številka 28 7. julij 2000 Moravske Toplice Občasni informativni list občine SREDI ŽETVE - Pridelek je zmanjšala TIK PRED DOKONČANJEM - Kar dva pomembna objekta v Moravskih Toplicah suša. Dohodek pa odkupne cene? sta tik pred dokončanjem: bazenski kompleks zdravilišča, poimenovan »Terme 3000«, in »Vivat« - hotel za starejše. UVODNIK Lipnica se je še dodatno odebelila -tokrat prvič obsega 24 strani. Stališča zadnje seje občinskega sveta nakazujejo možnost pogostejšega izhajanja. Tudi tokrat namenjamo pozornost življenju in delu ljudi na narodnostno mešanem območju ob mad-žarsko-slovenski meji. Natančneje pojasnjujemo razloge za sklep Madžarske narodne samoupravne skupnosti Občine Moravske Toplice, da izstopi iz krovne Pomurske madžarske skupnosti s sedežem v Lendavi in samostojno zastavi delo za Madžare, ki živijo na Goričkem. Obsežen je del uradnih objav, objavljamo razpis spodbud za kmete, del poročila računskega sodišča o reviziji poslovanja v naši občini. Pravzaprav je zmanjkalo prostora, da bi lahko objavili vse prispevke šolarjev, poročila o dogajanju v občini, o investicijah v turistične in druge objekte ... Del tega bo objavljen v naslednji številki. KMETOVALCI! Lipnica na straneh 4-6 objavlja program in razpis spodbud za leto 2000. Natančno si oglejte pogoje in roke za prijavo/ RAZPIS za občinske nagrade in priznanja stran 9 TERME 3000 - zdravilišče bo pridobilo cca 2.200 m2 novih vodnih površin v enajstih bazenih, tobogan s 150- oziroma 180-metrsko stezo, 21 metrov visok toboganski stolp, ki bo hkrati razgledni stolp z restavracijo na vrhu. Na vzhodni strani zdravilišča bo nova dovozna pot s parkirišči. V zdraviliškem kompleksu širijo igrišče za golf in dokončujejo apartmajsko naselje. VIVAT - ŽIVLJENJE Z OBČUTKOM LEPEGA V hotelskem delu bo 65 garsonjer (velikosti 27 m2) in 22 enoinpolsobnih stanovanj (41,5 m2), v apartmajskem delu pa še 38 stanovanj (od 24 do 44 m2 velikosti). Namenjeno starejšim, ki bi radi ohranili samostojnost, želijo pa si varnosti, udobja, oskrbe, sožitja, sprostitve ... Več o obeh pridobitvah v naslednji številki Lipnice. REVIZIJA POSLOVANJA OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA OBDOBJE 1995-1999 Računsko sodišče je - podobno kot v še nekaterih lokalnih skupnostih v Republiki Sloveniji - v času od 29. 11. 1999 do 17. 12. 1999 v občini Moravske Toplice opravilo revizijo poslovanja za obdobje 1995-1999 s poudarkom na letu 1998. Poročilo je postalo dokončno v začetku maja 2000, Državnemu zboru, predsedniku vlade in ministru za lokalno samoupravo Vlade RS, Občinskemu svetu ter Nadzornemu svetu Občine Moravske Toplice pa je bilo poslano 4. maja 2000. Obsega 35 strani besedila, v Lipnici objavljamo ključna dela: Mnenje računskega sodišča in najpomembnejša priporočila. MNENJE Občina Moravske Toplice pri poslovanju ni dosledno upoštevala veljavnih predpisov. Pomembna razkritja revizije so: 1. Preseganje pristojnosti pri izvrševanju proračuna Župan je pri izvrševanju proračuna za leta 1995-1998 presegel pristojnosti s tem, ko je odobril izdatke, za katere ni imel podlage v veljavnem proračunu. Skupen znesek prekoračitev po namenih znaša 46,2 mio SIT za leto 1995, 4,6 mio SIT za leto 1996, 30,4 mio SIT za leto 1997 in 32,1 mio SIT za leto 1998. Pretežno se prekoračitve nanašajo na izdatke za investicije. Investicije so bile obravnavane posamično. 2. Investicije Županovo preseganje pristojnosti pri prevzemanju obveznosti za investicije, opredeljene v veljavnem proračunu in srednjeročnem investicijskem planu, znaša 146,6 mio SIT, kar je vrednostno približno polovica (49 %) v preveritev vključenih investicij (301,8 mio SIT). 3. Nezakonito dajanje poroštev in zadolževanje Kršena so bila določila ZFO: - z dajanjem poroštev osebam, ki niso javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina (leta 1996 v znesku 24,7 mio SIT in leta 1997 v znesku 23,4 mio SIT) - z najemom dolgoročnih posojil (leta 1998 v znesku 18,3 mio SIT, t. j. 67 % nad zgornjo mejo dovoljene zadolžitve). 4. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča Občinska uprava leta 1998 in 1999 ni dosledno izvajala odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, zato so bili prejemki proračuna nižji za ocenjen znesek 34,2 mio SIT (20,5 mio SIT za leto 1998 in 13,7 mio SIT za leto 1999). 5. Ocenjena previsoka izplačila delavcem občinske uprave Ocenili smo, da bi ob doslednem upoštevanju predpisov v obdobju 1997-1998 povprečni prihranek pri izdatkih za plače delavcev lahko znašal 1,6 mio SIT letno. 6. Računovodski izkazi Nepravilno izkazovanje podatkov v poslovnih knjigah in računovodskih izkazih je bilo ugotovljeno za leti 1995 in 1996. Občina je za leto 1995 izkazala za 7,7 mio SIT previsoke prejemke od turistične takse; posledično pa je nepravilno izkazan presežek prejemkov nad izdatki. Pri pravilnem evidentiranju obravnavanih prejemkov 2 MCA bi občina izkazala za leto 1995 proračunski primanjkljaj v znesku 7,7 mio SIT. Za enak znesek so za leto 1996 prejemki prenizko izkazani. Občinska uprava je za leti 1995 in 1996 del sredstev za financiranje političnih strank v znesku 2,9 mio SIT evidentirala kot izdatek, čeprav sredstev političnim strankam ni izplačala. Posledica tega so previsoko izkazani izdatki ter za enak znesek prenizko izkazan presežek prejemkov nad izdatki. Občinska uprava ne razpolaga z originalnimi popisnimi listi, zato ni moč ugotoviti pravilnosti izvedbe rednega letnega popisa sredstev in virov sredstev na zadnji dan leta 1995, 1996, 1997 in 1998. Podatki v bilanci stanja so nezanesljivi. 7. Druga področja, vključena v revizijo Na drugih področjih, vključenih v revizijo, pomembne nepravilnosti niso bile ugotovljene oziroma je občina med revizijo nepravilnosti že odpravila ali pa je pristopila k odpravljanju. PRIPOROČILA Izpostavljamo samo najpomembnejša priporočila: 1. Ocenjujemo, da obstoječa delitev občine na 14 krajevnih skupnosti s statusom pravne osebe ni najbolj ustrezna. Manjše število pravnih oseb in ustrezna organizacija dela v okviru občinske uprave bi posledično zmanjšali administrativne stroške občine, hkrati pa bi bistveno pripomogli k učinkovitemu nadziranju porabe javnih sredstev. Smotrno samonadziranje poslovanja občine naj bi bilo eno od pomembnih orodij za uspešno doseganje ciljev sodobnih lokalnih skupnosti. 2. Z namenom, da se omogoči zakonito izvrševanje proračuna, tekoče izvajanje srednjeročnega investicijskega programa in spoštovanje pristojnosti občinskega sveta pri sprejemanju proračuna, predlagamo občini, da v odloku o proračunu opredeli pristojnosti župana za prevzemanje obveznosti za investicije, ki bodo zapadle oziroma dospele v plačilo v naslednjih proračunskih letih. 3. Zaradi nepravilnega izkazovanja izdatkov za delovanje političnih strank v preteklih letih in posledično nepravilnega stanja pasivnih časovnih razmejitev do dneva pregleda, naj občina zmanjša pasivne časovne razmejitve ter poveča presežek prejemkov nad izdatki v znesku 2,9 mio SIT. Občinski svet naj pri sprejemanju proračuna odloča o razporeditvi tako oblikovanega presežka prejemkov nad izdatki. ___________________________________________7. julij 2000 O UGOTOVITVAH RAČUNSKEGA SODIŠČA Vsekakor je zanimivo, da je prvo kontrolo računskega sodišča po formiranju novih lokalnih skupnosti v pomurskem prostoru doživela prav naša občina! Razloga sicer ni potrebno iskati v kakšni veliki zaroti računskega sodišča, temveč predvsem v izjemno intenzivni »dopisniški« dejavnosti nekaterih posameznikov iz naše občine, ki jih vsi dobro poznate. Bilo jim je torej ugodeno. KONTROLA DELA ŽUPANA Ves postopek preveijanja je bil postavljen v kontekst kontrole dela župana (delno tudi občinske uprave), čeprav ima občina tudi druge organe, vendar pa ti na željo »dopisnikov« niso bili zanimivi za delo nadzornikov. Pokazalo se je, da je za vse dogajanje v občini odgovoren izključno (»po ugotovitvah RS«) župan občine. In če župan nima pooblastil za podpis pogodbe v celotni vrednosti investicije (večina ugotovitev se namreč vrti predvsem okrog tega), ker to ni bilo možno zapisati v občinski odlok zaradi nasprotovanja nekaterih v bivšem občinskem svetu (kontrola je bila za leta 1995 do 1998), je v primeru, da je kljub temu podpisal takšno pogodbo -prekoračil pooblastila. K temu sicer ni kaj dodati (»odločajo občinski politiki...«), vendar pa je za ljudi, ki si želijo cesto, vodovod, kanalizacijo, vrtec, dvorano ... brez slehernega pomena, da se investicija uredi do polovice oziroma se ne zaključi. To je možno najlepše dokazati na primerih. PRIMER GRADNJE CEST Za modernizacijo ceste, ki je vredna 20 mio SIT (cca 1,2 km lokalne ceste), je v proračunu tekočega leta zagotovljenih polovico sredstev - torej 10 mio SIT. Vprašanje je: Kako pristopiti k izgradnji te ceste? a) Popolnoma v skladu s predpisi • Modernizira se polovica ceste, kar pomeni, da ostaja za tiste, ki jo uporabljajo, še vedno makadam, saj je končno vseeno, ali se po blatu pelješ 600 m ali 1200 m - avto imaš umazan. Ali: • Uredi se podlaga za asfalt za celo dolžino ceste - kljub vsemu je to še vedno makadam, ki ga do naslednje sezone, ko naj bi bila zagotovljena druga polovica sredstev, že veliko manjka in je potrebno obnoviti že izgrajeno. b) Na način, ki ga uveljavljamo v naši občini Sprejme se srednjeročni plan investicij, kar pomeni, da je cesta v celoti v programu izgradnje in da bodo za njeno dokončanje zagotovljena sredstva v proračunu tekočega in naslednjih let v skladu z možnostmi proračuna in krajanov, če le-ti sofinancirajo tako investicijo. Revizijsko poročilo - kanalizacija Ivanci (delno) Revizijsko pomembne ugotovitve so: • Župan je leta 1997 prevzel obveznosti v znesku 75 mio SIT, čeprav je bilo v proračunu določeno samo 18 mio SIT. S tem je za 57 mio SIT presegel pristojnosti. V primerjavi z načrtovanimi 39 mio SIT, za leti 1997 in 1998 v srednjeročnem investicijskem planu, znaša preseganje 36 mio SIT. • Župan je leta 1998 odobril izplačilo investicijskih del v znesku 68,6 mio SIT, čeprav je bilo v proračunu določeno za ta namen le 55 mio SIT. S prekoračitvijo dovoljenega obsega izdatkov za 13,6 mio SIT je župan kršil 1. odstavek 6. člena ZFO, ki določa, da se v imenu občine smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene. • Z odobritvijo predplačila brez primernega zavarovanja s strani izvajalca (6,5 mio SIT leta 1997) je župan kršil 7.