnosa. ● Ob slovesu sta si obljubila, da si bosta pisala ali telefonirala. ● Govoril je s toplino v glasu. ● Kadar telefoniramo, moramo upoštevati pravila ● Ko se stisnemo k mamici, doživljamo občutek vljudnega pogovarjanja. topline, ljubezni in varnosti. ● O urejenih odnosih v družini govorimo takrat, kadar v družini vladajo medsebojno spoštovanje, teloh samostalnik pozitivna spodbuda, toplina, sočutje, potrpežljivost, Teloh je strupena rastlina z deljenimi listi in belimi, odgovornost in skrb. zelenkastimi ali vijoličastimi zvezdastimi cvetovi. ● Pomladi cvetijo teloh, zvončki, trobentica in topol samostalnik marjetica. Topol je visoko listnato drevo s cvetovi v mačicah in ● V gozdu je bilo na tisoče belih telohov. semeni s šopi dolgih dlačic. ● topol raste točiti glagol ● Na Slovenskem so za prvi maj kot mlaje postavljali 1. Točiti pomeni spravljati kam kaj tekočega, zlasti smreke, breze, topole in bore. pijačo. ● Natakar je točil sok. tragedija samostalnik ● V skledo se toči med. 1. Tragedija je gledališka igra, v kateri glavni junak v ● Urban toči vodo v kad. boju z nasprotnikom ali zaradi neobvladljive usode propade. ● V avtomobile točimo okolju prijazno gorivo. 2. ● William Shakespeare je pisal tragedije in komedije. čustveno obarvano Točiti pomeni izločati tekočino. 2. ● točiti sline čustveno obarvano Tragedija je zelo žalosten dogodek ali huda nesreča. ● Celo uro je točila solze. ● osebna tragedija ● Zaradi družinske tragedije se je moral vrniti domov. top pridevnik 1. Top je tak, ki slabo reže ali seka. trebušen pridevnik ● Nož je bil top. Trebušni je ta, ki je v zvezi s trebuhom. 2. Top je tak, ki nima (ostre) konice. ● trebušna mišica ● top smrček ● trebušna votlina ● Skozi luknjico potisnite leseno paličico ali top svinčnik. ● Veveričji kožuh je na zgornji strani rdeče rjav, črno rjav ali siv, na trebušni strani pa je vedno bel. 3. Top je tak, ki ga ni mogoče natančno določiti ali opredeliti, od kod prihaja. ● Samček morskega konjička je zelo skrben očka, saj v trebušni vreči nosi do 500 jajčec. ● V prsih je imel občutek tope bolečine. 4. Top je tak, ki povzroča nizek, neizrazit zvok. tricikel samostalnik ● Zaslišala sva tope udarce po vratih. Tricikel je kolesu podobno otroško vozilo s tremi kolesi na nožni pogon. top samostalnik ● Na lepem se je domislil, da se hoče voziti s triciklom. Top je veliko močno strelno orožje z dolgo cevjo. ● bobnenje topov trnek samostalnik ● S topovi so streljali v zrak. Trnek je kaveljček z ostjo za lovljenje rib, ki se priveže ● Že grmijo topovi. na vrvico. frazemi ● Na trnek je nataknil nov košček kruha in ga ponovno 49 vrgel v vodo. ● Mama in oče ne dovolita, da se voziva s tujci. ● Trnek je vrgel v ribnik. 3. Tujec je tuja, nerazumljena oseba. ● Riba se je ujela na trnek. ● Ker ni imel prijateljev, se je v domačem mestu počutil kot tujec. trpeti glagol 1. Trpeti pomeni čutiti hude telesne ali duševne tujina samostalnik bolečine ali hudo neugodje. Tujina je področje, ki je onstran meje domače države. ● človek, žival trpi ● Rad živim tu in če bom kdaj v tujini, sem vesel, da ● Trpi zaradi bolečine. bom lahko brez sramu rekel, da sem Slovenec. ● Kaj občuti otrok, ki trpi zaradi slabih razmer v ● Klemen se je peljal z vlakom v tujino. družini? ● S simboli se Slovenija predstavlja doma in v tujini. 2. Trpeti pomeni biti deležen česa zelo hudega. ● trpeti vročino tujka samostalnik ● Nekateri vsakodnevno trpijo lakoto, ne hodijo v šolo 1. Tujka je ženska ali deklica, ki je iz tuje dežele ali tuje in ne vedo, kaj je računalnik. jezikovne skupnosti. 3. Trpeti pomeni imeti zelo odklonilen odnos do koga ● Tujka jo je ogovorila v tujem jeziku. ali česa. 2. Tujka je tuja, neznana ženska ali deklica. ● Ni trpel, da bi kdo hodil k njemu na obisk. ● Veselo pozdravil tujko in ji stopil naproti. ● Takih falotov ne trpi! 3. Tujka je tuja, nerazumljena ženska. 