naj lepših himen sv. cerkve.

II. de 1

—&&&■

Poslovenil

J. Bilo.

(Ponatis iz „Zg. Danico' 1 .)

Z vikšira dovoljenjem.

-~~<>'?rSv2^S>«<^S&sa>rD^---

V LJUBLJANI.

Tisk J. Blatnikovih naslednikov. — Založil L. Jeran.

r /?$4  1

46118

Ze leta 1868 in 1869 je donašala „ Danica” poslo¬
venjene  „naj lepše himne sv. Cerkve". Da bomo Slovenci
imeli vse himne iz brevirja in misala v svojem jeziku,
toraj razumljive tudi tistim, ki latinščine ne umejo, sem
sklenil tudi ostale Še ne poslovenjene svete pesmi v razum¬
ljivi prestavi po  , Danici “ razglašati. Ne bom tukaj po¬
navljal, kar sem takrat v predgovoru o cerkvenih pesmih
pisal. Le toliko rečem, da so himne, s kterimi sv. Cerkev
Bogu in svetnikom slavo prepeva in svoje slovesnosti po¬
veličuje, zel6 stare in da mnoge izvirajo iz pervih stoletij
svete Cerkve. Mnogo jih je pozneje zloženih; iz vsili pa
veje Božji duh, ki nam , Čudovito serca ogreva, kadarkoli
jih beremo ali slišimo; zatorej so te pesme posebno pri¬
merne, da se v lepih napevih pri Božji službi pojejo. One
so nam dokaz, da je sv. Cerkev mati in porodnica vsega
lepega in dobrega in da kakor je ona druge imenitnosti
podperala in gojila, tako ni tudi lepe poezije nikdar za¬
nemarjala.

Opomnjeno bodi, da pesmi niso prav redno ra zver-
stene, ker knjižica se nasproti ponatisa iz ,,Danice' 1 .

Prestavljavec.

1 . *


#

O ss. apostolih o velikonočnem času.

(Tristes erant apostoli.)

Učenci tužni bili so,

Da bil jim Jezus je umorjen,

Katerega so kervmki
Vsmertili neusmiljeni.

Oznanil angelj je bliščeč
Zeukm, resnico govoreč,

Da Kristus skoraj bode sam
Oznanil radost vernikam.

Ko k žalostnim Apostolom
Hite z novico radostno,

Slede stopinjam Kristusa,

Ki se ko solnce lesketd.

Na galilejskih gor verhe
Apostoli vsi skup hite,

Se spolnijo jim tam želje,

Prikaže srečnim Jezus se.

O Jezus, da na veke boš
Velikonočna radost nam:

Nas reši smerti hudobij ,

V življenje novo zbudi nas.

Očetu slava naj doni,

In Sinu, Id ja iz groba vstal ,

S Toldžnikom preblaženim ,

Na večne čase slavljenim.

Amen.

2

O Gospodovem vnebohodu.

I.

(Salutis humanae Sator.)

Človeškega rodu rešnik,

O Jezus, radost naših sere,
Odrešen’ga svetd stvarnik,
Ljubečim sercem čista luč!

Ganilo Te je vsmiljenje,

Da greh svetd si na-se vzel;
Nedolžno Jagnje si umeri,

Da nam si britko smert zaterl.

Premagal pekla si moči,
Jetnikom sterl okove si,

In zmagovalec slavljeni
Sediš na desni Očetovi.

Usmiljenje naj Te nagne,

Da nam zaceliš rane vse,

Da Tvoje lice gledamo,

Svitlobo rajsko vživamo.

Vodnik v nebo, in ravna pot,
Le k Tebi duh naj hrepeni,

O bodi radost za solze,

PlaSilo sladko za serce!

Amen.

II.

(Aeterne Rex altissime.)

O večni Kralj, prevzvišeni,

In vernikov Odrešenik,
Končana smert je dala Ti
Neskončne slave svitli veu'c.

Nad zvezdice dviguješ se,

Ker tj e oblast nad vse stvari,

3

Ki si prejel jo iz nebčs,

Ne od ljudi, vabila Te.

Da kar obsega trojni svčt,

Kar je na zemlji, pod zemljo,
Nebeško vse — v ponižnosti
Kolena pripogiblje Ti.

Stermijo v nebu angeli,

Ko se ljudčm spreminja stan,

Je grešil človek, človek vrnil,
Kraljuje Bog, Bog včlovečen.

O bodi Ti veselje nam,

Daj sebe nam v plačilo tam.
Prot’ Tebi, o svetd vladdr!

Je svetna radost — prazna stvar.

Zato ldečč Te prosimo,

Odpusti nam pregreho vso,

Naj dvigne kvišku nam sercd
Do Tebe milost iz neba.

In ko nam naglo zabliščiš,

V oblaku kot Sodnik stojiš,

Po zasluženju ne strahuj,
Zgubljene vence povračuj.

Naj Jezus Tebi slava bo,

Ki v zmagi vračaš se v nebo,

Z Očetom, z Duhom blaženim
Na večne čase slavljenim.

Amen.

Binkošti.

I.

(Jam Christus astra ascenderat.)

Se vernil Kristus nad zvezde,
Od koder nekdaj prišel je,

4

Da vživa tam Očetov dar,

Da pošlje Duha rajski žar.

Zaznal se je slovesni dan,

Ko svet skrivnostno sedemkrat
V sedmeri krog oberne se —
Presrečna doba prišla je.

Ko tretje ure pride čas,

Čaj, zasumi viharja glas,
Apostolom je znamnje to,

Da Bog prihaja na zemljo.

Od luči Očetove je platn,
Poslati prežali ogenj nam;

Da zveste Kristusu seicd
Z Besede  plamenom navda.

Vesele vernim so serca:

Duha so polne svetega,

Jezike mnoge govore
In Božje čudeže slave.

Pozna sicer jih človek vsak,
Rimljan in Greh, cel6 divjdk:
Al’ vsi se čudijo, sterme, '

Da vse jezike govore.

Judeja le verjela ni,

Ker duh sovražni jo slepi,'
Učence trezne grajajo,

Da z vinom se napajajo.

Pa Peter čudeže stori,

Zaverne jih in jih uči,

Dokaže iz Joela to,

Da krivo učence sodijo.

Očetu slava naj doni
In Sinu, ki je iz groba vstal,
S Tolažnikom preblaženim,

Na večne čase slavljenim.
Amen.

5

II.

(Beata nobis gaudia.)

Pripeljal leta kolobar
Dne srečnega je zopet dar,

Ko Duh Tolažnik iz neba
Se vlije vernikom v serca.

Ognjenih pa jezikov plani
Prikaže se apostolam;
Nevstrašeno naj govore,
Ljubezni rajske naj žare.

Jezike znajo ljudstev vse,
Sterme nevernih množice;

Sumi pijanost jim napuh,

Ki biva v njih le sveti Duh.

Spolnil se čudež je le-ta,

Ko je velika noč prešla,

In spet zaznal se dni je krog:

V zavetu greh odpuša Bog.

Pred Tabo, Stvarnik vsmiljeni,

V molitvi smo priklonjeni;

Z nebes nam pošlji luči žar,

O pošlji Duha Svoj’ga dar!

Presveta serca polnila
Je nekdaj milost iz nebd, —
Oprosti hudobije nas,

Daj vživati nam mirni čas.

Očetu slava naj doni,

In Sinu, ki iz groba vstal,

S Tolažnikom preblaženim
Na čase večne slavljenim.
Amen.

6

O prazniku presv. Trojice.

I.

(Jam sol recedit igneus.)

Zahaja svitlo solnce že;

Edinost Ti, brezkončna luč,
Presveto Trojstvo, v sercih nam
Prižgi ljubezni svoje plani 1

Donč Ti zjutraj hvalnice,

Na vččer prošnje se glasi:
Slavimo naj Te v raju kdaj,
Kleče pred Tabo vekomaj.

Očetu s Sinom slava naj
Razlega se na vekomaj,

In Tebi, Duh preblaženi,

Na večne čase slavljeni.

II.

(Sumae Parens clementiae.)

Neskončni Oče milosti,

Vesoljnega sveti vladar,

Ki enega le bistva si,

V osebah Trojstvo, Večni Bog.

Ti vstajajočim desno daj,

In trezen duh se vzdigne naj ;

Za Tvojo čast gorčč naj b6,

Naj hvalo poje Ti dolžnd.

Očetu slava naj doni,

Naj slava Sinu se glasi,

In Duhu, ki tolaži nas,

Naj bode slava večni čas.

7

III.

(Tu Trinitatis Unitas.)

Edinost Trojstva svetega,
Vladir sveti vesoljnega,
Poslušaj slave pesmico,
Katero zgodaj pevamo.

Danica zgodnja lesketi,

Ki solnce zlato pripelji,

Že nočne sence mrak beži,
Naj sveta luč nas razsvetli.

Očetu s Sinom slava naj
Razlega se na vekomaj;

In Tebi, Duh preblaženi,
Naj slava vekomaj doni.
Amen.

O enem samem mučencu.

(Invicte Martyr.)

O neizmagan mučenik,
Posnemal Božjega Simi,
Premagal si sovražnike,

Zat6 raduješ v raju se.

S priprošnjami pomagaj nam, '
Operi madež grešnikam,
Odvračaj hudo vsaki čas,
Življenja studa varuj nas.

Razvezane so že vezi
Telesa tvoj’ga svetega:

Odveži nas posvetnosti
Po milosti Najvikšega.

8

Naj bode slava, vedna čast
Očetu ino Sinu last,

S Tolažnikom preblaženim
Na večne čase slavljenim.
Amen.

O škofu spoziiovalcu.

(Jesu redemptor omnium.)

Rešitelj Jezus vsih ljudi,
Pastirjem venec nevenljiv,
Današnji dan bolj milostljiv,
Na prošnje naše se ozri:

Ko je zaslovel tvojega
Imena spoznovalec blag;
Praznuje narod tebi vdan
Obletnice njegove dan.

Ko je na grešnem svetu bil,
Zaničeval je svet minljiv.

Med angele sprejet je v raj,
Raduje se na vekomaj.

Da po stopinjah hodimo
Njegovih, daj, Te prosimo.

Naj sprosi on, da zmiješ vse
Krivic in grehov madeže.