člen ZFO, ki določa, daje dogovarjanje predplačil možno le ob primernem zavarovanju. Zaključek: Županje presegel pristojnosti s tem, ko je leta 1997 prevzel obveznosti, ki za 36 mio SIT presegajo načrtovan znesek v srednjeročnem planu investicij, in s tem, ko je leta 1998 odobril za 13,6 mio višje investicijske izdatke, kot so bili dovoljeni s proračunom. Z odobritvijo predplačil brez primernega zavarovanja s strani izvajalca je župan kršil 7.člen ZFO (6,5 mio SIT). Ker je to garancija, da se bodo sredstva dejansko za to investicijo zagotovila do njene celotne vrednosti, se investicija dokonča v enem letu. To pomeni, da je bilo v letu, ko je bilo zagotovljenih 10 mio SIT v proračunu, opravljeno za 20 mio SIT dela, razlika se pokriva v naslednjem proračunu (po sprejetem srednjeročnem programu). In kaj na ta način pridobimo? 1. Cesta je urejena in ljudje, ki so dolgo čakali nanjo, jo dobijo vsaj eno leto prej, so uresničili svoje velike želje in potrebe. 2. Privarčevani so stroški dvojnega razpisa, dvakratnega premika mehanizacije in povišanja cen, ki dosegajo pri tako majhnih investicijah tudi 20 % cele vrednosti. IN ZAKAJ PRIHAJA DO PREKORAČITVE POOBLASTIL OB TAKŠNEM RAVNANJU ŽUPANA IN UPRAVE? • Do prekoračitve pooblastil s strani župana pride samo zato, ker v občinskem odloku ni zapisano, da župan lahko podpiše pogodbo, ki pomeni dokončanje investicije na prej omenjeni način - torej prevzem obveznosti plačil v naslednjem letu za že opravljena dela. Ker je bila investicija planirana v srednjeročnem planu, dejansko ne prihaja do nobenih odločitev župana mimo občinskega sveta, vendar gre za formalnosti, ki so z vidika kontrole obravnavane tako, kot so. • Če bi bila ta možnost dana županu z občinskim odlokom, do prekoračitev ne bi prihajalo. Podobna situacija je tudi pri vseh drugih investicijah s tem, da so tam posledice še veliko hujše, če se obnašamo po strogo birokratskem načelu. Nedokončana čistilna naprava je, na primer, v bistvu mrtev kapital, ki ne samo da ne opravlja svoje osnovne funkcije - čiščene odplak in varovanje okolja, temveč se na ta način izgublja ogromen denar iz naslova obratovanja. S hitrim dokončanjem nujnih investicij (»takšnih je večina v občini«), je povezan celoten razvoj občine, to pa je bil vsekakor tudi zame odločujoči argument, zaradi katerega je vredno, da hodiš po robu ... Zahvala za to pa je kontrola računskega sodišča in različne sodbe medijskih hujskačev - upam le, da so te oblike »pomoči« že pri vseh dobro razumljene. Sicer pa je možno ugotovitvam računskega sodišča v marsičem tudi oporekati, kar pa načeloma nima nobenega pomena, ker je njihova ... vedno zadnja ... Pa vendar smo za večino njihovih ugotovitev v naših pripombah zapisali, da ne držijo popolnoma oziroma da so ocenjevane zgolj po kriteriju skladnosti z zakonodajo, medtem ko osnovnih ocen smotrnosti in racionalnosti pri porabi javnih sredstev ne izkazujejo. Tudi to je na sicer zelo sramežljivi način tudi zapisano v tem poročilu. To pa je dejstvo, da je občina Moravske Toplice najuspešnejša v Sloveniji »med tistimi, ki so imele kontrolo RS«, kar zadeva delež sredstev, namenjenih za razvoj. V tem smislu prekašamo povprečje za 200%, to pa je vsakemu, ki je vsaj malo poznavalec te terminologije, lahko pravi pokazatelj dela v tej občini. Župan Feri CIPOT, univ. dipl. org., ekon. ___________________________________________LIPNICA _1 7. julij 2000 PROGRAM finančnih intervencij v kmetijstvu v Občini Moravske Toplice v letu 2000 z razpisom I. OBRAZLOŽITEV PROGRAMA Odbor za kmetijstvo pri Občinskem svetu občine Moravske Toplice je na svoji 6. seji dne 17. 04. 2000 pripravil predlog Programa finančnih intervencij v kmetijstvo v Občini Moravske Toplice za leto 2000. Pri pripravi programa so bili uporabljeni: • Program ukrepov in strategija pospeševanja kmetijstva v Občini Moravske Toplice, • Program finančnih intervencij v kmetijstvo za leto 1999, • Odredba o finančnih intervencijah za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi za leto 2000 (Ur. list RS štev. 31/2000). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v letih 1997, 1998 in 1999 naprej enkrat letno (v mesecu septembru) na podlagi javnega razpisa sofinanciralo programe pospeševanja kmetijstva, ki so jih izvedle občine v preteklem enoletnem obdobju. V Odredbi o finančnih intervencijah za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi za leto 2000 (Ur. list RS štev. 31/2000) je pod točko VII. Podpora ukrepom za pospeševanje kmetijstva v občinah po javnem razpisu predvideno 500,000.000 SIT za naslednje ukrepe: • Urejanje zemljišč (namakanje, male melioracije, agromelioracije, komasacije, urejanje pašnikov, ureditev planin); • Programi preprečevanja zaraščanja kmetijskih zemljišč (košnja brežin, sečnja in čiščenje zarasti, čiščenje melioracijskih jarkov); • Podpora naložbam za preusmeritev in posodobitev kmetij, modernizacijo proizvodnje, biološko kmetovanje, revitalizacijo sadovnjakov, organiziranje uničenja ostankov fitofarmacevtskih sredstev; • Podpora razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (dodelava in predelava kmetijskih pridelkov in lesa, kmečki turizem ipd.); • Sofinanciranje geodetskih podlag za potrebe kmetijstva (sofinanciranje izdelave digitalnih ortofoto načrtov); • Strokovno izobraževanje za potrebe kmetijstva v okviru delovanja društev, krožkov, • Sofinanciranje odprave škode zaradi elementarnih nezgod v kmetijstvu; • Zagotavljanje dela sredstev za omogočanje dostave vode za potrebe kmetijstva. MKGP bo po razpisu občinam dodelilo podporo do višine 50% dejanske vrednosti naložbe, vendar največ do višine, ki jo občina sama iz proračuna nameni v ta namen. Omenjeni ukrepi so praktično enaki, kot so bili v razpisih od leta 1997 naprej, le da so letos prvič znani v prvi polovici leta. Občina Moravske Toplice je od prvega razpisa naprej vsako leto na podlagi izplačanih občinskih subvencij sicer pridobila določena sredstva, vendar veliko manj, kot je bilo izplačanih občinskih subvencij. Vzrok je bil nedvomno tudi v naravnanosti občinskih intervencij. Primerjava z zgoraj navedenimi ukrepi, za katere lahko občine uveljavljajo zahtevke za podporo MKGP, pokaže, da smo dosedaj večji del sredstev namenili regresiranju tistega, kar po razpisu ni ustrezalo in zato nam tega kljub prijavi MKGP ni upoštevalo. Tako ni bilo upoštevano regresiranje nakupa semenske pšenice in strniščnih dosevkov, sadnih sadik, sadik zelenjad-nic, trsnih cepljenk, sofinanciranje osemenitve krav, nakup mladic pri prašičih, nakup drobnice in konj ter sofinanciranje vzdrževanja čebeljih panjev. Od sprejetih intervencij smo lahko uveljavljali le regresiranje nakupa apnenca in mulja, sofinanciranje testiranja škropilnic in kemijskih analiz ter sofinanciranje strokovnega izobraževanja. V letu 1999 prvič uvedeno sofinanciranje zavarovalne premije kolektivnega zavarovanja posevkov po prijavi na razpis s strani MKGP ni bilo finančno podprto, čeprav je bila prijavljena pod postavko elementarne nezgode v kmetijstvu. Po razpisih MKGP so bila dosedaj finančno najbolj podprta različna vlaganja v urejanje zemljišč, predvsem male melioracije (izkop jarkov, gramoziranje poti) ter agromelioracije (apnenje zemljišč). Glede na vse omenjeno in ob upoštevanju navedenih dokumentov smo pripravili predlog finančnih intervencij v kmetijstvo, ki v največji možni meri upošteva možnost refundacije dela vloženih sredstev v skladu z odredbo MKGP. II. SPLOŠNI POGOJI ZA PRIDOBITEV FINANČNIH INTERVENCIJ Upravičenci za pridobitev finančnih intervencij so občani -fizične osebe s stalnim bivališčem v Občini Moravske Toplice, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in društva z območjem delovanja in sedežem v Občini Moravske Toplice. Zahtevki za pridobitev finančnih intervencij se vlagajo trikrat letno (osebno v vložišču ali poslano s priporočeno pošto) na Občinski upravi Občine Moravske Toplice, Kranjčeva 3, Moravske Toplice in sicer: za mesece od januarja do junija 2000 od julija do septembra 2000 od oktobra do decembra 2000 vlaganje zahtevkov od 17.07. do vključno 28.07.2000 od 02.10. do vključno 16.10.2000 od 15.12. do vključno 30.12.2000 Zahtevek mora vsebovati vlogo na pripravljenem obrazcu in priloge: 1. Dokumentacijo o izvedenem ukrepu in plačilu, ki je navedena pri vsaki posamezni obliki subvencioniranja (računi) 2. Potrdilo o poravnanih obveznostih do Občine Moravske Toplice, krajevnih skupnosti v Občini Moravske Toplice ter podjetij in zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Moravske Toplice 3. Kopijo obrazca »Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu« z vsemi obrazci, ki so bili vloženi na MKGP (priloži se samo ob prvi vlogi v letu) Vlagatelj, ki zaproša za občinske subvencije, je lahko le tisti, ki je naveden kot vlagatelj tudi na obrazcu »Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu«. Pogoj za pridobitev finančnih intervencij so poravnane obveznosti do Občine Moravske Toplice, krajevnih skupnosti v Občini Moravske Toplice ter podjetij in zavodov, katerih A UPNICA 7. julij 2000 ustanoviteljica je Občina Moravske Toplice. Potrdilo o poravnanih obveznostih na podlagi zaprosila pripravijo v računovodstvu občine. Odbor za kmetijstvo v 30 dneh po roku za vlaganje zahtevkov obravnava vse vloge. Do finančnih intervencij so upravičeni samo vlagatelji, ki so v določenem roku oddali popolne vloge. Vlagatelje nepopolnih vlog se pisno obvesti o tem, da lahko v roku 8 dni po obravnavi dopolnijo vlogo z manjkajočimi dokumenti. V primeru, če vloge ne dopolnijo v celoti, se vloga zavrne kot nepopolna. Po roku vložene vloge se ne obravnavajo in se zavrnejo. Razen popolnosti vloge in zgoraj navedenih pogojev mora odbor za kmetijstvo pri dodelitvi subvencije upoštevati še dodatna merila: • da ima kmetija