4. čustveno obarvano Trpeti pomeni biti prizadet ali manjšati se zaradi vpliva, učinka česa slabega, ● počutiti se kot tujka neželenega. ● Na šoli se počutim kot tujka, ker nimam prijateljev. ● ugled trpi 4. pri slovenščini Tujka je beseda, ki je prevzeta iz drugega jezika. ● Ni narobe, da imate veliko dejavnosti. Samo da ne bo zato trpela šola! ● uporabljati tujko ● slovar tujk trpljenje samostalnik ● Ljudem, ki se selijo, s tujko pravimo migranti. Trpljenje je stanje, pri katerem kdo čuti hude telesne ali duševne bolečine ali hudo neugodje. učbenik samostalnik ● Takrat še ni vedel, kakšno trpljenje ga čaka. Učbenik je knjiga s snovjo za učenje. ● Nekateri pravijo, da je šola trpljenje, a to v resnici ne ● učbenik za matematiko, slovenščino drži. ● prepisati iz učbenika ● Rdeči križ Slovenije je organizacija, ki pomaga pri preprečevanju in lajšanju trpljenja ljudi ter pri zaščiti ● učbenik in zvezek življenja in zdravja. ● Preberi tretje poglavje v učbeniku. ● V učbeniku poišči naslov besedila, ki opisuje osebo. tržnica samostalnik Tržnica je prostor, kjer se vsak dan ob določenem ujetnica samostalnik času prodaja in kupuje raznovrstno blago, zlasti živila. Ujetnica je ženska, ki so ji odvzeli svobodo gibanja. ● prodajati na tržnici ● Ujetnice so izpustili iz zapora. ● V vasi ni toliko cest kot v mestu, ni blokov in stolpnic, ni tržnice. ujetnik samostalnik ● Neža gre z mamo ob sobotah rada na tržnico. Ujetnik je oseba, ki so ji odvzeli svobodo gibanja. ● Anja je na tržnici kupila jabolka. ● Ujetniki so zbežali iz zapora. tujec samostalnik 1. Tujec je oseba, ki je iz tuje dežele ali tuje jezikovne ulov samostalnik skupnosti. 1. Ulov je dejanje, pri katerem se kaj ulovi. ● Po podatkih iz leta 2014 je v Sloveniji živelo skoraj ● Ribe je takoj po ulovu vrnil v ribnik. 5 odstotkov tujcev iz različnih držav. 2. Ulov je to, kar se ulovi, zlasti ribe. ● Mnogim od nas se je že zgodilo, da kak tujec, s ● skromen ulov katerim smo se pogovarjali, še nikoli ni slišal za Slovenijo. ● Ribiči pogosto govorijo o ulovu v funtih in unčah. 2. Tujec je tuja, neznana oseba. ● popoln tujec 50 uokviriti glagol usnjen pridevnik Uokviriti pomeni dati kaj v okvir. Usnjen je tak, ki je iz usnja ali vsebuje usnje. ● Stric Peter rad slika. Svoje slike občasno uokviri. ● usnjeni čevlji, škornji ● usnjena denarnica, torba upogibati glagol ● usnjene hlače Upogibati pomeni delati ali povzročati, da kaj dobi ● Prišel je gospod z usnjenim kovčkom. polkrožno, krivo obliko. ● Nosil je usnjeno jakno. ● Na kladi položi list pisarniškega papirja. Kladi naj bosta toliko razmaknjeni, da se papir ne upogiba. ustnica samostalnik ● Drevesa se upogibajo. Ustnica je vsak od dveh robov ustne odprtine pri ● Po operaciji ni mogel upogibati kolena. človeku. ● našobiti, stisniti ustnice upogniti glagol ● oblizniti ustnice Upogniti pomeni narediti ali povzročiti, da kaj dobi ● nasmeh na ustnicah polkrožno, krivo obliko. ● Poskusi ustvariti ton z ustnicami tako, kot bi pihal v ● Stopil je do grma in upognil vejo. ustnik trobente. ● Veter je zapihal tako močno, da je upognil drevesa. ● Ima rjave oči, koničast nos in polne ustnice. ● Takole lahko upognem roko. ● Ugriznil se je v ustnico. usluga samostalnik vaza samostalnik 1. Usluga je to, kar za koga naredimo iz prijaznosti, Vaza je posoda za rezano cvetje ali za okras. naklonjenosti in ustrežljivosti. ● vaza z rožami ● Naredil mi je veliko uslugo. ● šopek v vazi ● Veliko dobrega je naredil zame; poskusil mu bom vrniti uslugo. ● kristalna, steklena vaza 2. Usluga je storitev. ● Mizo je pogrnila s prtom in nanj postavila vazo. ● Turizem je storitvena dejavnost, ki ponuja usluge turistom. večeren pridevnik frazemi Večerni je ta, ki je v zvezi z večerom. medvedja usluga ● večerni sprehod Medvedja usluga je to, kar komu bolj škoduje, kot ● večerna pravljica, risanka koristi. ● večerna zarja ● S pobijanjem pajkov po stanovanju si delamo ● Zvečer, ko sonce zahaja, je vedno manj svetlobe in medvedjo uslugo. Kjer so pajki, je manj muh. večerni mrak preide v noč. ● Domov je prišel pred večernimi poročili. uslužbenec