Naj Tebi, Kristus, dobri Kralj,
Z Očetom večna slava bo,

S Tolažnikom preblaženim
Na vekomaj preslavljenim.
Amen.

9

O praznikih več mučencev skup.
I.

(Rex gloriose Martyrum.)

O mučenikom Kralj častit’,

In spoznovalcem venca svit,

Odpiraš sveto njim nebo,

Ki zaničujejo zemljo.

Ozri se milostno na nas,

In vsliši prošenj naših glas:

Zastavo zmage opevamo,

Odpusti, kar grešili smo.

Zmaguješ v mučenikih Ti,

In spoznovalcem vsmiljen si:
Pregrehe naše Ti končhj,

Nam milost odpuščanja daj.

Očetu slava naj doni,

In Sinu, ki je ’z groba vstal,

S Tolažnikom preblaženim,

Na čase večne slavljenim.

Amen.

II.

(Christo profusum sanguinem.)

Za Kristusa prelito kri,
Mučencev raja vreden ven’c,
Zmagalcem opleten krog senc.
Opevajmo navdušeni.

Sveta so grozo zmagali,
Terpljenje so premagali,
Odperla sveta smert od tod
V življenje srečno jim je vhod.

Mučence v ogenj mečejo,

Jih v zverinjake vlečejo,

10

Z železom ostrih kljuk divjd
Kervnikov ljutih množica.

Raztergano visi telo,

Kri sveta teče na zemljo:
Nevstrašeni ostanejo,

Da sveti raj zaslužijo.

Zdaj pros’mo Te, Zveličar naš,
Da med mučence pripeljaš
In ž njimi združiš nas kedaj,
Kjer bomo srečni vekomaj.
Amen.

V Adventu.

L

(Creator alme siderum.)

Mogočni stvarnik svitlih zvezd,
In vernim sercem večna luč,
Zveličar Jezus vsih ljudi,
Gorečih prošenj sliši glas!

Da ljudstva večno ne končd
Zvijača zmaja ljutega,

Nagnila Te ljubezen je,

Da si zdravilo nam postal.

Da greh vesoljnega sveta
Izmiješ, ’z Deve tempeljna
Na križ visoki stopil si,
Daritev Ti brez madeža.

Ko sliši Tvoja slava se,

Ko čuje Tvoje se ime,
Nebčščani, zemljani vsi,
Pripognejo kolena Ti.

11

Zdaj pros’mo Te, velikega
Sodnika dnč poslednjega:

Z orožjem svoje milosti,

Nas brani vsili sovražnikov.

Naj dika, hvala, slava, čast
Očetu bo in Sinu last,

S ToMžnikom preblaženim
Na večne čase hvaljenim.
Amen.

II.

(Verbum supernum prodiens.)

Beseda večna, ki prišla
Si iz naročja Očetov’ga;

Rojen si nam prinesel 14k,

Ko spolnil se je časov tčk.

Sedaj nam v sercih luč prižgi,

V ljubezni svoji jih požgi:
Serce minljivost naj pusti,

Prot nebu želja naj puhti,

Da, ko pravični bo sodnik
Obsodil v ogenj grešnike,

In ko prijazno-mili glas
Pravične klical bo v nebo,

Naj živež ognju mi takrht,

V plamenu ne zdihujemo,
Temuč Bog4 naj gledamo,
Veselje rajsko vživamo.

Očetu s Sinom slava naj
Prepeva se na vekomaj,

In Tebi, Duh preblaženi,

Ko zdaj, tako vse večnosti.
Amen.

12

Božična.

(A solis ortus cardine.)

Tje, od izhoda solnčnega,

Do konca zemlje zadnjega
Naj bode Kristus kralj češČen,

Po Devi čisti nam rojen.

Sveti stvaritelj blaženi
Oblekel hlapčevo telo;

Človeka človek reši naj,

Stvari da svoje ne zgubi.

Prečiste matere telo
Obsenči milost iz neba,

Skrivnost, katere ne pozni,
Devica hrani izvoljena.

Telesa hiša čistega
Postala tempelj Večnega;

In ta, ki moža ne pozni,

Je mati zdaj Neskončnega.

Rodila mati Njega je,

Ki ga naznanil Gabriel;

Katir’ga kazal je Kerstnik
Na svet še ne rojenega.

Na slamo bil je položen,

In jaslic c’16 se branil ni;

Se hrani s kapljo mleka ti,
Ki ptic am stridati  ne  di.

Bogi slavi nebeški zbor,

Mu angeljski prepeva kor;
Pastirjev truma zdaj spozni
Pastirja, stvarnika sveti.

Naj Jezus slava ti doni,

Ki se rodil iz Deve si,

i3

Z Očetom, z Duhom blaženim,
Na večne čase slavljenim.
Amen.

O nedeljah v velikonočnem času.

(Rex sempiterne coelitiun.)

Nebešcanov neskončni Kralj,

Mogočni stvarnik vsili stvari,

Od vekov Sin popolnoma
Endk Očetu večnemu!

Ko stvarjal si vesoljni svet,

Podobo lica Svojega
Adamu dajal, združil si
Prah zemlje in preblagi duh.

Ko pa zvijačni, ljuti zmaj,

Umazal je človeški rod,

Oblekel si meso, da nam
Lepoto verneš zgubljeno.

Rodil iz Deve se nekdaj,

Rodiš iz groba se sedaj,

In ukazuješ nam, s Teboj
Naj s tmine groba vstanemo.

Ti s kerstno vodo, o Pastir!

Umivaš čedo izvoljeno:

To kopelj dušam blažena,

Krivic in greha je pokop.

Smo zaslužili križ le mi,

Pa Tebe nanj pripeli  so.

Za blagor naš prelil si kri,

Prelil do zadnje kapljice.

O Jezus, da na veke boš
Velikonočna radost nam,

2

Od smerti grozne hudobij
Oživi in oprosti nas!

Očetu slava naj doni,

In Sinu, ki je ’z groba vstal,
In Duhu, ki tolaži nas,

Naj bode slava večni čas.
Amen.

O sobotah v štirdesetdnevnem postu.

(Audi, benigne Conditor!)

Usliši, Stvarnik prošenj glas,

Ki v joku nam iz sere kipe,

Ko prišel posta svetega
Je čas štirdčsetdnevnega.

Ti gledaš nam v serce in veš,

Kak slabe naše so moči:

Ker k Tebi se vernili smo,

Naj odpuščenje prejmemo.

Sicer grešili mnogo smo,

Pa grehe zdaj spoznavamo;

Slavimo Tvoje  mi  ime,

Zacčli Ti nam rane vse.

Dodeli, pros’mo, milostno,

Da s postom vkrčtimo telo,

Da serce izbriše greha slčd,

Sovraži naj krivice jčd.

Dodeli, Trojstvo blaženo,

O Trojedini to nam daj,

Da posta svetega bo čas
Obilen sad rodil za nas.

Amen.

15

O sv. Mariji Magdaleni.

I.

(Pater superni luminis.)

Oj Oče luči iz nebi,

Ko v Magdaleno se ozreš
Ljubezni ogenj v nji prižgeš
In led odtajaš ji serca.

V ljubezni sveti hrepeni,

Hiti mazilit blažene

In vmivat s solzami nog6,
Poljubljat jih, sušit z lasmi.

Pod križem brez strahu stoji,

Od groba skerbna ne beži,
VojAk je s strahom ne navda —
Strahu ljubezen ne pozna.

Ljubezni prave, Kristus, p lam,
Operi madež greha nam,

Napolni z milostjo sercA,

V plačilo venec daj nebA.

Očetu s Sinom slava naj
Prepeva se na vekomaj,

In Tebi, Duh preblaženi,

Ko zdaj — tako do konca dni.
Amen.

II.

(Maria castis osculis.)

Glej, ustnice Marijine
Poljubljajo Bogu nogč;

Solz mokre briše jih z lasmi,
Mazili jih z dišavami.

Bogu Očetu bodi čast,

Z edinim Sinom večna last,

2 *

16

S Toldžnikom preblaženim
Na vekomaj preslavljanim.
Amen.

III.

(Sirnimi Parentis Unice.)

Očeta Sin neskončnega,

Ozri na nas se milostno,

Ki v dvor si raja večnega
Sprejel sercč spokdrjeno.

Zgubljen sprejela zdaj denar
Kraljčva je zakladnica:
Očiščen biser bolj ko žar
Bliščeče zvezde blesketd.

O Jezus, ran zdravilo vsih,
Edini up spokornikom,

Po solzah Magdaleninih
Operi madež grešnikom.

In Božja Mati milostna,
Unuke tužne Eve naj
Od tod, kjer tisuč sil divja,
Pripelje v večno-srečni kraj.

Bogu naj slava se glasi
Za tisučere milosti,

On grešnikom odpušča rad,
In daja jim plačila sad.
Amen.

O sv. Venanciju.

I.

(Martyr Dei Venantius.)

Venancij, Božji mučenik,
Lepota, luč Kamerčanov,

17

Po njem premagan je sodnik,
Prejel je ven’c nebčščanov.

V železje vklenjen deček mlad,

V tamnico verzen, pretepčn,

In levom, ktere mučil glad,
Nevsmiljeno bil položen.

Pa prizanaša lev, divjak,
Fantiču temu milemu;

In lačen liže ves krotak
Nogč mučencu mlademu.

Pripogne trinog mu glavč,

In z dimom gostim ga duši;
Koščice nežne in telo
Z gorečo baklo mu žari.

Očetu s Sinom slava, čast,

In Tebi Duh naj bode last!

Za nas Venancij prosi naj,

Da sprejmeš nas v nebeški raj.
Amen.

II.

(Athleta Christi nobilis.)

Borilec blagi Kristusov
Sovražnik krivih je bogčv,
Ker je ljubezni Božje vnet,
Minljivi zaničuje svet.

Telo obdaja ojstra včz;

Čez skalnati je pahnjen jez;
Prebada lice ternje ojstrč,

In skala terga mu telč.

Ko mučenika vlačijo,

So žejni kervniki močno;
Venancij sveti križ stori:

Iz skale virček prišumi.

18

O neizmagani vojščak,

Ki trinogom si mil, krot&k,

Da žejnim hladno daš vod6 —
Tud’ nas porosi z milostjo.