zastavljeno smer razvoja in ima zagotovljenega naslednika v primeru, da je nosilec kmetijskega gospodarstva starejši od 65 let • dosedaj prejete različne občinske subvencije - subvencije obrestne mere ali garancije za kredite po razpisih ter poravnavanje obveznosti po teh kreditih Če vlagatelj ne ustreza dodatnim merilom ali neredno izpolnjuje svoje finančne obveznosti ali navaja neresnične podatke, lahko odbor za kmetijstvo kljub popolnosti zavrne vlogo. Pri točkah E, F, G, in H ukrepov tega programa se ne izplačujejo zneski subvencij nižji od 5.000,00 SIT pri posamezni postavki, vloženi v posameznem roku. Pri nakupu opreme se ne izplačujejo zneski subvencij pod 50.000,00 SIT in ne nad 500.000,00 SIT. ffl. UKREPI PROGRAMA FINANČNIH INTERVENCIJ V KMETIJSTVO V OBČINI MORAVSKE TOPLICE V LETU 2000 A. ZAVAROVANJE POSEVKOV Subvencionira se 30 % zavarovalne premije za zavarovanje posevkov in plodov občanom s stalnim bivališčem v Občini Moravske Toplice pod pogojem, da zavarovalniška hiša nudi dodaten popust v višini 15 °/o, kar predstavlja polovico procentualnega zneska subvencioniranja občine. Navedena višina subvencije velja tudi za zelenjadnice in trajne nasade ter ni dodatno omejena z zneski po hektarju. Občina bo v skladu s pogodbo, ki bo sklenjena z zavarovalniško hišo, po končanem sklepanju zavarovanj skupen znesek sofinanciranja za vse zavarovance po predloženem seznamu zavarovancev nakazala zavarovalniški hiši. Sestavni del pogodbe med občino in zavarovalniško hišo mora biti tudi cenik zavarovanja posevkov in plodov z navedenimi podatki po posameznih kulturah o hektarskem donosu, upoštevani ceni pridelkov, zavarovalni vsoti, premijskemu stavku ter višini premije za 1 hektar v SIT. Subvencijo uveljavlja zavarovalniška hiša v imenu svojih zavarovancev. Ocenjena višina potrebnih sredstev: 4,000.000,00 SIT B. MENJALNE POGODBE Z namenom združevanja in zaokroževanja kmetijskih zemljišč se sofinancira do 50 % stroškov notarskih storitev. Dokumentacija k vlogi: plačan račun Ocenjena višina potrebnih sredstev: 200.000,00 SIT C. TESTIRANJE ŠKROPILNIC Sofinancira se 50 °/o cene testiranja škropilnih naprav, ki ga izvede pooblaščeni izvajalec. Cena testiranja za eno škropilno napravo je 6.600,00 SIT, tako da je višina sofinanciranja za eno napravo 3.300,00 SIT. Dokumentacija k vlogi: plačan račun Ocenjena višina potrebnih sredstev: 297.000,00 SIT D. KEMIJSKE ANALIZE Sofinancira se 50 % cene kemijskih analiz zemlje, krme in zelenjadnic na podlagi plačanega računa. Dokumentacija k vlogi: plačan račun Ocenjena višina potrebnih sredstev: 300.000,00 SIT E. NAKUP APNENCA IN MULJA Za potrebe apnenja tal se kot agromelioracijski ukrep sofinancira do 50 % cene apnenca in apna ter do 100 % cene karbonatacijskega mulja. Cena prevoza pri nakupu mulja se ne sofinancira. Dokumentacija k vlogi: plačan račun Ocenjena višina potrebnih sredstev: 3,500.000,00 SIT F. NAKUP SEMENA STRNIŠČNIH DOSEVKOV TER TRAVNIH IN DETELJMII MEŠANIC Zaradi izboljšanja tal in povečanja krmnih površin se sofinancira nakup strniščnih dosevkov, travnih in detelj-nih mešanic do višine 50 °/o vrednosti računa. Dokumentacija k vlogi: plačan račun Ocenjena višina potrebnih sredstev: 300.000,00 SIT G. UREJANJE IN PREPREČEVANJE ZARAŠČANJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Do višine 50 % se sofinancira urejanje zemljišč: • izkopi panjev in planiranje kmetijskih zemljišč pri krčenju manjših zaraščenih površin • izkopi melioracijskih jarkov in postavljanje drenažnih cevi pri urejanju vodnega režima na prevlažnih kmetijskih zemljiščih Pri izvedbi tega ukrepa je potreben vnaprejšnji dogovor z občino in predložitev predračuna. Dokumentacija k vlogi: plačan račun Ocenjena višina potrebnih sredstev: 800.000,00 SIT H. UREJANJE PAŠNIKOV Pri urejanju pašnikov - obnovitvi obstoječega ali napravi novega pašnika v najmanjši površini 0,50 ha se sofinancira nakup potrebnega materiala v višini do 20.000,00 SIT/ha oz. največ do 50 % vrednosti računa. Pašnik mora biti urejen v skladu z navodili Kmetijske svetovalne službe. Za sredstva lahko zaprosijo samo upravičenci, ki zaradi objektivnih razlogov niso uspeli pridobiti nepovratnih sredstev iz različnih za to namenjenih državnih virov po objavljenih razpisih. Dokumentacija k vlogi: vloga izdelana s strani KSS in plačan račun za porabljen material. Ocenjena višina potrebnih sredstev: 100.000,00 SIT I. NAKUP OPREME Sofinancira se nakup opreme pri preureditvah ali novih investicijah v višini do 30 %, vendar višina sofinanciranja ne more biti nižja od 50.000,00 SIT in ne višja od 500.000,00 SIT. Predmet sofinanciranja niso gradnje objektov ter nakupi traktoijev in priključkov. 7. julij 2000 Med opremo se štejejo: • oprema za vse vrste hlevov (tudi hladilne naprave) in druge objekte, potrebne za kmetijstvo • potrebni material za napravo trajnih nasadov, mreža proti toči • rastlinjaki za vzgojo sadik in proizvodnjo ... Pri vlaganjih v trajne nasade mora vlagatelj obdelovati skupno vsaj 1 ha vinogradov ali sadovnjakov. Pri nakupu opreme višjih vrednosti je dana možnost, da se k vlogi priloži predračun ali še neplačan račun. V primeru pozitivno rešene vloge se v tem primeru vlagatelja obvesti o višini sofinanciranja in se mu po predložitvi dokazila o plačilu vlagateljevega dela nakaže že odobren znesek sofinanciranja. Za sredstva lahko zaprosijo samo upravičenci, ki zaradi objektivnih razlogov niso uspeli pridobiti nepovratnih sredstev iz različnih za to namenjenih državnih virov po objavljenih razpisih. Dokumentacija k vlogi: plačan račun oz. predračun ali račun pri nakupu višjih vrednosti ter kratek opis investicije in opreme, za katero se zaprošajo sredstva Ocenjena višina potrebnih sredstev: 1,780.000,00 SIT J. ČEBELARSTVO Čebelarskim društvom v občini in Vzgojno izobraževalnemu centru za čebelarstvo v Prosenjakovcih se • do višine 100 % financira nakup naprav oz. instrumentov za zdravljenje čebel, ocenjevanje kvalitete medu ipd. ter urejanje VIC za čebelarstvo v Prosenjakovcih • do višine 30 % sofinancira nakup sladkorja za zimsko krmljenje čebel. Dokumentacija k vlogi: • pri nakupu opreme izstavljen račun občini, ki v primeru celotnega financiranja postane lastnik kupljenih naprav, čebelarsko društvo pa je zanjo dolžno skrbeti kot dober gospodar • pri sofinanciranju nakupa sladkorja seznam članov s popisom števila aktivnih čebeljih panjev Ocenjena višina potrebnih sredstev: 600.000,00 SIT SKUPAJ 17.177.000,00 SIT FINANČNA KONSTRUKCIJA SREDSTVA POTREBNA PO PROGRAMU 13,877.000,00 SIT SREDSTVA ZA DRUGO V KMETIJSTVU 1,200.000,00 SIT IZPLAČANO V LETU 2000 ZA LETO 1999 4,100.000,00 SIT SKUPAJ 17,177.000,00 SIT PRORAČUN 2000 9,678.000,00 SIT SREDSTVA PO RAZPISU 1999________________7,499.000,00 SIT SKUPAJ 17,177.000,00 SIT Program je bil sprejet na 16. seji Občinskega sveta Občine Moravske Toplice 22. junija 2000. Med posameznimi postavkami se lahko sredstva prerazporejajo le v primeru, če ostajajo. Pripravila: Predsednik Svetovalka I za kmetijstvo: Odbora za kmetijstvo: Martina VINK KRANJEC, univ. dipl. inž. kmet. Tibor VOROŠ POVEČANO ŠTEVILO BAKTERIJ V MLEKU Pravilnik o higienskem pridobivanju mleka določa, da v 1 ml mleka ne sme biti prisotnih več kakor 100.000 mikroorganizmov. Glavni razlog za to je v tem, da mleko, ki presega te vrednosti, ni prave kakovosti in iz njega ni mogoče pridobiti kvalitetnih izdelkov. Pri pridobivanju mleka je najpomembneje, da skrbimo za higieno pri delu, dobro čiščenje in razkuževanje vseh površin, s katerimi pride mleko v stik, da tako preprečimo onesnaženje. 1. Priprava vimena na molžo Obvezna uporaba za to narejenih papirnatih brisač za enkratno uporabo, namočenih v posebnih vedrih v raztopino razkužila (odganja tudi muhe). Uporabljati čim manj vode (vlaga-bakterije). Vime pripraviti na molžo naslednje krave sproti, ne pa obrisati vsem naenkrat in šele potem dojiti. 2. Pravilno delovanje molznega stroja (gumijaste nastavke menjati vsakih 2500 molž, paziti na delovanje pulzatorja in vakuuma). 3. Razkuževanje seskov po molži (dobra razkužila kože seskov ne izsušijo, poleg tega pa še odganjajo muhe). 4. Hlajenje mleka Mleko moramo takoj po molži ohladiti na 4-6°C, da se bakterije, ki so prišle v mleko, ne morejo naprej razmnoževati. To dosežemo na različne načine: a. Zbirna posoda, postavljena v kopel z ledom ali obdana z zamrznjenimi plastičnimi steklenicami: b. V zbirno posodo postavimo 3-5 1. zamrznjeno plastično posodo (npr. od destilirane vode) in nanjo vlivamo podojeno mleko. c. Razne oblike manjših in večjih hladilnikov. 5. Čiščenje in razkuževanje opreme za molžo (za vsakodnevno uporabo alkalna - tekoča ali praškasta in za tedensko kisla-tekoča ali praškasta). 6. Priporočamo enkrat tedensko po mehaničnem čiščenju še uporabo apna na ležišča in nato nastilj (apno je poceni in dobro razkužilo). 7. Zatiranje muh Najučinkovitejši in najcenejši način je uporaba larvicidov, s katerimi uničimo razvojne oblike muh (80% muh je v razvojni obliki in le 20% je odraslih). Tako odraslih muh ni veliko in jih ni težko uničiti. Marko NABERGOJ, dr. vet. med. NAJPOGOSTEJŠI KOŽNI PARAZITI Stenocefaloza - bolhavost Bolhe so krvosesi. Poznamo vrste Stenocepfalis canis in cati -pasja in mačja bolha. Ob sesanju krvi izloča v kožo proteolitični encim, ki povzroča srbež. Zaradi alergije na bolšji pik pride pri živalih do močnega praskanja. Dolgotrajno praskanje povzroči vnetje in poškodbe kože, kar se nadaljuje z bakterijsko infekcijo. Infekcije so lahko v obliki gnojnih izpuščajev po vsej koži, ki se združujejo v večje zaplate - ekceme. Vse spremembe je potrebno čim prej zdraviti pri veterinarju. Ko se koža opomore, je potrebno odpraviti tudi vzrok obolenja - bolhe. Kako odpravimo bolhe? Svetujem: 1. Pri mladih živalih do 2 mesecev starosti uporabite enkrat tedensko Bolfo ali Kan insekticidni posip. 2. Pri živalih, starejših od 2 mesecev, uporabite kapljice v ampulah Frontline ali Advantage. 