samostalnik ● Orkester je imel vajo za večerni nastop. Uslužbenec je oseba, ki je kje v službi. ● bančni, hotelski, policijski uslužbenec večerjati glagol ● V živalskem vrtu je k njima pristopil uslužbenec, ki Večerjati pomeni jesti večerjo ali jesti za večerjo. skrbi za prehrano živali. ● Po nakupih smo se odpravili domov, kjer smo ● Kako govorijo uslužbenci na pošti ali v banki? večerjali. ● Ni lačen, zato ne bo večerjal. uslužbenka samostalnik ● Večerjali so ribe. Uslužbenka je ženska, ki je kje v službi. ● uslužbenka živalskega vrta veder pridevnik ● Pogovarjali smo se z uslužbenko muzeja. 1. Veder je tak, ki je brez dežja ali snega. ● vedro vreme uslužen pridevnik ● Dan je bil veder. Uslužen je tak, ki je pripravljen za koga kaj narediti ali 2. Veder je tak, ki je v stanju veselega razpoloženja ali mu pomagati. tak, ki izraža tako razpoloženje. ● uslužna prodajalka ● veder človek ● Samo pravi prijatelji so lahko tako uslužni. ● veder obraz ● Zaslišal je sošolkin vedri glas. 51 venček samostalnik ● O viteškem šolanju sinov in o poroki otrok je odločal 1. Venček je majhen venec. oče. ● V srednjem veku so bili priljubljeni viteški dvoboji. ● splesti kaj v venček ● adventni venček vkuhati ● Pletla je venček iz marjetic. glagol 2. Vkuhati pomeni s kuhanjem živil, s katerimi čustveno obarvano Venček so v celoto povezane pesmi. napolnimo in tesno zapremo kozarce, narediti, da živila ostanejo dalj časa sveža, uporabna. ● Na koncertu smo slišali venček pesmi. ● vkuhati sadje, zelenjavo za zimo venec ● Nakupili in vkuhali so že papriko in jušno zelenjavo, samostalnik danes pa so bile na vrsti slive za slivovo marmelado. 1. Venec je izdelek v obliki obroča, ki je spleten iz cvetja, vej, zelenja. vlak samostalnik ● položiti venec na glavo Vlak je vozilo iz med sabo povezanih vagonov, ki vozi ● venec iz cvetja po železnih tirih in ga vleče lokomotiva. ● pisan venec ● voziti se z vlakom ● Iz marjetic je spletla venec. ● potniški, tovorni vlak ● Spletal je cvetlične vence. ● vlak in avtobus 2. Venec je skupek spletenih, nanizanih stvari, zlasti ● Kdaj odpelje vlak iz Ljubljane? plodov. ● Z vlakom smo se peljali v tujino. ● venec čebule ● Prevozni sredstvi, ki okolje manj onesnažujeta, sta ● Nosil je venec klobas. kolo in vlak. ● Vlak se bliža postaji. vetrič samostalnik čustveno obarvano Vetrič je veter, navadno blag, rahel. vlakec samostalnik ● pomladni vetrič 1. Vlakec je majhen vlak ali vlaku podobno cestno ● svež vetrič vozilo. ● Zapihal je hladen vetrič. ● Z jamskim vlakcem smo se odpeljali v Postojnsko jamo. ● Vetrič je nosil liste. ● S turističnim vlakcem se bomo odpeljali v mesto na sladoled. vidra samostalnik 2. Vlakec je igrača, ki predstavlja vlak. Vidra je sesalec z vitkim trupom in kratkimi nogami s plavalno kožico ter dolgim sploščenim repom, ki živi ob ● električni vlakec vodi. ● Deček se igra z lesenim vlakcem. ● V zadnjih letih je čiste vode vse manj, zato vidra izginja. vnuk samostalnik ● Vidra lovi ribe. Vnuk je sin sina ali hčere. ● Vidra ima zelo gost in namaščen kožuh, ki se nikoli ● vnuk in vnukinja ne zmoči. ● Dedek, babica in dva vnuka sedijo za mizo in jedo sladoled. vidrin pridevnik ● Ko so bili na obisku trije vnuki, jim je postregla z Vidrin je ta, ki je v zvezi z vidrami. narezanimi jabolki. ● vidrin brlog ● vidrina šapa vnukinja samostalnik ● Vidrino navzočnost lahko ugotovimo po znamenjih, Vnukinja je hči sina ali hčere. ki jih pušča za seboj. ● vnukinja in vnuk ● Moja mami se je poročila leta 1990, tega leta je moja viteški pridevnik babica dobila vnukinjo – mene. Viteški je ta, ki je v zvezi z vitezi. ● Babica je objela vnukinjo. ● viteški meč ● viteška obleka, oprava voh samostalnik ● viteško urjenje Voh je čut za zaznavanje vonja. ● Moški, ki so bili posvečeni v viteza, so morali ● Kuhar mora imeti zelo občutljiv voh. upoštevati viteški kodeks. ● Jež vidi zelo slabo, ima pa dobro razvit voh. 52 ● Veliko živali ima boljši voh kot človek. ● Otroci smo se peljali na vozičku. ● Ljudje zaznavamo svet s petimi čuti: voh, sluh, vid, tip ● Če voziček potiskamo po trdih tleh, se giblje hitreje in okus. kot po mehkih tleh. 2. Voziček je vozu podobna priprava za prevažanje vohati stvari ali oseb. glagol 1. Vohati pomeni zaznavati z vohom. ● invalidski voziček ● nakupovalni voziček ● Svež kruh voham. Kako diši! ● servirni voziček ● Ko okušamo hrano, je pomembno, da jo tudi vohamo. ● Mama pred seboj potiska voziček z dojenčkom. ● Dobro vohaš! ● Za avtobusom je stal voziček za prevoz prtljage. 