Očetu s Sinom slava, čast,

In Tebi Duh naj bode last;

Za nas Venancij prosi naj,

Da sprejmeš nas v nebeški raj.
Amen.

III.

(Dum nocte pulsa gratior.)

Se vmika noč, Danice žar
Prihodnji dan naznanja že,
Venancij nam donaša dar,

Ki nam ga blaga luč daje.

Odganja hudobije noč,

Temoti pekla jemlje moč,
Božanstva prava luč blišči,

In serca ljudstvu razsvitli.

On s kersta blaženo vod6
Rojake svoje je opral;

Omite v vodi je poslal
Mučence med zvezde, v nebo.

Ki si sprejet med angele,

Usliši prošenj naših glas:
Odženi hudobije vse,

In svojo luč razlij na nas.

Očetu s Sinom slava, čast,

In Tebi Duh naj bode last!

Za nas Venancij prosi naj,

Da sprejmeš nas v nebeški raj.
Amen.

19

O sv. Elizabeti. (8. julija.)

I.

(Domare cordis impetus.)

Eliza znala je krotiti strast sercd;

Bogu služila uboga
Je rajši, kakor vladala.

Glej zdaj sprejeta je v bliščeči neba dvor;

Nad svitlimi zvezdami,

Na vekomaj se veseli.

Bolj srečna zdaj kraljuje med nebeščani
Nad solncem; nam kazaje,

Kje prave sreče najdeš dom.

Očetu moč in Sinu bodi slava, čast;

In večna bodi dika
Na veke Tebi, sveti Duh.

Amen.

II.

(Opes decusque regium.)

*

Bogastvo, kras kraljevi zapustila je
Elizabeta, Bogu posvetila se;

Med angele sprejeta zdaj se veseli,
Zvijačne var’je naj peklenske nas moči.

Vodnica pot nam kaži pravo v sveti raj,
Sledili bomo, ene misli vsi od zdaj.
Prijetno vsako naše delo naj diši,
Ljubezen Tvoja skrita v rožah nas uči. *)

*)  „Ljubezen skrita v rožah 1 *. .. Znano je, da
je sveta kraljica denar, kterega je brez kraljevega vedenja
siromakom razdeliti hotla, in je prišla v nevarnost, da jo kralj
zasači, v rože spremenila, in eelč v zimskem času.

Prestavljavec.

20

Ljubezen blažena, ki nas v nebeški dvor
Zamoreš pripeljati za vse veke gor!

Naj Oče s Sinom se na vekomaj slavi,
Naj Tebi slava, blagi Duh, na vek doni.
Amen.

O sv. Julijani. (19. junija.)

(Coelestis Agni nuptias.)

Ti Julijana hrepeniš,

Da z Jezusom se zaročiš;

Iz hiše greš očetove,

Ter stopiš v čistih dev verstč.

Šercerje tvoje in pogled,

Kjer Ženin tvoj visi razpčt:
Zadd sočutja sulica
Podobo tebi ženina.

S sedmerim mečem ranjene
S solzami močiš ti nogč:
Ljubezni solza ne vgasi,

Nje ogenj v joku bolj žari.

Ko zadnja ura je prišla,

V tolažbo Bog ti hrano da:

Na nenavaden da način
Večerjo rajsko Božji Sin.

O večni Stvarnik vsih stvari,
Sin večni, Ilešenik ljudi,

Duh sveti, njima ves enak,

Vam slavo peva jezik vsak. *)
Amen.

*) V ti prelepi pesmici je v malo versticah vse življenje
sv. Julijane narisano. — Ona zapusti hišo očetovo, postane
nuna — vedno premišljuje terpljenje Jezusovo — zavoljo so-

21

O Jezusovem spremenjenju.
i.

(Ouicunque Christum quaeritis.)

Kdorkoli išče Jezusa,

Povzdigne kvišku naj pogled,
Dovči j eno bo gledati
Tam nevenljive slave sled.

Prekrasno je, kar vidimo,

Naj se ne vmakne nam nikdar —
Prezdlo, večno, vzvišeno,

Stare j e kakor vsaka stvar.

Ta ljudstev kralj je slavljeni,

Ta kralj, ki vlada Judov rod;
Obljubil Abrahamu ga
In njega sinom je Gospod.

Preroki priče bili so,

Oni tud’ poterdili so,

Da Oče večni nam veli,

Naj uku Sina ver jemo.

Naj, Jezus, slava ti doni,

Ki malim razodevaš se;

Z Očetom, z Duhom blaženim
Na čase vekovečne vse.

Amen.

čutja ji dž. Ženin Jezus milost, da na sebi nosi podobo nje¬
govega terpljenja — objokuje bolečine in dušno terpljeuje
Marije sedem žalosti — ker zavoljo bolezni sv. Rešnjega Te¬
lesa ne more za smertno uro prejeti, ji dene mašnik na persi
posodico s sv. Hostijo'; Hostija zgine in pusti na koži znamnje.
Julijana je po čudni poti s sveto skrivnostjo poživljena, čez vse
lepa doksologija sklene poezijo. Prestavljavec,

22

II.

(Lux alma, lesu.)

Luč blaga, Jezus, naših sere,
Ko naše duše ti krepčdšj
Temoto greha odpodiš,

S sladkostjo Svojo nas navd&š.

Ak’ nas obiščeš, nas zvedriš,
Na desni Očetu ki sediš,
Domovja sladke luči žar,
Telesa čutom skrit vsikdar.

Svitloba slave Očetove,
Ljubezen neizmerna Ti,
Ljubezni plamen v nas prižgi
Po Svoji pričujočnosti.

Naj, Jezus, slava Ti doni,

Ki razodevaš malim se,

Z Očetom, z Duhom blaženim
Na vekovečne čase vse.

Amen.

O ss. Angelih varhili.

I.

(Custodes hominum psallimus.) *)

Človeštva varihe Angele opevamo,
Katere pridružil je rodu človeškemu
Nebeški Oče, da zviti sovražniki
V boju nas ne premagajo.

*) Mera te pesmi je taka :

v | —o | —uu | —w | —w

V slovenski poezijij nenavadna in nekako čudna je ta mera. t
Vendar smo jo ohranili, da bo prestava izvirniku bolj po
dobna. Prest.

23

Nesrečne, v boju ki ljutem omagajo,
Sovražnik, pahnjen iz raja presrečnega,

Goreč Zavisti, *) od neba odgnati jih
Hoče, kamor jih kliče Bog.

Prileti, o Varih čuječi sem,

Odverni kraju, ki tebi izročen je,

Bolezni dušne in druge nevarnosti,

Ktere nas nadlegujejo.

Naj Trojstvu presvetemu slava neskončna bo,
Njegovo večno Božanstvo vesoljni svet
Premodro vlada; naj slava razlega se
Njemu čase neskončne vse-
Amen.

II.

(Aeterne rector siderum.)

Oj večni svitlih zvezd vladdr,

Ki v moči  svoji vsako stvar
Si vstvaril; vse, kar stvaril kedaj,

V modrosti  vladaš Ti sedaj.

Poglej premilostno na nas,

Ki v prošnjah kličemo na glas:

Ko nam se novi dan žari,

Naj nova luč nas razsvitli.

In angelj, nam za varha ddn,

V pomoč in brambo nam posMn,
Naj var’je nas, da nam nikdar
Hudoba, greh ne bo na kvar.

Hudobni, nam sovražni zmaj,

Po njem odgnan, se vmakne naj;
Da v zanjke — poln zvijačnosti —
Neskerbnih sere nam ne vlovi.

*)  Zavist — zavisti pomeni na Notranjskem nevošljivost.

24

Od naših mej sovražnega
Odganja naj protivnika,
Zemljanom sprosi sveti mir,
Zatare kugo naj za zmir.

Očetu slavo poj, serce!

Kar Sin njegov odkupil je,

Kar Duh posvetil Tolažnik, —
To brani Angelj naj vodnik.
Amen.

O sv. arh angelu Rafaelu.

(Tihi Christe, splendor Patris.) *)

Tebe Kristus, luč Očeta,

Ki življenje sercem si,

V pričo angelov  naj sveta
Naša pesmica časti,

Ktero peva družba vneta,

Te navdušeno slavi.

S pesmico sicer častimo
Angele nebeške vse,

Zlasti njega pa slavimo,

Ki zdravnik, voditelj je,
Rafaela zdaj hvalimo,

Satana ker zmagal je.

Naj po varhu tem odžene
Kristus, Kralj dobrotljivi,

Vse sovražnike peklene. —

S čistim sercem kdor živi,
Naj ga v raj nebeški dene
Kristus kralj premilostni.

*) Mera različna od navadne:

—V | —U | - \J  | —'J

— 25

Pevajmo Očetu slavo,

Slavo pojmo mu na glas;
Pevajmo tud’ Sinu slavo
Z Duhom svetim večni čas.
Trojedinemu naj slavo
Peva vsaki izmed nas!
Amen.

O sv. Tereziji. (15. oktobra.)

I.

(Retjis superni nuntia.)

Poslanka kralja rajskega,

Pustiš domovje očetovo,

Terezija, — da Kristusa
Divjakom daš, al’ svojo kri.

Pa Tebe čaka lepši smert,
Terpljenje slaje shranjeno:

Z ljubezni Božje sulico
Boš ranjena omagala.

Ljubezni dar si, blažena,

V ljubezni serca nam požgi.

In ljudstva izročene Ti
Plamena reši večnega.

Očetu s Sinom bodi čast,

In Duhu Tolažniku last;

Naj sveto Trojstvo vsak slavi,
Ko zdaj, tako vse večne dni.
Amen.

II.

(Haec est dies.)

To slavni dan je, ko v nebb
V podobi golobičice

2G

Se vzdignil duh Terezije —
V nebeške svete tempelj ne.

Začula Ženinov je glas:

S Karmela sestra pridi sem,
Na ženitnino Jagnjeta;

Tu venec slave čaka Te!

Te, Jezus, Ženina devic,
Slavč naj blažene verstč;

In z ženitvansko pesmijo
Naj Te na vekomaj časte.
Amen.

O sv. Janezu Kanciju. (20. oktobra.)
I.

(Gentis Polonae gloria.)

Naroda slava Poljskega,

Duhovstva dika in ponos,

Oj oče očetnjdve, čast
Liceja, Janez blaženi!