3. Po uspešnem uničenju bolh lahko kombinirate uporabo kapljic z dobrimi insekticidnimi ovratnicami za mlade živali, ki bodo izključile tudi možnost alergije na ovratnico. O uporabi naštetih možnosti se posvetujte s svojim veterinarjem. Ni dovolj odpraviti bolhe na živalih, potrebno jih je zatreti tudi v okolici. Svetujem uporabo: 1. Bolfo sprej ali Kan sprej za okolico - strogo upoštevajte navodila proizvajalca! 2. Obvezno posesajte prostor z globinskim sesalcem. 3. Postopek ponovite čez 3 tedne. Smiljana VAUPOT - NABERGOJ, dr. vet. med. A LIPNICA 7. julij 2000 ŽUPAN SPREJEL ODLIČNJAKE Ob izteku šolskega leta je župan Franc Cipot sprejel odličnjake z vseh treh osnovnih šol v občini: OŠ Bogojina in Fokovci ter DOS Prosenjakovci. Med nekaj več kot petdesetimi učenci, ki so letos končali osnovno izobraževanje, je devet učencev izdelalo z odličnim uspehom, polovica je bila odličnih vseh osem razredov. Največ jih prihaja s fokovske osemletke (pet), trije so z bogojinske, ena pa z prosenjakovske. In kdo so letošnji odličnjaki? Bernarda Puhan, Urška Lov-renčec in Tadej Henzel z OŠ Bogojina; Marjana Kranjec, Daniel Cmčič, Andrej Gorčan, Ernest Hari in Roman Miholič z OŠ Fokovci ter Tina Vdroš z DOŠ Prosenjakovci. (G. G.) GRADNJA KANALIZACIJE - Med največje letošnje investicije na področju gospodarske infrastrukture spada kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo ob Marijanskem potoku v Lukačevcih. Odvedlo in očistilo bo odpadne vode naselij Moravske Toplice, Mlajtinci, Lukačevci in Noršinci ter Zdravilišča Moravske Toplice. Izvajalec: Pomgrad, Murska Sobota. OLIMPIJSKI TEK 2000 V MORAVSKIH TOPLICAH - napetost pred startom TERME 3000 DOBIVAJO KONČNO PODOBO - Na robu bazenskega kompleksa nastaja tudi privlačno otroško igrišče. KAJ VEŠ O PROMETU PRI OŠ FOKOVCI Kviz je pripravil svet za preventivo v cestnem prometu občine Moravske Toplice, podobno kot v prejšnjih letih so sodelovali tudi učenci OŠ Puconci. Tekmovanje je bilo razdeljeno na teoretični del in na praktično vožnjo na poligonu in na cesti. Med učenci so bili najuspešnejši: Uroš Benko, Vid Šomen in Jožek Horvat (vsi z OŠ Bogojina), med učenkami pa Tina Vdroš (DOŠ Prosenjakovci), Andreja Pohar in Sandra Bedake (obe OŠ Fokovci). V ekipni razvrstitvi je bila najuspešnejša OŠ Bogojina. (G. G.) TEMELJITO ČIŠČENJE - Na območju občine Moravske Toplice je aprila potekala tradicionalna spomladanska očiščevalna akcija, ki je lepo uspela. Županovemu pozivu se je odzvalo blizu petsto krajanov in vsaj toliko tudi mladih. Tudi letos so se namreč vključili učenci vseh treh osemletk in malčki iz šestih enot zavoda Vrtci. Čista narava d. o. o. je na deponijo v Puconcih odpeljala kar nekaj ton zbranih odpadkov. V začetku maja pa je v občini potekalo še zbiranje kosovnih in posebnih odpadkov. Pri odvozu kosovnih odpadkov je bilo opravljenih 239 delovnih ur in pri tem zbranih 1256 kubičnih metrov odpadkov. Zbrali so tudi 2.475 kilogramov posebnih odpadkov. (G. G.) 7. julij 2000 LIPNICA Z. LETNO SREČANJE POKOJNINSKI STEBER ZAVAROVALNICE V MARTJANCIH TRIGLAV - PRVI ODOBRENI POKOJNINSKI NAČRT V SLOVENIJI Minister za delo, družino in socialne zadeve je na osnovi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 22. 5. 2000 odobril Zavarovalnici Triglav pokojninski načrt prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. To je prvi odobreni pokojninski načrt, na osnovi katerega bodo lahko posamezniki in podjetja uveljavljali davčne olajšave na vplačane zneske za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Gostitelj tradicionalnega četrtega letnega srečanja upokojencev občine Moravske Toplice - v društvo jih je povezanih več kot 630 iz vseh 28 krajev občine - je bilo letos krajevno poverjeništvo iz Martjanec. Brezhibno pripravljena prireditev je v večnamensko dvorano pri nogometnem igrišču privabila več sto upokojencev ter tudi nekaj gostov. Prisrčen kulturni program so pripravili malčki iz vrtca Martjanci in pevci ter pevke mešanega pevskega zbora Anton Martin Slomšek iz Martjanec z zborovodjem Izidorjem Gutmanom. Neumorni predsednik DU Moravske Toplice Štefan Makoter je zbrane pozdravil z upokojenskim pozdravom »Nimam časa!« in se spomnil nekdanjih časov. Iz spomina jih je priklical kar z refrenom pesmi Kak je inda fajn bilou, ki jo je spisal in prepeval pred kratkim preminuli član in veliki ljudski godec Janez Kardoš. Zbrane je pozdravil tudi Mirko Le-barič, predsednik upokojencev pomurske regije, in poudaril, da upokojenci v prihodnje od vlade pričakujejo številne pozitivne poteze pri reševanju nakopičenih problemov upokojencev. Župan Franc Cipot je pohvalil odlično delovanje društva ter na kratko predstavil projekt hotela za starejše v Moravskih Toplicah, ki že dobiva končno podobo in pomeni novo obliko institucionalnega varstva starejših na Slovenskem. Geza GRABAR ŽENSKE V STISKI 080 12 13 poned. - četrtek 10.00-12.00 Prav to, da sredstva, namenjena za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, predstavljajo dodatno davčno olajšavo tako za posameznika kakor tudi za delodajalca, pa je ena od poglavitnih novosti Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Odločitev za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje predstavlja namreč za posameznika v času vplačevanja prispevkov dodatno finančno naložbo, ki mu bo v obdobju uživanja pokojnine zagotavljala finančno varnost Najvišji znesek premije, ki ga lahko zavarovanec uveljavi kot davčno olajšavo, je 5,84% zavarovančeve bruto plače - prvi bruto (to je 24% prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje) oziroma največ 30.000 SIT mesečno (360.000 SIT letno), najmanjši znesek pa je 3.000 SIT mesečno oziroma 36.000 SIT letno. Za znesek premije, ki ga plačuje zavarovanec znotraj navedenih okvirov, se mu zniža osnova za dohodnino. Prav tako se mu v osnovo za dohodnino ne upoštevajo premije, ki jih zanj vplača delodajalec, seveda ponovno znotraj zakonsko določenega maksimalnega zneska. Tudi delodajalcem prinaša vplačevanje premij za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje koristi, saj se vplačane premije uvrščajo med poslovno potrebne stroške podjetja, priznavajo se mu torej kot davčna olajšava pri plačilu davka od dobička. Od vplačanih zneskov delodajalec ne plačuje prispevkov za socialno varnost prav tako pa tudi ne davka na izplačane plače, saj ne obremenjujejo sredstev za plače. Če vplačane premije zavarovanca in delodajalca presegajo zakonsko določeni maksimalni znesek, lahko olajšavo prednostno uveljavlja zavarovanec. Delodajalec pa lahko kot poslovno potreben strošek uveljavlja razliko do maksimalnega zneska, ki ga določa zakon (glej sliko!). Tudi sicer ima Zavarovalnica Triglav na področju zagotavljanja socialne varnosti bogate izkušnje, saj ima v okviru tretjega stebra že vrsto let, poleg ostalih klasičnih kapitalskih zavarovanj (življenjska in rentna zavarovanja) na tržišču tu- di produkt prostovoljnih pokojninskih zavarovanj. Tako Območna enota Murska Sobota že leta uspešno izvaja prostovoljna pokojninska zavarovanja, saj je preko občin uspela skleniti skupinska pokojninska zavarovanja za kmete in tudi nekatera skupinska pokojninska zavarovanja pri nekaterih privatnih podjetjih (v prostovoljno pokojninsko zavarovanje je tako v Pomuiju vključenih že čez 400 ljudi). Tradicija, znanje, razvoj, velikost in finančna moč Zavarovalnice Triglav so trdno jamstvo za uspešno upravljanje s sredstvi, vloženimi v prostovoljna dodatna pokojninska zavarovanja. S 54% tržnim deležem na slovenskem trgu (90% tržni delež v pomurski regiji), s 110 mrd SIT zavarovalno-tehničnih rezervacij (260% rast v primerjavi z letom 1995), s 100-letnimi izkušnjami in znanjem ter usposo- bljenim strokovnim, razvojnim in prodajnim kadrom zaseda Zavarovalnica Triglav tudi v Evropi vidno mesto. Kakšni bodo časi, ki prihajajo, je odvisno od nas. Treba je pametno razmisliti, se posvetovati in sprejeti zanesljive odločitve. Oblike prostovoljnih dodatnih pokojninskih zavarovanj v okviru POKOJNINSKEGA STEBRA in različne oblike zavarovanj in varčevanj iz ŽIVLJENJSKEGA KROGA Zavarovalnice Triglav so prav gotovo modra odločitev. Po podrobnejših informacijah in natančnejših izračunih lahko povprašate svojega zavarovalnega zastopnika ali pa se oglasite na najbližjem poslovnem mestu Zavarovalnice Triglav, kjer boste skupaj z njihovo strokovno službo poiskali najustreznejšo rešitev. Vprašanja, pripombe, pohvale in kritike lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov: info-msVizav-tr igla v. si Na podlagi 11. člena Odloka o priznanjih in nagradi Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 35/97) komisija za priznanja in nagrade objavlja RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANI IN NAGRADE OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2000 L Občina Moravske Toplice podeljuje priznanja in nagrado občine Moravske Toplice posameznikom za pomembna dejanja, življenjsko delo in dosežke. Podjetjem, samostojnim podjetnikom, zavodom, društvom, političnim strankam, krajevnim skupnostim in drugim organizacijam se lahko podelijo za pomembne dosežke na področju gospodarskega razvoja ali splošnega razvoja (kmetijstva, turizma in gostinstva, obrti, industrijske proizvodnje itd.), družbenih dejavnosti (kulturna, športna, izobraževalna itd.), informiranja, gasilstva in reševanja, pri delu drugih društev, reševanju manjšinske problematike ter razvoju posameznih dejavnosti oziroma krajev v občini. II. Priznanja in nagrade Občine Moravske Toplice: 1. Naziv Častni občan 2. Priznanje Občine Moravske Toplice 3. Velika zahvalna listina 4. Nagrada Občine Moravske Toplice III. Naziv Častni občan Občine Moravske Toplice se podeljuje posameznikom za posebno pomembna dejanja, delo in zasluge, ki pomenijo izjemen prispevek k razvoju, ugledu in uveljavljanju občine Moravske Toplice v državi ali na mednarodnem področju. Priznanje Občine Moravske Toplice se podeljuje za pomembna dejanja in dosežke na področjih iz I. točke tega razpisa, dosežene v zadnjem obdobju. Velika zahvalna listina Občine Moravske Toplice se podeljuje za dosežke na področjih iz I. točke tega razpisa, ki so prispevali k uveljavitvi občine in njeni specifični prepoznavnosti v širšem slovenskem prostoru. Nagrada