Celje - skladišče D-Per III 19/1981 P Silil11* ,.J sfestniK GLASILO SOZD MERX ŠTEVILKA 3 - LETO I - MAJ 1981 Celje v obrambi in zaščiti Po Banja Luki, Skopju in Zagrebu bo Celje četrto jugoslovansko mesto, ki bo prizorišče zvezne vaje enot civilne zaščite in vseh drugih struktur SLO in družbene samozaščite. Vaja »Celje v obrambi in zaščiti« bo v Celju v soboto, 6. junija in se bo pričela pod Golovcem predvidoma ob 9. uri in 30 minut. Vaja se bo nato odvijala na prostoru od Golovca do bazena na Ljubljanski cesti, predvidoma pa bo trajala dve uri. Opoldne bodo vajo zaključili z mimohodom vseh udeležencev in svečanostjo na prostoru pred celjskim bazenom. Že dan pred osrednjo vajo bo več manjših vaj različnih enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah, na Gričku pa bo Rdeči križ Jugoslavije skupaj s taborniki organiziral tabor Rdečega križa s prikazom dejavnosti te humanitarne organizacije. V Celju pripravljajo še več spremnih prireditev, predvsem razstav opreme za enote civilne zaščite, fotografij in Zvezno razstavo o delu in razvoju enot državne varnosti. Riž gre najprej v zavojček, nato k potrošniku V sestavi delovne organizacije Blagovni center Celje je poleg temeljne organizacije Prehrana, Agropromet, Transport tudi Pražarna. Osnovna dejavnost te temeljne organizacije je praženje in embaliranje kave, poleg pa delavci embalirajo tudi sladkor, riž in dišave. V Pražarni imajo najsodobnejši stroj za embaliranje, na katerega embalirajo poleg kave še sladkor v prahu in riž. Na fotografiji so dolgoletne delavke pri embaliranju riža: Marija Fidler, Angela Križnik, Niki-ca Černe in Milka Bošnjak. Foto: M. DOMINKO Razstava gospodarskih dosežkov v celjski občini je bila zadnjič organizirana leta 1957 pod naslovom »Celje 57«. Novo pobudo za takšno prireditev je dal Zavod Golovec in tako bo od 19. — 26. maja razstava proizvodnih dosežkov v občini Celje pod pokroviteljstvom izvršnega sveta skupščine občine Celje. Celjske delovne organizacije bodo prikazale proizvodne programe za široko potrošnjo, zmogljivosti v proizvodnji reprodukcijskega materiala, proizvodnjo strojne in druge opreme, razvoj v preteklem ter plane v naslednjem srednjeročnem obdobju, inovacije ter izvozne dosežke. Še posebno pa bo zanimiv prikaz razvojnega programa občine Celje, glavne značilnosti srednjeročnega prostorskega plana ter energetskega razvoja. SOZD Mere bo prikazal svojo celotno dejavnost Na razstavi pa bodo sodelovale tudi delovne organizacije pobratenih mest Čuprije, Doboja, Siska in Titovega Velesa. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi turistično ponudbo celjske regije, razstavo slik celjskih likovnih umetnikov ter razstavo mineralov Društva prijateljev mineralov iz Tržiča. V času razstave bodo tudi ostale spremljajoče prireditve kot so posvetovanja, predavanja, sejem rabljene opreme, gostinstvo pa bo organiziralo pestro ponudbo specialitet ter kulinarično razstavo. Celjanom se torej obeta zelo zanimiva prireditev v hali Golovec, urejena na 2000 m2 razstavnih površin, kjer bo prikazalo svoje dosežke 58 delovnih organizacij. Sestavljena organizacija Merx Celje se bo kot eden izmed nosilcev agroživilske dejavnosti v celjski regiji in kot pomembna organizacija v celjskem gospodarstvu predstavila v celoti. Z bogatimi barvnimi fotografijami, grafikons-kimi prikazi in multivizijo se bo kot sestavljena organizacija prvič predstavila širši javnosti s svojo dejavnostjo na področju kmetijstva, proizvodnje, trgovine ter gostinstva in turizma, zlasti še s svojim široko začrtanim razvojnim programom v srednjeročnem obdobju. Z roko v roki Planska skupnost Merca in Hmezada Osebni dohodki po delu Kako zaščititi položaj delavca z nizkim OD Ob nesporni ugotovitvi, da sta sozda Merx in Hmezad osnovna nosilca razvoja agroži-vilstva na območju, je njuno dolgoročno povezovanje nujno. Ta misel je bila poudarjena tudi na skupnem razgovoru predstavnikov obeh sestavljenih organizacij, ko so razpravljali o tem, kako bi pridelali čim več hrane. Jasno je, da je" to lahko na območju kakovostno opravita le obe organizaciji s skupnimi močmi. Glede na sedanjo organiziranost obeh sestavljenih organizacij je moč skupne razvojne ambicije usmerjati le v dogovorjenem in skupaj sprejetem samoupravnem sporazumu o formiranju in delovanju plansko razvojne skupnosti. Prav na omenjenem skupnem razgovoru je bila imenovana delovna skupina, ki bo pripravila izhodišča kot temelj plansko razvojne skupnosti. Prvi razgovori med predstavniki obeh sozdov Merx in Hmezad so bili torej opravljeni. Delovna skupina je izhajajoč iz že ugotovljenega dejstva, da je skupna odgovornost obeh sestavljenih organizacij dobra preskrba območja, ugotovila vprašanja, ki naj bi jih urejala razvojna planska skupnost. Ta področja so: — skupno načrtovanje primarne proizvodnje, — skupno načrtovanje predelave, — skupno načrtovanje blagovnih tokov, — skupno načrtovanje razvoja kmečkega turizma in gostinstva, — skupni pristop v razreševanju tehnologije razvoja, tehnoloških raziskav, načrtovanje projektov, — združevanje sredstev znotraj obeh sozd in združevanje sredstev za organiziranje proizvodnje deficitarnih proizvodov izven regije, — skupen nastop na zunanjem trgu. Za uresničitev teh skupaj sprejetih izhodišč bo skrbel poslovni odbor, ki bo sestavljen iz predstavnikov obeh sestavljenih organizacij, podpisnic samoupravnega sporazuma. Ob tem pa bo poslovni odbor imenoval še posebne strokovne skupine, ki bodo odgovorno spremljale in usmerjale izvajanje konkretnih nalog. Dogovorjeno je, da bodo pravne službe sozdov Merx in Hmezad do 20. maja pripravile Regres ali žepnina Sindikati ponovno predlagajo, n^j bi regres izplačevali samo delavcem, ki ga bodo resnično porabili za dopust. Vendar — kako to doseči? Izplačevali naj bi ga torej turističnim organizacijam, počitniškim domovom ali samim delavcem na osnovi potrdila o namenski porabi regresa. Kaj pa tisti delavci, ki bodo ostali doma? Ti n^j bi ne dobili regresa, čeprav je možno, da počivajo tudi doma, ker jim je takšen počitek bolj pri srcu in odhajajo v planine ali na morje le na izlete. Problem je torej precej bolj zapleten kot je videti na prvi pogled. Ko iščemo odgovor na vprašanje, kako in kaj z regresom, bi ne smeli pozabiti na namen regresa, da naj z njegovo pomočjo čim več delavcev in njihovih družin odpočije, tudi tisti, ki si brez regresa ne bi mogli privoščiti dopusta. Problem je torej v načinu, kako deliti regres in koliko ga komu dati. Dosedanji pogost način delitve — vsem enako — nas je pripeljal do tega, da je bil regres za počitnice za ene resnično materialna spodbuda za odhod na morje ali v hribe, za druge pa le — ŽEPNINA. ADOLF VERDEL Koordinacijski odbor sindikata sestavljene organizacije MERX Celje se je na podlagi objavljenih stališč slovenskih sindikatov in izvršnega sveta o nalogah na področju gospodarstva in socialne politike vključil v razreševanje problematike zaščite položaja delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki in dal pobudo za sklicanje problemske konference. Na problemski konferenci, katere se je udeležilo 52 delegatov, so poleg člana KPO »MERX« Jožeta Gračnerja sodelovale tudi predstavnice republiškega odbora sindikata Mira Frolov za področje trgovine in Štefka Rozman za področje gostinsko-turistične dejavnosti ter predsednik medobčinskega sveta zveze sindikatov Celje Ivan Kramer. Predsednica koordinacijskega odbora sindikata Majda Meštrov je uvodoma pojasnila pomen politične pobude slovenskih sindikatov in izvršnega sveta o nalogah na področju gospodarstva in socialne politike. Pri tem je opozorila na pravilno ocenitev položaja delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki in upravičenost družbene pomoči delavcem, ki z lastnim delom ne morejo zagotoviti sebi in svoji družini ustrezne ravni socialne varnosti. Iz razprave nekaterih delegatov je bilo razvidno, da dosedanji pristop k reševanju tega vprašanja ni uspešen, ker so bili v delovnih organizacijah mnenja, da so vsi delavci z najnižjimi osebnimi dohodki v enakem položaju. Tako stališče pa vodi k nesprejemljivemu povečanju osebnih dohodkov z enakimi odstotki na osnovi avtomatičnega usklajevanja rasti osebnih dohodkov z rastjo življenjskih stroškov. Mira Frolov je v svoji razpravi poudarila, da se v nobenem primeru ne sme razvrednotiti osnovne ocenitve del in nalog, izvršene na podlagi realnih kriterijev, pač pa je potrebno pospešiti proces ustreznega vrednotenja proizvodnega dela in upoštevati delovni prispevek delavca k skupnim rezultatom dela. Možne pa so še nekatere druge oblike reševanja socialne varnosti delavcev z najnižjimi osebnimi dohodki, kot so na primer: regresirana malica, povračilo stroškov prevoza na delo v celoti, finančna pomoč pri nabavi ozimnice oz. nakupu šolskih knjig, večji regres pri kritju stroškov letovanja in podobno. Delegati so na problemski konferenci razpravljali še o različnih kriterijih nagrajeva- nja za isto delo, o slabih pogojih dela v nekaterih skladiščih, neprimerni stimulaciji delavcev v gostinski dejavnosti za delo ob nedeljah in praznikih. Kritično so tudi ocenili gospodarski položaj posameznih DO in TOZD ter opozorili na nekatere slabosti, kot so slaba delovna disciplina, izostanki z dela zaradi slabih navad, visoki odstotek bolovanj, pojavi alkoholizma, pomanjkljiva informativna dejavnost. Na prvi problemski konferenci so bili med drugimi sprejeti naslednji zaključki: na nivoju sestavljene organizacije je treba imenovati komisijo, ki bo v sodelovanju s koordinacijskim odborom sindikata izdelala kriterije za nagrajevanje po delu. Koordinacijski odbor sindikata bo skupaj z odborom za splošne zadeve izdelal kriterije za enoten pristop k reševanju socialnih problemov. V vseh delovnih sredinah je potrebno takoj izdelati evidenco o socialnem položaju delavcev in njihovih družin. Kolegijski poslovodni organ naj posveti naslednjo sejo vprašanjem, ki so bila izpostavljena na problemski konferenci. ELZA SAGADIN skupna interesna delovni osnutek sporazuma. JOŽE GRAČNAR Prerezali bomo trak Blagovnica v Vitanju je tik pred otvoritvijo Večletne želje in prizadevanja krajanov Vitanja ter širše okolice, da bi razrešili pereča vprašanja preskrbe, se bodo te dni uresničile. Še več. Namesto samopostrežne trgovine, ki je bila ob priključitvi Trgovskega podjetja FUŽINAR k MER-X-u dogovorjena, je sicer z nekaj letno zamudo zrastla nova, velika in sodobna blagovnica. Z dograditvijo in otvoritvijo blagovnice, bo v Vitanju opravljena tudi delna specializacija prodajne mreže, kar bo omogočilo širšo in specializirano ponudbo. Ponudba bo prilagojena potrebam in željam krajanov, zato ne bo potrebno po nakupih v druga bljižja trgovska središča. V blagovnici bodo kupci torej našli v glavnem vse, kar potrebujejo. Ob odločitvi za gradnjo smo sledili najmodernejši tehnologiji prodaje in manipulacije oz. smo blagovnico projektirali po kapacitetah in opremljenosti za nekaj let naprej. V začetku poslovanja računamo na približno 35 % izkoriščenost kapacitet, kar pomeni, da pričakujemo promet v višini 6 — 7 miljonov din mesečno, medtem ko bi bilo mogoče ob celotnem koriščenju kapacitet opraviti mesečno promet preko 20 miljonov din. Računamo na letno rast fizičnega obsega prometa po stopnji 15 %. Blagovnica Vitanje je prostorsko zasnovana tako, da so v kleti prostori gostišča, kuhinje, skladišč, sanitarij in energetike, v pritličju živilski market in v prvem nadstropju tehnično tekstilna trgovina. Skupna površina blagovnice znaša 1.702 m2, čistih prodajnih in gostinskih površin pa je 800 m2. V primerjavi z dosedanjimi prodajnimi površinami, ki jih je 180 m2, pomenijo novo pridobljene prodajne površine 4,4 kratno povečanje. Ob blagovnici bo dovolj parkirnih prostorov, kar je zlasti pomembno za tiste kupce, ki bodo prihajali v Vitanje po nakupih iz oddaljenejših krajev. Blagovnica bo imela delovni čas od 7. do 19. ure neprekinjeno, ob sobotah pa od 7 — 12 ure. S svetom potrošnikov se bomo dogovorili tudi o morebitnem nedeljskem delu. Za dobro postrežbo kupcev in gostov bo skrbelo 25 delavcev in 10 učencev. Vrednost celotne investicije bo dosegla 47,000.000,00 din, financirana pa je bila iz kredita Ljubljanske banka — Splošne banke Celje 14,000.000,00 din, kreditov izvajalca in dobaviteljev opreme 10,000.000,00 din in iz združenih ter lastnih sredstev v okviru bivše DO MERX 23,000.000,00 dinarjev. Gostišče, kije v sestavu blagovnice, ima 60 sedežev in večje število stojišč ob točilnem pultu, na vrtu pa je na-daljnih 60 sedežev. V gostišču je tudi posebna soba, ki je primerna za zaključene družbe, poslovna kosila in drugo. Kuhinja ima kapaciteto 100 obrokov po naročilu in do 400 obrokov toplih malic ter abonentskih kosil. Tople malice bomo vsem zainteresiranim delovnim organizacijam dostavljali ob dogovorjenem času v termos posodah. Ob vsakem času bo mogoče dobiti tudi izbrane krajevne in nacionalne specialitete, zato smo prepričani, da si bo gostišče kmalu pridobilo goste tudi izven ožjega območja. Market ima 300 m2 čiste prodajne površine, nakupovati pa bo mogoče z vozički, kar bo kupcem bistveno olajšalo nakup. Z vozički bo namreč možen dostop do avtomobilov na parkirišču ali do drugih vozil. Velik poudarek smo