Postavo Božjo ti učiš;

In kar učiš, to sam storiš:

Sej vsaka vednost mertva je,

Če v delih  ne spolnuje se.

Pobožni romar vedno peš
Apostolov do groba greš:

Oberni tje nam stopnje ti,

Kjer včnec zmage nam žari.

V Jeruzalem ce!6 hitiš,

Ki močen s sveto je kervj6,

Da stopnje Jezusa častiš,

Da s solzami rosiš zemljo.

27

Petero Jezusovih ran
Naj v serce vtisne si kristjan;
Da ceno blažene kervi
Dosežemo, naj vsak skerbi.

Očetu slava, Sinu čast, ,

S presvetim Duhom naj bo last!
Pri Bogu Janez sprosi naj,

Da sprejme nas v veselja kraj.
Amen.

II.

(Corpus domas jejuniis.)

Ojstro se s postom pokoriš,

In z bičem si telč krotiš;

V spokornikov verste junak
Nedolžni vstopiš se vojščak.

Tud’ mi v stopinje stopimo,
Očeta dobrega serčno
Sledimo —, da telesno strast
Krotila duha bo oblast.

Ko siromaka mraz mori,

Mu odeneš s plajšem ude ti;

In stradajočim žejo, glad
S pijačo, s hrano odganjaš rad.

Odrekel nisi ti nikddr
Pomoči, če Te prosil kd6:
Domovje brani nam vsikddr,

Te Poljci *) in ptujci prosijo.

Očetu slava, Sinu čast
S presvetim Duhom bodi last.

*) Bil je rojen sv. Janez Kaneij na Poljskem in Poljci
ga posebno kot svojega priporočnika častijo.

Prestavljavec.

28

Pri Bogu Janez sprosi naj,

Da sprejme nas v veselja kraj.
Amen.

III.

(Te deprecante corporum.)

Na prošnjo Tvojo vmakne se
Telesna kuga, in slabost
Beži Telesa, mesto nje
Se zdravje vrača in krepkdst.

Sušica, rana, merzlica
Jih spravila pred jame rob;
Pomoč jih tvoja rešila,

Da ni končal jih smerti zob.

Po prošnji tvoji Božja moč
Stori, da plava vse nazaj,

Kar je odnesel val derbč, —
Priplava vse na reke kraj.

Ker toljko moreš, v raja kras
Nas sprejmi — vroče prosimo;
O sliši naših prošenj glas,
Pomagaj nam, te kličemo!

Edino vedno Trojstvo Ti,

O trojni zmer v Edinosti,

Naj sprosi Kancij nam le-to,

Da sprejmeš v sveto nas nebb.
Amen.

O sv. Jožefu.

(Te Joseph celebrent.) *)

Slavijo tebe naj, Jožef, nebčščani,
Častijo trume naj vernih kristjanov te

*) Mera pesmi:

u—v | —w | —w | — yj<j

-[ —w j —Uvi

29

Zasluge polen zaročen Devici si
Slavni, v zvezo brezmadežno.

Nevesta tvoja ko mati postala je,

Se čudiš, v sercu prestrašenem dvomiš že,
Pa angelj tebi povč, da obsenčena
S svetim Duhom spočela je.

Gospoda objameš v naročju ležečega,

In v ptuje kraje ga spremljaš Egiptovske,
Ga iščeš v Jeruzalemu in najdeš spet,
Radost s sdlzami združil si.

Po smerti druge smert sveta osrečila,
Dosegli slavo so z vencem zasluženim;

Ti živ še vživaš Boga, kakor angeli,

Po čudnem sklepu bolj srečen si.

Presveto Trojstvo zanesi nam grešnikom;
Po Jožefovih zaslugah dodeli nam,

Da raj presrečni dosežemo, v kterem naj
Večno slavo ti pevamo!

Amen.

O sv. Janezu Nepomučanu. (IG. maja.)

I.

(In profunda noctis umbra.)

Tiha noč ko svet zakrije,

Mraka černega megla:

V hiši svitla luč zasije
Na povelje Večnega.

V noči Janez se rodil je,

Zvezde z neba padajo;

V noči trinog ga vtopil je,

Zvezdice mu svetijo.

3

— 30

Serce torej mu goreče

Žge ljubezni plamen jak;
Torej mu iz ustnic teče
Govor, kakor med sladdk.

Ljubeznjivo v mesto sreče
Vabi serca dobrih zdaj,

Zdaj z ojstrostjo grešne vleče,
Vrača od pekla nazaj.

Dnarje daje zapuščenim,
Pomočnik sirotam je;

Po krivici obdolženim
Dobro vrača spet ime.

Po Ivanovi svetosti,
v  O Trojica blažena,

Čistost dušam daj, kreposti
Serca daj napolnjena.

Amen.

II.

(Vix in supulchro conditur.)

Ko Janez v grob bil položčn,
Po čudežih je razglaščn ;

Skoz mreže vrdt zapahnjene
Bliščijo čudne zvezdice.

Sovražnike njegove glej,
Poterti so sramote zdaj ;

Se Bog nad njimi maščeval,
Za greh jim kazen je poslal.

Kdor premoženje zgubil je,
Kdor zgubil dobro je ime;
Zgubljeno zopet prejme v last,
Se vrača mu imč in čast.

Telč tu zopet zdravo je,

Tu vmika čas premembam se,

BI

Tu strah odganja gotovost,

Tu je vmerljivi smerti prost.

Mučencev živi jezik zdaj
Kriči, kot Abelj je nekdaj,
Molčeč sicer — v kervi glasan,
Očita kralju greh strašdn.

Edinega Trojica Ti,

O Trojstvo sveto v Edinosti,
Kar po Ivanu prosimo,

Daj nam, da to dosežemo.
Amen.

III.

(Jam faces lictor ferat.) *)

Kervnik, le hitro nesi bakle svitle,

Berzo le vzemi meč nabrušen ojstro,
Zvito verigo, ak skrivnosti mašnik,

Ne razodene:

Čutil boš moč, spoznal boš dušo jako,
Serce nevstrašeno; peneč se serda
Trinog ne boš premaknil ga, — pravico
Oversto on brani.

Glej, kak pogrezne se mučenec v vale;
V bistri vodici jezik, ki molčal je,

Hrani brodnik razbite ladje v rabo
Boljšemu veku.

Pa nad valove se spustijo luči,

Plavajo lahko, sem ter tje migljaje,
Krog mučenika; slavo djanj niegovih
Kinča obnebje.

*) Mera pesmi:

— VA/ | —v | —O  j —V  | —v
— uv |-

3 *

32

Jezik tud' zaljša, živega ohrani,

Kakor pereči ogenj, barve žive.

S tem pa pokaže, kak prijeten bil mu
Jezik molčeči.

Slava Očetu bodi z večnim Sinom,
Duha presvetega, z obeh ki izvira,
Brez prenehanja v slavospevih hvali
Svet naj vesoljni.

Amen.'

V slavo Materi Božji,
i.

(Proclara custos virginum.)

Devic mogočna varhinja,
Božanstva Mati čista vsa,

Ti vhod v nebeške slave dom,
Naš up, ponos nebeščanom.

Med ternjem bela lilija,

Prežala golobičica;

Devica, s ktero zeleni
Zdravilo ranam vsih ljudi.

Prot zmaju stolp moč&n vsikddr;
Luč, v ktero v sili zrč mornar,
Zvijač sovražnih nas varuj,

Nad nami s svojo lučjo čuj.

Krivic temote reši nas,

Golj’fivih stčz obvari nas;

Pokaži nam zmed toljko zm6t
V nebesa varno, pravo pot.

Naj, Jezus, slava Ti doni,

Ki se rodil iz Deve si,

Z Očetom, z Duhom blaženim
Na večne čase slavljenim!

33

II.

(Quem terra, pontus, sidera.)

Glej, zemlja, morje, zvezdice
Častijo, molijo, slave
Vladarja trojnega sveta:

Marije tempelj ga obda.

On, komur luna, solnce vse
Na vekomaj pokorno je :
Oblite z milostjo z višin
Postane Deve čiste Sin.

O, Mati blažena vsikd&r,
Prejela si nebeški dar.

On, ki premodro vlada svet,

V zaveze skrinji je objet.

Po angelu pozdravljena,

Po svetem Duhu obsenčena,

Po Tebi, Deva izvoljena,

Je želja ljudstvom spolnjena.

Naj, Jezus, slava Ti doni,

Ki se rodil iz Deve si,

Z Očetom, z Duhom blaženim
Na večne čase slavljenim.

III.

(0 gloriosa virginum.)

O Deva Ti preslavljena,

Nad zvezdice postavljena,

Glej, Njega, ki je Stvarnik Tvoj
Zavijaš Detice v povčj. —

Kar vzela Eva nam nekdaj,

Nam vračaš Ti po Sinu zdaj.

Da pridemo v presrečni kraj,
Objokanim odpiraš raj.

34

O vrata kralja blagega,

Dvorana solnca svitlega:
Življenje dala Deva vsim,
Zapojmo z glasom radostnim.

Naj, Jezus, slava Ti doni,

Ki" se rodil iz Deve si;

Z Očetom, z Duhom blaženim
Na večne čase slavljenim.

Amen.

O Mariji sedem žalosti.

I.

(0 quot undis lacrimarum.)

O kak solz studenec lije;

Kak zdihuje bolečin;

V žalosti je vsa vtopljena,

Ko je z debla križa snet,

Devi Materi v naročje
Mertev bil položen Šin.

Usta mile, persi blage,
Ljubljeno njegovo stran,

In prebddeno desnico,

Levo ranjeno roko,

Noge s kervjo rudečene —
Vrniva tužno s solzami.

Stokrat, tisučkrat objame,

In oklene se terdo
Trupla svetega in udov,

Kane britke mu suši,

In v poljubih vsa se taja
* Žalosti in bolečin.

35

Čuj nag Mati, po solzicah
Tvojih tebe kličemo;

In po Sina smerti britki
In po ranah prosimo:

Svojega sercd terpljenje
Vtisni v grešne nam serca

Bodi Očetu, bodi Sinu,

Duhu ž njima večnemu,

Bodi blaženi Trojici
Slava in neskončna čast;

Bodi hvala in češčenje
Kakor zdaj, tak’ vekomaj.