Občine Moravske Toplice se podeljuje za izjemno pomembne dosežke na kateremkoli področju delovanja, za sistematično in dosledno delo pri razvijanju gospodarskih dejavnosti, negovanju in razvijanju kulturnih vrednot, za izjemne športne in druge dosežke, ki nosilca uvrščajo v vrh državnih in mednarodnih tekmovanj, ustvarjalnih dosežkov na področju raziskovanja, umetniškega delovanja ali na drugih področjih. Predloge za podelitev priznanj in nagrade občine lahko podajo posamezniki, skupine občanov, politične stranke, župan, krajevne skupnosti, podjetja, zavodi, društva ter druge organizacije in skupnosti. Predlog mora vsebovati podatke o kandidatu za priznanje oziroma nagrado z utemeljitvijo predloga ter podatke o predlagatelju. Pisne predloge je potrebno posredovati najpozneje do 30. julija 2000 na naslov: OBČINA MORAVSKE TOPLICE, Kranjčeva ulica 3, 9226 Moravske Toplice s pripisom »Razpis - komisija za priznanja in nagrado«. PROGRAM IZGRADNJE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE V PRORAČUNU OBČINE MORAVSKE TOPLICE ZA LETO 2000 PROSTA INVESTICIJSKA SREDSTVA V PRORAČUNU OBČINE MORAVSKE TOPLICE LETA 2000 Zaradi različnih pristopov k razumevanju proračunskih možnosti financiranja posameznih investicij v občini v nadaljevanju nekoliko podrobneje o tem, kakšne so variante za investicijska vlaganja v letu 2000. Po pokritju obveznosti proračuna v okviru temeljnih nalog občine, kamor spadajo sredstva za organe občine, šole in vrtce, sredstva za socialne transferje in dotacije društvom, sredstva za druge javne potrebe in rezerve ter za nujna investicijsko-vzdrževalna dela, kar predstavlja 336.013.000. 00 SIT, ostane brez namenskih sredstev (namenska poraba, investicijska poraba) za vse ostale naloge 147.848.000. 00 SIT. Od teh sredstev je potrebno v skladu z Zakonom o pospeševanju turizma in občinskim odlokom na področju turizma izvzeti del, ki predstavlja prihodke od turistične takse in se namenja za urejanje infrastrukture ter razvoj turizma, kar znaša 31.626.000,00 SIT. Prav tako je v skladu s politiko občine na področju kmetijstva in razvojnih programov ter pospeševanja podjetništva nujno izvzeti dodatnih 19.355.000,00 SIT. Ob vsem tem pa še del sredstev, ki jih je potrebno nameniti za odplačilo že izkoriščenih kreditov za infrastrukturne objekte, pri čemer je varianta: a) Odplačilo samo glavnice iz proračuna v višini 15.500.000,00 SIT (pri tem se obresti za te kredite plačujejo iz cene kanalščine in čiščenja, saj so vsi krediti bili koriščeni le za izgradnjo kanalizacij in čistilnih naprav). b) Odplačilo glavnice in obresti v višini 21.500.000,00 SIT (pri tem se tudi obresti za kredite za čistilne naprave in kanalizacije plačujejo iz proračuna občine in se temu ustrezno lahko zniža cena kanalščine in čiščenja v naseljih, ki te objekte že ali bodo v kratkem koristila - Ivanci, Martjanci, Tešanovci, Moravske Toplice, Lukačevci). Tako očiščeni proračun pomeni, da je na odhodkovni strani za investicije in razvojne naloge na razpolago vsega skupaj 75.367.000,00 SIT. Ta sredstva bi načeloma bilo možno razdeliti tudi po ključu števila prebivalcev, kar pomeni, da pride na posameznega prebivalca 11.500,00 SIT prostih investicijskih sredstev v letu 2000. Vsak si lahko izračuna, kakšna sredstva bi v tem primeru pripadala njegovi vasi ali krajevni skupnosti. S temi sredstvi namreč tudi največje krajevne skupnosti in naselja ne morejo narediti nobene pomembne investicije, medtem ko lahko najmanjše vasi v bistvu odmislijo sleherno možnost razvoja. Vsekakor pa je v okviru teh sredstev najprej potrebno poravnati vse obveznosti, ki izhajajo iz že dokončanih investicij po pogodbah iz leta 1999 in se nanašajo na čistilno napravo v Lukačevcih v višini 39.100.000,00 SIT, kanalizacijski sistem na relaciji Moravske Toplice - Lukačevci -čistilna naprava v višini 43.000.000,00 SIT in cesta Središče - Prosenjakovci v višini 5.000.000,00 SIT. V proračunu občine za leto 2000 pa je možno kombinirati s posameznimi variantami investicij na ta način, da se najame kredit, ki predstavlja znatni del investicijskih možnosti za katerega od objektov oziroma projektov, ki niso predvideni s tem proračunom, kar bi sicer pomenilo veliko odstopanje od že sprejetih izhodišč in bi popolnoma porušilo dosedanje prizadevanje za enakomerni razvoj občine v skladu s potrebami in možnostmi. Glede na to, da kot predlagatelj ne želim postavljati dokončnih okvirjev za vse investicije v občini, prepuščam odločitev o tem, ali sofinancirati projekte, ki so predvideni v okviru razvojnih nalog in možnosti odhodkov tega proračuna za leto 2000, ali ne v presojo občinskemu svetu. Predlog, ki ga predstavljam kot predlagatelj proračuna upošteva vse aspekte trenutka v občini - ni pa v njem možno enakopravno vsako leto deliti sredstva po krajevnih skupnostih. Da bi dobili boljši pregled nad celotno proračunsko delitvijo sredstev in predvsem razvojno naravnanost proračuna leta 2000 je najprimernejši grafični prikaz predlagane delitve. ANALITIČNI PREGLED PREDLAGANIH INVESTICIJSKIH VLAGANJ V LETU 2000 A/ PREDLAGANA VLAGANJA V LETU 2000 Groba delitev sredstev za investicije v proračunu leta 2000 je naslednja: Za investicijske potrebe na področju cest se nameni: 1. postavka 24. odhodkov proračuna v znesku 2. postavka 20. odhodkov vzdrževanje cest v zneskih lokalne ceste javne poti 3. postavka 23. varianta 1 odhodkov proračuna v znesku 4. prihodki od KS, ki predstavljajo del postavke 34. odhodkov v višini 19.354.000. 00 SIT 12.105.000. 00 SIT 10.860.000. 00 SIT 14.048.000. 00 SIT 2.200.000,00 SIT SKUPAJ vsa sredstva za investicije v ceste so 58.567.000,00 SIT K tem sredstvom je realno možno dodati 5 mio SIT, ki so v okviru prihodkov predlaganega proračuna predvideni kot deleži krajevnih skupnosti in občanov, zbranih za ta namen v letu 2000. To pomeni, da bo v proračunu občine za leto 2000 za ceste na goričkem delu občine namenjeno 63.000.000 SIT V letu 2000 naj bi se sredstva namenila za izgradnjo naslednjih cest: 1. Izgradnja primarne povezave Ob potoku v Sebeborcih 2. Ureditev bankin in jarkov na cesti Bogojina - Vučja Gomila 3. Izgradnja vaških cest in javnih poti - prioriteta so ceste z večjim številom naseljenih hiš in številom prebivalcev, ki živijo ob teh cestah in zagotovljen delež sofinanciranja v skladu z izhodišči oziroma v znesku, ki pomeni enako obremenitev kot velja za kanalizacijske investicije v ravninskem delu občine. Sredstva za investicije v kanalizacije in čistilne naprave bodo financirane iz naslednjih postavk oziroma virov: 1. Odplačilo kreditov iz postavke 23. odhodkov proračuna v znesku 15.500.000,00 SIT vir teh sredstev je del komunalnega prispevka 2. Za odplačilo obveznosti za čistilno napravo Lukačevci in kanalizacijo od Moravskih Toplic do Lukačevec v skupnem znesku 82.100.000,00 SIT se nameni preostali del komunalnega prispevka v znesku 19.500.000,00 SIT, za razliko se najame kredit pri Ekološkem skladu v znesku 62.600.000,00 SIT 3. Za nove investicije v letu 2000 bomo na področju kanalizacij in čistilnih naprav namenili naslednja sredstva: • nadaljevanje kanalizacije v Noršinih in Mlajtincih se bo financiralo iz sredstev, pridobljenih po javnih razpisih za večje komunalne sisteme in iz lastnih sredstva krajanov Mlajtinec, Lukačevec in Noršinec v višini 48.600.000,00 SIT. • v letu 2000 se začne izgradnja kanalizacije do čistilne naprave in gradnja nove čistilne naprave v Bogojini v skupnem znesku 27.700.000,00 SIT, pri čemer bi naj poleg sredstev, ki se že zbirajo od krajanov, bilo angažiranih še 12.400.000,00 SIT ekološkega kredita. 4. Istočasno se bo začel postopek priprave projektne dokumentacije za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Filovcih in Sebeborcih, za kar se namenijo sredstva v okviru postavke 29. odhodkov proračuna v višini 4.000.000,00 SIT. V letu 2000 bi se na področju vodovodnih sistemov zagotavljala sredstva iz naslednjih postavk proračuna: 1. Del sredstev javnih razpisov v višini 2. Del sredstev, zbranih od krajevnih skupnosti za že izgrajene sisteme kanalizacije v Martjancih v višini 3. Vsa taksa na vodo v višini 4. Drugi prihodki v višini 25.000.000,00 SIT 5.000. 000.00 SIT 8.000. 000.00 SIT 2.400.000. 00 SIT V letu 2000 bi na področju vodovodov namenili največ pozornosti izgradnji vodovodnega zajetja na relaciji Mlajtinci - Vučja Gomila z izgradnjo povezave vodovoda do Martjanec. Za ta namen naj bi bila porabljena sredstva v višini 40.400.000,00 SIT. B/ POTREBNE INVESTICIJE V I. in II. PRIORITETI NA PODROČJU GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE a) kanalizacije • kanalizacija Noršinci • kanalizacija Mlajtinci b) čistilna naprava Bogojina c) vodovodna zajetja in vodovodi • vodovodni sistem Vučja Gomila - Mlajtinci za vasi Vučja Gomila, Martjanci, Noršinci, Lukačevci, Mlajtinci, Ivanci, Filovci, Tešanovci, delno Zdravilišče Moravske Toplice » vodovodni sistem Prosenjakovci za vasi Prosenjakovci, Berkovci, Pordašinci, Motvarjevci • vodovodni sistem Kančevci za vasi Kančevci, Ratkovci, Ivanovci, Andrejci, Krnci • vodovodni sistem Selo za vasi Selo, Fokovci, Čikečka vas • vodovodni sistem Ivanjševci za vasi Ivanjševci, Središče, Lončarovci d) lokalne ceste • Sebeborci - Ob potoku e) krajevne ceste • Andrejci • Fokovci • Ratkovci • Ivanovci • Vučja Gomila • Suhi Vrh • Selo • Čikečka vas • Berkovci • Središče • Motvarjevci • Krnci C/ POTREBNE INVESTICIJE NA PODROČJU DRUŽBENIH DEJAVNOSTI a) Osnovnošolski objekti • Prilagoditev prostorskih rešitev v OŠ Fokovci za devetletno šolo • Prilagoditev prostorskih rešitev v DOS Prosenjakovci za devetletno šolo • Izgradnja zunanjih igrišč pri OŠ Bogojina Za vse navedene investicije velja, da so nujne ali zelo potrebne, vrednostno in količinsko pa pomenijo, da jih bo možno izgraditi v naslednjih šestih letih. Na podlagi 21; in 50. a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odločba US, 45/94, odločba US, 57/94, 14/95, 20/95, odločba 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 - odločba, 44/96 -odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 69/98, 74/98 in 59/99), 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 - popravek, 42/85, 2/86 - popravek, 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 6/96 - odločba US, 35/97, 73/97 - odločba US, 87/97, 73/98 in 31/2000) ter 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 11/99) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 14. seji dne 22. 