Hladnika 15-16: 91-100 (2003) 95 52. Hornungia petraea (L.) RCHB. Prva zanesljiva najdba na območju Slovenske Istre po več kot 100 letih - First reliable record on the territory of Slovenian Istria after more than a century 0349/3: Slovenija: Primorska, Kozina, Krvavi potok, kamnita pobočja nad sotočjem Krvavega poto- ka in Glinscice, c250 m n.m.; na plitvih, malo poraslih tleh na apnenem grušču. Leg & det • N Jogan, 14. aprila 2001 (LJU 133211 in avtorjev herbarij). " ' Kljub temu, da je italijanski del območja doline Glinščice dobro znana in slavna botanična loka- 56 ,sI<;J 0cltn0 že noben od botanikov ni odpravil pregledat, kaj uspeva na podobnih rastiščih v gornjem delu doline, ki leži že na ozemlju Slovenije. Geomorfološko je ta del sicer mani pester a po spustu od cerkvice Sv. Elije ali od Beke proti meji kmalu pridemo s fliša na apnenec kije po pncakovanju flonstično precej bolj zanimiv. Zato smo se tja namenili skupaj s kolegi zoologi na eni od ekskurzij študentov biologije (redne prostovoljne ekskurzije Društva študentov biologije tedaj v organizaciji B. Trčak in A. Skvarč). J Prav nad sotočjem Krvavega potoka in Glinščice smo naleteli na razmere, podobne razmeram na Steni v dolin, Dragonje (apneni spodmoli, pod njimi razvita gruščnata pobočja), ki seveda veli- ko obetajo. Zaenkrat poročamo le o najdbi navadne skalnice, drobne križnice, ki nas je razveselila br7atrotrSilIm°dnjem ^ k™"*111 Zah°dnih ^^ VZP°n°m pr6k° Stranske§a O pojavljanju te drobne križnice na območju današnje Slovenije poročajo predvsem viri s konca 19. stoletja. Tako jo Marchesetti (1896) navaja za okolico Lipice in Socerba, Pospichal (1897) pa za T ^ ka!a,V 2°'.St0letjU naj bl t0 Vrst0 na Primorskem le na Sten, v dolini Dragonje S ' T Paf Znan° tUdi P°javIJ'anje te križnice z italijanskega dela doline Glinščice (Poldmi 1991). Druga nedavno odkrita slovenska nahajališča, ki pa jih je tudi le nekaj, ležijo na strmih ostenjih nad gornjo dolino Kolpe (Accetto 2000). Zaradi redkosti in domnevne meje areala (v resnici ne gre za mejo areala, saj je vrsta raztreseno razširjena po zahodni, srednji in južni Evropi -^ml^**0* ^uv™tudi na slovenski Rdeči seznam (Wraber & Do dokaznega herbarijskega materiala italijanskih avtorjev s konca 19. stoletja je težko priti ako nam ne preostane drugega, kot da navedbe zaenkrat jemljemo za verjetne, pojavljanje navadne skalnice na Steni pa je dokumentirano s primerki tudi v herbariju LJU. Revizija tega materiala je žal pokazala, da gre za napačno določitev posušenih primerkov (listi propadli, ohranjeni le pretini plo- dov), k. v resnici pripadajo vrsti Thlaspi perfoliatum L. Tako je novoodkrito nahajališče vrste ft petraea prva zanesljiva najdba tega taksona na območju Slovenske Istre po več kot 100 letih' Oglejmo s, na kratko še razlike med popolnoma posušenimi primerki omenjenih dveh vrst da se v bodoče izognemo težavam pri določevanju steblo, os socvetja in peclji plodov peclji plodov okvir pretina Thlaspi perfoliatum goli, rahlo vzdolžno izbrazdani približno 0,2 mm debeli približno 0,1 mm debel Notulae and floram Sloveniae Hornungia petraea ± gosto pokriti z dvo- in trikrakimi zvezdastimi laski, niso izbrazdani približno 0,1 mm debeli približno 0,05 mm debel dolžina pretina (vštevši vrat) razmerje dolžina/širina pretina število semen v predalu (oziroma pecljev semen na praznem pretinu) 4-5 mm približno 2 3-5 2-2,5 mm približno 3 2 peclji semen neizraziti, približno eneko dolgi, razporejeni vzdolž izrazita, eden kratek, drugi > 0,5 mm dolg, oba izraščata okvirja pretina pri vrhu okvirja pretina In mimogrede, predvsem pri slabo nabranem materialu se večkrat pojavi tudi težava kako ra7 hkovati med T. perfoliatum in Z praecox Wulf. Zanesljiv razlikovalni SdÄ^ zZ! Z ' f^T ima °k0H °'3 mm d°lg Vrat' druSa ?a »koli ' ™ Zgornji (slovenski) del doline Glinščice, prav tako pa tudi dolina Krvavega potka bi bilo nuino opremiti z ustreznimi oznakami o naravnih vrednotah in najobčutljivejša mesta tut fizi no zavaro- vati Formalno varovanje tega območja je namreč večstransko, a tega nikjer na terenu ni büo ooazi ti Tako je območje zavarovano kot krajinski park Beka, širše obmolje jepred agano zazaarovTnie bmo™U P?af Z Parka' SOtfa Äe je prep~a k0t P" območje, prav tako pa kot državno pomembna naravna vrednota zaradi geomorfološke geomološke in hidrološke vrednost, (za vse vir: Naravovarstveni atlas MOPE, http://Lmen.arsoSS Literatura: AcccTrioi;effL^fč vV"™1;;8"z ostenij Firstovega repa in bHžnJe °koii- šestič 58 (4) 180-i^ St0V rep and itS VicinityČ- Gozdarski vestnik' Ljubljana AnO9"8202002°dredba ° UVrStltV' °gr°Ženih raStHnSkih in Ž,ValSkih VrSt v rdeči seznam- Ur- l«t RS HeyZtidgeH; 31674: HOrnUnSia- ^ TUti"' T & a1' Europaea 1. CUP, Marchesetti, C., 1896: -1897: Flora di Trieste e de'suoi dintomi. CIV+1-727 Poldini, L 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia Direzione ¡ifudine Ste 6 ^ ParChi & UniV6rSita d6gli StUdi dl Trieste' Dipartimento d™- POSXLHW-576897: "I899: FI°ra d6S °eSteiTeichischen Kuestenlandes 1-2. Leipzig, Wien. PP: Wraber, T. & P. Skobeme, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic m semenk SR Sloveniie Varstvo narave (Ljubljana) 14-15: 9-428. avenije. Wraber, T., 1975: Novo nahajališče evmediteranske flore v slovenski Istri. Varstvo narave 8: 47-56. Neje JOGAN