Amen.

II.

(Summae Deus clementiae.)

O Bog neskončne milosti,
Sedmero Deve bolečin,

In rane, ktere nosi Sin,

Daj prav nam premišljevati.

Naj srečo nam darujejo
Neštete Devine solze;

Sej one vrniti morejo
Vesoljne zemlje madeže.

Premišljevanje pregrenko
Peterih Jezusovih rčn,

In žalostne Device stan
Neskončna radost naj nam bo.

Naj Jezus slava Ti doni,

Ki si prelil za hlapce kri;

Z Očetom, z Duhom blaženim
Na vekomaj preslavljanim!
Amen.

36

III.

(Jam toto subitus vesper.)

Približaj naglo se večer koncem sveta,

In s solncem dan prestrašni pade naj v zaton,
Ko gledam groznega umora divji čin,

Prigodbe tek božanstvene.

Gledavka Mati britki smerti bila si,

Britkosti polna, serca v persih močnega,

Ko dragi Sin viseč na križu vrniral je,

In zdihoval iz globočin.

Pred Tvojimi očmi viseči kervavi,

Obsekan z biči, odpertih ran je zdelan ves,
Vse to, o Mati, s terni neštevilnimi
Ti zbada dušo in serce.

Joj, slina, v lice vdarci, biči, rane vse,
ln žeblji, žolč in pelin, goba, sulica,

In žeja, krona ternjeva in kri — to vse
Je stiskalo serce sveto.

Pa bolj junaška, kot mučenci vsi stoji
Devica med terpljenjem, čudež novi glej;
Umirajoča Mati vendar ne vmerješ,

Ko te britkosti zbada meč.

Trojici sveti bodi slava, hvala, čast,

V ponižnosti, katero prosimo kleče,

Naj nam enako Devini da moč, krepost,

Ko terla bode nas britkčst.

Amen.

— 37

O prazniku materinstva preblažene Device
Marije, II. nedeljo oktobra. *)

I.

(Coelo Redemptor praetulit)

Gospod zapustil je nebo,

Naročje zvolil Devino.

V človeškem mesu človek bil,

Ljudem enak postal vmerljiv.

/ Rodila nam Devica ta
Rešenja je Daritelja:

V rešenje naše kri je dal,

Terpljenje križa je prestal.

Veseli up serce navdaj,

Iz njega strah se vmakne naj,

Zročuje ona Sinu vse,

Vse prošnje naše in solzč.

On glas posluša Matere,

In vsliši prošnje naše vse;

Naj ljubi Mater vsak letd,

K pomoči v sili kliče njo.

Trojici sveti slava naj
Odmeva se na vekomaj,

Ker Materi dar’vala je
Prečisti sveto Detice.

Amen.

II.

(Te Mater alma Numinis.)

O Mati Božja slavljena,

Te prosimo, dobrotljiva,

*) V nekterih škofijah se obhaja 2. oktobra praznik ma¬
terinstva („maternitatis“) presv. D. M., , . Adventu jako pri¬
merne so naslednje pesmice. Prest.

38

Da v senci varstva svojega
Nas braniš duha hudega.

Pogubil nekdaj nas je bil
Očsik, ker v raju je grešil;

Pa Kralj naj vikši Te je zbral
In Matere Ti slavo dal.

V Adama grešni rod, na nas
Oberni mili svoj obraz;

Po Teb’ vtolažen Sin naj nam
Serdlt ne bode grešnikam.

Naj, Jezus, slava Ti doni,

Ki se rodil iz Deve si,

Z Očetom, z Duhom blaženim,
Na vekomaj preslavljanim.
Amen.

V praznik Čistosti (pnritatis) preblažeue
Device Marije, III. nedeljo oktobra.

(0 stella Jacob fulgida.)

O zvezde Jakobove bliš,

Ki bolj ko solnce se žariš,

O lepa zarja jutranja,

Bolj kakor svitla zvezdica.

Nebeščanov Te množice,

V obleko belo oblečene,

Pozdravljajo — in vse verstč
Na vekomaj slavijo Te.

V češčenje Ti darujejo
Cvetlico, belo lilijo;

Pa bolj, ko bela lilija,

Se čistost Tvoja lesketd.

39

Prepeva angelov Ti kor,

Njim druži se zemljanov zbor;
Prot nebu glas povzdignimo,
Devici slavo spevajmo.

Naj, Jezus, slava Ti doni,

Ki se rodil iz Deve si;

Z Očetom, z Duhom blaženim,
Na vekomaj preslavljanim.
Amen.

Mariji »pomočnici kristjanov 44 .

Praznik 24. maja.

I.

(Saepe dum Christi populiš.)*)

Večkrat, ko ljudstvo Kristusovo ljuti
Terl je sovražnik, v vojski ga napadal,
Prišla v pomoč je vsmiljena Devica
Z jasnega neba.

To nam spričujejo spominki stari,

V tempeljnih pleni hranjeni bogati,
Prazniki, ktere obhajajo kristjani

Sleherno leto.

Bode naj dovoljeno slavo peti,

V pesmici novi za darove nove
Blaženi Devi, ker veselje spčva

Rim in vsa zemlja.

*) Mera himni:

—uv | — \j  J —v j —v | —u

j — u

•v/o

40

Dan preveseli pisan v zgodovino,

V kterem je Petrov sedež učenika
Zopet sprejel po žalostnem petletju:
Srečna dogodba.

čiste device in nedolžni dečki,

Mašniki, ljudstvo naj s hvaležnim sercem,
Rajske kraljice milosti skazdne
Vredno slavijo.

O dev Devica, Jezusa češčena
Mati, pomnoži nam darove; stori,
čedo da bode Pij pastir pripeljal
V pašnike srečne.

Tebe slavimo na vse večne čase,

Trojstvo presveto, slava naj neskončna
Tebi se daja; duša naj in jezik
Slavo Ti poje.

Amen.

II.

(Te redemptoris.)

Mati Zveličarja, Gospoda Mati
Te imenujemo, prelepa Deva;

Kinč si kristjanom; pomočnica
V stiskah, britkostih.

Naj le divjajo vse moči peklenske;
Stari sovražnik naj serdit razsaja,
Trumo udano Bogu pokončati
Naj. se le trudi!

Sila peklenska škbdvati ne more
Dušam nedolžnim, kterim vsliši prošnje
Varhinja Deva, jih krepča, podpira
Z milostjo rajsko.

41

Ak' nam je Varhinja prijazna taka,
Vojske krivične šum potihne; tiaue
Pade sovražnikov; bežijo trume —
Tisuč oddelkov.

Verh povzdiguje kot častit Sijona
Stolp; kot terdnjava močnega zidovja;
Davida mesto, s ščiti in z vojaki
V ar Van o čversto.

Tako Devica z Božjo močno desno
Darov nebeških polna, vsa obsuta,
Daleč odvrača od pobožnih hlapcev
Pekla napade.

Tebe slavimo na vse večne čase,
Trojstvo presveto, slava naj neskončna
Tebi se daja; duša naj in jezik
Slavo ti poje. *)

Amen.

*) Pri tih, kakor tudi pri mnogih drugih himnah se zlogi
na koncu verstie ne vjemajo, niso stikani, „rimani ,£ .
Vzrok temu je očiten. Kdor poznž. namreč staro-rimske ,,ode f ,
in ^himne 1 ', in primčrja, kako so te staro-eerkvene pesmi v
mnogih reččh unim podobne, posebno v pesniških oblikah, on
bo lahko spoznal, zakaj da niso verzi rimani. Le nekoliko
malo posebno novejših cerkvenih himen je takih, da imajo
rimane verze. Ker se je prestavljavee v vsem, tudi v oblikah
natanko originala deržal, in ker se je pazilo, da so bile veli¬
častne svete misli v razumljivi slovenščini izražene, se ni na
rimanje pazilo. Le nektere himne — v jambiški meri — so
v stikih ali rimah zloženo, dasiravno v originalu tudi te ni¬
majo stikov. Cerkvene himne so različne v mnozih obzirih od
naše novejše poezije; one so nekako psalmom podobne. Zato
ne smč se pri njih strogo tirjati, da bi one v oblikah v vsem
enake bilo naši novejši cerkveni poeziji, še manj pa posvet¬
nim pesmam. To opomniti se mi je potrebno zdelo.

Prestavljavee.

42

O sedmerih blaženih vstanoviteljih reda
„Marijinih služabnikov 41 .

(Praznik 11. svečana.)

I.

(Festivis resonent.)

Slovesne pesmice naj se razlegajo;

Možakom slavnim, katere Devica je
Odbrala Mati, da svet razsvitljujejo,

Pesme slavo naj pevajo.

Oni predrago domovje pustili so,

In častne službe; na gore podali se,

Da solz prebritkih spomin si ohranijo

V duhu, sliko prežalostno,

Dovolj jih okinča z obleko preblažena
Devica, v joku da vedno premišljajo
Britkdst, katero pod križem terpela je,

Sina ko gledala umirati.

Jih hlapce svoje iz sedeža rajskega
Imenovala je Mati izvoljena;

Si zarod novi pridruži v žalovanju, —
Družbo, vedno ki zbrana bo.

Terpljenje smertno nebeškega kralja naj
Premišlja, vedno oznanuje britkčsti vso
In rane Matere, ktere že Simeon

V duhu preroškem oznanil je.

Ponižno Tebe Gospoda zdaj prosimo,

Odpri nam pot po svetnikih zaznamVano,
Daj nam, da s trudom enakim dospemo tje,
K tebi srečno da pridemo.

Amen.

43

II.

(Praeclara septem lumina.)

Sedmero svitlih luči žar,
Obnebja Tusciškega kras,
Prižgala Deva-Mati vas,

Da svetu luč sveti vsikdar.

Nedolžno-mlečne ustnice *)
Služabnike Marijine
Vas kličejo. — Marije ukaz
Na hrib Senar pripelje vas.

In sama Mati blažena
Vam žalovalni plajš poda,
Da rane objokujete,

Ki serce so ji stiskale.

Z višave rajske Petru je
Mučencu razodela to:
Nastanovl naj družba se,

Ki se razderia več ne bo.

Oni naj nji le služijo ;

Naj njo goreče ljubijo;
Častijo naj in hvalijo
Terpljenje njeno pregrenkd.