namenili prodaji svežega mesa, delikates, sadja in zelenjavi ter kruha in mleka. Za prodajo tega občutljivega in hitro pokvarljivega blaga je inštaliranih več montažnih hladilnic in ostale hladilne opreme, zato bo v celoti zagotovljena higienska in sanitarno neoporečna manipulacija blaga. Zadostne površine hlajenih površin bodo 'omogočale dobro založenost in mnogo boljšo kvaliteto blaga, odpravljeno pa bo tudi doslej večkratno pomanjkanje določenih vrst hitro pokvarljivega blaga, saj bo v hladilnicah možno zagotoviti zalogo za 8 do 14 dni v naprej. Izbor blaga v marketu bo povsem enak izboru blaga v drugih sodobnih marketih večjih trgovskih središč. Tehnično tekstilni del blagovnice ima 404 m2 čiste prodajne površine, ki omogoča razmeroma široko ponudbo tekstilno tehničnega blaga. Tako bo mogoče v blagovnici kupiti tekstilno blago širokega izbora, perilo, pletenine, konfekcijo, čevlje, usnjeno galanterijo, izdelke iz plastičnih mas, igrače, športne potrebščine in oblačila, galanterijsko blago in izdelke domače obrti, steklo in porcelan, akustične aparate, gramofonske plošče in kasete, fotoaparate in foto material, kozmetiko, kovinske izdelke, svetilke in elektro material, gospodinjske stroje, orodja, kolesa in motorna kolesa ter rezervne dele, papir in šolske potrebščine ter še mnogo drugega blaga. Na koncu naj zapišemo, da dograditev in otvoritev blagovnice Vitanje predstavlja še eno delovno zmago kolektiva delovne organizacije POTROŠNIK TOZD prodaja CELJE in celotne sestavljene organizacije MERX, saj brez popolnega združevanja sredstev in skupnih naporov ne bi bilo mogoče zgraditi množice novih objektov, ki smo jih že ali pa jih bomo v kratkem predali svojemu namenu. VITOMIR DOLINŠEK Blagovnica v Vitanju ima 1702 m2 skupnih površin, od tega prodajnih in gostinskih površin 800 m . K Za praznik nova blagovnica Ob prazniku občine Celje bo v Novi vasi odprta nova blagovnica Za praznik občine CELJE, 20. julija, bomo predali svojemu namenu tudi blagovnico NOVA VAS, v kateri bodo poleg trgovinskega in gostinskega dela še prostori Ljubljanske banke — Splošne banke Celje, Krajevne skupnosti NOVA VAS, frizerskega salona in zbiralnice kemične čistilnice. Glavna investitorja blagovnice sta DO POTROŠNIK CELJE — TOZD prodaja CELJE in GOSTINSKO TURISTIČNO PODJETJE CELJE — TOZD gostinstvo in tu- rizem CELJE. Obe delovni organizaciji sta bili v sestavu DO MERX CELJE. Blagovnica je zasnovana na najsodobnejšem tehnološkem konceptu in ima skupno površino 4.050 m2, od tega trgovinskih površin 3.012 m2, gostinskih 630 m2, banka 87 m2, frizerski salon 35 m2, zbiralnica kemične čistilnice 31 m2 in prostori krajevne skupnosti 255 m2. Samopostrežni del — živilski ima 650 m2 čiste prodajne površine, tekstilno tehnični del pa 805 m2 čiste prodajne površi- ne. Restavracija bo imela 120 sedežev, bifejski del pa 24 sedežev. Kuhinja bo imela kapaciteto 150 obrokov po naročilu in 400 obrokov malic in abonentskih kosil. Število toplih malic je možno z nekaj dodatne opreme glede na potrebo podvojiti. Glede na to, da na področju Nove vasi razen marketa v Šaranovičevi ulici ni drugih prodajnih in gostinskih kapacitet, računamo na velik promet že v samem začetku. Gradbena in obrtniška dela Blagovnica v Novi vasi je takorekoč že končana. Kmalu bo mogoče začeti z montažo potrebne opreme. so v zaključni fazi, tako da bo v začetku junija mogoče pričeti z montažo trgovinske, skladiščne in gostinske opreme, medtem ko bo že v naslednjih dneh pričetek montaže hladilnih komor in drugih hladilnih naprav ter kuhinjske opreme. Za 20. junij je predviden tehnični pregled, takoj po tehničnem pregledu pa bomo pričeli polniti blagovnico oziroma prevzemati naročeno blago. V teku so tudi dela pri zunanji ureditvi in ureditvi parkirišč. Ker je število parkirišč po prvotnem načrtu zunanje ureditve za potrebe blagovnice premajhno, smo pokrenili pstopek za vzpostavitev in pridobitev dodatnih parkirnih mest, da bi zagotovili skupno vsaj 50 parkirnih mest. Tako pridobljena parkirna mesta bo potrebno označiti s posebnimi oznakami in onemogočiti na njih parkiranje vsem, razen kupcev. Z dograditvijo in otvoritvijo blagovnice NOVA VAS bo končno razrešen izredno pereč problem preskrbe prebivalstva Nove vasi, delavci kolektiva DO POTROŠNIK CELJE — TOZD prodaja CELJE in Gostinsko turističnega podjetja CELJE — TOZD gostinstva in turizma CELJE, pa tudi celoten SOZD MERX. bodo tako z novo delovno zmago dostojno proslavili praznik občine CELJE in Dan vstaje slovenskega naroda. VITOMIR DOLINŠEK Prikaz celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka od 1.1. do 31. 3. DEJAVNOST BLAGOVNI PROMET GOSTINSTVO KMET. ŽIV. PR. IND. SKUPAJ SOZD CELOTNI 31. 3. 1980 1.479.855.910 93.256.140 428.019.073 2.001.131.123 PRIHODEK 31. 3. 1981 1.982.406.206 111.581.529 615.705.563 2.709.693.298 DOHODEK 31. 3. 1980 171.986.548 41.945.911 65.328.444 279.260.903 31. 3. 1981 207.334.610 40.645.409 86.215.720 334.195.739 1981 v primerjavi z enakim obdobjem lani ČISTI DOHODEK INDEKS 31. 3. 1980 31. 3. 1981 3 :2 5:4 7:6 125.422.657 142.823.190 134 121 114 32.404.546 30.914.257 120 97 95 41.296.597 51.803.186 144 132 125 199.123.800 225.540.633 135 120 113 BRUTO OSEBNI DOHODEK NETO OSEBNI DOHODEK PO URAH POPREČNI NOD INDEKS v din 31. 3. 1980 31. 3. 1981 31. 3. 1980 31. 3. 1981 1980 81 31. 3. 80 31. 3. 81 3:2 5:4 7:6 9:8 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 KM. ŽIV. PR. IN. 31.811.111 37.712.852 21.842.717 27.481.380 1026 1049 7.096 8.732 119 126 102 123 BLAGOVNI PROM. 88.106.050 1 11.664.658 60.376.809 81.109.162 2876 3086 6.997 8.760 127 134 107 125 GOSTINSTVO 21.491.286 26.920.363 14.757.599 19.614.771 756 820 6.506 7.973 125 133 108 122 SKUPAJ SOZD 141.408.447 176.297.873 96.977.125 128.205.313 4658 4955 6.939 8.624 125 132 106 124 Veliko je še notranjih rezerv Zaradi različnih vzrokov je Potrošnik posloval z izgubo Prvo tromesečje letošnjega leta je za nami in znani so rezultati gospodarjenja. Ti rezultati so še posebej pomembni, ker smo na začetku leta startali v novi organiziranosti SOZD MERX in sedaj se kaže, kakšno dediščino so podedovale predvsem tiste delovne organizacije, ki so se oblikovale na novo. To je nenazadnje pomembno za oblikovanje ustrezne zavesti in pripadnosti delavcev do DO in SOZD. Za DO Potrošnik so podatki gospodarjenja zaskrbljujoči. Ob nominalnem porastu celotnega prihodka na 127 % lahko rečemo, da je realno CP nekaj procentov padel, dohodek je nominalno porastel na 104, realno pa občutno padel, dočim je čisti dohodek dosegel indeks komaj 94 % (brez upoštevanja DSSS DO Potrošnik). Rezultat takšnega gibanja bilančnih postavk je 3,91 milijona izgube v DO za prvo tromesečje brez pokritih cele vrste skladov (stanovanjski prispevek, regresi, pospešena amortizacija) itd. Sedaj tečejb temeljite razprave na ravni DO in v TOZD, kje so osnovni vzroki za takšne rezultate. Delimo jih na zunanje, na katere nimamo dosti vpliva in na notranje, ki jih tudi ni malo, s katerimi pa se moramo intenzivno ukvarjati znotraj DO in TOZD. Med zunanje razloge za takšen gospodarski rezultat štejemo padanje razlike v ceni, ki je padla samo v treh mesecih za več kot 1 % in to pomeni 5,25 milijona manj dohodka. RVC je padla zaradi spremenjene strukture potrošnje (padec realnega OD) in zaradi hitre rasti cen v katere strukturi ostajajo namreč marže v absolutnem znesku nespremenjene. Preko ustrenih organov moramo opozoriti širšo družbeno politično skupnost na ta problem. Drugi pomemben vzrok slabih rezultatov je večja obremenitev dohodka za finansiranje SIS. K temu je največ prispeval spremenjen sistem finansiranja, (lani davčna osnova — letos dohodek) in to pomeni večja obremenitev delovno intenzivnih OZD in panog kamor spadamo tudi mi. Periodični obračun je pokazal da so se prispevki in davki iz dohodka povečali za več kot 54 %. Samo nekaj podatkov za bo(jše razumevanje: indeks SIS Izobraževanja 241 SIS znanost in kultura 369 SIS zdravstvo 505 druge družbene dejavnosti? 10 Posebno hitro rastejo tudi obveznosti iz izvenbilančnih samoupravnih sporazumov in bo potrebna v bodoče večja selekcija pri podpisovanju le-teh. Naslednja pomembna postavka so seveda materialni stroški, ki so porasli z indeksom 152 in močno prehitevajo rast celotnega prihodka. Na rast cen sicer nimamo vpliva, lahko pa še marsikaj prispevamo z maksimalnim varčevanjem. To mora biti vsebina stabilizacijskih programov DO, TOZD in poslovalnicah. Skupna ocena delavcev pa je, da imamo še precej tudi notranjih rezerv in se moramo ustrezno organizirati, da bi jih lahko izkoristili. Reorganizacija sestavljene organizacije in oblikovanje DO Potrošnik je vplivala na poslovne in informacijske tokove in bo potrebno nekaj časa, da iz nove organiziranosti nastane boljša kvaliteta pri izvajanju naših temeljnih nalog. K slabi fizični realizaciji je svoje prispevalo kronično pomanjkanje nekaterih proizvodov, kar pa se v zadnjem času bistveno popravlja. Stimulativno nagrajevanje po delu tudi predstavlja pomembno rezervo. Sistem nagrajevanja delavcev v DO Potrošnik ni dovolj stimulativen za povečanje produktivnosti. V sistem nagrajevanja bomo morali uporabiti kriterije in merila, ki bodo vspodbujala kolektive poslovalnic in posamezne delavce k čim racionalnejšem poslovanju. Takšne kriterije in merila imamo, samo uporabiti jih moramo. Sedaj imamo vse preveč omejitev pri izplačevanju OD in zato tudi premalo diferenciacije med dobrim in slabim delavcem. Večja produktivnost vsakega posameznika pa v 1300 članskem kolektivu pomeni izredno veliko rezervo. Stimulativnejše nagrajevanje mora prispevati k bolj gibljivemu prilagajanju delovnega časa, dejanskim potrebam v posameznih poslovalnicah. V upravah TOZD in v DSSS DO je v tem trenutku zaposlenih 110 delavcev in to pomeni okrog 8,5 % od vseh zaposlenih. Te številke povedo, da imamo razmeroma malo režije, je pa res, da je učinkovitost uprave še vedno razmeroma nizka. Nimam namena analizirati investicijske politike, ker za to ni prostora, opozoriti pa velja, da so tudi na tem področju velike vrzeli. Gre za to, da moramo investicije bolj podrediti ekonomski računici, kot pa željam raznih družbeno političnih skupnosti, KS pa tudi TOZD. Obračun kaže, da je veliko število poslovalnic v izgubi, zato ker v njihovi okolici enostavno ni dovolj kupne moči in je tudi nikoli ne bo. Želel sem opozoriti samo na nekatere probleme gospodarjenja v začetku letošnjega leta. Kljub temu da je problemov veliko, iz razprav veje kritičen optimizem, ki daje garancijo, da z napori vseh delavcev DO in SOZD odpravljamo probleme, ki so se pokazali. STANE MELE Odlikovanje Petru Meštrovu Na seji izvršnega odbora Poslovne skupnosti za turizem v Celju, ki je bila 17. aprila, so podelili nekaterim dolgoletnim delavcem s področja gostinstva državna odlikovanja. Med odlikovanci je bil tudi Peter Meštrov, direktor delovne organizacije Gostinsko podjetje Celje, ki je za dolgoletno in uspešno delo prejel red dela s srebrnim vencem. Odlikovancu tudi naše čestitke! Kako smo delali Ugodna preskrba prebivalstva Ocena rezultatov gospodarjenja v prvem tromesečju letošnjega leta ter opredelitev osrednjih nalog v nadaljevanju gospodarske aktivnosti v letošnjem letu, to sta bili osnovni temi razprave na zadnji razširjeni seji kolegija direktorjev delovnih organizacij SOZD Metil. Ob ugotovitvi razmeroma ugodnih gospodarskih gibanj, pri čemer so še predvsem izpostavili ugodno stanje na področju preskrbe prebivalstva, so na seji posebej opozorili na neposredne naloge pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije v SOZD in njenih članicah. Ker je bila seja v Mozirju, so jo izkoristili tudi za kratko, a izjemno zanimivo predstavitev občine Mozirje in delovnih organizacij Savinja ter Turist. V nadaljevanju dela pa so člani kolegija razpravljali še o poteku dogovarjanja in sporazumevanja z nekaterimi velikimi gospodarskimi sistemi v Jugoslaviji, o čemer bomo v našem glasilu še poročali. Posebna tema razprave je bila tudi ocena naložbenih aktivnosti po dejavnostih v SOZD, delovna skupina pa je ob koncu poročala še o organiziranju priprav na avtomatsko obdelavo podatkov na ravni SOZD. Sejo kolegija so zaključili z ogledom delovne organizacije Elkroj ter Savinjskega gaja v Mozirju. Deset let hotela Mere Pet zvezdic za kakovostno ponudbo restavracije Junija letos bo minilo 10 let, kar so delavci Ingrada predali v uporabo hotel »B« kategorije delavcem takratnega gostinskega sektorja Veletrgovsko, gostinsko turistično, podjetja MERX Celje. Že v letu 1974 seje ustanovila Temeljna organizacija združenega dela Gostinstvo in turizem Celje, h kateri se je priključil tudi hotel. V hotelu »Mera« je zaposlenih 40 delavcev. Hotel ima na razpolago 24 sob, od tega 4 enoposteljne, 20 dvoposteljnih in 2 apartmana. Restavracija hotela »Mera« ima 60 sedežev, letna terasa 30 sedežev, snack bar 20 sedežev, aperitiv bar pa 30 sedežev. V njem je vsak večer tudi ples. V sklopu hotela je še letno kopališče. Hotel ima zelo priznano restavracijo z domačimi in tujimi kulinaričnimi specialitetami. Posebnost hotelske kuhinje prav gotovo predstavlja novost, ki jo je kolektiv uvedel pred kratkim in sicer flambi-ranje jedi pred gostom. Prav zaradi prizadevanja celotnega