2. Vohati pomeni s potegi zraka v nos poskušati ● Kadar smo polomili voziček, oče ni mogel pripeljati zaznati vonj česa. suhljadi iz gozda. ● Vohal je marjetice. 3. Voziček je igrača, ki predstavlja voz ali otroški voziček. ● Vohal ga je okoli glave. ● Zajček je padel iz vozička. volkec ● Oče je bil mizar, zato mi je naredil lesen voziček za samostalnik punčko. 1. Volkec je majhen volk. ● volkulja z volkci vozilo samostalnik ● Volkec je bil sestradan. Vozilo je prevozno sredstvo. 2. pri naravoslovju in tehniki Volkci so skupina manjših pajkov z osmimi očmi v treh vrstah in glavniku ● vozilo na motorni pogon podobnimi kremplji na nogah, ki ne pletejo mrež. ● dirkalno vozilo ● To je pajek iz skupine volkcev. ● potniško, smetarsko, tovorno vozilo ● Priporočljivo je, da zamenjamo motorno vozilo s volkulja kolesom. samostalnik ● Če je mogoče, izberemo za pot vozilo, ki manj Volkulja je samica volka. onesnažuje okolje, ali gremo peš. ● volk in volkulja ● V vozilu smo vedno pripeti. ● Videl sem volkuljo z mladiči. voziti glagol voz samostalnik 1. Voziti pomeni upravljati in usmerjati avtomobil, Voz je vozilo s štirimi kolesi za prevoz ljudi in tovora, ki vozilo. ga vleče vprežna žival. ● voziti po kolesarski stezi ● otovorjen voz ● voziti hitro, prehitro, počasi, varno ● Za prevoz ljudi in tovora so najprej uporabljali ● Na varni poti v šolo voznike avtomobilov s posebnimi vozove. znaki opozarjajo, naj v bližini šole vozijo počasi. ● Mož je sedel na vozu. ● Strojevodja vozi vlak. ● Ko so začeli uporabljati vozove, so zgradili številne 2. Voziti pomeni s prevoznim sredstvom spravljati ceste. kam. stalne zveze ● Nekoč so dojenčke vozili v drugačnih vozičkih. mali voz ● Pletna je lesen čoln, s katerim turiste vozijo na Blejski Mali voz je ozvezdje v obliki voza, katerega najsvetlejša otok. zvezda je Severnica. ● Nevarne odpadke lahko sproti vozimo v zbirne ● Sever kaže zvezda severnica, ki jo najdeš v ozvezdju centre. malega voza. 3. Voziti pomeni premikati se v določeno smer. ● avtobus, letalo, trajekt, vlak vozi veliki voz ● Avtobus iz Kranjske Gore do Ljubljane vozi 2 uri in Veliki voz je ozvezdje, katerega sedem najsvetlejših 13 minut. zvezd ima obliko voza. ● Vozil je 4 ure in 30 minut. ● Veliki voz je skupaj z malim vozom pomemben pri ● Ko sva se poročila, pri hiši še ni bilo avta in niso vozili iskanju zvezde Severnice, ki na severni nebesni polobli avtobusi, zato sva pogosto hodila naokrog peš. določa sever in nam pomaga pri orientaciji. 4. Voziti se pomeni premikati se s prevoznim sredstvom. voziček samostalnik ● voziti se v službo 1. Voziček je majhen voz. ● voziti se s čolnom 53 ● voziti se s kolesom, skirojem ● Srečno vožnjo! ● V šolo se vsak dan vozi z avtobusom. ● Znaki za obvestila so znaki, ki nas obveščajo o cesti, po kateri se vozimo. vrednota samostalnik Vrednota je to, kar večina ljudi v določeni skupnosti zelo ceni, navadno skozi več zgodovinskih obdobij. voznica samostalnik ● tradicionalne vrednote 1. Voznica je ženska, ki (poklicno) vozi cestno motorno vozilo. ● Naše navade, vrednote in pravila vplivajo na to, kako se bomo razumeli z drugimi ljudmi. ● voznica avtobusa ● Pitna voda je vrednota. ● Katere lastnosti mora imeti dober voznik oziroma voznica? ● Zdravje je vrednota. 