Vojvodi slavni, prosimo,

Naj mi za vami hodimo.
Ljubezen Deve in britkost
Življenja bodi nam sladkost.

In Ti Trojica blažena,
Pomoč nam pošlji iz nebd:
Živimo naj tak6 tud’ mi,

Kot so možjč živčli ti!
Amen.

*) Usta nedolžnih otročičev.

Prestavljftvec,

u

III.

(Matris sub almae numine.)

Vsled prošnje svete Matere
Sedmero se rodi otrok:

Nje glas poklical jih je tje
Na hrib Senariški visok.

Kak bo rodila zemlja sad,

Ko sveta družbica cvetč,

Uči te čudež: glej, na krat
Visi na terti grozdiče.

In polne lepili čednosti
Smert sveta pošlje v sveti raj:
Marije hlapci blaženi
So v nebu srečni vekomaj.

Ki se v nebesih veseliš,

O družba blaga, nas poglej:
Odšla si ti, in nas pustiš,

Kjer moč divjd peklenska zdaj.

Po racah toraj Matere
Presvete milo prčsimo,

Odženi dušno nam temo
In grešno vkroti nam te!6.

In Ti, Trojica blažena,

Pomoč nam pošlji iz neba:
Živimo naj tako tud’ mi,

Kot so možje živeli ti!

Amen.

45

V nedeljo pri hvalnicah.

(Aeterne rerum conditor.) *)

Mogočni Stvarnik vsih stvari,
Ki modro noč in dan doliš,

In dobam daješ razni čas,

Da vse prijetno nam storiš!

Ponočna luč popotnikom
Odjemlje nočni t’mi temo;
Naznanjevalec poje dne,

In solnce kliče že svitlo.

Po njem priklican svitli žar
Temote svet osvobodi;

Duhov sovražnih nočni zbor
Storiti škodo moč zgubi;

Brodnik napenja sile vse,

Morja se potolaži val;

Po njega petju Peter c’16
Je za pregreho žaloval.

Vstanimo torej urno zdaj,
Petelin s spanja nas budi;
Zaspane kliče on glasnč,
Zatajevalcem pa grozi.

Ko peva on, se vrača up;
Dohaja bolnim moč nazdj,
Oživlja v sercih vera se,

Nož ojstri spravlja tolovaj.

'*) Dasiravno niso naslednje himne pripravne za napeve
pri božji službi, jih vendar čast. bralcem poslovenjene po¬
damo, da bo zbirka popolnoma in tudi zato, ker so te pesme
zelo stare in lepe. Dve nedeljski himni ste že v 1. zvezku
natisnjeni bili. Prest.

4

I

46

O Jezus, grešnike poglej,
Ozdravi naj pogled nas Tvoj;
Ak’ Ti pogledaš, greh beži,

In jok sprijazni nas s Teboj.

O Luč, razsvitli duše nam,
Preženi spanje nam duha;

Naj pervega Te pevaino,

Naj prošnja dviga se iz serci,.

Očetu slava bode naj
Z edinim Sinom vekomaj;

In s Tolažnikom blaženim
Na večne čase slavljenim.
Amen.

V ponedeljek.

1. Pri juternicah. *)

(Somno refectis artubus)

Se okrepčalo je telč,

Iz spanja urno vstajamo:

Pošlji nam Bog pomoč od zgor,
Ko naš Ti peval bode zbor.

Naj pred naj jezik Te slavi,

Po Tebi duša hrepeni;
Začnemo s Tabo naj svetč
Vse, kar pozneje delamo.

Pred lučjo tema vmakni se,

In noč razjasni solnčice;
Krivico, ktero dela noč,
Svitlobe naj odžene moč.

*) Juternice so se v starih časih v noči molile, kar je
iz tih pesmi razvidno. Prest.

47

Usliši prošnje grešnikom,
Izbriši vse pregreho nam,

Iz naših ust naj pesme glas
Slavi le Tebe vsaki čas.

Premili Oče, to nam daj,

Ki s Sinom vladaš vekomaj;
S Toldžnikom preblaženim
Na večne čase slavljenim.
Amen.

2. Pri hvalnicah.

(Splendor Paternae gloriae.)

Očetove Ti slave bliš,

Ki nam od luči luč deliš;

Luč luči in svitlobe vir;

Dan, ki razsvitljaš dneve zmir.

Izidi pravo solnce nam,

Pokaži luči večne piam,

In blagor Duha svetega
Nam vlij dobrotljivo v serca.

Očetu izročujmo se —

Usmiljenja on Oče je, —

Naj Oče rajske slave nam
Odvzame grehe grešnikam.

Naj v dobrih delih poživi,

Zob zlomi nevošljivosti,

Naj zopernosti nam sladi,

Naj vodi nas v pravičnosti;

Naj misel vlada in kroti,

Naj v nas bo čednost čistosti,
Zvestoba gorka nas navdd,

Laži naj duša ne poznd.

4*

*

48

Nam hrana bodi Kristus sam,

Naj vera bo pijača nam,

Veseli pijmo v treznosti,

Kar Duh v nas vlije blaženi.

Veselo naj preide dan,

Bo sramožljivost zor goddn,
Poldan naj vera bo terdna
Večera duh naj ne poznd.

Svitlobo zarja že peljd,

Naj v luči gledati nam dd

V Očetu Sina pravega,

V Besedi — Očeta Večnega,

Očetu slava bode naj
Z edinim Sinom vekomaj,

In s Tolažnikom blaženim
Na večne čase slavljenim.

Amen.

3. Pri večernicah. *)

(Immense coeli Conditor.)

Neskončni Stvarnik nebesa,

Ki si razdelil tek vodd,

In dal na nebesu jim stan,

Da zmes se loči in vravnd.

Na nebu si jim vterdil kraj,

Na zemlji jim pokazal pot,
Vročino voda da hladi,

Da ne sežge se zemlje plod.

Dobrotljivi zdaj v nas razlij
Studenec večne milosti;

Da v novič ne omagamo
In stari greh nas ne vmorl.

*) Večerne himne opevajo stvarjenje.

Prest.

49

Naj luč nam vera pomnoži,
Svitlobo rajsko naj nam da,
Minljivo ona naj zatre,
Lažnjivo nje naj ne končd.

Premili Oče, to nam daj,

Ki s Sinom vladaš vekomaj,
In s Tolažnikom blaženim
Na večne čase slavljenim.
Amen.

V torek.

1. Pri juternicah.

(Consors Paterni luminis.)

Deležnik luči Očetove,

Od luči  luč  in dan svital;
Noč pesmice razderajo —

O da nam milost Ti bi dal!

Odvzemi duhu temno noč,
Preženi trumo zlih duhov,
Zaspanosti zateraj moč,
Lenobe reši nas okov.

Tako, o Kriste, vsmili se
Letih, ki v Tebe verjejo,
Prejmejo naj koristno vse,
Kar v pesmicah zdaj prosijo.

Premili Oče, to nam daj,

Ki s Sinom vladaš vekomaj,
In s Tolažnikom blaženim
Na večne čase slavljenim.
Amen.

50

2. Pri hvalnicah . '

(Aleš diei nuntius.)

Petelin oznanuje dan,

Opeva bližnji dneva čas,
Duhovni, Kristus, naš brodnik

V življenje novo kliče nas:

Ležišča odmaknite v stran,

V škodljivo spanje vtopljeni;
Pošteni, trezni, čisti vsi
Budite, ker sem blizo že.

Vabimo z glasom Jezusa

V molitvi, v joku, v treznosti
Molitve vroče trud stori,

Da čisto serce ne zaspi.

Preženi Kristus spanje nam,
Okove zdrobi nam teme;
Odveži hudobije vez,

Prižgi nam novo luč v sercč.

Očetu slava naj doni,

Naj slava Sinu se glasi,

S Tolažnikom preblaženim
Na večne čase hvaljenim.
Amen.

3. Pri večernicah.

(Telluris alme Conditor.)

Stvaritelj zemlje slavljeni,

Ki si razdelil zemlje tla;
Odvzel škodljivo si vodo,

In zemljo vterdil si suho:

Da nam koristne zeljša d&;
Da z rožami ozaljšana

51

In plodna sadja zemlja bo —
Nam živeža prijetnega.

Ti rane duha bolnega
Z močjč zaceli milosti;

Da z jokom djanja bo omil,
Da slabe nagnjenja kroti.

Spolnuje Tvojo zapoved,

Naj veseli se dobrega,

Pred hudobijo naj beži,

Naj rane smertne ne pozna.

Premili Oče, to nam daj,

• Ki s Sinom vladaš vekomaj,
In s Tolažnikom blaženim,

Na vekomaj prestavljenim.
Amen.

V' sredo.

1. Pri juternicah.

(Rerum Creator optime.)

Premili Stvarnik vsih stvari,

Ti naš voditelj, nas poglej;
Škodljivega ljudčm mirii
Vtopljenja v spanju — reši zdaj

O Kristus, k Teb’ zdihujemo,
Odpusti nam krivico vso;

Zavolj molitve vstali smo,
Počitek nočni tergamo.

Vzdigujemo roke in duh;

Sej prerok nas tako uči,

Naj to spolnujemo v noččh;
Tud’ Pavel nam let6 veli.

52

Ti gledaš vse storjeno zlo;

Serce Ti svoje odkrivamo,
Molitve v joku izlivamo:

Odpusti, kar grešili smo.

Premili Oče, to nam daj,

Ki s Sinom vladaš vekomaj
In z Duhom trikrat blaženim
Na večne čase hvaljenim.

Amen.

2. Pri hvalnicah.

(Nox et tenebrae.)

Temotno noč, oblak, megle,

Kar mračno je in motno vse,
Obseva luč, se svet beli,

Je Kristus tu, naj noč beži.

Deli se mrak, ki krije svet
Po solnčni pušici zadet;
Stvarem dohaja barve kras,

Ko solnca vidijo obraz.

Mi gledamo le v Kristusa,

In iz namena čistega,

V spokornih pesmah kličemo:
O vsliši, kar Te prosimo!

Se mnogo je, kar krije noč:
Naj vse očisti Tvoja moč;

O prave luči svitli žar,

O Ti razsvitli vsako stvar!

Očetu slava bode na]

Z Edinim Sinom vekomaj,

S Tol&žnikom preblaženim,
Zdaj in na veke slavljenim.
Amen.