kolektiva hotela Mera sprejema le-ta visoka priznanja širšega slovenskega prostora zaradi organiziranja samostojnih dne-vov domače kuhinje ter kulina- ričnih razstav v hotelu, ki so običajno v času obrtnega sejma v Celju. Hotel »Mera« tesno sodeluje tudi s Turističnim društvom Celje v okviru turističnega tedna pri organiziranju kulinaričnih specialitet pobratenih občin. Kolektiv je med drugim organiziral samostojno predstavitev štajerskih kulinaričnih specialitet v pobrateni občini Sisak, v goste pa je sprejel kuharje iz pobratenih občin Ču-prije, Siska in Doboja, ki so v hotelu »Mera« predstavili svoje kulinarične specialitete. Vsa leta seje kolektiv redno udeleževal gostinsko-turistič-nih zborov Slovenije, kjer je sodeloval tako na kulinaričnih in slaščičarskih razstavah, kot na razstavah pogrinjkov. Sodelovanje na teh razstavah je bilo prav gotovo uspešno, kar dokazujejo zelo številna priznanja, ki se jih je v teh letih nabralo kar 50, od tega na go-stinsko-turističnih zborih Slovenije kar 5 zlatih, 12 srebrnih in 9 bronastih plaket. Poleg tega hotel »Mera« tudi redno sodeluje pri organiziranju in predstavitvi podobnih razstav v samem Celju. Poleg teh priznanj je potrebno posebej podčrtati priznanje celjskega turističnega društva, ki ga v okviru turističnega tedna podeljuje kot prehodni pokal za najbolj urejeno restavracijo v Celju. Le-tega je restavracija hotela »Mera« sprejela lani že drugič zapored. Največje priznanje marljivemu kolektivu predstavlja ZLATA PLAKETA IN DIPLOMA, kije bila podeljena na go-stinsko-turističnem zboru lansko leto v Kranjski gori, in jo podeljuje Splošno združenje Gostinstva in turizma Slovenije. Tako visoko priznanje je bilo podeljeno za oceno kvalitete restavracije hotela, ki je bila ocenjena s 5 ZVEZDICAMI, kar predstavlja največje možno priznanje v SR Sloveniji na področju ocenjevanja gostinskih enot oziroma restavracij. Pripomniti velja, da se s tem visokim priznanjem lahko v Sloveniji pohvali samo 9 restavracij v družbenem sektorju in 2 restavraciji privatnega sektorja. Kljub vsestranskemu prizadevanju celotnega kolektiva in priznanjem družbene skupnosti, ki jih je hotel dobival vsa leta, ga pestijo tudi težave zaradi premajhnih nočitvenih in restavracijskih kapacitet. Zato so delavci TOZD Gostinstvo Zaradi premajhne nočitvene kapacitete načrtiyejo delavci hotela Mera v sedanjem srednjeročnem obdobju še dograditev novega hotelskega trakta. in turizem Celje že v prejšnjem srednjeročnem obdobju načrtovali izgradnjo druge faze hotela »Mera«, vendar do realizacije tega projekta ni prišlo, zato je v sedanjem srednjeročnem obdobju predvidena izgradnja druge faze hotela in sicer v letu 1982. Pri izgradnji druge faze hotela »Mera«, ki bo visoke »B« kategorije je planiranih 120 novih ležišč in več drugih namenskih prostorov, kijih sedaj hotel praktično nima in so zelo nujno potrebni za nadaljnji razvoj temeljne organizacije in tudi za razvoj gostinstva v Celju. Kot primer velja omeniti, daje v teh 10 letih obstoja hotela, v njem prenočevalo v teh skromnih nočitvenih kapacitetah približno 111.000 gostov, od tega kar 60 % tujcev. Delavci hotela »Mera« pričakujemo in vidimo svoj lastni razvoj in socialno varnost samo v sestavljeni organizaciji združenega dela »MERX«, ki bo s pomočjo svojih članic lažje uresničeval svoje zastavljene naloge, med katerimi je tudi izgradnja druge faze hotela »Mera« v Celju. M. V. Neskaljeno zaupanje Alojza Recka Najprej o dohodku, pravi Slavica Kozovinc V šentjurski občini so za svojega delegata za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije izvolili ALOJZA RECKA, kmetijskega tehnika iz Gorice pri Slivnici, ki je pri KK Šentjur TOZD Lastna proizvodnja zaposlen kot vodja kokošje farme v Slivnici. Alojz Recko je že od leta 1962 zaposlen pri KK Šentjur. Vseskozi je poznan kot prizadeven delavec na svojem delovnem mestu in v širšem okolju — tako na področju strokovnega, kot družbeno-političnega dela. Predvsem se odlikuje kot dosledni borec za razvoj samoupravnih odnosov v svojem okolju in kot borec za uresničevanje in izvajanje programov stabilizacije, uresničevanje Ustave in Zakona o združenem delu. Znana so njegova prizadevanja za dosledno uresničevanje načela delitve po delu in rezultatih dela, kar znajo ceniti vsi, ki z njim delajo in sodelujejo. S svojim odprtim, tovariškim in vestnim delom si je tako pridobil ugled in zaupanje pri delavcih v kolektivu in v širši družbenopolitični skupnosti. To potrjuje tudi dejstvo, da so delavci vseskozi zaupali Alojzu Recku mnoge odgovorne naloge in funkcije. Vseh se loteva zmeraj na pravem koncu in vsem v prid. V tem času je Alojz Recko predsednik centralnega delavskega sveta SOZD Mero, član OK ZKS Šentjur, član predsedstva OS ZSS, predsednik skupščine krajevne skupnosti Šlivnica, opravlja pa tudi delegatske dolžnosti znotraj svojega delovnega kolektiva. Vsem tem nalogam in dolžnostim je kos predvsem zato, ker se zaveda, da so prispevek k hitrejšemu razvoju manj razvite skupnosti in pot za uresničevanje širših interesov delavskega razreda in samoupravnih odnosov v družbi. Novo zaupanje delavcev, ki so ga izvolili za delegata za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije, je spet obvezujoče. Tudi zdaj, v času pred kongresom, ko se Alojz Recko z delavci in člani osnovnih organizacij ZSS po delovnih organizacijah v šentjurski občini pogovarja o kongresnih temah in prisostvuje njihovim zborom, tako da bi na veliko srečanje samoupravljalcev lahko odšel kar najbolj »o-borožen« s številnimi podatki in problemi, s katerimi se delavci srečujejo pri vsakdanjem delu na svoji samoupravni poti. Ob številnih funkcijah in dolžnostih, ki jih vestno opravlja, pa se predvsem zavzema za dobro gospodarjenje v obratu lastne proizvodnje kokoši nesnic v Slivnici, saj je tudi po njegovi zaslugi dosegel obrat vidne rezultate. MATEJA PODJED Slavica Kozovinc je v Gostinskem podjetju v Celju zaposlena že devet let. Začela je kot natakarica, toda po nekaj letih službovanja je ob delu končala hotelsko šolo v Ljubljani. Prevzela je dolžnosti poslovodje gostilne Lovec v Vojniku, ki je sestavni del te- meljne organizacije Ojstrica, kjer dela še danes. »Že takoj od začetka mojega službovanja sem opozarjala predvsem na pomen dobrega nagrajevanja delavcev,« pripoveduje Slavica Kozovinc. »Ta sistem nagrajevanja delavcev v gostinstvu še danes ni ustrezno rešen. Moramo namreč vedeti, da so v gostinstvu zaposlene predvsem ženske, ki delajo v težkih delovnih pogojih. Njihovo delo je velikokrat nočno, mnoge se vozijo na delo iz drugih krajev, z delom žensk je povezano zaenkrat še neustrezno rešeno vprašanje otroškega varstva. Menim tudi, da smo grešili, ko smo postavljali gostinskim delavcem individualne norme. To pa zato, ker nek delavec tako sicer lahko ustvari velik promet, vendar pa ob tem tudi velike materialne stroške. Nam pa gre za to, da bi sicer promet povečali, ob tem pa na minimalno mejo skrčili materialne stroške. Sicer pa je v zvezi z nagrajevanjem gostinskih delavcev še veliko odprtih vprašanj, o katerih bi se morali stalno pogovarjati in sistem nagrajevanja sproti dopolnjevati.« Slavica Kozovinc je ena izmed devetih delegatov, ki bodo 40.000 celjskih delavcev zastopali na 3. kongre- su samoupravljalcev Jugoslavije. Zaenkrat še ni mogla povedati, katera bo tema njene razprave na kongresu, ker še tečejo o tem razgovori v odboru za pripravo kongresa v celjski občini. Ne glede na to pa Slavica Kozovinc pravi, da je veliko vprašanj, o katerih delavci razmišljajo v tem trenutku. Večina jih je povezanih z vprašanjem osebnih dohodkov in živ-ljenske ravni delavcev, ki pa ne bi smela prevladovati v razpravah na kongresu. »Prva naloga kongresa bi morala biti,« zatrjuje Slavica Kozovinc, »da temeljito spregovori o vprašanjih pridobivanja in razporejanja dohodka. Kajti boljših osebnih dohodkov ne moremo zagotoviti, dokler ne bomo povečali dohodek.« Sicer pa bo o teh vprašanjih zagotovo še stekla razprava, ko bodo delavci obravnavali kongresna gradiva. To pa bo kaj kmalu, kajti že sredi junija bo v Beogradu že pričel z delom 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. DAMJANA STAMEJČIČ Do večjega dohodka Bo upravičena vzreja kuncev? Samo iskanje novih rešitev v vseh proizvodnih področjih in seveda posodobitev in racionalizacija obstoječih tehnoloških in proizvodnih programov, je zagotovitev napredka. V sedanjem času hitrih tehnoloških sprememb, novih potreb na trgu, hitrih in kratkotrajnih, toda učinkovitih finančnih efektih pri nekaterih poslovnih odločitvah, je vzdrževanje obstoječega stanja nazadovanje. Tega se zavedamo tudi v kmetijski proizvodnji, zato iščemo vedno nove poti in nove programe. teva organiziran in predvsem strokoven pristop. Poleg kož je potrebno plasirati meso, ugotoviti prehrambeno bilanco, tehnologijo vzreje, ekonomske učinke, itd. Zato smo se dogovorili, da skupaj s tovarno Šešir Škofja Loka opravimo prve strokovne posvete z Biotehnično fakulteto, katedro za živinorejo v Ljubljani, glede načina vzreje ter z Agrotehniko — Grudo glede možnosti za prodajo mesa. Po teh razgovorih in zagotovitvah bomo pristopili k na-daljnim nalogam za realizacijo programa. Aktivnost in obseg aktivnosti bo seveda odvisen od prvih izsledkov in spoznanj, ki jih bomo dobili s strokovnjaki na Biotehnični fakulteti v Ljubljani. JOŽE GRAČNAR 10 let hotela Merx Radio Celje in SOZD Mere Na valovih celjske radijske postaje, sicer pa v oddajah »Dopoldne z vami«, je v torek, 5. maja stekla prva od petih oddaj, v katerih se predstavlja SOZD MERK po svojih branžnih skupinah. Prvi so bili na vrsti kmetijci, sreda, 20. t.m. je rezervirana za trgovino na veliko in drobno. Za tem se bodo 27. maja in 3. junija zvrstili gostinci in turisti ter mlinsko predelovalna industrija, za konec, predvidoma 12. junija pa še sestavljena organizacija kot celota. Volilne konference ZK Ocenili bomo izvajanje kongresnih sklepov Poleg programa pridobivanja povrtnin za ETO Kamnik prvih poizkusov pridelovanja sladkorne pese, smo pričeli intenzivno delati na povsem novem programu vzreje kuncev. Skupni interes za vzrejo kuncev je ugotovljen s tovarno Šešir Škofja Loka. Tovarna izkazuje trenutno potrebo 7.000.000 zajčjih kož, kijih sedaj skoraj v celoti uvaža. Glede na njen razvojni program pa se bo potreba po tej surovini še večala. Tovarna je pripravljena sovlagati v razvojno študijo, v osnovna sredstva, kakor tudi v dobavo osnovnega reprodukcijskega materiala. Na strokovnem kolegiju smo ob prisotnosti predstavnika tovarne Šešir Škofja Loka ugotavljali, daje to projekt, ki zah- Letos se izteka dvoletni mandat vodstev osnovnih organizacij ZK, izvoljenih na minulih volilnih konferencah leta 1979. Zaradi priprav na oba partijska kongresa in glede na iztekajoče se mandate vodstev v teh organizacijah, bodo novembra Jetos volilne konference vseh osnovnih organizacij in svetov ' ZK v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih, tudi v tistih, ki so bile ustanovljene šele letos ali so letos spremenile svoja vodstva. Seveda pa sedanje družbeno-ekonomske in politične razmere narekujejo, da se komunisti na te volilne konference temeljito pripravijo. Osnovne organizacije morajo priprave na volilne konference zastaviti tako, da bodo na njih ocenile izvajanje stališč in sklepov minulih partijskih kongresov ter na podlagi ugotovitev opredelile prihodnje naloge članov osnovnih organizacij v okoljih, kjer delajo in živijo, še posebej pa v samoupravnih telesih, delegacijah in v družbenopolitičnih organizacijah. Pomembne naloge čakajo osnovne organizacije in svete ZK tudi pri evidentiranju kandidatov za funkcije v ZK. Ta del priprav bi že moral teči, saj mora biti prvi krog kadrovskih priprav končan do konca junija, da bi lahko nato pravočasno kandidirali posamezne kandidate za partijske dolžnosti ter izvedli še zadnje vsebinske in organizacijske priprave na volilne konference osnovnih organizacij in svetov ZK v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah. DS Najprej dohodek Od njega je odvisen osebni dohodek Osebni dohodki so najbrž odločilno sredstvo, s katerim je možno spodbuditi vrsto aktivnosti v združenem delu in z njimi uresničiti tudi najbolj zahtevne cilje. Funkcija osebnega dohodka je zelo široka in vsestranska. Osebni dohodek je namreč v združenem delu: — vrednostni izraz delovnega prispevka posameznika ali delovne skupine, — motivator večje učinkovitosti in gospodarnosti pri delu, — regulator ustrezne delitve sredstev za osebne dohodke med člani kolektiva, — sredstvo, s katerim se zagotavlja socialna varnost in gradi primeren življenski standard delovnega človeka. Zaostreni pogoji gospodarjenja v svetu in pri nas so še povečali stimulativno vlogo osebnega dohodka v združenem delu. V času gospodarske streznitve je ena izmed osnovnih nalog hiter prehod od formalnih fraz delitve po delu k resnični stimulativni delitvi osebnih dohodkov, ki jo zakon o združenem delu zahteva že štiri leta. Gre za uvedbo absolutne odvisnosti osebnega dohodka od gospodarske uspešnosti temeljne organizacije in posameznika v njej. Sestavni del teh prizadevanj je danes, ko proizvajalna sredstva še niso razvita v zadostni meri, višje vrednotenje dela, ki se opravlja v težjih pogojih, to je proizvodnega oziroma fizičnega dela. Ta ukrep ima danes za reševanje gospodarske problematike večkratni pomen. Predstavlja osnovo za vodenje uspešne gospodarske in kadrovske politike, ki zahteva usmerjanje kadra v večjem obsegu v neposredno proizvodnjo. Poleg tega zagotavlja socialno varnost vseh udeležencev v združenem delu. Podoben korak je napravila delovna organizacija Kmetijski kombinat Šentjur, ko je v začetku tega leta povečala vrednostne osnove del in nalog delavcem v neposredni proizvodnji za 25 %. Zanimivo pri tem je, da so režijski delavci sprejeli ta ukrep z razumevanjem in popolnim soglasjem. Odslej se v tej delovni organizaciji ne srečujejo z razlikami med proizvodnim in neproizvodnim delom. Beg iz proizvodnje v režijo ni več zanimiv. To dejanje prav gotovo pomeni konkreten prispevek k splošni družbeni akciji, za večje stimuliranje proizvodnega dela. FRANC PEVEC Nova razmerja pri OD Najnižji OD v Potrošniku bo 5.170.