2. Voznica je ženska, ki vozi kako vozilo sploh. ● Spominu na vse, ki so trpeli v času prve svetovne vojne, je posvečena Pot miru od Alp do Jadrana, ki ● Voznik letala se imenuje pilot, voznica pa pilotka. poteka vzdolž nekdanje soške fronte. Opominja, zakaj ● Nekega dne se ji bodo uresničile sanje in postala bo se vojne ne smejo več dogajati, in spodbuja vrednoto voznica formule 1. miru. voznik samostalnik vremenoslovec samostalnik 1. Voznik je oseba, ki (poklicno) vozi cestno motorno Vremenoslovec je oseba, ki se ukvarja z vozilo. vremenoslovjem, znanostjo o vremenu. ● dober voznik ● Meteorologi ali vremenoslovci z opazovanji in z meritvami s pomočjo satelitov, vremenskih balonov, ● poklicni voznik radarjev, računalnikov in naprav na vremenskih ● vozniki, kolesarji in pešci postajah zberejo podatke ter izdelajo vremenske karte. ● Preden je stopil na cesto, se je ustavil, dvignil roko in ● Vremenoslovci si pri napovedih vremenskih razmer s tem voznikom pokazal, da želi prečkati cesto. pomagajo z zračnim tlakom. ● Voznik osebnega avtomobila je v križišču zavijal levo ● Vremenoslovec je napovedal visoko oblačnost. in spregledal kolesarja, ki mu je v tem trenutku prečkal pot. vremenoslovje samostalnik ● Na potovanjih z različnimi prevoznimi sredstvi moramo vozniki upoštevati pravila. Vremenoslovje je znanost o vremenu. 2. Voznik je oseba, ki vozi kako vozilo sploh. ● ukvarjati se z vremenoslovjem ● voznik voza ● Za otroke so pripravili delavnice iz vremenoslovja. ● Povej, kako se drugače reče vozniku vlaka, ladje in letala. vremenoslovka samostalnik Vremenoslovka je ženska, ki se ukvarja z vozovnica samostalnik vremenoslovjem, znanostjo o vremenu. Vozovnica je kartica, s katero se lahko vozimo s ● Vremenoslovci in vremenoslovke imajo zelo prevoznim sredstvom. natančna orodja, s katerimi merijo, kako vlažen je zrak, kako vroče je, kako močno piha veter. ● letalska vozovnica ● Nekaj učencev je danes pozabilo avtobusne vozovnice. vreteno samostalnik ● Pri blagajni sta kupila vozovnici. 1. Vreteno je podolgovat, na koncih zožen pripomoček ● Vozovnico za avtobus, ki je napolnjena za nekaj ali del naprave, na katerega se pri predenju navija evrov, varčujem za slabo vreme. preja. ● preslica s predivom in vretenom vožnja samostalnik ● Pri kolovratu se vreteno vrti na nožni pogon. Vožnja je vodenje in usmerjanje vozila ali premikanje ● Trnuljčica se je zbodla z vretenom. vozila v določeno smer. 2. Vreteno je priprava z vrtečo se ploščo, na kateri se oblikuje glinasta posoda. ● vožnja skozi krožišče ● Iz kosa gline je z vretenom ročno izdelal vazo. ● vožnja z avtobusom, vlakom ● vožnja s kolesom, skirojem vulkan ● varna vožnja samostalnik ● Med vožnjo sedimo privezani na svojem sedežu. Vulkan ali ognjenik je kraj na zemeljskem površju, navadno gora, kjer iz zemeljske notranjosti prodira ● Pri vožnji je treba biti zbran in spočit. lava. ● Vožnja po kolesarski stezi je varnejša kot po cesti. ● vulkan bruha 54 ● Islandija je dežela ledenikov in vulkanov, gejzirjev in poprom. številnih slapov. vulkanski zagnusiti pridevnik glagol Vulkanski ali ognjeniški je ta, ki je v zvezi z vulkanom. Zagnusiti se pomeni postati komu zelo neprijeten ali zoprn. ● To je jezero, ki leži na severu Islandije in je vulkanskega izvora. ● Ta jed se mi je zagnusila. vzor samostalnik zagrmeti Vzor je oseba ali stvar, ki ima lastnosti, ki jih kdo glagol sprejema z odobravanjem ali jih želi posnemati. 1. Zagrmeti pomeni dati zelo slišne zvoke ob bliskanju. ● Ta pevka je vzor mnogim dekletom. ● Oblak je prekril toplo sonce, zagrmelo je. stalne zveze po vzoru ● Najprej se zabliska, nato zagrmi in potem se ulije dež. Po vzoru pomeni po zgledu. 2. Zagrmeti pomeni dati grmenju podobne zvoke. ● Po vzoru starejših članov družine gradimo prvi ● Topovi so zagrmeli. odnos do soljudi ter živali in okolja. 