53

3. Pri večernicah.

(Coeli Deus sanctissime)

O Bog nebeški, vsa svetost,

Razs vitij eni zemlje obraz
Z ognjenim svitom Ti zlatiš,

Ko nanjo siplješ žarkov kras.

Četerti dan blišečega
Prižigaš solnca kolobar,

Od kažeš luni red in pot,

In zvezdam tek — njih gospodar.

Vse to storiš, da noč in dan
Deliš, in modro omejiš;

Da mesecem začetek daš,

Jim znamnje znano podeliš.

Preženi nam iz serca noč,

In madeže duha izmij,

Razveži greha nam vezi,

Odvali težo hudobij.

Premili Oče, to nam daj,

Ki s Sinom vladaš vekomaj,

In s Tolažnikom blaženim,

Na vekomaj preslavljeuim.

Amen.

V četertek.

1. Pri juternicak.

(Nox atra rerum.)

Zakriva temna noč stvari,

Na njih poznati barve ni.

Mi prosimo sodnika Te,

Ki gledaš vsim ljudem v serce:

54

Odvzemi hudobije vse,

Operi dušne madeže,

Naj, Kristus, milost prejmemo,
Da se pregrehe var’jemo.

Serce je merzlo, duh zaspan,
Ker hudobije je navdan;

Pa trudi se temo pregnat
In Tebe, Jezusa, iskat’.

Preženi teme; najpred te,

Ki krijejo nam duh, serce;

In v blažene svitlobe kraj
Sprejmi nas Ti na vekomaj.

Premili Oče, to nam daj,

Ki s Sinom vladaš vekomaj
In z Duhom trikrat blaženim,
Na večne čase slavljenim.
Amen.

2. Pri hvalnicah.

(Lux ecce surgit aurea )

Glej, že izhaja zlata luč —
Slepota se odmika že,

Ki gnala dolgo nas v prepad,
In v zmote nas vodila je.

Naj vse razjasni luč leta,

Naj čiste sebi nas stori,

Zvijač naj jezik ne poznd,

In misel temna naj beži.

Tako naj ves preteče dan,

Da jezik ne greši z lažjo,

Da roka čista bo in oko,

Da greha prosto bo telo.

Gledavec gleda nas z višin :
On sleherni nas vidi dan,

55

On dela naše pazi vse
Od zore, da je dan končan.

Očeta slava bode naj
Z edinim Sinom vekomaj,

In s Tolažnikom blaženim,

Na večne čase slavljenim.

Amen.

3. Pri večernicah.

(Magnae Deus potentiae.)

O Bog, neskončne si moči;

Kar prišlo v plodnosti na dan,
Pustiš, v valovih da živi,

A! v zraku pa odkažeš stan.

V bistre vtapljaš vode te,

In une dvigaš pod nebo;
Različni naj napolni kraj,

Kar stvdrjeno enako b’lo.

Dodeli vsim služabnikom,

Katere val kervi je vrnil,

Da tuja jim bo zloba, greh,

Da strah ne bo jih smertnih sil.

Naj nas ne tlači greh ob tla,
Naj nas ne dviga gor napuh,
Da se ne vdre v obup serce,

V ošabnost da ne pade duh.

Premili Oče, to nam daj,

Ki s Sinom vladaš vekomaj,

S Tolažnikom preblaženim,

Na večne čase slavljenim.

Amen.

56

V petek.

1. Pri juternicah.

(Tu Trinitatis Unitas).

Edinost Trojstva svetega,

V mogočnosti ki vladaš svet,
Poslušaj hvale pesmico,

Katero hočemo Ti pet'.

Se dvignili iz spanja smo,

Ko krije zemljo tiha noč;

Da Tebe milo prosimo,

Da ranam pošlješ lek, pomoč.

Kar po zvijačah zmajevih,
Grešili v temnih smo nočeh,
To rajska milost zbriše naj,
Omije naj vesoljni greh.

Telo naj vmazano ne bo,

Naj merzlo nam ne bo serce,
Naj v kugi hudobije nam
Duhd gorečnost ne umerje.

Zato, Zveličar, prosimo,
Navdaj nas s svojo lučjo Ti,
Da ne zaidemo v prepad,

Po naših delih v teku dne.

Premili Oče, to nam daj,

Ki s Sinom vladaš vekomaj,
In s Tolažnikom blaženim,

Na večne čase slavljenim.
Amen.

2. Pri hvalnicah .

(Aeterna coeli gloria.)

Nebesam slava, večna čast,
Zemljanom blago upamje,

57

Gromečega *) edini Sin,

Otrok Device izvoljene.

Vstajajočim daj roko, ;

Naj vzdigne duša trezna se,

Za slavo Božjo naj gori,

Ter peva hvalne pesmice.

Danica sv.tla vzhaja že,

Naznanja solnca nam izhod,

• Se nočne sence vmikajo:

Razsvitli luč človeški rod 1

V počutkih naših naj žari,

Preganja naj noči sveta,

Ko pride konec časom vsim
Naj čiste ohrani nam serca.

In zaželjena vera naj
Se v sercih naših vkoreni,

Živi naj v njih tud’ upanje,

Ljubezen v persih naj gori.

Očetu slava bode naj

In Sinu ž njim — na vekomaj,

S Tolažnikom preblaženim,

Zdaj in na veke slavljenim.

Amen.

3. Pri večernicah.

(Hominis superne Conditor.)

Človekov Stvarnik iz višin,

Ki sam si vstvaril, vredil vse,

In zemlji ukazal, naj rodi,

Goldzen in zverin verste,

*) ,,Gromeči‘' = „Tonans,“ pomeni tu vsegamogočnega
Boga. Prestav.

58

Telesa veljke vstvarjene,

Na Tvoj oživljene ukaz,

Po dobah časa raznega
Naj bojo v pravi prid za nas.

Odverni, kar je nam na kvar,
Ko nas napada huda strast;
Naj misli naših, naših djanj
Ne vlada nikdar ta oblast.

Veselja daj plačilo nam,

Daj milosti nam svoje dar,
Zatri pritožbe in prepir,

Naj vlada sveti mir vsikdar.

Premili 1  Oče, to nam daj,

Ki s Sinom vladaš vekomaj,
In s Tolažnikom blaženim,

Na večne čase slavljenim.
Amen.

V soboto.

1. Pri juternicah.

(Sume Parens clementiae.)

Oj Oče večne milosti,

Ki vladaš vse stvari modrč;
Edini v Bistvu  Ti živiš,

V osebah Troj stvo blaženo.

Oj  sprejmi Ti premilostno,
Spokorne naše pesmi glas;

Da s sercem prostim madeža
Te vživamo na večni čas.

Telesa ude in moči
S plamenom nam ogrevaj Ti:
Tel6 naj krepko dvigne se,

In poželjivost naj beži.

— 59

In vse, ki ure smo noči
Prečuli, peli Ti na glas,

Z bogastvom ddma srečnega
Obdarovaj na večni čas.

Premili Oče, to nam daj,

Ki s Sinom vladaš vekomaj,

In s Tolažnikom blaženim,

Na vekov veke slavljenim.
Amen.

2. Pri hvalnicah.

(Aurora jam spargit polum.)

Svitlobo siplje zarija,

Se kaže svetu mladi dan,

Izhaja luči zlati žar:

Nečisto naj se vmakne v stran.

Strahovi nočni naj beže,
Pregreha zgine naj duhd,

Naj vmakne se, kar černa noč,
Kar tema ima groznega,

Da v jutro to, kar zadnjikrat
Ponižno tukaj prosimo —

V svitlobi nam priteklo bo>

Ko pesmi glas doni močnd.

Očetu slava bode naj,

In Sinu ž njim na vekomaj,

S Tolažnikom preblaženimj
Na vekomaj preslavljenim.
Amen.

3, Pri večernicah.

(Jam sol recedit.)

Že pada solnčice v zaton,
Neskončna luč Edinosti,

60

Trojica blaga, prosimo,

Luč sveto v serce nam izlij,

Ti zgodaj himne pevamo,
Zvečer Te milo prosimo:
Dodeli, da Te mi kedaj
V nebeški družbi hvalimo.

Očetu s Sinom slava naj
Razlega se na vekomaj,

In Tebi, Duh preblaženi,

Na vekomaj proslavljeni.
Amen.

V praznik sulice in žebljev Našega Gospoda
Jezusa Kristusa.

V petek po I. postni nedelji.

(Tinctam ergo.) *)

Le mene suni sulica,

Po Kristusu vkervhvljena,

Oj rani stran, noge, roke,

Njegove, ki zagrešil je.

Pa rane,  ktere mi telo
Za greha dolg prejelo bo, (

Rudeče kervi Božje naj
Lek duši bodo vekomaj.

Naj v slabo noga nam nikdar,

In v škodo roka naj nik&r
Ne bo pripravljena, in iz sercd
Naj zgine duh posvetnega.

*) Ta pesmica je bila v pcrvem zvezku izpuščena, ter
je našla tukaj prostora. Prestav.

61

O Jezus s sul’co prebodčn
In z žeblji, bodi nam češččn,
Z Očetom, z Duhom blaženim,
Na vekov veke slavljenim!
Amen.

Himna o presvetem Sercu Jezusovem.

(Po latinski.')

Prečisto Jezusa Sercč,

Oltar Ti vse svetosti,

Izmij iz serca mddeže,

In grehov ga oprosti!

Odvzemi mlačnost mi sercd,

Ker ona Ti se studi;

Dodeli novega duhd,

Gorečnost v njem obudi.

Sercč ponižno in krotko,

Prepolno vse dobrote;

Da moje Tebi slično bo,

Ljubezni daj gorkote.

Pa kaj ? če prav serafiška

Ljubezen v njem se vn&me, —

Še ta gorečnost angeljska
Premajhina je za me.

Da to raj bo ljubiti moč
Te prav, Serce presveto,

Od zgorej pošli mi pomoč,

Ljubezen vlij mi vneto.

Naj ognja tega plam vsikd&r
Iz serca mi se dviga;

Plamena tega naj požar
Sercč v pepčl prežlga.

5

62

O lepa smert in blažena:

Ljubezni sile v m reti!
Ljubezen serce naj končd,
Zveličarju v dar sveti.