- dinarjev Štafeta v rokah naših mladincev Med nosilci Zvezne štafete mladosti so bili tudi aktivni in prizadevni mladinci delovnih organizacij Teko, Moda in Tkanina Celje. Pogoj so programi Brez kakovostnih programov ni moč dobiti kreditov Zaradi nenehnega povečevanja življenjskih stroškov in stalnega padanja realnih osebnih dohodkov, so družbenopolitične organizacije, predvsem konferenca osnovnih organizacij sindikata in politični aktiv ugotovile, da je potrebno nemudoma storiti vse, da se nižanje standarda delavcev z nizkimi osebnimi dohodki zaustavi. Kolegij in delavski svet delovne organizacije sta že sprejela ustrezne sklepe, ustanovljena pa je bila tudi komisija za pripravo nove analitske ocenitve in sistema stimulativnega nagrajevanja. Kot prvi ukrep, ki bi ga bilo potrebno izvesti nemudoma, ne čakajoč nove analitske ocenitve in stimulativnega nagrajevanja, je potrebno izpeljati popravek števila točk za dela in naloge, ki so najnižje ocenjena. Sprememba naj bi zajela naloge ocenjene od 179 do vključno 224 točk. Ugotavljamo, da je pri nas takih delavcev, ki so tako ocenjeni kar 716 od skupnega števila 1.316 delavcev. Za popravek ocene je predvidena degresivna lestvica po kateri se bo najbolj ogroženim delavcem število točk povečalo za 20 točk, ostalim pa ustrezno manj. Najnižji osebni dohodek bo v delovni organizaciji tako Tudi naši na patruljnem pohodu V počastitev dneva zmage, tedna varnosti in družbene samozaščite je Občinski svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito Celje organiziral v nedeljo, 10. t.m. patruljni pohod, ki se ga je udeležilo 73 petčlanskih ekip, torej 365 posameznikov. Sodelovali so člani civilne zaščite in narodne zaščite, mladine, Zveze rezervnih vojaških starešin, sindikatov, gasilskih društev, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. Pohod je potekal od Meško-vega studenca, po obronkih Anskega vrha, Huma do Grička, kjer je bil cilj. Vsi udeleženci so reševali naloge iz prve pomoči, na cilju pa so tudi preverili znanje v streljanju. Pohoda so se udeležili tudi predstavniki sestavljene organizacije Mera in sicer iz delovnih organizacij Teko 4 ekipe ter po ena ekipa iz delovne organizacije Potrošnik in Gostinstvo in Turizem. Najboljši so se zvrstili takole: 1. Železarna Štore — temeljna organizacija Vzdrževanje 170 točk, 2. Cinkarna, temeljna organizacija Metalurgija 162 točk, 3. Petrol 160 točk. Naši udeleženci se niso uvrstili najboljše, zato pa so navezali nova poznanstva ter preverili znanje iz prve pomoči in streljanja. znašal 5.170,00 din, delavec pa bo s stimulativnim delom in drugimi dodatki lahko prejel najmanj cca 5.800,00 din. S tem posegom razmerja med posameznimi kategorijami delavcev ne bodo porušena tako, da ne gre za uravnilovko osebnih dohodkov in za izenačevanje posameznih kategorij delavcev z nizkimi osebnimi dohodki. Delovna organizacija bo take osebne dohodke lahko izplačevala, saj to dopušča tudi rast dohodka po resoluciji. V naši delovni organizaciji smo se lotili problematike stimulativnega nagrajevanja, ker ugotavljamo, da veljavni sistem dopušča anomalije. Tako so nekateri delavci stimulirani za nedelo, drugi pa ob največjih prizadevanjih ne morejo biti za svoje delo ustrezno nagrajeni. Anomalije se pojavljajo zato, ker v merila za delitev po delu niso ustrezno vključene kompenzacije in ni ustrezno pri doseganju razlike v ceni vgrajen inflacijski faktor. Popravek starega sistema oziroma nov sistem nagrajevanja zahteva referendumsko opredelitev delavcev, vendar ga je potrebno spraviti v prakso v najkrajšem možnem času. Dolgoročno moramo politiko osebnih dohodkov nagrajevanja v delovni organizaciji reševati s sprejemom novega ovrednotenja del in nalog za vse delavce in korigiranjem nekaterih načel delitve sredstev za osebne dohodke (predvsem kriterija za stalnost) v samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. To nalogo smo si zastavili, ker menimo, da se moramo kot trgovska maloprodajna delovna organizacija vsklajevati po branžnem načelu z ostalimi delovnimi organizacijami, ki so sorodne. Pričakujemo, da bomo nalogo izpeljali do konca letošnjega leta. Poleg področja osebnih dohodkov si vzklajeno z drugimi delovnimi organizacijami prizadevamo tudi za revalorizacijo drugih nadomestil, dodatkov in osebnih prejemkov. Predvsem gre tu za regresiranje toplega obroka in letnega dopusta. Sindikat pa je že dal pobudo za ustanovitev posebnega izrednega fonda za solidarne pomoči socialno ogroženim delavcem, če se bo za to pokazala dodatna potreba, mimo rednih sredstev, ki so zato namenjena po samoupravnem sporazumu. Iz vsega podanega lahko ugotovimo, da gre za celovite in sistemske ukrepe, da aktivnost poteka pravočasno, organizirano in politično angažirano. ALEKSANDER PERDAN Ob vseh restrikcijah pri kreditih za investicije se še vedno dogaja, da nimamo pravočasno pripravljenih kvalitetnih programov, ki so potrebni za pridobitev sredstev. Ta problem bomo morali v sestavljeni organizaciji čimprej preseči. To bo ob realno zastavljenem samoupravnem sporazumu o temeljih razvoja SOZD lažje, saj bodo lahko v bodoče delovne organizacije skupaj s službami SOZD pripravljale programe po dogovorjenem redu. Da je to potrebno, nam kaže trenutno stanje na področju kmetijstva, oziroma vlaganja v razvoj kooperacijske živinoreje. Ob iskanju vseh možnih virov sredstev za realizacijo programa kooperacijske proizvodnje v letu 1981 seje izkazala možnost koriščenja mednarodnega kredita za razvoj živinoreje v kooperaciji na nerazvitem področju. 40 % vrednosti naložb v razvoj živinoreje, je možno pokriti z mednarodnim kreditom, kar pomeni, da ta ne bremeni investicijskega potenciala naše družbe. Žato je še tembolj zanimiv, tudi odplačilni pogoji so ugodni. Postavljen pa je en pogoj, kateremu se mi trenutno težko prilagajamo — izkoriščen mora biti v letu 1981. To pa pomeni, da bi že morali biti programi pripravljeni do take stopnje, da jih bi lahko z dodatnimi specifičnostmi, ki jih zahteva metodologija mednarodnega kredita, čimprej posredovali v banko. Pri tej fazi pa se pri nas ustavi. Ustavilo se je sedaj, ko smo se s težko muko, skupaj s strokovnimi službami Ljubljanske banke — temelne banke Celje le dokopali do zaključka, da bomo za vsako ceno do dogovorjenega roka pripravili programe. Gre za naložbe v skupni vrednosti 4,5 stare miljarde. To bo sicer preizkušnja za vse strokovne službe v delovnih organizacijah in SOZD. Sem pa prepričan, da bomo uspeli. Iz tega konkretnega primera vidimo, kako nujno je, da stalno in strokovno pripravljamo programe za dogovorjene investicije. Če smo samokritični in realni, moramo priznati, da z vsemi ostalimi programi za družbeni in privatni sektor nismo na tekočem in da bomo do-govorjene_ roke težko ujeli. Izhajajoč iz dejstva, da smo se čvrsto odločili realizirati program vlaganj v pridelovanje hrane, morajo biti programi naloga, ki ne pozna »nismo uspeli v roku pripraviti«. Dobro razpoloženi udeleženci naših ekip pred startom v celjskem mestnem parku Patruljnega pohoda seje udeležilo 73 petčlanskih ekip, med iy'imi tudi 6 ekip sestavljene organizacije. JOŽE GRAČNAR Naložbe v Šentjurju V Interni banki smo že obdelali in pripravili predlog za sejo Poslovnega odbora Interne banke za investiciji Kmetijskega kombinata Šentjur, temeljna organizacija Lastna kmetijska proizvodnja: nakup kmetijske mehanizacije in obnova nasada jablan na obratu Ponikva. Investitor Kmetijski kombinat Šentjur, temeljna organizacija Lastna kmetijska proizvodnja, želi v letu 1981 povečati obseg poslovanja ter istočasno izboljšati delovne pogoje delavcev. Zato so se odločili za nakup kmetijske mehanizacije v okvirni predračunski vrednosti 3,2 mio din. Zaradi zastarele tehnologije pridelovanja, neprimernega asortimana ter v cilju produktivnejše in cenejše proizvodnje na sadnih nasadih, bo isti investitor obnovil nasad jablan na obratu Ponikva. Na obnovljenih nasadih bodo pridelali 150.000 kg jabolk, od katerih bo 80 % prvega in 20 % drugega razreda. Okvirna predračunska vrednost obnovitve, ki zajema tudi nakup palet in rekonstrukcijo ceste, pa znaša 2,5 mio din. Investitor namerava predračunske vrednosti investicij pokrivati z lastnimi sredstvi ter krediti Ljubljanske banke — Splošne banke Celje ter Investicijske živilske razvojne skupnosti Slovenije (KŽRS). Obe predvideni investiciji sta v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana sozd Mera predvideni v letu 1981. DUŠAN ILOVAR Preusmerjanje kmetij — pomemben cilj laščanov Do leta 1985 bo Kmetijska zadruga Laško zbrala že 3.000.000 litrov mleka »Prvi začetki zadružništva na območju Laškega segajo že v leto 1899, ko je bilo ustanovljeno zadružno konzumno društvo ter hranilnica. Zadruga je bila leta 1905 likvidirana, ponovno ustanovljena 6. 12. 1919 in je delovala vse do druge svetovne vojne. Po vojni je bila nabavno-prodajna zadruga, leta 1953 pa je bila ustanovljena sedanja kmetijska zadruga Laško« je pripovedoval direktor Kmetijske zadruge Laško Jože NOVAK. Kmetijska zadruga Laško se je vseskozi ukvarjala s pospeševanjem kmetijstva in zadružno trgovino ter je imela posebno hranilno-kreditno službo. Kako ste organizirani danes? »Do leta 1978 je delovala kmetijska zadruga kot enovita delovna organizacija s poslovnimi okoliši ter delovnimi enotami: predelava mesa, transport ter lastna kmetijska proizvodnja. Skladno z Zakonom o združenem delu se je nato reorganizirala in danes V Kmetijski zadrugi Laško je zaposlenih 130 delavcev in 20 vajencev. Članov Kmetijske zadruge je 260, kooperantov je 600. sestavlja Kmetijsko zadrugo Temeljna zadružna organizacija Laško z štirimi zadružnimi enotami (Radeče, Jurklošter, Rimske Toplice ter Laško) in Temeljna organizacija združenega dela z obratom za proizvodnjo in predelavo mesa, lastno kmetijsko proizvodnjo ter transportno dejavnostjo.« V srednjeročnem obdobju ste planirali za Kmetijsko zadrugo 310 milijonov investicij. Ali vam bo ta program uspelo realizirati in katere so prioritetne naložbe? »Kot samostojna delovna organizacija si za srednjeročno obdobje vsekakor ne bi mogli začrtati tako bogatega investicijskega plana. Menimo, da nam bo to uspelo z združitvijo v sestavljeno organizacijo združenega dela Mera. Prioriteto v tem obdobju ima skladišče reprodukcijskega materiala v vrednosti 38 milijonov dinarjev, nato servis za vzdrževanje kmetijske mehanizacije v vrednosti 40 milijonov dinarjev in investicije v zasebni sektor v vrednosti 200 milijonov dinarjev.« Temeljno zadružno organizacijo sestavljajo štiri zadružne enote na izrazito hribovitem področju občine Laško. Upravnik TZO Karel KRAŠEK nam je dejal: »Imamo cca 8.000 ha obdelanih površin, od tega cca 2.500 ha njiv, 3.500 ha travnikov in 2.000 ha pašnikov. Površina je travnata kar pogojuje razvoj govedoreje. Na tem območju imamo 430 zaščitenih kmetij, katerih povprečna velikost je 7,5 ha obdelovalne površine. Čistih kmetij pa je cca 8.00. Tržna proizvodnja mleka v letu 1980 je bila 1.500.000 litrov, tržna proizvodnja pitancev govejih 900 ton, prašičev 50 ton in 5 milijonov jajc. V srednjeročnem obdobju predvidevamo, da bi bila povprečna rast proizvodnje mleka od 12 — 15 % letno oziroma bi bila v letu 1985 že 3.000.000 litrov. Upamo, da bomo to dosegli kljub temu, da področje nima nobenih tradicij glede odkupa mleka ter da je odkup mleka predstavljal velik problem zaradi slabe povezanosti s krajevnimi cestami in slabe vzdrževanosti. Drugače je pri pitanju goveje živine, kjer je bila v zadnjih 10-letih preusmeritev od pitanja volov v pitanje mladega goveda. Tržno proizvodnjo govedi 50 % dosežejo kmetije, ki so se v preteklosti preusmerile.« Veliko še imate kmetij, ki so še vedno na zelo nizki stopnji produktivnosti. Kako je z preusmeritvijo teh kmetij, ali se pri tem srečujete s kakšnimi problemi? »Vaša ugotovitev je pravilna. Veliko imamo še kmetij, katere bi bilo potrebno preus- Jože Novak Karel Krašek Kako smo poslovali? Celotni prihodek Leto 1980 Leto 1981 (planiran) KZ Laško 250 milj 360 milj Temeljna zadružna organizacija 158 milj 220 milj od tega: govedorejska proizv. 44 milj perutnina 37 milj trgovina 77 milj Temeljna organizacija združenega dela 96 milj 140 milj od tega: lastna kmetijska proiz. 