3. čustveno obarvano Zagrmeti pomeni glasno, jezno ● Po vzoru »Pogovora v restavraciji« sestavite kratko povedati, reči. besedilo, ki naj se navezuje na praznovanje rojstnega dne. ● Sosed je zagrmel nad dečki. ● Človek po vzoru narave velikokrat oblikuje okolje tako, da so stvari v ravnovesju. zakrohotati se glagol čustveno obarvano Zakrohotati se pomeni zelo glasno vzoren pridevnik se zasmejati. Vzoren je tak, ki ima lastnosti, ki jih kdo sprejema z ● Zakrohotali so se šali. odobravanjem ali jih želi posnemati. ● Na ves glas se je zakrohotal. ● priden in vzoren učenec ● Poiskati si moramo vzorne prijatelje. Take, od katerih zalajati glagol se lahko kaj naučimo, ker so mogoče malo pametnejši od nas. Zalajati pomeni oglasiti se s kratkimi, odsekanimi glasovi, značilnimi zlasti za psa. ● Pes je skočil k oknu in zalajal. vzornik samostalnik ● Kuža je veselo zalajal. Vzornik je oseba, ki ima lastnosti, ki jih kdo sprejema z odobravanjem ali jih želi posnemati. zamuda samostalnik ● Na spletu ali v strokovnih knjigah poišči podatke o osebi, ki je tvoj vzornik. Zamuda je dejstvo, da kdo pride kam pozneje, kot je pričakovano, ali da se kaj uresniči kasneje, kot ● Umetnica pravi, da ni imela posebnih vzornikov. pričakujemo. ● Moj oče je moj velik vzornik. ● tri minute zamude ● Vreme je povzročalo tudi zamude v letalskem vzrojiti glagol prometu. čustveno obarvano Vzrojiti pomeni glasno se razjeziti. ● Z zamudo je prišel v razred. ● »Dovolj imam teh neumnosti!« je vzrojil. ● Zaradi snega je imel avtobus zamudo. ● Nenadoma je vzrojil: »Le kaj ti je prišlo na misel?!« zamuditi glagol začimba samostalnik 1. Zamuditi pomeni priti kam pozneje, kot je Začimba je snov, ki jo dodamo hrani za prijeten, pričakovano. ostrejši okus. ● zamuditi kosilo, pouk ● Pri pripravi jedi uporabljamo različne začimbe. ● zamuditi na sestanek ● Brinove jagode pogosto uporabljamo kot začimbo. ● Če smo zamudili začetek, moramo počakati pred ● Nabrali smo rastline za čaje in začimbe. vrati, dokler nas biljeter ali hostesa ne spusti v dvorano. začiniti ● Da ne zamudimo priljubljene oddaje, lahko glagol pogledamo v TV-spored. Začiniti pomeni dodati hrani snov za prijeten, ostrejši ● Nerodno je, če sedeš na napačen vlak ali če ga okus. zamudiš. ● Jed začinite s soljo, origanom, in če imate radi, še s 2. Zamuditi pomeni začeti se pozneje, kot 55 pričakujemo. ● Zajel sem sapo in zarjul: »Jaz ne grem nikamor!« ● Zima je letos zamudila. 3. čustveno obarvano Zamuditi pomeni ne doživeti ali ne zasluga samostalnik izkoristiti. Zasluga je dejanje ali lastnost, s katero kdo ali kaj ● zamuditi priložnost pripomore k čemu pomembnemu. ● Nič nisi zamudil, medtem ko te ni bilo. ● Njegove violine so imele plemenit, poln ton, za kar 4. Zamuditi se pomeni porabiti določeno količino časa gre zasluga tudi posebnemu oranžno rjavemu laku. za kaj. ● Ali so bili policisti pri iskanju tatu uspešni? Kdo ima za ● Niti pet minut se niso zamudili z nakupom. to velike zasluge? stalne zveze zamujati glagol po zaslugi 1. Zamujati pomeni prihajati kam pozneje, kot je Po zaslugi česa pomeni zaradi česa. pričakovano. ● Nekatere izmed zapuščenih vasi so po zaslugi ● zamujati pouk lastnikov vikendov na novo zaživele. ● Če moja ura kaže pravi čas, ti že zamujaš. ● Ker imamo tudi po zaslugi reklamnih sporočil zelo ● Zmeraj zamuja v šolo. veliko želja po predmetih, je postalo zadovoljevanje teh želja za marsikoga ena od glavnih dejavnosti v 2. Zamujati pomeni začenjati se pozneje, kot življenju. pričakujemo. ● Zima letos zamuja. zaslužek 3. samostalnik čustveno obarvano Zamujati pomeni ne doživljati ali ne izkoriščati. Zaslužek je denar, ki ga kdo zasluži z opravljanjem kakega dela ali službe. ● Če odvržete stebelni del korenja, zamujate priložnost, da bi otroku pokazali, kako rastline rastejo. ● dodaten zaslužek ● Ne veš, kaj zamujaš! ● Rudnik živega srebra je 500 let dajal zaslužek rudarjem, ki so delali v težkih pogojih. zarenčati ● Njen oče Dejan je ribič in ribolov je njihov glavni vir glagol zaslužka. 1. Zarenčati pomeni oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom. zaslužen pridevnik ● pes zarenči Zaslužen je tak, ki si je s pomembnimi dejanji ● Volk je zarenčal. pridobil pravico do nagrade ali je pripomogel k čemu 2. čustveno obarvano Zarenčati pomeni neprijazno, pomembnemu. zadirčno reči kaj. ● On je zaslužen za zmago ekipe. ● »Pojdi stran!