05. 2000 sprejel ODLOK O NADZORSTVU IZVAJANJA OBČINSKIH PREDPISOV V OBČINI MORAVSKE TOPLICE I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta odlok ureja opravljanje inšpekcijskega nadzorstva v Občini Moravske Toplice, izvajanje občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti (v nadaljevanju: občinski predpisi) in opravljanje komunalnega nadzorstva v zvezi z izvajanjem občinskih predpisov, ki se nanašajo na zunanji videz občine ter nadzorstva mirujočega prometa. 2. člen Inšpekcijsko nadzorstvo opravljajo občinski inšpektorji, komunalno nadzorstvo opravljajo komunalni nadzorniki, nadzor mirujočega prometa pa občinski redarji. Občinski inšpektor pa lahko poleg inšpekcijskega nadzorstva opravlja tudi komunalno nadzorstvo in nadzor mirujočega prometa. Naloge iz tega člena se opravljajo v občinski upravi. 3. člen Občinski inšpektorji, komunalni nadzorniki in občinski redarji izkazujejo pooblastilo za upravljanje svojega dela nadzorstva s službeno izkaznico, ki jo izda župan občine. Obrazec službene izkaznice, postopek za njeno izdajo in uporabo predpiše župan občine. 4. člen Občinski redarji nosijo predpisano uniformo, označbe in ustrezno opremo, ki jo predpiše minister, pristojen za lokalno samoupravo v soglasju z ministrom za notranje zadeve. Pravilnik o načinu nošenja uniforme, številu in času uporabe posameznih delov uniforme in dopolnilnih delov izda župan občine. II. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO 5. člen Inšpekcijsko nadzorstvo izvajanja predpisov iz 1. člena tega odloka neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje predpisane s tem odlokom. Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva imajo občinski inšpektorji pravico pregledati objekte in naprave ter dokumentacijo, zaslišati stranke in priče v upravnem postopku, pridobiti podatke, s katerimi lahko ugotovijo istovetnost oseb ter opraviti druga dejanja, ki so skladna z namenom inšpekcijskega nadzorstva oziroma imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po Zakonu o upravi. 6. člen Občinski inšpektor mora imeti univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja. E. LIPNICA Občinski inšpektor mora opraviti strokovni izpit v roku enega leta od dneva imenovanja za inšpektorja. Občinski inšpektor, ki nima strokovnega izpita, ne sme izdajati odločb, lahko pa opravlja dejanja v postopku pred izdajo odločbe. 7. člen Občinski inšpektor ne sme sprejemati daril oziroma pridobivati ugodnosti, ki bi lahko vplivale na njegova uradna dejanja. 8. člen Če pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva občinski inšpektor ugotovi, da je kršen občinski predpis, ima pravico in dolžnost: - odrediti ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi; - predlagati uvedbo postopka zaradi prekrška oziroma izreči mandatno kazen; - predlagati pristojnemu organu sprejem ukrepov; - odrediti druge ukrepe in dejanja, za katera je pooblaščen. 9. člen Občinski inšpektor sestavi zapisnik o opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu, ki mora vsebovati zlasti podatke o: - dnevu in času inšpekcijskega nadzorstva; - pravni oziroma fizični osebi, pri kateri je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo; - ugotovljenem stanju; - ukrepih ter pravni podlagi za izrečene ukrepe. Zapisnik se vroči pravni oziroma fizični osebi, pri kateri je bilo opravljeno inšpekcijsko nadzorstvo. 10. člen Po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu ima občinski inšpektor pravico in dolžnost z odločbo odrediti, da se z dejanjem, opustitvijo dejanja, oziroma z aktom, v roku, ki ga določi občinski inšpektor, zagotovi izvajanje občinskih predpisov. Odločba iz prejšnjega odstavka je lahko, kadar gre za izjemno nujno ukrepe, tudi ustna. Občinski inšpektor, ki je ustno odločil, mora pravni oziroma fizični osebi izdati pisno odločbo, in sicer najpozneje v osmih dneh po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu. Zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve. O pritožbi odloča župan. Pritožba zoper odločbo iz drugega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe. 11. člen Pravne in fizične osebe, pri katerih se opravlja inšpekcijsko nadzorstvo (v nadaljevanju: zavezanci), so dolžne občinskemu inšpektorju: - omogočiti nemoteno opravljanje nadzorstva, ______________________________________________________7. julij 2000 -- omogočiti vstop v objekte, prostore oziroma dostop do naprav, ki jih nadzira, - posredovati vse potrebne podatke in pojasnila v zvezi z opravljanjem nadzorstva. 12. člen V primeru, da zavezanec ne izvrši naloženega ukrepa oziroma ga ne izvrši popolnoma ali v določenem roku, lahko občinski inšpektor odloči, da to opravi druga pravna ali fizična oseba na stroške zavezanca. 13. člen Občinski inšpektor lahko zaprosi pomoč pristojne organe za notranje zadeve in druge institucije, kadar je to potrebno zaradi opravljanja njegovega dela oziroma zaradi lastne varnosti. III. KOMUNALNO NADZORSTVO 14. člen Komunalno nadzorstvo opravljajo komunalni nadzorniki, ki morajo izpolnjevati pogoje, določene s tem odlokom. 15. člen Komunalni nadzornik nadzoruje izvajanje občinskih predpisov v zvezi z rednim vzdrževanjem objektov, okolice zgradb, zelenih površin in podobno, kar se nanaša na zunanji videz občine. 16. člen Komunalni nadzornik mora imeti srednjo šolo, najmanj dve leti delovnih izkušenj in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku. Komunalni nadzornik mora opraviti preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v roku 6 mesecev od razporeditve na delovno mesto komunalnega nadzornika. 17. člen Komunalni nadzornik ne sme sprejemati daril oziroma pridobivati ugodnosti, ki bi lahko vplivale na njegova uradna ravnanja. 18. člen Če pri opravljanju nadzorstva komunalni nadzornik ugotovi, da je kršen občinski predpis, ima pravico in dolžnost: - opozarjati na lažje kršitve predpisa, - ugotoviti istovetnost oseb v zvezi z opravljanjem nadzorstva, - dati ustni ali pisni nalog za odpravo nepravilnosti, - izreči mandatno kazen in jo izterjati takoj na kraju samem, - predlagati uvedbo postopka o prekršku, - obveščati pristojne organe, če meni, da so potrebni ukrepi, za katere sam ni pristojen, - opravljati druga dejanja in strokovne naloge, za katere je pooblaščen. IV. NADZORSTVO MIRUJOČEGA PROMETA 19. člen Občinski redar nadzoruje občinske predpise, ki se nanašajo na ustavljanje in parkiranje vozil - mirujoči promet. 20. člen Občinski redar mora imeti končano srednjo šolo, najmanj dve leti delovnih izkušenj, opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku ter vozniški izpit B kategorije. Občinski redar mora opraviti preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v roku 6 mesecev od razporeditve na delovno mesto občinskega redarja. 21. člen Občinski redar ne sme sprejemati daril oziroma pridobivati ugodnosti, ki bi lahko vplivale na njegova uradna ravnanja. 22. člen Če pri opravljanju mirujočega prometa občinski redar ugotovi, da je kršen predpis, ima pravico in dolžnost: - na vozilo namestiti obvestilo o prekršku, - izreči mandatno kazen na kraju samem, - izdati obvestilo o prekršku in plačilni nalog, - odrediti priklenitev nepravilno parkiranega vozila (v primeru, da je v občini skladno z odlokom možna uporaba lisic), - odrediti odvoz nepravilno parkiranega vozila (v primeru, da je v občini skladno z odlokom možna uporaba pajka), - ugotoviti istovetnost osebe v zvezi z opravljanjem nadzora, - obveščati pristojne organe, če meni, da so potrebni ukrepi, za katere sam ni pristojen, - opravljati druga dejanja in strokovne naloge, za katere je pooblaščen. V. KAZENSKE DOLOČBE 23. člen Z denarno kaznijo najmanj 25.000,00 SIT do 100.00000 SIT se kaznuje takoj na kraju prekrška pravna oseba, ki: - ne odpravi ugotovljenih nepravilnosti v roku, ki je določen z odločbo občinskega inšpektorja (prva alinea 8. člena); - ne omogoči občinskemu inšpektorju nemotenega opravljanja inšpekcijskega nadzorstva (11. člen). Z denarno kaznijo najmanj 25.000,00 SIT do 100.000,00 SIT se kaznuje takoj na kraju prekrška samostojni podjetnik, ki v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo najmanj 20.000,00 SIT do 60.000,00 SIT se kaznuje takoj na kraju prekrška odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaznijo najmanj 5.000,00 SIT do 20.000,00 SIT se kaznuje takoj na kraju prekrška posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 24. člen Z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi se določi število delovnih mest občinskih inšpektorjev, komunalnih nadzornikov in občinskih redarjev ter drugi posebni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati delavci za opravljanje inšpekcijskega nadzorstva, komunalnega nadzorstva in nadzorstva mirujočega prometa. Akt iz prejšnjega odstavka tega člena je treba uskladiti z določbami tega odloka v 30 dneh od uveljavitve tega odloka. 25. člen Akt, s katerim se določi obrazec službene izkaznice in postopek za njeno izdajo in uporabo, izda župan v 30 dneh od sprejema tega odloka. Pravilnik o nošenju uniforme za občinske redarje izda župan v 30 dneh od sprejema tega odloka, skladno z odredbo ministrstva, pristojnega za lokalno samoupravo. 26. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu R Slovenije. Številka: 015-03/00-11 os V Moravskih Toplicah, 22. 05. 2000 Župan: Franc CIPOT, univ. dipl. org., ekon., I. r. Na podlagi 3., 7. in 9. člena Zakona o športu (Ur. list RS štev. 22/98) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Ur. list RS št. 11/99) in na podlagi sklepa skupščine Občinske športne zveze Moravske Toplice, ki povezuje športna društva v občini z dne 11. 05. 2000, je Občinski svet občine Moravske Toplice na 14. seji dne 22. 05. 