2 milj predelava mesa 72 milj transport 22 milj Najvišji samoupravni organ v Kmetijski zadrugi Laško je občni zbor, katerega sestavljajo: 15 delegatov delavskega sveta temeljne organizacije in 27 delegatov (od tega 22 kmetov) zadružnega sveta. V Kmetijski zadrugi imajo skupno sind kalno organizacijo, osnovno organizacijo ZK (šteje 12 članov) ter osnovno organizacijo zveze socialistične mladine. Poleg tega imajo dve organizaciji mladih zadružnikov ter odbor žena zadružnic. meriti, toda za to potrebujemo veliko investicijskih sredstev. Vsaka kmetija, ki se preusmerja zahteva nove govedorejske objekte, ker pri sedanjih zaradi zastarelosti, majhnih kapacitet adaptacija ne pride v poštev. Pri preusmerjanju kmetij pa ima zelo pomembno nalogo tudi služba za pospeševanje kmetijstva. V preteklosti v zadrugi nismo imeli dovolj stro- kovnjakov. Danes, ko pa se je služba številčno in strokovno dovolj opomogla, pa dohodek te dejavnosti ni dovolj velik za pokrivanje stroškov. Za razrešitev tega problema bo morala poskrbeti širša družbena skupnost in ne zadruga sama.« »Kako pa je z investicijami v letu 1981 za obnovo objektov«? »V letu 1981 bomo investirali za pospeševanje kmetijstva za govedorejske objekte 116,5 milijonov, za prašičerejske objekte 6 milijonov, za perutninske objekte 2 milijona, za zbiralnice mleka 2 milijona.« Tovariš Novak, kako pa je z kadri pri vas? Trenutno imamo zaposlenih 10 pospeševalcev kmetijstva (3 inženirji in 7 tehnikov), do leta 1985 pa jih bomo zaposlili še 5. To ne bo problem, ker imamo trenutno 17 štipendistov za kmetijsko šolo za kmetovanje na lastnih kmetijah. Pojavlja pa se problem štipendiranja, ker nimamo dovolj lastnih finančnih sredstev. V dogovoru smo z SO Laško, da bo vsem zainteresiranim učencem zagotovila kadrovske štipendije. Prej ste omenili, da dohodek te dejavnosti ni takšen, da bi lahko pokrivali stroške službe za pospeševanje kmetijstva, sedaj ste omenili, da nimate dovolj finančnih sredstev za štipendiranje na kmetijski šoli. Tovariš Krašek, kako pa je s samoupravnim sporazumom o pospeševanju kmetijstva? »Samoupravni sporazum o pospeševanju kmetijstva v občini Laško je sprejet. Večina delovnih organizacij ga je tudi podpisala, vendar zaradi neustvarjenega dohodka ali drugih razlogov v delovnih organizacijah. se je v letu 1980 zbralo le 30 % predvidenega dohodka. To pa so tudi vsa sredstva, ki jih dobi služba za pospeševanje kmetijstva. Tako nimamo nobene možnosti, da bi bili v enakem položaju kot zadruge v tistih občinah, ki so ekonomsko močnejše. Naša želja je, da bi bila kmetijska zadruga v bodoče tako dohodkovno močna, da bi lahko normalno opravljala svojo dejavnost.« JANA PERTINAČ Član KZ Laško Zdenko Lapornik ml., iz Žigona ima v svojem hlevu 12 plemenskih krav in 28 Kmet Kovačič iz Žigona vzredi na leto do 600 prašičev, težkih do 25 kg. Na sliki je njegov hlev, pitancev v katerem je trenutno 28 prašičev. Izvršni odbor osnovne organizacije sindikata temeljne organizacije Prodaja Slovenj Gradec je v letu 1981 usmeril svoje delo-v izvajanje nalog, sprejetih na 9. kongresu ZSS in na 1. ter 2. konferenci ZSS. Izhajajoč iz teh usmeritev, bo naša osnovna organizacija sindikata v povezavi z ostalimi temeljnimi organizacijami v delovni organizaciji Potrošnik in družbeno-politič-nimi organizacijami delo zastavila tako, da bomo tvorno vplivali na uveljavljanje takšne politike gospodarjenja, ki bo zagotavljala nadaljno učvrstitev stabilizacije gospodarstva, ob nenehni krepitvi samoupravnega položaja delavcev. Stabilizacija je prva naloga Program dela bo zajemal: usmeritev aktivnosti pri uresničevanju politike gospodarske stabilizacije, delitev dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke po delu, dohodkovni odnosi, delovni in življenjski pogoji ter socialna varnost delavcev v trgovini, usmerjeno izobraževanje, sodelovanje sindikata z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v tozdu pri akciji NNNP, vključevanje v izobraževanje s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, dograjevanje delegatskega sistema v samoupravnih delovnih skupinah in delavskem svetu, aktivno sodelovanje članov sindikata na področju športa, organiziranje srečanja delavcev temeljne organizacije in drugo. Organizirali smo tudi obisk grobnice tovariša Tita v Beogradu. Iz programa je razvidno, da delo sindikata v letu 1981 ne bo enostavno in lahko. Vse naloge bomo morali reševati zavzeto in s polno čuta odgovornosti, če bomo hoteli uspeti pri našem delu. JOŽE LESKOVŠEK Žarnic ni dovolj Oskrba nekaterih izdelkov šepa Slovensko in jugoslovansko tržišče postaja vse bolj založeno z različnimi proizvodi široke potrošnje. Napori, ki jih vlagajo tako proizvodne organizacije združenega dela, kot organizacije združenega dela s področja blagovnega prometa v smeri zagotavljanja normalne preskrbe potrošnikov, se vse bolj odražajo v zadovoljivi ponudbi različnih izdelkov široke potrošnje. Izboljšanje ponudbe različnih proizvodov široke potrošnje ugotavljamo tudi na našem širšem regionalnem območju, za katero so odgovorne v pretežni večini organizacije združenega dela, ki so združene v SOZD »MERX« Celje. Ponudba prehrambenega blaga je sorazmerno dobra in stalna z izjemo svežega svinjskega mesa in južnega sadja predvsem pomaranč in banan, katerih zaloge polagoma usihajo. Velike zaloge jabolk v slovenskih in jugoslovanskih hladilnicah nas zavezujejo v skupne napore, da na vseh nivojih storimo maksimalne napore, da pospešimo prodajo jabolk vrste JONATAN, katere maloprodajna cena znaša 12,00 din netto po kg in vrste ZLATI DELICIOUS, RDEČI DELICIOUS (delišes) 17,80 din netto po kg. So še proizvodi, ki občasno manjkajo, kot n.pr.: bučno olje, kava in nepopolni sortiman čokoladnih izdelkov, vendar lahko pričakujemo, da bo v bodoče ponudba omenjenih izdelkov boljša. Na področju tekstila, konfekcije, pletenin, galanterije, bižuterije je ponudba nasploš-no dobra, tako po kakovosti kot^ po količini. Še vedno pa so težave pri zagotavljanju proizvodov bele tehnike, akustičnih izdelkov, žarnic, raznega instalacijskega materiala. Osnovni vzrok slabe ponudbe je prizadevanje proizvodnih organizacij po čim večjem izvozu teh izdelkov. Pričakujemo, da bo takšno stanje prisotno dalj časa. Gradbenega materiala še vedno kronično primanjkuje posebno velja ta ugotovitev za cement, opečne izdelke, elektro in vodovodno instalacijski material. Pričakujemo, da se bo ponudba navedenih materialov postopoma izboljšala predvsem zaradi urejenih maloprodajnih cen in tudi manjšega povpraševanja. Sorazmerno ugodno stanje na področju ponudbe raznih proizvodov široke potrošnje je kratkotrajnega značaja, zato se vlagajo v okviru marketing službe SOZD »MERX«, DO »BLAGOVNI CENTER«, DO »TKANINA«, TOZD »VELEPRODAJA« in DO »DRAVINJSKI DOM« TOZD »VARNOST« veliki napori, da bi v celoti obvladali ponudbo in povpraševanje ter dolgoročno zagotovili ponudbo vseh pomembnejših tako prehrambenih, kot industrijsko tehničnih proizvodov. FRANC PETAUER SLO je skupna skrb vseh nas TOZD in druge OZD organizirajo in izvajajo lastne obrambne priprave Temeljne organizacije združenega dela in vse oblike njihovega združevanja imajo pomembnejšo vlogo v organiziranju in pripravah družbe za obrambo. Ne samo po ustavi, tudi v praktičnem življenju postajajo temeljne organizacije združenega dela vse vidnejši subjekti ljudske obrambe. Temeljne organizacije združenega dela so osnovne oblike povezovanja in združevanja delavcev in delavskega razreda. Zaradi njihovega razrednega bistva in vloge v družbenopolitičnem sistemu je razumljivo, da se povdarja njihova vse večja vloga tudi v graditvi obrambnega sistema naše družbe. Tudi za področje ljudske obrambe namreč velja, da gre pri tem za izvirne in neodtujljive pravice delavcev in delavskega razreda. Pravice in dolžnosti temeljnih in drugih organizacij združenega dela v sistemu ljudske obrambe so določene z ustavo, zakoni in statuti, izvajajo pa jih v skladu z načrti in odločitvami družbenopolitičnih skupnosti ter zagotavljajo za to potrebna sredstva. Delavski svet je odgovoren zboru delavcev in družbenopolitični skupnosti za izvajanje obrambnih priprav in za organiziranje vojne proizvodnje oziroma druge dejavnosti v vojni. Izvršilni odbor, upravni odbor ali drug kolegialni organ določa predloge s področja ljudske obrambe, o katerih odloča delavski svet; skrbi za izvrševanje sklepov in odločitev delavskega sveta glede organiziranja in izvajanja obrambnih priprav. Če v organizaciji združenega dela ni kolektivnega izvršilnega organa, skrbi za izvrševanje sklepov delavskega sveta direktor ali drug individualni poslovodni organ. Direktor ali drugi poslovodni organ izvršuje sklepe delavskega sveta in izvršilnega odbora. Pod njegovim neposrednim vodstvom se izvajajo obrambne priprave, izdela obrambni načrt, pripravlja in izvaja program financiranja itd. Direktor nadzira delo strokovnih služb glede izvajanja sklepov s po- zaščito v delovni organizaciji usmerja in vsklajuje obrambne in zaščitne priprave, spremlja in ocenjuje obrambne in varnostne razmere ter sprejema obrambni in varnostni načrt delovne organizacije in opravlja druge naloge skupnega pomena za vse temeljne organizacije v delovni organizaciji. Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v temeljni organizaciji združenega dela imenuje delavski svet temeljne organizacije, komite v delovni organizaciji pa delavski svet delovne organizacije, v soglasju z občinskim komitejem za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. V komiteju delovne organizacije morajo biti zastopane vse temeljne organizacije in delovne skupnosti v delovni organizaciji. Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito se lahko ustanovi, za opravljanje nalog skupnega pomena in vsklajevanje obrambnih in varnostnih nalog svoje delo odgovoren delavskemu svetu, ki gaje imenoval ter občinskemu komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v občini, kjer je sedež organizacije združenega dela. Komite v organizaciji združenega dela, ki je po odločitvi pristojnega republiškega organa posebnega pomena za ljudsko obrambo, je za svoje delo odgovoren tudi Komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Socialistične republike Slovenije. V sestavljeni organizaciji združenega dela, in v delovni skupnosti in drugih oblikah združevanja dela in sredstev, v katerih se ne ustanovi komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, skrbi za opravljanje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Odbor za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito se oblikuje iz delegatov temeljnih organizacij združenega dela. Temeljne organizacije in druge organizacije združenega dela organizirajo in izvajajo lastne obrambne priprave, v vojni pa za potrebe splošnega ljudskega odpora angažirajo vsa svoja sredstva in zmogljivosti, zagotavljajo vojno proizvodnjo in izvajajo druge naloge, ki sijih postavijo samostojno na podlagi zakonskih pravic in dolžnosti ali na podlagi nalog in zahtev občine in širših družbenopolitičnih skupnosti. Temeljne in druge organizacije združenega dela izdelajo svoje obrambne načrte in jih vsklajujejo z obrambnim načrtom občine. Obrambne načrte izdelajo na podlagi ocen o lastnih možnostih organiziranja in delovanja v vojnih razmerah. Z obrambnimi načrti se določijo naloge, ukrepi in postopki v času neposredne vojne nevarnosti, pri prehodu iz mirnodobske proizvodnje na vojno proizvodnjo in v času vojne. Načrti vsebujejo — poleg proizvodnih pziroma storitvenih nalog — tudi ukrepe za zaščito ljudi in materialnih sredstev ter načrte o organizaciji in nalogah civilne zaščite, Organizacija te pravice in dolžnosti organov samoupravljanja na področju ljudske obrambe se določijo s statuti ali drugimi splošnimi akti. Delavski svet ali drugi najvišji organ samoupravljanja, določa politiko in usmerja obrambne priprave; določa razvojni in obrambni načrt temeljne oziroma druge organizacije združenega dela; sprejema splošne akte in predpise s področja ljudske obrambe; odloča o formiranju enot teritorialne obrambe; imenuje Komite za splošno ljudsko obrambo ter štab za civilno zaščito ter ustanavlja enote civilne zaščite; odloča o sredstvih za obrambne priprave ter določa zaporedje (prioriteto) njihove uporabe; odloča o organizaciji in izvajanju pouka za obrambo in zaščito; odloča o pripravljanju in izvajanju ukrepov za zaščito in reševanju, itd. dročja ljudske obrambe, sodeluje v zadevah ljudske obrambe z organi družbenopolitičnih skupnosti in drugih organizacij združenega dela ter z organi krajevne skupnosti. Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v temeljni organizaciji združenega dela spremlja in ocenjuje varnostne in obrambne razmere in na podlagi varnostnih in vojnopolitičnih ocen sprejema obrambni in varnostni načrt temeljne organizacije združenega dela, usmerja obrambne in samozaščitne priprave in aktivnosti, skrbi za obrambo in zaščitno usposabljanje delavcev in druge naloge splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samo- in priprav, tudi v sestavljeni organizaciji združenega dela, in sicer v soglasju z občinskim komitejem za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine, kjer je sedež sestavljene organizacije. Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v organizacijah združenega dela, ki so po odločitvi pristojnega republiškega organa posebnega pomena za ljudsko obrambo, imenuje delavski svet v soglasju s Komiteja za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Socialistične republike Slovenije. Komite za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito temeljne ali druge organizacije združenega dela je za Odbor za splošno ljudsk obrambo in družbeno same zaščito v delovni skupnos imenuje svet delovne skupnos oziroma njemu ustrezen orga samoupravljanja. Odbor z splošno ljudsko obrambo i družbeno samozaščito delovn skupnosti sprejema obrambr in varnostni načrt delovn skupnosti in opravlja druge na loge s področja splošne ljudsk obrambe in družbene samo zaščite. Dopisujte v svoje glasilo Marija Šibanc Mimica Oštir Irena Vidovič Ali poznamo Vestnik? Med delavci sozda Merx smo napravili anketo Vsaka nova oblika zahteva nekaj časa, da jo vsi spoznamo, sprejmemo ter jo napravimo dostopno čim širšemu krogu ljudi. Enako velja tudi za naše novo glasilo Vestnik. Pred nami je že tretja številka, v uredništvo pa do danes nismo prejeli veliko prispevkov iz temeljnih delovnih sredin. Zato nas je zanimalo, ali delavci posameznih članic sozda dovolj poznate novo glasilo, o čem bi morali pisati, da bi ga čimbolj približali vsakemu delavcu. Marija ŠIBANC, blagajnik in referent za hranilne vloge pri Kmetjjski zadrugi Celje: »Novo glasilo sozda vsi člani kolektiva Kmetijske zadruge Celje dobro poznamo. Menimo, da je vsebinsko dobro zastavljeno, vendar pa pogrešamo več prispevkov o delovnih organizacijah, delovnih pogojih delavcev, še posebno zato, ker je v sozdu zaposlenih veliko že na. Naj to priložnost izkoristim še za eno misel. Delavci sestavljene organizacije se premalo poznamo med sabo, zato menim, da bi lahko ob koncu leta organizirali tovariško srečanje vseh zaposlenih.« Mimica OŠTIR, vodja kuhii\je v restavraciji NA NA: »Ali poznamo glasilo Vestnik? Seveda in to zelo dobro. Le tako naprej, pa ga bomo vsi radi prebirali. Mogoče bi morali posvetiti malo več prostora de- Alenka Pušnik lovnim pogojem, nagrajevanju,, problemih gospodarjenja, kakšne pogoje imamo delavci merxa za rekreacijo. Irena VIDOVIČ, namestnik oddelkovodje v trgovini Vesna: »Glasilo dobro poznamo, vsaka delavka ga prejme. Še posebno smo navdušeni, ker v svoji delovni organizaciji nismo imeli nobenega časopisa. Čim več nam pišite o sozdu, da bomo lahko preko glasila spoznali, katere so članice, s kakšnimi problemi se ukvarjajo. Predsedniki sindikatov bi se lahko malo bolj oglašali iz svojih sredin s prispevki o delovanju. Pa še tole. Nagradne križanke naj bi bile tudi v bodoče.« Cveta Meznarič Alenka PUŠNIK, prodajalka v Tkanini: »Vse delavke prejemamo glasilo pravočasno. Menim, daje vsebinsko zelo bogato glasilo, manjka še samo malo več prispevkov o mladih, kulturi in ne nazadnje bi bilo lahko tudi malo več humorja.« Cveta MEZNARIČ, namestnik poslovodje prodajalne Presta: »Zelo je zanimivo, vsak lahko najde v njem nekaj prispevkov zase. Verjetno pa smo pozabili, da bi kdaj predstavili tudi kakšnega upokojenca, kje živi, kaj dela. Pa tudi mladi premalo pišejo o svojem delu in aktivnostih.« J. P. Se o delovnih pogojih V Mlinsko predelovalni industriji je veliko obolelih Eden izmed glavnih ciljev, ki si jih je delovna organizacija Mlinsko predelovalna industrija Celje postavila že ob pripravah na reorganizacijo in ob konstituiranju, je bila skrb za socialno varnost vseh zaposlenih in izboljšanje delovnih pogojev. Uspešno uresničevanje tega cilja zahteva veliko dela, usklajevanja in dogovarjanja, to še toliko bolj, ker se osnove za pridobivanje dohodka v tej dejavnosti zelo hitro menjajo in ker so delovni pogoji pri nekaterih opravilih še vedno zelo slabi. Rešitve je treba načrtovati dolgoročno, kot so jih predvideli v temeljih plana delovne organizacije za obdobje 1981-1985. Ne glede na dolgoročne rešitve pa že sedaj hitrejšemu spreminjanju stanja posvečajo vso pozornost. V delovni organizaciji so nekatera delovna opravila izred- no močno izpostavljena in so delovni pogoji izredno težki. To velja za nekatere delavce v silosu, mlinu, skladiščih, pekarnah in slaščičarnah. Takšno stanje najboljše argumentira precejšnje število delavcev z poklicnimi oboljenji (bolezni nog, dihal, poškodbe na hrbtenici itd.) ter visok odstotek boleznin. Težki delovni pogoji so zaradi spreminjajočih se vplivov temperature na delovnem mestu, prahu, vlage in nočnega dela. Nekatere naloge še vedno zahtevajo veliko fizičnega napora, kar pa je rezultat tehnološkega zaostajanja v razvoju (delavci v skladiščih). V primerjavi z drugimi, delavci v tej dejavnosti zelo težko dosegajo potreben minimum za normalno upokojitev, zelo redki so tisti, ki se jim ni potrebno invalidsko upokojiti. Veliko primerov je za poklicno prekvalifika- cijo, ni pa ustreznih delovnih nalog, ki bi jih invalidi lahko uporabljali, zato razmišljajo tudi o tem, da bi za takšne delavce naredili posebno delavnico. Morali bi se dogovoriti, da bi takšne primere prekvalifikacij na kar najbolj ustrezen način reševali v okviru sestavljene organizacije. Priznati pa je treba, da pa so v zadnjem času vendarle uspeli premakniti nekatere stvari, zlasti v spreminjanju delovnih pogojev. Kljub temu pa bi morali za nekatere delovne naloge obnoviti po benificiranem delovnem stažu, upravičenci so še zlasti vsi tisti delavci, ki imajo nad 25 let delovne dobe, ker so bili delovni pogoji pred desetimi leti še težji kot so danes. MARJAN ROJNIK »Redno prebiram glasilo Vestnik in pohvaliti moram uredništvo, ker dobro opravlja svoje delo. To pa zaradi tega, ker smo delavci pogrešali informacije o gospodarjenju, samoupravnem utripu, političnem delu, o interesnih dejav-nostih in drugih vprašanjih, ki zadevajo delo in življenjski utrip posameznih delovnih sredin v naši sestavljeni organizaciji. Sedaj najdemo veliko teh vprašanj obdelanih v našem glasilu. To je seveda dobro in vsi delavci si želimo, da bi bilo dobrih informacij še več. Pa še nekaj bi rad povedal: všeč mi je, ker prinaša glasilo veliko razgovorov z delavci, neposrednimi proizvajalci.« Tako je zapisal o našem glasilu Jože Grobelnik iz Tkanine. Tudi delo Alojza Voršiča ni lahko, saj so vreče, polne moke, zelo težke. A treba jih je dvigniti, naložiti, raztovoriti... Mozirje: Blagovnica »Savinja« Dela pri gradnji nove blagovnice kolektiva trgovskega podjetja »Savinja« v Mozirju se bližajo koncu. Gre za izredno lep in pomemben objekt, ki ga močno potrebujejo ne samo v Mozirju, marveč v vsej Gornji Savinjski dolini. V pritličnem delu nove blagovnice bo samopostrežna trgovina za živila, v prvem nadstropju bodo prodajali predvsem manufakturno blago, v gornjem pa pohištvo, svetila, dekor itd. Kaže, da bodo nov objekt, ki bo veljal okoli 45 milijonov dinarjev odprli prve dni julija, okoli dneva borca. Mozirje: »Turist« v Logarski dolini Kolektiv gostinske delovne organizacije »Turist« je prevzel novo skrb na svojem delovnem področju, sicer pa skrb, ki je tudi v skladu z njegovo vlogo v Gornji Savinjski dolini. Kolektiv naj bi namreč prevzel nalogo nosilca nadaljnjega razvoja gostinske in turistične dejavnosti. To pa je obveznost, ki bo terjala od vseh članov in seveda tudi od delovnih organizacij na sploh v mozirski občini in ne nazadnje od SOZD MERX drugačen odnos do vseh teh vprašanj. Na pobudo Krajevne skupnosti Solčava so pred kratkim pričeli z urejevanjem prostora za parkiranje in kampiranje v Logarski dolini, prav tako z gradnjo smučarske vlečnice. Šlo je za odločitev, kako preprečiti v dolini divje in neurejeno parkiranje vozil in kampiranje. Zato nastaja v dolini novo središče turističnega dogajanja, ki ga zdaj urejuje kolektiv »Turista«. Na tem prostoru, nekaj sto metrov pred planinskim domom, na levi strani ceste, bodo postavili tudi ustrezen objekt, v katerem bo poleg drugega zagotovljena turistično informativna služba, prodajalna spominkov, manjši bife, sanitarije in še kaj. Pravijo, da bi vse to moralo biti nared do konca letos, še zlasti, da bo tudi s pomočjo smučarske vlečnice in urejene proge za smučarske teke v polnem zamahu zaživela zimska sezona. Sicer pa v »Turistu« gledajo še naprej. Kot naslednja naloga se pojavlja zahteva po gradnji novega hotela v Mozirju. To pa je tudi naloga, ki bi naj bila uresničena v tem srednjeročnem obdobju. Celje: Preskrba dolgoročno Prejšnji mesec je bila pomembna seja članov izvršilnega odbora Občinske konference svetov potrošnikov v Celju, na kateri so sodelovali tudi predstavniki SOZD MERK. Razumljivo je, daje razprava tekla okoli preskrbe. Tudi na tej seji so izrekli priznanje kolektivu MERK v prizadevanjih za stalno zagotovitev blaga, zlasti pa osnovnih živil, na policah trgovin. Sicer pa je ocena o preskrbi potrdila, da so v skrbi za zagotovitev zadostnih količin prehrambenega blaga, tudi drugega, nastopili novi časi, da je konec klasičnih kupoprodajnih pogodb in daje nastopilo obdobje dolgoročnega dogovarjanja in tudi sovlaganja trgovine v proizvodnjo hrane. Razveseljiva je bila tudi ugotovitev, da v preskrbi trenutno ni motenj; vsi znaki pa kažejo, da jih tudi v prihodnje ne bo. Oseba — delavec, ki prvi opazi požar, je dolžan, da v začetku požar pogasi. Če požara ne more pogasiti sam, pokliče na pomoč ostale delavce oziroma Poklicno gasilsko enoto na telefonsko številko 93. Pri javljanju požara poklicni gasilski enoti moramo našteti sledeče podatke: — ime in priimek prijavitelja požara, — številko telefona iz katerega javljate požar, — kje gori (ulica objekt), — kaj gori (hiša, gozd, skladišče, objekt itd.), — vodne razmere (število hidrantov, bližino drugih vodnih virov), — kje in kako se izklopi električna napeljava. Ob prihodu gasilcev jim je potrebno dati izčrpna pojasnila o blagu oziroma materialu, ki se nahaja v objektu. V kraju, kjer ni Poklicne gasilske enote, je potrebno najprej poklicati telefonsko številko 92 — Milica. IVAN KIDRIČ Iz sodne prakse Delavec krši delovno obveznost, če ne ravna po sklepu večine delavcev temeljne organizacije, ki so se odločili, da bodo delali na prosto soboto in osebni dohodek vplačali v solidarnostni sklad. (Odločba Sodišča združenega dela SR Slovenije Sp 167/79 z dne 6. junija 1979). Sodišče prve stopnje je pritrdilo stališču samoupravnih organov v temeljni organizaciji, da je delavec kršil delovno obveznost, ker ni prišel na delo na prosto soboto, čeprav je bil v temeljni organizaciji sprejet sklep o delu na sicer prosti dan in vplačilu osebnih dohodkov v solidarnostni sklad. Sodišče druge stopnje je potrdilo odločbo sodišča prve stopnje iz naslednjih razlogov: Pritožbene navedbe o nezakoniti uvedbi sobotnega dela niso utemeljene. Po 162. členu Ustave SFRJ delovni čas ne sme biti daljši kot 42 ur v tednu in le z zakonom se za določene dejavnosti in za omejeno dobo v primeru izjemnih okoliščin lahko predpiše daljše delo. Primeri, v katerih sme trajati delo preko polnega delovnega časa, so našteti v 78. členu zakona o delovnih razmerjih (elementarne nesreče, odprava posledic nesreč itd.). Posledice elementarnih nesreč se najhitreje odpravljajo, če je pomoč organizirana, če je oblikovan stalen mehanizem (sklad sredstev, ki se obnavlja in povečuje, vnaprej določen način zbiranja ter sredstev ter opredeljena uporaba), ki zagotavlja ustrezno učinkovitost. V ta namen je bil sprejet zakon o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravo posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS št. 3/75 in 8/78), ki zavezuje delavce, da vplačajo v solidarnostni sklad letno enodnevni dohodek, v 8. členu pa dopušča možnost, da delavci v proizvodnih organizacijah združenega dela dodatno organizirajo delo prek 42-urnega tednika in tako doseženi osebni dohodek v celoti vplačajo kot prispevek solidarnosti. Po mnenju sodišča je potrebno 8. člen citiranega zakona tolmačiti povezano z 78/2 členom zakona o delovnih razmerjih. Vnaprejšnje zbiranje sredstev je namreč eden od pogojev za učinkovito posredovanje pri odpravi posledic elementarnih nesreč. V navedenih zakonskih določilih so imeli delavci temeljne organizacije oporo za odločitev, da bodo v določenem tednu delali več kot 42 ur. Delavec, ki ni ravnal v skladu s takšno odločitvijo, je neupravičeno izostal z dela, s tem pa je kršil delovno obveznost. 