« je zarenčala. zaščititi zarjoveti glagol glagol 1. Zaščititi pomeni poskrbeti, da kdo ne občuti česa 1. Zarjoveti ali zarjuti pomeni oddati močen zamolkel neprijetnega, neugodnega ali nevarnega. glas, navadno ob izražanju grožnje, jeze ali bolečine. ● Nina se je proti nekaterim boleznim zaščitila s ● Pokazal je kremplje in zarjovel. cepljenjem. ● Iz gošče je prilomastil medved in zarjovel. ● Koža zaščiti notranjost telesa pred vplivi iz okolja. ● Minotaver je zarjovel in se ga skušal otresti. ● Država mora zaščititi posameznika in njegove 2. Zarjoveti ali zarjuti pomeni reči, povedati s temu zakonsko priznane človekove pravice pred zlorabami podobnim glasom, navadno ob izražanju grožnje, jeze in napadi tretjih oseb. ali bolečine. ● Upali so, da jih bo sveti Florijan zaščitil pred požari, ● »Mi bomo še obračunali!« je zarjovel za nama. zato so mu postavili spomenik. ● »To bomo šele videli,« je zarjovel. 2. Zaščititi pomeni postaviti kaj tako ali nanesti sloj česa, da čim bolj zmanjšamo možnost poškodb. ● Od jeze je glasno zarjovel. ● Pred pričetkom dela ustrezno zaščitite prostor, kjer boste ustvarjali. zarjuti glagol ● Zelo priporočljivo je, da usnjene čevlje zaščitimo s 1. Zarjuti ali zarjoveti pomeni oddati močen zamolkel sprejem za impregnacijo. glas, navadno ob izražanju grožnje, jeze ali bolečine. ● Prelepite ves drog, da ga zaščitite pred trki in ● Pošast je strahovito zarjula in divje dvignila glavo. praskami. 2. Zarjuti ali zarjoveti pomeni reči, povedati s temu 3. Zaščititi pomeni preprečiti komu ali čemu vstop. podobnim glasom, navadno ob izražanju grožnje, jeze ● Že res, da mama nikoli ne vstopa v moj računalnik, a ali bolečine. z geslom bi ga lahko zaščitil. ● »Pretiravam?!« je zarjul. 56 4. Zaščititi koga pomeni poskrbeti, da ne občuti vedno nova zavetišča. neugodnih posledic svojih dejanj. ● Zanima me, kako bodo junaki zaščitili svoje like, ko bo njihova igra razkrinkana. zavetje samostalnik 1. Zavetje je kraj ali prostor, ki je zavarovan pred zaščitnica samostalnik vetrom. Zaščitnica je ženska, ki skrbi, da kdo ni deležen česa ● Šotor sem postavil v zavetje bora. neprijetnega, neugodnega ali nevarnega. ● Močno je pihalo, morali smo si poiskati zavetje. ● Ta ženska je njena zaščitnica. 2. Zavetje je kraj ali prostor, kjer je kdo zavarovan, zaščiten pred čim ali kjer lahko kdo varno prebiva. zaščitnik ● imeti zavetje pred dežjem, snegom samostalnik Zaščitnik je oseba, ki skrbi, da kdo ni deležen česa ● toplo zavetje neprijetnega, neugodnega ali nevarnega. ● varno zavetje ● Miha je moj stari prijatelj in zaščitnik. ● Tu je našla zavetje pred svetom, v katerem se ni več dobro počutila. zateči ● Povedala je, da se izgubili in iščeta zavetja čez noč. glagol ● Živa bitja si v svojem okolju najdejo zavetje zase in za 1. Zateči pomeni postati nenavadno večji zaradi svoje mladiče. poškodbe ali bolezni. ● Ko jo je pičila čebela, ji je roka močno zatekla. zavist samostalnik 2. Zateči se pomeni priti kam z namenom izogniti se čemu nevarnemu ali neprijetnemu. Zavist je občutek velikega nezadovoljstva, ker kdo nima česa, kar drugi ima, pa si tega zelo želi. ● Zajček se je zelo utrudil, zato se je zatekel v grmovje. 3. Zateči se pomeni priti h komu po pomoč ali ● Ko jo je zagledala tako lepo, se je skoraj razpočila od zavisti. podporo. ● Varna točka je javni prostor, kamor se lahko otroci zatečejo po pomoč. zavisten pridevnik 4. čustveno obarvano Zateči se pomeni za doseganje Zavisten je tak, ki čuti veliko nezadovoljstvo, ker nima česa uporabiti navadno kaj slabega, neželenega. česa, kar drugi ima, pa si tega zelo želi. ● zateči se k uporabi sile ● Videla sta, kako zavistna in pohlepna je. ● Nekateri se pri reševanju spora zatečejo k nasilju. ● Ko so ljudje razočarani, žalostni ali osamljeni, se zbrusiti glagol pogosto zatečejo k odvisnosti od škodljivih snovi ali navad. Zbrusiti pomeni z brušenjem oblikovati predmet. ● Parket so zbrusili in polakirali. zatočišče samostalnik zdrob Zatočišče je kraj ali prostor, kamor se kdo zateče. samostalnik 1. Zdrob je grobo zmleto zrnje žita, ki se uporablja za ● zatočišče pred Turki pripravo živil. ● gorsko zatočišče ● koruzni, pšenični zdrob ● varno zatočišče ● Skuhali smo korenčkovo juho z zdrobom. ● Begunec je človek, ki zaradi vojne ali preganjanja zapusti svojo državo in najde zatočišče drugje. 