2000 sprejel PRAVILNIK ZA VREDNOTENJE LETNIH PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI MORAVSKE TOPLICE I. SPLOŠNA DOLOČILA 1. člen S tem pravilnikom Občinski svet občine Moravske Toplice določa pogoje, merila in postopke za vrednotenje in razdelitev sredstev, namenjenih za sofinanciranje letnih programov športa in vzdrževanje športnih objektov v občini. 2. člen Predmet tega pravilnika je delitev sredstev, ki jih po sprejetih programskih nalogah zagotavlja država in sredstev, ki jih po dogovorjenih programskih nalogah zagotavlja Občina Moravske Toplice. 3. člen Pravico do sofinanciranja letnih programov športa imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da imajo sedež v Občini Moravske Toplice, • da so člani Občinske športne zveze Moravske Toplice ali da delujejo v okviru panožne zveze ali društva, ki je član Občinske športne zveze Moravske Toplice, • da so registrirani najmanj eno leto, • da imajo urejeno evidenco o članstvu, • da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za realizacijo načrtovanih športnih aktivnosti, • da izvajajo organizirano redno dejavnost, za katero so registrirani, vsaj eno leto. 4. člen Izvajalci letnih programov športa: • športna društva, ki imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini, • zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oziroma športne panoge, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, • zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa. II. VSEBINSKA DOLOČILA 5. člen Za uresničevanje programskih nalog športa se iz javnih financ sofinancirajo naslednje vsebine: • šport predšolske in osnovnošolske mladine, ki ni predmet redne športne vzgoje, • šport v društvih, • šport mladih - redna splošna vadba, • športno rekreativna dejavnost odraslih, • tekmovalni in vrhunski šport, • šport invalidov, • šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, • promocijska dejavnost športa, • priznanja športnikom in športnim delavcem, • športne prireditve, • programi kategoriziranih športnikov, • delovanje športne zveze, • mednarodna športna dejavnost Poleg sofinanciranja športnih programov, navedenih v prvem odstavku tega člena, se v občinskem proračunu zagotavljajo sredstva za sofinanciranje investicij in investicijskega vzdrževanja na področju športa. Medsebojne obveznosti med občino in investitorjem se praviloma uredijo s pogodbo. 6. člen Za pripravo predloga za odločanje o izboru letnih programov in predlog delitve razpoložljivih sredstev, ki jih za sofinanciranje športnih programov zagotavlja proračun občine in države, ima občina pripravljalca, to je Občinska športna zveza Moravske Toplice, za kar je potrebno tudi ob sofinanciranju letnih programov športa zagotoviti ustrezna sredstva. 7. člen Na podlagi vsakoletnega javnega razpisa, ki ga objavi župan občine najpozneje v mesecu novembru za prihodnje leto, zbrane predloge obdela izvršni odbor Občinske športne zveze in pripravi predlog izbora letnih programov in predlog delitve razpoložljivih občinskih proračunskih sredstev za šport. 8. člen Župan na podlagi predloga izvršnega odbora Občinske športne zveze iz 7. člena tega pravilnika skle- ne z izvajalci letnih programov športa pogodbo za tekoče koledarsko leto, v kateri se določi: • vsebina in obseg programa, • višina sredstev za dogovorjene letne programe športa, • nadzor nad porabo sredstev, • druge medsebojne pravice in obveznosti. Izvajalci morajo po opravljenih nalogah predložiti dokazila o izpolnitvi prevzetih obveznosti. Če izvajalci ne izpolnijo obveznosti, določenih s pogodbo, se jim za ta del programa ukinejo finančna sredstva. Za sofinanciranje dejavnosti kategoriziranih športnikov župan sklene s športnikom in športnim društvom, katerega član je športnik, posebno pogodbo za tekoče koledarsko leto, v kateri so enaka določila kot v pogodbi z izvajalci letnih programov. III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 9. člen Porabniki občinskih proračunskih sredstev so dolžni izvajati dogovorjene programe v skladu s tem pravilnikom in dajati Občinski športni zvezi Moravske Toplice morebitna dodatna pojasnila glede izpolnjevanja pogojev iz 3. člena tega pravilnika. 10. člen Občinska športna zveza Moravske Toplice je dolžna spremljati izvajanje letnih programov in dajati sprotne informacije o izvajanju le-teh ter podati poročilo o izvajanju letnega programa športa pristojnim službam Občinske uprave in Občinskemu svetu občine. 11. člen Merila, normativi in pogoji za izvajanja letnih programov športa so opredeljeni v prilogi in so sestavni del tega pravilnika. Dopolnitve le-teh so možne na predlog sklepa izvršnega odbora Občinske športne zveze Moravske Toplice. 12. člen Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo na enak način, kot to velja za njegov sprejem. 13. člen Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehajo veljati Merila za sofinanciranje programov športa v občini Moravske Toplice iz sredstev javnih financ, ki jih je sprejela skupščina Občinske športne zveze M. Toplice na seji dne 11. 05. 2000. 14. člen Ta pravilnik začne veljati z dnem sprejema na Občinskem svetu občine Moravske Toplice, objavi pa se v Lipnici. Številka: 015-03/00-10 OS Moravske Toplice, 22. 05. 2000 Župan: Franc CIPOT, univ. dipl. org., ekon., I. r. MERILA, POGOJI IN NORMATIVI ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV ŠPORTA V OBČINI MORAVSKE TOPLICE Vsa dogajanja v športu in s tem v zvezi nastajajoče stroške je praktično nemogoče normativno urediti, največkrat je to tudi nesmiselno, s temi kriteriji poskušamo urediti sistem financiranja: - športne rekreacije, - športa predšolskih otok in osnovnošolske mladine, - športnih društev oz. klubov, - posameznikov, ki nastopajo individualno ali ekipno in s tem promovirajo občino, - izobraževanje kadrov. I. ŠPORTNA REKREACIJA (MNOŽIČNOST) Množična tekmovanja so potrebna za razvoj športne rekreacije, zato bomo organizirali ali sofinancirali tekmovanja, katera so namenjena vsem, ki niso udeleženci rednih vadbenih in tekmovalnih programov v društvih oziroma v ekipah. Financirali pa bomo tudi programe organiziranih skupin. Sofinancirali bomo organizacijo in izvedbo tekmovanj: - olimpijski tek, - krosi, - razna druga množična tekmovanja. Vrednotenje programov za organizirane skupine: - organizirana skupina, - program vadbe, - najmanj 10 udeležencev, - minimalno ur je 30 na vadbeni prostor, - vadbeni prostor, kjer se odvija rekreacija. n. ŠPORT PREDŠOLSKIH OTROK IN OSNOVNOŠOLSKE MLADINE - izvajanje programa Športne značke - Zlati sonček in Krpan, zagotavljajo se priročniki, športne knjižice in kolajne, - izvajanje programa Naučimo se plavati, zagotavlja se propagandni material, značke, priponke in diplome, - za izvedbo šolskih športnih tekmovanj se zagotavljajo pokali, kolajne in diplome. HI. ŠPORTNA DRUŠTVA OZIROMA KLUBI Pri tekmovalnem športu obravnavamo tekmovalne programe, ki so v funkciji uradnih, prvenstvenih fin pokalnih tekmovanj po določilih panožnih zvez. Kot vemo, je pri nas najbolj razširjen nogomet (4 klubi velikega nogometa, 13 klubov malega nogometa), imamo še dve strelski družini in hokejski klub M. Toplice, ki nastopa v prvi državni ligi. Zato bomo tudi vrednotili programe po posameznih panogah. Nogomet veliki: (klub lahko dobi maksimalno 1000 točk) - nivo tekmovanja (maks. 1000 točk) - 2. državna liga (800 točk) - 3. državna, liga (600 točk) - 4. državna liga (300 točk) - 5. državna liga (200 točk) - tekmovalni uspehi (maks. 100 točk) - sodelovanje na občinskem pokalu (100 točk) - število selekcij (maks. 100 točk) - člani (50 točk) - mladina (30 točk) - pionirji (20 točk) Nogomet mali: (maksimalno lahko dobi klub 130 točk) - nivo tekmovanja (maks. 80 točk) - 1. medobčinska liga (80 točk) - občinska in druge lige (50) - ostale lige (veteranska) (10 točk) - tekmovalni uspehi (maks. 20 točk) - sodelovanje na občinskem pokalu (20 točk) - število selekcij (maks. 20 točk) - člani (10 točk) - mladina (10 točk) Strelstvo: (maksimalno dobi klub 70 točk) - nivo tekmovanja (maks. 50 točk) - medobčinski, regijski (50 točk) - udeležba na občinskih prireditva (maks. 20 točk) Hokej na travi: (maksimalno lahko dobi 500 točk) - nivo tekmovanja (maks. 300 točk) - 1 državna liga (100 točk) - selekcije (maks. 200 točk) - člani (100 točk) - mladina (100 točk) Zaradi neenakomerne razvitosti tekmovalnih sistemov in števila sodelujočih ekip v tekmovanju smo pri teh merilih upoštevali republiške faktorje. IV. POSAMEZNIKI, KI NASTOPAJO V EKIPAH ALI INDVIDUALNO IN S TEM PROMOVIRAJO OBČINO Obravnavali bomo izključno posameznike, ki so kategorizirani in s svojimi rezultati na nivoju Republike Slovenije in v drugih državah promovirajo občino. Sodelujoči v državnih reprezentancah ali pa kot član kluba, ki ni član OŠZ M. Toplice. V. IZOBRAŽEVANJE KADROV Spodbujali, organizirali oziroma sodelovali bomo pri izobraževanju vseh vrst strokovnih kadrov za izvajanje programov v društvih. Sofinancirali ali organizirali bomo: - trenerski tečaj - sodniški tečaj - licenčne seminarje - trenerji - sodniki - seminarji za vodenje športnih društev - drugo Vrednost točke 1000 SIT. Moravske Toplice 22. 05. 