Ljubezni Tvoje naj vmerjem,
Ljubezen Ti naj slaja,

Da z novim sercem kdaj začnčm
Ljubiti Te brez kraja!

Amen.

Pesem o presvetem Jezusovem Sercu.

(Prosto po nemški.)  *)

Presvet’mu Sercu slavo
V ljubezni poj serce;

Le k Jezusu v višavo
Vse serca naj žarč!

Zbor:

Oj bodi slavljeno,

Serce preljubljeno 1
Naj jezik naš'Te hvali
V ljubezni vekomaj.

(Ponavlja so po vsaki kitici.)

Serce res umorjeno,

Serc6 prcblaženo;

Za grehe prebodeno,

Serce usmiljeno!

Sercč, Ti si točilo
Vod6 in sveto kri;

Sercč ti si nam bilo
Studenec milosti.

*) P. eč. očetom iz reda Jezusovega v spomin sv. mi¬
sijona v št. Vidu.

63

Sercč, ljuba v goreča,

Le v Tebi zmer gori,

Po Tebi le se sreča
In milost zadobi.

O Jezus, prošnjo sliši,

Ki Tebi jo zročim:

Naj v Tvoj’ga Serca bliši
Na vekomaj živim.

Res jagnje sem zgubljeno,
Ki je zgrešilo Te,

Pa željo imam eno:

Pastir, o najdi me! —

Operi dušo mojo,

Omij s Serci kervjd,
Nevesto zberi svojo —
Nevesto zberi njo.

Ko Tvoje Serce milo
Ponižno in krotkd,

Tud’ moje naj bi bilo
Teh čednosti polnd.

Odrekam zdaj se vsemu,
Kar ljubi, išče svet,
Serce darujem Njemu,

Je zvolil za-me umret’.

Pa kdo mi dd kriluti,

Da k Njemu priletim —
Golobove peruti,

Da k Njemu pribežim!

Ko v Sercu tem počival,
Bom hvalo pel na glas,
Nebeški mir užival

V tem Sercu večni čas!

64

Bo serca trip utihnil,

Pogled že gasnil moj,

Še vmirajoČ bom zdihnil:

Serce le Tvoj sem, Tvoj!  *)

Ss. Cirilu in Metodu. **)

Praznik 5. julija.

I.

(Sedibus coeli nitidis.)

Kristjani, pojte slavo zdaj
Junakoma, ki vzeta v raj,
Lepota, kinč in stebra dva
Naroda sta slovenskega!

V ljubezni bratu brat uddn
Pusti z ljubezni samostdn;

Oba hitita urno tj e —

Narodom dat zveličanje.

Bulgdr in Čeh in Moravdn
Nebeške luči vživa dan;

Neštete trume, divje prej,
Peljata v čedo Petru zdej.

Vaj’ venca venec nevenljiv,

O čujta prošnje j6k ginljiv;
Slovenom nekdaj dani dar,
Ohranita vidva vsikdar!

*) Te dve pesmi niste liturgični, vendar ste se sprejeli
v zbirko, zavoljo lepih napevov, ki so na njih besede zloženi.

Pisat.

**) Da bode himna bolj primčrna za napeve, ni v nji
ohranjena latinska mera; zložena je v jambih, Prest.

65

Časti rod Vaji plemenit,

Naj hrani večne vere svit;

Kar dal pervdk je, dal bo Rim,
Življenje večno dal bo vsim.

Oj Stvarnik, Rešenik sveti,

Ki vir si vsega dobrega,

Naj se razlega hvala Ti,

Naj večna slava Ti doni.

Amen.

II.

(Lux o decora patriae.)

Domovju luči krasni dve
Slovenom v6  prijazni ste;

O brata, Vaju naj slavi,

Naj Vama pesmica doni.

Sprejčl je Vaji Rim vešči,
Sinova zvesta je objčl;

Pastirsko krono Vama ddl,

Vaj' z novo milostjo obs’jil.

Hitela v daljne sta zemlje
Učit jih Jezusovo imč;

Prejeli rajskih so dobrot,

Ki prej so polni bili zmot.

So serca zlob očiščene,

Se rajski plamen v njih prižge;
Kjer ternje rastlo je poprej,
Cvetijo krasne rože zdej.

Ko v jasno vzeta zdaj nebč,
Goreče Vaji prosimo:

Bogu in veri zvest povsod
Obvdrujta Slovenov rod!

66

Naj Kristusov edini hlev
Bi v zmoti ločene objel;
Očetov djanje naj sledi,

Da vera lepše zeleni.

Oj, Ti Trojica blažena,
Ljubezen pošlji nam z nebd,
Da srečno očetov vsi stezo
Sinovi spet nastopijo!

Amen.

I. Adventne. Q .

T  fetran

I. Mogoem stvarnik.pg

II. Beseda večna..

II. Božične.

Tje od izhoda solnčnega .j2

III. Postna.

V praznik sulice in žebljev Našega Gospoda Jezusa Kristusa . GO

IV.  O Gospodovem vnebohodu.

I. Človeškega rodu rešnik..

II. O večni Kralj .. ' 2

V.  Binkoštne.

I. Se vernil Kristus nad zvezde..

II. Pripeljal leta kolobar.. . . 3

VI.  O presv. Trojici.

I. Zahaja svitlo solnee že.g

II. Neskončni Oče milosti. .  6

HI. Edinost Trojstva svetega.' 7

VII.  O Jezusovem spremenjenju.

I. Kdorkoli išče Jezusa ..21

II. Luč blaga, Jezus.22

VIII. Marijine.

I. Devic mogočna varhinja..

II. Glej zemlja, morje, zvezdice..

III. O Deva Ti proslavljena.33

IV. O Mariji sedem žalosti.

1. O kak solz studenec lije.34

2. O Bog neskončne milosti.35

3. Približaj naglo se večer.3g

Stran

V. O Prazniku naterinstva presv. Device Marije:

1. Gospod zapustil je nebo .37

2. O Mati Božja slavljena.37

VI. V praznik čistosti presv. Device Marije:

O zvezde Jakobove blišč.38

VII. Mariji Pomočnici kristjanov:

1. Večkrat ko ljudstvo.39

2. Mati Zveličarja.40

IX. O ss. Angelih varhih..

I. Človeštva varihe.22

II. Oj večni svitlih zvezd Vladar.23

III. O sv. arhangelu Rafaelu:

Tebe Kristus, luč Očeta.24

X. Himne o svetnikih.

O sv. Jožefu:

Slavijo Tebe naj, Jožef.28

O ss. Cirilu in Metodu:

I. Kristjani pojte slavo zdaj.G4

II. Domovju luči krasne dve.65

O sv. Janezu Neg).:

I. Tiha noč.29

II. Ko Jezus v grob bil položen.30

III. Kervnik le hitro.31

O sv. Janezu Kanciju:

I. Naroda slava Poljskega ..26

II. Ojstro se s postom pokoriš.27

III. Na prošnjo Tvojo.28

O sv. Mariji Magdaleni:

I. Oj Oče luči iz neba.15

II. Glej ustnice Marijine.15

III. Očeta Sin neskončnega.16

O sv. Venanciju:

I. Venancij, Božji mučenik . ..16

II. Borilec blagi Kristusov.17

III. Se vmika noč.18

O sv. Elizabeti:

I.  Eliza znala je krotiti.19

II. Bogastvo, kras kraljevi.19

O sv. Julijani:

Ti Julijana hrepeniš

20

, Stran

O sv. Tereziji:

I. Poslanka Kralja rajskega.25

II. To slavni dan je.25

O sedmerih blaženih vstanoviteljih reda Marijinih služabnikov:

I. Slovesne pesmice . ....42

II. Sedmere svitlih luči žar..

III. Vsled prošnje svete Matere..

O ss. apostolih  (o velikonočnem času):

Učenci tužni bili so.1

O enem samem mučencu:

O neizmagan mučenik.7

O več mučencih skupaj:

I. O mučenikov kralj častit.9

II. Za Kristusa prelito kri.9

O škofu spoznovalcu :

Rešitelj Jezus vsili ljudi.8

XI. Himne o raznih dneh tedna.

V nedeljah  (o velikonočnem času):

Nebeščanov neskončni Kralj.13

V nedeljah  (pri hvalnicah):

Mogočni Stvarnik vsih stvari . . . .. 45

V ponedeljek:

I. Se okrepčalo je telo..

ir. Očetove Ti slave blišč.47

III. Neskončni Stvarnik..

V torek:

I. Deležnik luči Očetove.49

II. Petelin oznanujo dan.'50

III. Stvaritelj zemlje slavljeni.50

V sredo :

I. Premili Stvarnik vsih svari.51

II. Temotno noč, oblak, megle.52

III. O Bog neskončni, vsa svetost.. 53

V četertek:

I. Zakriva temna noč stvari.53

II. Glej, že izhaja zlata luč...54

III. O Bog neskončne si moči.55

V petek:

I. Edinost Trojstva svetega .56

Stran

II. Nebesam slava, večna čast..56

III. Človekov Stvarnik iz višin . ..57

V soboto:

I. Oj Oče večne milosti.58

II. Syitlobo siplje zarija .59

III. Že pada solnčice v zaton ..

IV. Usliši Stvarnik prošenj glas.14

XII. Himne o presv. Jezusovem Sercu.

I. Prečisto Jezusa Serce .61

II.  Presvefmu Sercu slavo . . . .  .62

Popravki.

V predgovoru v zadnjem stavku naj se bere: ..podpornica"
(nam. ..porodnica").

Stran 32. V pesmi I. v slavo M. B, namesto: „Proelara"
beri: „Praeclara“. — V drugi kitici namesto: ,.Sevnica, s ktero
zeleni", beri: „s k ter e zeleni".

Stran 38. V pesmi: „V praznik čistosti M. B.“ v drugi kitici
namesto: „in vse verste", beri: „in d e v verste".

Stran 42. V pesmi: „0 sedmerih blaženih vstanoviteljih reda
Marijinih služabnikov", v 5. kitici namesto: „britkosti vso", beri:
„britkosti v s e“.

Stran 48. V pesmi: „V ponedeljek pri hvalnicah", v 7. kitici,,
namesto: „Bo sramožljivost zor go dan", beri: „Bo sramožljivost:.
zor zgoda n".