300 ur dela mladincev V DO TEKO Celje mladinska organizacija dobro dela »Na vama mladima stoji bu-dučnost,« je mnogokrat dejal naš predsednik tovariš Tito. Njegove besede nas spremljajo in usmerjajo našo pot. Zavedamo se, da moramo njegovo pot nadaljevati, da tu ni odstopanja, ne popuščanja — le z delom in zavestjo bomo dosegli cilje, ki so pred nami. Mladinci v naši delovni organizaciji TEKO imamo vse pogoje in čutimo vsestransko pomoč s strani sindikata, ZK, in drugih vodstvenih struktur, da lahko uresničujemo naše želje in zahteve. Kot mladinka lahko rečem, da naša mladinska organizacija dobro dela, saj so rezultati našega dela in zavzemanja za čimboljše gospodarjenje povsod prisotni. Ker smo pretežno mlad kader, in imamo številno mladinsko organizacijo, smo tudi prisotni na vseh nivojih. Pri nas deluje aktiv mladih komunistov, mladinci smo delegati v DOS, v DS, razporejeni smo tudi kot člani raznih komisij, člani SIS-ov v občini, imamo interno delovno brigado, ki vsako leto opravi cca 600 ur prostovoljnega dela. Imamo tudi dramsko skupino, ki prireja ob posameznih praznikih kulturne programe, udejstvujemo se na športnih področjih in aktivni smo kot pripadniki CZ in NZ. Naš vsakoletni akcijski program dela je dosledno realiziran. Vse te dejavnosti, v katere smo vključeni, nas združujejo med seboj razvijamo zdrave tovariške odnose. Zavedamo se, daje prav mladina tista go- nilna sila, ki mora vedeti kaj hoče, za kaj se bori in kam bomo šli v korak z jutrišnim dnem. Kajti ni dovolj, če o nalogah in akcijah samo govorimo, treba jih je dosledno izvajati in pozorno spremljati vse, kar je v zvezi z našo sedanjostjo in prihodnjostjo. Tudi gospodarski rezultati so naš predmet, naše delo, zato se na vsakem koraku zavzemamo, da bodo dobri, še boljši, kajti od poslovnih rezultatov je odvisen naš finančni položaj tako delovne organizacije kot vsakega posameznika. Z skupnim in povezanim delom bo naš gospodarski napredek večji, saj je vsem nam dana možnost, da lahko delamo in uveljavljamo svoje pravice, saj človek le ob delu najde svojo pravo pot in samega sebe. ZDENKA DETIČEK Kaj se skriva za št. 93 Požarno varstvo je še preveč prepuščeno le službam Požarna varnost je pomemben del splošne varnosti ljudi in premoženja, je dejavnik, ki močno vpliva na varnostno počutje med ljudmi. V celoti se vključuje v koncept splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, saj preko najrazličnejših oblik preventivne in reševalne dejavnosti prispeva h krepitvi obrambne sposobnosti naše skupnosti. V procesu podružbljanja odgovornosti iz varstva pred požarom je bil po sprejetju Zakona o varstvu pred požarom narejen kvaliteten premik za bolj organizirano vključevanje delovnih ljudi in občanov v borbo proti požarom in preventivno dejavnost. Posebno je pomembna preventivna dejavnost, to je požarnovarnostno izobraževanje in usposabljanje delovnih ljudi in občanov. Delovna organizacija je po zakonu dolžna skrbeti za požarno preventivno dejavnost v svoji sredini s tem, da zagotovi stalno kontrolo nad sredstvi in opremo za gašenje, da vsakega zaposlenega pouči o uporabi sredstev in opreme za gašenje in da praktično usposobi vsakega posameznika za gašenje požara. Po ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za požarno varnost, se je požar-, na preventiva v občinah izboljšala. To pa ne bi mogli ugotavljati tudi v vseh delovnih organizacijah, kjer 'je požarno varstvo še preveč prepuščeno službam za varstvo pri delu, premala pa je skrb vseh članov kolektiva. IVAN KIDRIČ Celje v očeh Jugoslavije Zvezna vaja ob Dnevu civilne zaščite bo 6. junija V Celju je takorekoč vse pripravljeno za začetek aktivnosti ob letošnjem Dnevu civilne zaščite, ko bo zvezna vaja v Celju. To bo četrta takšna vaja, saj so jo pred Celjem pripravili v Banja luki, Beogradu in lani Zagrebu, letos pa je prvič na vrsti Slovenija, ki je organizacijo te pomembne prireditve zaupala našemu mestu. Osrednja vaja bo v soboto, 6. junija dopoldne. Vaja se bo začela predvidoma ob 9,30. uri in končala okoli 11. ure. Začetek bo s preletom avionov v Novi vasi, nato pa bo vaja potekala preko Dolgega polja, Medloga, krajevne skupnosti Slavko Šlander do krajevne skupnosti Savinja, kjer bo zaključek. Po koncu vaje se bo formirala povorka, ki bo odšla do zbornega mesta, ki bo na prostoru pri Letnem kopališču in hotelu Merx ob Ljubljanski cesti. Po zaključnih govorih in priložnostnem kulturnem programu bo tovariško srečanje vseh udeležencev in številnih gostov iz vse Jugoslavije, vseh republik in pokrajin. Ob osrednji vaji pa že od ponedeljka, 18. maja, tudi potekajo številne spremljajoče prireditve. Tako si bo v zadnjih majskih in prvih junijskih dneh možno ogledati kar šest različnih razstav. V centru mesta razstavljajo v izložbenih oknih Tkanine in Mode sredstva za zaščito in reševanje ter gasilsko opremo. V izložbenih oknih Ljubljanske banke in SDK razstavljajo svoja likovna dela najmlajši. V Tehnični šoli je razstavljena gasilska tehnika preteklih obdobij, v Muzeju revolucije bo razstava Rdečega križa in v Likovnem salonu umetniških fotografij na temo SLO in DS. Najzanimivejša razstava pa bo v hali Golovec in sicer »VARNOST IN ZAŠČITA«. Ta razstava je v zadnjih letih obšla vse republike in pokrajine, v stotih mestih pa si jo je ogledalo preko dva milijona ljudi. Razstava je vsebinsko zasnovana tako, da predstavlja zgodovinski razvoj organov za notranje zadeve v vseh republikah in pokrajinah, ključna varnostna vprašanja posameznih obdobij našega razvoja (NOB, obračun s kolaboracijo in bandami, informbirojevsko izdajo, aktivnost skrajne politične emigracije, nekatere akcije tujih obveščevalnih služb in notranjih sovražnikov, določene probleme na področju kriminalitete, prometne in požarne varnosti itd.) in v manjši meri proces podružbljanja varnosti in družbene samozaščite. Razstava bo odprta do 7. junija! Poleg razstav bo v Celju tudi več različnih športnih prireditev (kolesarji, atleti, kar-ting, plavanje, streljanje in drugi), razgovori in posvetovanja, ogledi zaklonišč, na Gričku pa se bodo predstavili taborniki in člani Rdečega križa Jugoslavije na svojem dvanajstem zveznem zboru. Večje vaje bodo še v Železarni Štore in KS Štore, ob skladiščih tovorne postaje v Čre-tu, pri kemičnih obratih Cinkarne, v KS Lava, evakuacija prebivalstva v KS Center, Kajuh, Slavko Šlander in Savinja itd. Vse akcije pa so dejansko naše usposabljanje za dobro obrambno moč! Sodelujte z nami Samoupravno smo se organizirali v sestavljeno organizacijo MERK Celje. Ob tem pa želimo organizirati tudi športno rekreacijo, saj je to področje del vsakodnevnih potreb delovnih ljudi in občanov. Predlagamo, da v delovnih organizacijah organizirate aktive za športno rekreacijo in oddih, ki bodo pripravili programe aktivnosti. Da bi bili ti resnično odraz vaših interesov in želja, predlagamo, da izpolnite ta anketni list in ga dostavite na naslov: SOZD MERK CELJE, Ulica 29. novembra 16 s pripisom »Šport in rekreacija«. Vabimo vse zaposlene, da se opredelijo, v katerem od športov želijo biti aktivni, pa tudi, kdo izmed športnih delavcev je pripravljen sodelovati pri organizaciji športne rekreacije in oddiha. Od vašega interesa in želja je tudi odvisno, ali bomo organizirali rekreacijo med letom v zaprtem objektu katere izmed osnovnih šol, upoštevali pa bomo tudi vse vaše predloge. Želim aktivno sodelovati: redno občasno a) rekreacija v telovadnici DA NE DA NE b) kegljanje DA NE DA NE c) namizni tenis DA NE DA NE • č) odbojka DA NE DA NE d) košarka DA NE DA NE e) rokomet DA NE DA NE 0 nogomet DA NE DA NE g) alpsko smučanje DA NE DA NE h) smučarski teki DA NE DA NE i) TRIM AKCIJE DA NE DA NE — hoja — tek — streljanje — plavanje — kolesarjenje j) drsanje DA NE DA NE k) šah DA NE DA NE 1) drugi vaši predlogi Na osnovi te ankete bomo analizirali vaše želje, skušali dogovoriti medsebojna srečanja, aktivno se vključiti v sindikalne športne igre. Vse je odvisno od vas, pri čemer se moramo zavedati, da športna rekreacija in oddih veliko prispevata k bogatenju naše osebnosti, zdravju ter boljšemu in srečnejšemu počutju. Ime in priimek DO, TOZD oz. DS SS Letnica rojstva Polepšajmo trgovine Trgovine ne bi smele zastarati Proces staranja trgovin se prične pravzaprav že na dan same otvoritve novega lokala. Po štirih do petih letih že marsikatera trgovina močno »kriči« po obnovi ali zamenjavi posameznih delov opreme, predelavi oken in vrat ter predvsem pleskarskih in drugih obrtnih uslugah. Pomladitveni ukrepi imajo pogosto ugodne posledifce. Promet in izkupiček naraščata pri sorazmerno majhnih vložkih in stroških za pomladitev trgovine. Izboljšave obstoječih trgovin z renoviranjem in razširitvijo za posamezne idoče in akumulativne blagovne skupine predstavlja v času, ko so omejene možnosti novogradenj oziroma velikih naložb, še posebno pomembno nalogo na področju vzdrževalnih in poslovno pospeševalnih aktivnostih. Primerjava med danes in pred petimi leti odprto trgovino kaže in narekuje, da je treba starejšo, še posebno dobro idočo trgovino, pomladiti s sodobnimi dosežki. Sem prištevamo sodobnejšo razporeditev blaga, prilagoditev novim em-baliranjem, strukturnim spremembam blaga in prodaje ter uvedba novih tehničnih dosežkov. Drugo pomembno področje so kadri, ki so se v letih po otvoritvi menjali in niso bili seznanjeni z otvoritveno koncepcijo trgovine in udeleženi na otvoritvenem izobraževanju — če je to sploh bilo organizirano. Pri pomlajevanju trgovin je mogoče in potrebno opraviti pomembno investicijsko napako, da so pri dragih in predragih investicijah naložbe v usposabljanje kadrov za nove objekte v vseh primerih zanemarljivo majhne. To je velikokrat tudi razlog za nemale začetne in tudi kasnejše težave novih objektov. Sodobno projektiranje v svetu predvideva za kadrovsko usposabljanje 5 — 10% sredstev namenjenih za naložbe, v naši praksi pa za ta namen le malokdaj porabimo več kot eno promile. Področje in blagovne skupine pri katerih lahko izboljšamo promet in pretok blaga so od trgovine do trgovine različna, vendar pa je možno ugotoviti veliko skupnih značilnosti in zakonitosti za večino trgovin istih ali sorodnih tipov in dejavnosti. Te značilnosti so predvsem: — preveč ali premalo prostora za posamezne blagovne skupine in artikle — preširok ali preozek izbor posameznih artiklov v skupinah — pomanjkanje ali neizko-riščenje izložb — neprimerna razsvetljava, premalo ali preveč luxov — neodgovarjajoče ogrevanje in zračenje — pomanjkljiv notranji transport — neprimerno število košaric ali vozičkov — prenizke in premalo polic — nefunkcionalno razporejanje police — nepravilno locirane blagajne — nefunkcionalne registrirne blagajne — različni tipi registrirnih blagajn v isti prodajalni — zastarele in netočne tehni- Kruh ni za odmetavanje Vsak dan, še posebno pa ob praznikih, lahko najdemo večje količine kruha v kantah za smeti. Postavlja se vprašanje, ali se kruh lahko koristno uporabi, brez ostankov. Odgovor je da. Vabimo vse bralce Vestnika, da se pridružijo akciji in nam sporočijo svoje izkušnje in recepte, kako uporabiti stari kruh. V pričakovanju vaših nasvetov, vam posredujemo osnovna načela, kako bo kruh ostal dalj časa svež: — kruh bo ostal dalj časa svež, če ga bomo zavili v čisto krpo in potem še v PVC vrečko ali škatlo za kruh, — hlebci 1/2 kg in 1/4 kg praviloma zadržijo svežino dalj časa, kot pa večji komadi, — odmetavanje kruha lahko za nekaj časa preložimo, če kruh segrejemo do 70° C pred uporabo, — kupujte toliko kruha, kolikor ga zares potrebujete, — ne glede na to, da imate radi svež kruh, ne pozabite, da je ohlajen kruh veliko bolj zdrav, — če imate zmrzovalno skrinjo, lahko kruh zamrznete in ko ga rabite odmrznete oziroma pogrejete. V vseh prihodnjih številkah Vestnika bomo dali nekoliko receptov, kako se da kruh uporabiti in rešiti pred odmetavanjem. KRUH S PARMEZANOM Tanko narezane kose kruha, starega dva do tri dni namažite z maslom ali margarino ter pusujte z naribanim parmezanom, zložite v pekač in zapečite v pečici do rumene barve. Ta recept se da nekoliko popraviti, če se da na vsak kos kruha tanka rezina prešane šunke. Tako pripravljeni topli sendviči iz starega kruha so zelo dobri in okusni s čajem in toplim mlekom. PIKANTNI SENDVIČI Kose starega kruha dobro namočite v mleko in potem dajte v posodo za pečenje. Prelijte jih s pirejem iz paradižnika in posujte le z drobno narezano šunko in sirom. Po tem dodajte hude feferone in ostale začimbe ter dišave po želji. Pečite v dobro zagreti pečici. DIN-KO — nefunkcionalna hladilna tehnika za naraščajoči promet — nefunkcionalni vhodi in vetrolovi — raztrgani predpražniki — premalo parkirnih prostorov — pomanjkanje stojal za kolesa — neoznačeni parkirni prostori in prehodi za pešce — nečitljivi napisi — nepleskana oprema in prostori — preslabo usposobljeno osebje za klasično strežbo in premalo osebja za oddelke — nenačrtovani in neugotovljeni strukturni deleži posameznih blagovnih skupin v celotnem prometu prodajaln — neprimeren odpiralni čas To je samo nekaj primerov, ki bi jih morali stalno proučevati, da preprečimo staranje naših trgovin. Posebno pomembno je to še v času stagnacije prometa in kupne moči kot je to sedaj, ko je treba iskati vse vire in načine za povečanje in racionalizacijo prometa. Naložbe v takšno vzdrževanje predstavljajo lahko sorazmerno majhne zneske, ker je racionalnost naložb možno v naprej proučiti so zgrešene naložbe skoraj izključene. Pomembna je tudi ugotovitev, da je s takimi minimalnimi ukrepi lažje povečati promet in uspeh v prodajalnah z že dose-daj dobrim prometom in rezultati, kot pa iskati z eksperimenti rešitve za nerešljive primere v prodajalnah s slabim prometom. ANTON LAZNIK Moda in Šraufciger Modna revija Potrošnika in TEKO v Šentjurju Delovni organizaciji »POTROŠNIK«—Blagovnica Šentjur in »TEKO« Celje, sta rispevali k temu, da so tudi entjurčani lahko videli, s kakšno modo se bomo srečali v poletju 1981. V želji, da bi blago, ki sicer leži več ali manj skrito po naših oddelkih v trgovinah, prikazali na kulturen način potrošniku, smo pripravili to revijo v Šentjurju. Glede na odziv potrošnikov — Motel je bil v celoti razprodan — menimo, da je tovrstnih prireditev izven mesta občutno premalo. Vse preradi pozabljamo, da obrobni kraji mesta in naselja potrebujejo več takšnih prireditev. V obrobnih krajih Celja smo Dva nova sveta Za razvoj blagovnega prometa Za nadaljni razvoj blagovnega prometa v okviru sestavljene organizacije združenega dela sozd Mera je zelo pomembna graditev novih skladiščnih kapacitet v okviru Preskrbovalnega centra Celje. Na predlog poslovnega odbora sozda je delavski svet delovne organizacije Blagovni center imenoval člane družbenega in projektnega sveta. Družbeni svet: Jure Toplak, podpredsednik IS SO Celje ter predsednik družbenega sveta, Jelka Žekar, delegat v zboru rep. in pokr. skupščine SFRJ in namestnik predsednika družbenega sveta ter člani Ludvik Mastnak, predsednik IS SO Šentjur, Marija Poličar, predsednica IS SO Slov. Konjice, Rudi Podbregar, član IS SO Laško, Janez Ahačič, sekretar medobčinske gospodarske zbornice, Jože Stanič, predsednik KPO LB Celje, Mirko Krajnc, vodja inženiringa v RC Tomaž Jeglič, samostojni svetovalec ža urbanizem pri Zavodu SO Celje za Planiranje in izgradnjo mesta Celja, Ladislav Zagoričnik, direktor DO Blagovni center Celje, Franc Petauer, direktor sektorja marketing sozd mera, Anton Iršič, pomočnik direktorja Interne banke sozd mera, Drago Mehle, sektor za razvoj in investici- je sozd mera in sekretar sveta občin celjskega območja. Projektni svet za operativno vodenje gradnje: Drago Mehle, sektor za razvoj in investicije sozd mera ter predsednik projektnega sveta, Danica Milenkovič, sektor za razvoj in investicije sozd mera ter namestnik predsednika projektnega sveta, ter člani Zvonko Finžgar, Zavod za organizacijo poslovanja Ljubljana, Mirko Krajnc, Razvojni center Celje, Vlado Pro-senek, Razvojni center Celje Ladislav Zagoričnik, direktor DO Blagovni center Celje ter predstavnik izvajalca. 