2. Zdrob je grobo zmleto zrnje pšenice, kuhano na mleku. ● Na polju in vrtu so si zatočišče našle tudi nekatere živali. ● mlečni zdrob ● Radi jemo zdrob. ● Mlake so zelo plitve, pogosto zaraščene in zatočišče številnih živali. ● V kameni dobi so si ljudje občasna zatočišča poiskali zdrobiti glagol v jamah ali pod previsi. Zdrobiti pomeni narediti iz česa majhne, drobne dele. ● zdrobiti steklo zavetišče samostalnik ● Nekatere umetne mase zdrobimo in jih ponovno Zavetišče je kraj ali stavba, ki daje komu zavetje in uporabimo kot surovino za nove izdelke. navadno tudi oskrbo. ● Če olupljen arašid zdrobiš na listu belega papirja, se ● živalsko zavetišče bo na papirju poznal masten madež. ● V zavetišču za živali imajo 54 živali. ● Hrana začne svojo pot razgradnje v ustni votlini, kjer se s pomočjo sline in zob omoči, zmelje in zdrobi. ● Po kužka greš lahko tudi v zavetišče. ● Ker so se ljudje selili za živalmi, so si v naravi iskali frazemi 57 zdrobiti koga v sončni prah ali zmleti koga v žabica samostalnik sončni prah Žabica je majhna ali ljubka žaba. Če kdo zdrobi v sončni prah koga, pomeni, da ga uniči ali povsem onemogoči. ● Žabica je skočila na kamen. ● »Zdrobila te bom v sončni prah,« je zagrozila čarovnica. žakelj samostalnik Žakelj je vreča. zet samostalnik ● V žaklje je dal koruzo. Če imajo starši otroka, ki ima moža, je ta mož staršem zet. želva samostalnik ● Z zetom se dobro razumejo. Želva je vodni ali kopenski plazilec s trdim oklepom iz plošč, ki ščiti hrbet in trebuh. zločin samostalnik ● Želve, krokodili in kuščarji imajo dva para okončin. Zločin je hudo kaznivo dejanje. ● Ali živijo morske želve karete tudi v Jadranskem morju? ● narediti, storiti zločin ● žrtev zločina želvji ● strahoten zločin pridevnik ● Policist se je vrnil na prizorišče zločina. Želvji je ta, ki je v zvezi z želvami. ● Ogledovali smo si želvji oklep. zlom samostalnik Zlom je poškodba, pri kateri si zlomimo kost. ženiti se glagol 1. Ženiti se pomeni iskati partnerja za razmnoževanje, ● zlom noge, zapestja zlasti pri živalih z dvorjenjem. ● Ob različnih poškodbah, kot so zlom roke, zvin gležnja, izpah rame, opeklina, obiščemo zdravnika, ki ● April je mesec, ko se ženijo gozdne kokoši. poškodbo oskrbi. ● Ko se mačke ženijo, so nepremišljene in jih hitreje povozi avto. stalne zveze živčni zlom ● Gregorjevo praznujemo 12. marca. Po ljudskem izročilu je to dan, ko se ženijo ptički. Živčni zlom je stanje nenadne popolne duševne 2. Ženiti se pomeni poročati se z žensko. izčrpanosti zaradi čustvenega pretresa. ● Oznanil je, da se bo ženil. ● Dobil je živčni zlom in so ga morali z rešilcem odpeljati v bolnišnico. žir samostalnik zlomiti glagol 1. Žir je plod bukve podolgovate oblike. 1. Zlomiti pomeni s pritiskanjem narediti iz česa ● S tal je pobral žir. trdega nepravilne dele. 2. Žir je več žirov ali žiri kot celota. ● Zlomil je palico. ● Otroci nabirajo kostanj, želod in žir. 2. Zlomiti pomeni poškodovati kaj tako, da najmanj na ● Jazbec rad je želod, žir in gobe. enem mestu ni več celo. ● zlomiti si nogo ● Med uro športne vzgoje si je zlomil roko. ● Stol se je zlomil in padel je na tla. ● Zlomil sem stara očala, zato mi je mama kupila nova. 3. čustveno obarvano Zlomiti se pomeni naenkrat utihniti. ● Glas se mu je zlomil. zrcalo samostalnik Zrcalo ali ogledalo je predmet z ravno stekleno površino, prevlečeno z gladko kovinsko plastjo, ki odbija svetlobo in v katerem se lahko gledamo. ● Vzemi zrcalo, ga usmeri v sončno svetlobo in lovi sončne žarke. ● Med prhanjem s toplo vodo se zrcalo v kopalnici orosi. 58