KONCERT V NARODNI GALERUf
Izvrsten nastop Črnuškega okteta
Dvorana Narodne galerije v Ljubtjani je bila v ftetrtek, 19. maja, gostitelj vokalnega komornega ansambla. ki se je prvii predstavif SirSemu Ijub-Ijanskemu občinstvu. ČRNUŠKI OKTET, ki obstaja od leta 1980 In v kaie-rem so samo še irije ustanovni čiani, ni neznan }jubiteii^n vokaine komorne giasbc v beiigrajskem in zlasti CrnuSKem okolju. Deluje v okviru DPD Svoboda s dcnuč, ki lahko svoj oktet postavi ob bok Ljubljanskemu ali celo Slovenskemu, saj Člani delujejo organizacijsko na amaterski ravni, vendar ne brez glasbene izobrazbe in permanentnega izpopolnjevanja p«vske tehnike in ne brez umeiniškega vodje, ki ni brez umetniikih ambicii-
Iz anonimnega, lokalnega pevskega ansambla se je ČRNUŽKI OKTET na koncertu v Narodni galeriji presenetljivo prelevil v povsem nekaj drugega in pokazal kaksni so njegovi umetniSki cilji...
Skrbno izbran in obsežen repertoar sicer ni presegel okvir slovenske gfasbene romantiKe oz. neorornantike vendar kul1wirana inierpreiacija tega programa zasluzi oznaKe profesionalne kritike. Odlikovali so jo: intonativna preciznost ubranosl pevskih glasov. popolno in jasno dode-lana dikcija, jasno izraieno traziranje z maJo premajhne doze dinamič-nega nijansiranja. ki se je začutita Sele v zaključnem delu koncerta (v zadnjiVi Mirih in Ueh dodalnih skladbah), ko so pevci zatulili akustilno specifiko dvorane, saj so se prvič spoprijemali z njo
Problem z akusliko je bil očiten v prvih treh skladbah vendar izkuSeni pevci. ki jim javni nastop v razVttnih dvofanafi tn pred raztično publiko (nastopali so le tudi v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu. na Reki) nt novost. so se dokaj hilro vklopilt in končno dosegli območje tistega značilnega oktetovskega -plano petja«. Obvladali so akustičnost dvorane, ki |e bila izpolnjena do zadniega sedeia
tzjemni skladaleljski dosežek predstavija prva izvedba Zunice Damjana Kurenta. ki jo je sicer napisal za vokalni kvarte! Savski val. fiigar Cian je bil do njegovega razpada. Ker )e omenjeni kvartei razpadel je D Kurent skladbo predelal na Črnuški oktet. V solističnem delu se je predstavil sam umelmSki vodja Vinko Jager.
Moznostr za solistitno mtefpretacijo je izbran! reperioar ponujal sko-raj vsem, razen basoma, ki sta bila -morda- edina pramalo intenzivna pri izkoriStanju svojih glasovnih sposobnosti tudi v kolehtivnerrt muzict-ranju.
Članom ČrnuSkega oktega (Franjo Dolmar in Peter RepanSek - prva tenorja, Igor Prinčič in Zdravko škerjanec - druga tenorja. Metod Pečar in Janez Kukovica - bantona, Milan Jurejevčifi in Marjan Roiaf - basa) ni manjkalo tudi fiustvenosti m mterpreiativne doživetosti. ki se je med nastopom stopnjevala ter v sklepnem delu prenesla tudi na publiko. ki je z dolgotrajnim aplavzom zahievala še tri dodatne pesmi.
JELICA   PORENTA