34 točk za Tkanino Sindikalna šahovska organizacija MTT v Mariboru je pripravila vsakoletni tradicionalni turnir, na katerem je letos nastopilo kar 28 ekip. Kljub temu, da so šahisti celjske Tkanine v zadnjem kolu visoko premagali lanskega zmagovalca Zlatorog s 4 : 0, pa niso osvojili prvo mesto. Zbrali so 34 točk. JOŽE GROBELNIK znali postaviti trgovske in gostinske objekte. Pri tem pa se postavlja vprašanje, kaj smo storili, da bi te sicer zares lepe objekte tudi oživeli. Preživela je miselnost, da bodo občani Šentjurja in drugih takšnih krajev, hodili nakupovat oblačila in druge osebne predmete še vedno le v Celje. Način prikaza mode za polletje 1981 je vsekakor za pozdraviti. Delovne organizacije, ki so v sestavi SOZD »MERK«, lahko in morajo tudi v bodoče poiskati ustrezne oblike v aktivnostih, ki bodo pokrivale širšo celjsko regijo. Vinko Šimek — JAKA ŠRAUFCIGER — je popestril modno revijo z veliko mero humorja. Da se Slovenci znamo tudi nasmejati, smo dokazali na sami prireditvi. Še posebej veselo in sproščeno je bilo vzdušje v drugem delu tega prijetnega večera. Ansambel AMFORE je opravil svoje delo izredno kvalitetno, saj so fantje razgibali vse goste tega večera. Med gosti, ki so si ogledali ta zabavno glasbeno revijski večer je bilo opaziti tudi vodilne delavce SOZD »MERK« Celje. Škoda le, da je bila dvorana oziroma Motel pretesen, da bi sprejel vse, ki so želeli slediti prikazu mode in ki so želeli v živo videti in slišati »ŠRAUFCIGERJA«. Tokrat je bilo prvič, da sta trgovski delovni organizaciji, organizacijsko tehnično izvedbo zaupale Delovni organizaciji »Reklama« Celje. Posebna zanimivost modne revije pa je v tem, da lahko vse modele, ki so jih nosile manekenke oz. manekeni, kupimo v Blagovnici Šentjur in v Veleblagovnici »T« v Celju . Mnogokrat so kupci ob prikazu raznoraznih modnih revij kasneje določene modele iskali v trgovinah. Žal, velikokrat zaman. Sedaj je drugače, ali bolje rečeno, bo drugače. R. B. in J. S. NAGRADNA KRIŽANKA SOZD merx CELJE LONČEKZA KAVO ŽIVALSKA BOLEZEN (svinje) GRŠKI BOG SMRTI MALAJSKA BLAZNOST RAZINA ČARGO IVAN JAPONSKO MESTO VRSTA DRAGEGA KAMNA OSEBA IZ BIBLIJE CANKAR IVAN NAPLAČILO, ARA KRAJŠI ZAPISEK GRŠKA BOGINJA MAŠČEVAN. IGRALKA TURNER ZNAMENJE BRAZILSKO GOROVJE SOZD merx CELJE SLOVENSKI PISATELJ, Ivan ROMAN CLAUDA ANETA VOZNIK RIKŠE IVAN JARNOVIČ LEK URAD NA MEJNEM PREHODU OPERNI SPEV OBLIKA MOŠKEGA IMENA ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV KRASTAČA MOČNATA JED OGULIN HERCE- GOVEC RAZTELEŠE-VALEC MORSKI RAK ŠČETKA SOZD merx CELJE GRŠKA NIMFA ROMULOV BRAT MUSLIMAN. POZDRAV LESENA KOČA SOZD merx CELJE PRIPADNIK ADAMITOV SARAJEVO ZNAK (lat.) VRSTA IGLAVCA SOKRVCA KARENINA GLASBENI POJEM DEL VIJAKA IME PESNIKA TAUFERJA V ŠVEDSKO MESTO NAJDALJŠI TEK MEDENA ROSA ZANOS AMERICIJ SPOŠTLJIVI STAREC VRSTA GRŠKA BOGINJA NESREČE ZAPREKA REKA NA PELOPONEZU VIJAK PRI STISKALNICI V NATURA NIKELJ PEVKA PAVONE VRSTA VRBE THOMAS LAWRENCE RASTLINSKI ROD, PREOBJEDA RASNO RAZLI- KOVANJE Indijski ocean Pojav trima na slovenskem Tudi Celjani so veliko prispevali k razmahu te dejavnosti Ideje o redni vsakodnevni športnorekreativni dejavnosti so kaj hitro našle zagovornike tudi v naši ožji domovini, zlasti še zaradi humanih ciljev, ki jih je nosilo v sebi trimsko gibanje. Slovenci smo ob svoji bogati kulturni in telesnokulturni tradiciji dovzetni za novosti, zlasti še, če so cilji jasni in vsak posameznik lahko ugo- tavlja sam pozitivne posledice. Praksa kaže, da se mnogo lažje odločamo za določeno športnorekreativno dejavnost, če je le-ta organizirana in vodena. Prav to pa je prinašala s seboj akcija »TRIM«. Oče slovenskega trima je brez dvoma profesor Drago Ulaga, priznani telesnokulturni strokovnjak, ki je skupaj še z nekaterimi telesnokulturnimi delavci — med njimi tudi s Celjanom Tonetom Goršičem — veliko prispeval k razmahu te dejavnosti v Sloveniji. Prve zamisli o trimu so se pri nas pojavile leta 1970, ko so v Ljubljani pričeli v eni izmed osnovnih organizacij s tako-imenovano »kondicijsko trims-sko spiralo«. Pobudo sta takoj povzeli dve republiški organizaciji: Partizan Slovenije in Zveza te-lesnokulturnih organizacij Slovenije, ki sta preko skupine te-lesnokulturnih strokovnjakov pripravili predlog za uveljavitev trimske akcije pod geslom »Šport za vsakogar«. Tej akciji se je zlasti uspešno pridružila tudi Zveza sindikatov Slovenije, ki si je od vsega začetka prizadevala seznaniti z akcijo TRIM čimveč delavk in delavcev, oziroma zaposlenih, hkrati s tem pa jih vzpodbuditi k redni športnorekreativni dejavnosti. Mestna zveza za telesno kulturo v Ljubljani je leta 1970 v ta namen pripravila poseben program športnorekreativnih dejavnosti in sicer tako, da je izdala kar 15.000 trimskih kartončkov, 1000 plakatov in 500 letakov. Zlasti uspešno pa so pobudo sprejeli celjani, celjski sindikat je v ta namen celo zaposlil strokovnega sodelavca za to področje. Funkcijo je prevzel Tone Goršič in ob izrednem prizadevanju in številnih njegovih idejah je v Celju zrastlo močno trimsko gibanje ki še danes pomeni za Celjane osnovo za vse današnje dosežke na področju organizirane športne rekreacije. Uspehi Celjanov pa so vzpodbudili tudi Zvezo telesno-kulturnih organizacij Slovenije in komisijo za šport in rekreacijo pri Zvezi sindikatov Slovenije, da sta na osnovi izkušenj občinskega sindikalnega sveta Celje izdelali program za dve obliki TRIMA, oziroma »športa za vsakogar« v Sloveniji. Prva oblika je bila akcija za osvojitev »TRIM-značke«, druga pa akcija za osvojitev »TRIM-športne značke«. Prva je imela svoj osnovni namen vzpodbuditi čimveč delovnih ljudi in občanov, da bi redno hodili, tekli, kolesarili, plavali, ali bili v prostem času kako drugače aktivni. Merila za osvojitev »TRIM-značke« so zajemala minimume posameznih aktivnosti za en dan, kar je udeležencem te akcije dajalo možnost, da z večjo intenzivnostjo svojo vadbo lahko tudi skrajšajo, ali pa dosežejo višjo raven aktivnosti v posameznih zvrsteh športne rekreacije. Druga akcija »TRIM-šport-ne značke« pa je vnesla v program športno-rekreativne dejavnosti že element tekmovanja, tako, da je bilo na osnovi posameznih rezultatov v osmih različnih panogah možno doseči zlato, srebrno ali bronasto športno trim značko. Program je zajemal naslednje aktivnosti: kegljanje, streljanje, tek, plavanje, kolesarjenje, planinarjenje in vadbo na trim stezi. Med temi aktivnostmi so torej bile predvsem tiste, ki v največji meri vplivajo na takoimeno-vane aerobne sposobnosti, oziroma na srce in ožilje, dihala in druge organske sisteme. Vendar pa je za osvojitev trimske športne značke bilo potrebno predhodno osvojiti TRIM značko, oziroma izpolniti vsaj 150 trimskih aktivnosti v tekočem letu. Akcija je torej imela dodatni namen popularizirati znane delavske športnorekreativne igre, jih bogatiti in jim dati novo vsebino in pomen. To pa je že tema za prihodnjič. JANA PERTINAČ I. Maraton Kozjansko 1981 Kolesarski klub Merx Celje je 24. maja pripravil pod pokroviteljstvom Zdravilišča Rogaška Slatina I. MARATON KOZJANSKO 1981 v dolžini trase 150 kilometrov. Prireditev je usklajena s koledarjem Kolesarske zveze Slovenije, je torej republiškega pomena in posvečena praznovanju Dneva mladosti ter 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, na svojski način pa tudi partizanskemu Kozjanskemu. Start bo letos v Celju pred Dvorano Golovec med 8. in 9. uro, v nedeljo, 24. maja, kjer bo moral vsak udeleženec žigosati kontrolni karton, s katerim bo tudi nezgodno zavarovan pri Zavarovalni skupnosti Triglav. Razumljivo, daje poskrbljeno tudi za zdravstveno zaščito. Maraton ni kolesarska dirka na čas, saj bo vsak udeleženec prejel lepo spominsko kolajno. Startnina je 100 dinarjev, pravico do sodelovanja imajo vsi, ki so stari nad 13 let in imajo primerno kolo na prestave. In še trasa, ki je v celotni dolžini asfaltirana: CELJE : ŠENTJUR — ŠMARJE — PODČETRTEK — IMENO — LESIČNO — KOZJE — BISTRICA — TREBČE — PODSREDA — SENOVO — BRESTANICA — SEVNICA — RADEČE — RIMSKE TOPLICE — CELJE. Na okrepčevalnicah bo na voljo čaj in v Trebčah partizanski golaž. SREČNO PRI VRTENJU PEDAL! MITJA UMNIK Uspešni športniki Tkanine Športna sekcija pri sindikal- vanjih doma in v tujini. Zlasti ni podružnici tozda Malopro- so bili v letošnjem letu uspešni daje Tkanine Celje marljivo smučarji, šahisti pa tudi kegl-i deluje že več let v naslednjih jači. Aktivni pa sta tudi nogo-panogah: smučanju, keglanju, metna in strelska sekcija, šahu, malem nogometu in st- v okviru sestavljene organi-reljanju. Za novega predsedni- zacije pripravljajo trimsko koka so pred kratkim izvolili lesarjenje, za katerega se je že Stanka Šoparja. Člani sekcije prijavilo 150 kolesarjev, nastopajo na številnih tekmo- JOŽE GROBELNIK <- LJUBLJANA LJUBLJANA AVTOBUSNA P. ALJAŽEV BREG STARI GRAD SOZD J^-LJ merx CELJE LEGENDA: B Blagovnica Teko Gubčeva ul. Blagovnica Tkanina Stanetova ul. M Market Ljubljanska c. Ljubljanska c. Market Dolgo polje Šaranovičeva S Samopostrežba Gaberje Mariborska c. Samopostrežba Soča Stanetova ul. Samopostrežba Rimski dvor Samopotrežba Pod Gradom Zidanškova ul. Samopostrežba Polule Breg Samopostrežba Delavska Delavska Sedeži delovnih organizacij: 1. SOZD MERX Celje Ul. 29. november BLAGOVNI CENTER Celje Ul. 29. november 2. GOSTINSTVO Celje 3. GOSTINSKO TURISTIČNO Lilekova ul. podjetje Celje Stanetova ul. 4. KMETIJSKA ZADRUGA Celje Kocbekova ul. 5. MLINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA Celje Jurčičeva ul. B. MODA Celje Prešernova 7. POTROŠNIK Celje Kocenova 8. TEKO Celje Gubčeva 9. TKANINA Celje * SKLADIŠČE Tkanina Razrezovalnica talnih UL XIV. divizije oblog Tkanina Ljubljanska c. Skladišče Merx Serničeva H HOTEL MERK Celje Ljubljanska c. HOTEL TURŠKA MAČKA P Parkirni prostor Gledališka Nagradni razpis 1. nagrada: Šentjurska salama v vrednosti 500,- dinarjev 2. nagrada: Šunkarica v vrednosti 250.- dinarjev 3. nagrada: Gorenjska salama v vrednosti 150.-dinarjev Pri žrebu bomo upoštevali le pravilne rešitve, pošljite jih najpozneje do četrtka, 4. junija do 12.00 ure. Pošljite jih na naslov: Glasilo SOZD Merx, ul. 29. Novembra 16, 63000 Celje. Na kuverto napišite NAGRADNA KRIŽANKA. Veliko razvedrila pri reševanju, vam želi uredniški odbor glasila. Rešitev križanke, objavljene v 2. številki Vestnika Vodoravno: STANE, OKULAR, KRMAR, MORAVA, RAISON, ARAKAN, OB PRAZNIKU DELA, ČRNA, Dl, KAN, TAR, TELO, JOE, KOSESKI, ABDERA, ATENTATOR, RAPIR, KOFEIN, MAORI, IMAMAT, AKI, TI-RANKA, LIRIKA, BAR, KSERKES, ONAMAN, AY, ETA, ARA, GITANA. Izid žrebanja 1. nagrada: Anica KOJNIK, »Bomboniera«, Prešernova 3, 63000 Celje 2. nagrada: Olga ŠETINA, Titova 26, 63270 Laško 3. nagrada: Franjo PINTERIČ, Starograjska 36, 61433, Radeče Glasilo SOZD Merx Celje izdaja kolektiv SOZD Merx, Naklada 6500 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Jana PERT1NAČ (glavni in odgovorni urednik), Elza SAGADIN, Bogomir MOJSILOV1Č, Aleksander PERDAN. Majda MEST ROV. Franjo ŠARLAH. Franc PEVEC. Ladislav ČMER, Tone LAZNIK, Boris ROPOŠA, Mladen DOMINKO. Tehnični urednik: Franjo BOGAD1. Naslov uredništva: SOZD Merx, Ul. 29. Novembra 16, 63000 Celje, telefon (063) 21-352. Tisk ZGEP »POMURS KI TISK«. TOZD Tiskarna — Murska Sobota. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo SOZD Merx Celje oproščen plačevanja davka, sklep št. 421-1/72.