2000 VETER V LASEH -S ŠPORTOM PROTI DROGI V organizaciji Občinske športne zveze in pod pokroviteljstvom Zdravilišča Moravske Toplice ter Občine Moravske Toplice je bil tudi letošnji maj v znamenju množične športne prireditve mladih iz naše občine Veter v laseh - s športom proti drogu Prireditev spada v ciklus vseslovenske akcije. Na akciji je sodelovalo 483 učencev iz vseh treh šol v občini (OS Bogojina in Fokovci ter DOS Prosenjakovci). Zbrane je pozdravil župan Franc Cipot, kulturnemu programu, ki so ga prispevale sodelujoče šole, pa je sledil tekmovalni del srečanja. Mladi so se pomerili v panogah, ki so v akciji že tradicionalne. V košarki med učenci 5. in 6. razredov je bila najboljša izbrana vrsta OŠ Fokovci pred OŠ Bogojina; med učenci 7. in 8. razredov pa OŠ Bogojina pred DOŠ Prosenjakovci in III. ekipo OŠ Fokovci. V odbojki so v mlajši skupini prva tri mesta osvojili učenci OŠ Bogojina, in sicer III., II. ter I. ekipa; v starejši skupini je bila najboljša I. ekipa OŠ Bogojine pred DOŠ Prosenjakovci in II. ekipo OŠ Bogojina. Med mlajšimi rolerji so bili najboljši: Ludvik Malačič (OŠ Fokovci), Vid Šomen (OŠ Bogojina) in Dejan Rocner (OŠ Fokovci), med starejšimi pa Šebastjan Bencak, Blanka Keršič in Dejan Ošlaj (vsi OŠ Bogojina). Veter v laseh - s športom proti drogi v Moravskih Toplicah -učenci med likovnim ustvarjanjem V likovnem izražanju oziroma risanju z barvnimi kredami po asfaltu je slavila ekipa DOŠ Prosenjakovci z delom Injekcija, na drugo mesto se je uvrstila OŠ Bogojina i risbo pod naslovom Ptica in zmaj, na tretje pa OS Fokovci z risbo Kača - zdrav način življenja. V nogometu so tako med deklicami kakor mlajšimi in starejšimi dečki prva mesta osvojili učenci OŠ Bogojina; pri deklicah sta se na drugo oziroma tretje mesto uvrstili ekipi OŠ Fokovci; med mlajšimi dečki je bila tudi druga OŠ Bogojina, tretja pa DOŠ Prosenjakovci; med starejšimi dečki je drugo mesto pripadlo OŠ Fokovci. Najmlajši učenci so tekmovali v štafetnih igrah. Med učenci 1. razredov je bil vrstni red: OŠ Bogojina, OŠ Tešanovci in OŠ Fokovci; med učenci 2. razredov pa sta si naslov najboljšega razdelili OŠ Bogojina in OŠ Fokovci, tretja pa je bila DOŠ Prosenjakovci. Med dvema ognjema učencev 3. razredovje bil vrstni red: OŠ Bogojina, DOŠ Prosenjakovci in OŠ Tešanovci; med učenci 4. razredov so tri najvišja mesta pripadla ekipam OŠ Bogojina - L, II. in III. ekipi. Vsi udeleženci so prejeli spominske majice, najboljši v vsaki panogi pa še diplome, kolajne in kape. Najboljši v rolanju, košarki, odbojki in likovnem izražanju v starejših skupinah so sodelovali na zaključku prireditve v Žalcu. _ Geza GRABAR Olimpijski tek, pohod, kolesarski maraton Ajda BLIZU 700 UDELEŽENCEV Sredi junija poteka v Moravskih Toplicah že tradicionalni športni konec tedna, saj pridejo na svoj račun tako tekači kakor tudi kolesarji, letos pa je bil prvič pripravljen tudi program za pohodnike. Govorimo seveda o Olimpijskem teku in kolesarskem maratonu Ajda. Pri organizaciji olimpijskih tekov so se v našem občinskem središču tudi letos pridružili trinajstim slovenskim krajem. V kulturnem programu so nastopili godci in plesalci KUD »Attila Jozsef« iz Motvarjevec. Izvedbo olimpijskega teka, ki je bil 17. junija, je tudi tokrat prevzela Občinska športna zveza Moravske Toplice oziroma njena komisija za atletiko, soorganizator te množične športno-rekreativne prireditve pod okriljem Olimpijskega komiteja Združenja športnih zvez Slovenije pa je tudi tokrat bilo Zdravilišče Moravske Toplice. Na štartno-ciljnem prostoru v športnem parku zdravilišča so se imetniki olimpijskih kartic srečali že dopoldne, ko so se pohodnikih podali na pohod na Jelovškov breg nad Tešanovci. Popoldne so dve progi - krajšo in ravninsko 3-kilometrsko ter daljšo in zahtevnejšo 10-kilometrsko pretekli še tekači. Skrbni organizatorji so letos našteli natanko 282 udeležencev: 39 pohodnikov in 243 tekačev. Uvrstitve tokrat niso bile pomembne, saj je šlo za športno-rekreacijsko prireditev. Vsak udeleženec, ki je pretekel ali prehodil izbrano progo, je po prihodu v cilj prejel spominsko majico. Da gre resnično za pravo množično prireditev, priča tudi zelo pisana paleta nastopajočih: najstarejša udeleženca prireditve so bili namreč 71-letna Milena Osredkar iz Ljubljane, ki je sodelovala na pohodu, in zakonca Mučič med tekači: Tinka s 63 ter Stanko z 61 leti. Najmlajša udeleženca sta bila 2-letna Robertina Rožanc iz Hrastje-Mote in 3-letni Nejc Matis iz Sebeborec. Bogat športni vikend v Zdravilišču Moravske Toplice se je nadaljeval tudi v nedeljo, 18. junija, ko je Kolesarski klub Tropovci na istem štartno-ciljnem prostoru pripravil jubilejni 10. rekreacijski kolesarki maraton Ajda. Ta je na različno dolge in zahtevne proge privabil okrog 400 kolesarjev, med katerimi sta bila najstarejša 81-letni Alojz Fajdiga iz Maribora in 74-letna Katarina Rengeo iz Murske Sobote. Najštevilnejše so bile ekipe soboške Mure, Skistar iz Ljubljane ter Pomurska banka. Geza GRABAR Selo ODPRTO PRVENSTVO OBČINE V KROSU - 159 TEKAČEV IN 40 POHODNIKOV V organizaciji Občinske športne zveze Moravske Toplice oziroma njene komisije za atletiko ter Športnega društva Rotunda Selo-Fokovci je v športnem parku v Selu konec aprila potekalo tradicionalno IV. odprto prvenstvo občine Moravske Toplice v krosu. Ljubitelji teka - prevladovali so osnovnošolci z goričkih šol ter s Kapele - so na razgibani 1.000-metrski krožni progi tekmovali v kar enaindvajsetih različnih kategorijah, kot posebnost prireditve pa je bil tudi letos tek občanov in občank ter vrhunec - tek pomurskih poslancev, županov, direktorjev, svetnikov in managerjev. Na teku je skupaj nastopilo 159 tekačev, v okviru prireditve prvič organizirani rekreacijskih pohod pod naslovom Spoznavajmo našo občino pa je privabil 40 udeležencev. V ekipni razvrstitvi teka je bila že četrto leto zapored najuspešnejša Osnovna šola Kapela, sledila pa sta ji domači - vrsta Osnovne šole Fokovci ter Športno društvo Rotunda Selo-Fokovci. REZULTATI: Mlajši dečki A, 1.000 m: 1. Jernej Pelci (OŠ Kapela) 2. Matej Rogač (OŠ Bogojina) 3. Samo Novak (OŠ Šalovci) Mlajše deklice A, 1.000 m: 1. Petra Kučan (OŠ Gornji Petrovci) 2. Laura Režonja (OŠ Veržej) 3. Martina Kučan (OŠ Fokovci) Mlajši dečki B, 1.000 m: 1. David Vinkovič (OŠ Veržej) 2. David Solarič (OŠ Dobrovnik) 3. Valentin Režonja (OŠ Veržej) Mlajše deklice B, 1.000 m: 1. Jožica Meričnjak (OŠ Bogojina) 2. Nina Nemec (OŠ Veržej) 3. Alenka Horvat (OŠ Dobrovnik) Dečki, 2.000 m: 1. David Horvat (OŠ Bakovci) 2. David Škalič (OŠ Fokovci) 3. Damjan Kočar (OŠ Bogojina) Deklice, 1.000 m: 1. Nuša Trstenjak (OŠ Kapela) 2. Amela Zekovič (OŠ III Murska Sobota) 3. Martina Šafarič (OŠ Kapela) Starejši dečki, 2.000 m: 1. Gregor MarušičJOŠ Negova) 2. Dejan Elijaš (OŠ Fokovci) 3. Roman Miholič (OŠ Fokovci) Starejše deklice, 2.000 m: 1. Lucija Cvetko (OŠ III Murska Sobota) 2. Katja Žunič (OŠ Kapela) 3. Andreja Pohar (OŠ Fokovci) Mlajši mladinci, 3.000 m: L Dejan Cifer (ŠD Rotunda) 2. Davorin Makari (ŠD Rotunda) 3. Matej Berden (OS Kapela) Mlajše mladinke, 2.000 m: 1. Sonja Škalič (SD Rotunda) Starejši mladinci, 3.000: 1. Andrej Vučkič (ŠD Rotunda) Člani, 5.000 m: 1. Damir Zinko (TS Radenska) Članice, 3.000 m: 1. Nuša Trstenjak (Kapela) 2. Katja Žunič (Kapela) 3. Doris Pahor (Kapela) Starejši člani, 5.000 m: 1. Marjan Pintarič (Negova), 2. Milan Sapač (TS Radenska) 3. Alojz Horvat (TS Radenska) Veterani, 5.000 m: 1. Branko Perme (AK Lendava) 2. Marjan Jakopec (TS Radenska) 3. Ivan Muršec (TS Radenska) Občani, 1.000 m: 1. Jože Horvat (Selo) 2. Marjan Marič (Selo) 3. Vlado Vratar (Selo) Občanke, 1.000 m: 1. Suza Pocak (Selo) 2. Amela Zekovič (Murska Sobota) 3. Nada Zekovič (Murska Sobota) Tek županov, poslancev, svetnikov, direktorjev in managerjev, 1.000 m: 1. Peter Brunec (KG Lendava) 2. Vlado Vučkič (svetnik občine Moravske Toplice) 3. Franc Šlihthuber (župan občine Gornji Petrovci) in Franc Cipot (župan občine Moravske Toplice) Ekipno: 1. OŠ Kapela 40 točk 2. OŠ Fokovci 31 točk 3. ŠD Rotunda Selo-Fokovci 23 točk 4. TS Radenska Radenci 21 točk 5. OŠ Bogojina in OŠ Veržej po 20 točk Geza GRABAR OBČINSKA GASILSKA ZVEZA IZPOLNILA VSA PRIČAKOVANJA Čeprav deluje Občinska gasilska zveza Moravske Toplice le dobro leto, so na področju organiziranega dela v gasilstvu v moravskotopliški občini, kjer deluje 27 gasilskih društev in so prav vsa vključena v OGZ, naredili pomembne korake. Vidni so številni uspehi, ki se kažejo v učinkoviti organiziranosti gasilstva, kar samo dokazuje, da je bila odločitev o formiranju lastne zveze pravilna. Kot navaja Slavko Škerlak, predsednik OGZ Moravske Toplice, so se zaradi vzpostavitve čimprejšnjih pogojev za nemoteno delovanje takoj po ustanovitvi - ob prostorski ureditvi, lotili tudi ureditve potrebne dokumentacije ter same organiziranosti nove zveze. Z nekaterimi aktivnostmi v tej smeri so nadaljevali tudi v minulem letu, saj je glede na število društev in njenih članov (več kot 2.000), morav-skotopliška gasilska zveza ena največjih. »Zadnje tri mesece leta 1998 je bilo za delovanje OGZ Moravske Toplice in prostovoljnih gasilskih društev nedvomno preizkusno. Pri tem moram posebej izpostaviti velike poplave 11. novembra, ki so zajele območje naše občine. Pri reševanju premoženja, prečrpavanju in izčrpavanju vode ter pri odpravi posledic je v treh dneh sodelovalo več kot 130 gasilcev iz 16 društev, ki so pri tem opravili skoraj 600 prostovoljnih delovnih ur. Gasilska zveza Slovenije je na predlog OGZ Moravske Toplice in društev posameznikom in društvom izrekla pisne pohvale. Pri tem pa se ne smemo pozabiti zahvaliti posameznim podjetnikom in direktoijem, ki so z razumevanjem sprejeli odsotnost njihovih zaposlenih - naših gasilcev v času reševanja z delovnih mest,« se predsednik Škerlak spominja prve večje akcije OGZ zveze ob naravnih nesrečah. Tudi minulo leto je OGZ Moravske Toplice nadaljevala z aktivnostmi na področju ureditve organizacijskih zahtev ter nadaljnjega dela zveze in društev na področju operativnih dejavnosti, tekmovanj, usposabljanj, izobraževanj, opremljanja, financiranja, dela z mladimi ... V dobrem letu dni je OGZ Moravske Toplice zelo veliko naredila tudi na področju organizacijskih zadev. Tako je bila lansko leto ustanovljena sodniška in mladinska komisija, ki se že lahko ponaša s prvimi uspehi. Na osnovi Uredbe Vlade Republike Slovenije je bila tudi na nivoju OGZ Moravske Toplice izdelana kategorizacija društev. Le PGD Moravske Toplice sodi v II. kategorijo, vsa ostala društva pa so uvrščena v I. kategorijo. »Vsekakor obstajajo pomisleki tudi pri sedanji kategorizaciji, vendar če je bila spremenjena prejšnja, ki je bila pripravljena pred ustanovitvijo OGZ, ne vidim ovire, da se tudi sedanja, ki je bila pripravljena s strani Občinske gasilske zveze, ne bi dopolnjevala oziroma spreminjala.« S strani Uprave za obrambo Republike Slovenije, izpostava Murska Sobota, Republiškega centra za obveščanje, Gasilske zveze Slovenije, regijskega gasilskega poveljstva, koordinacijskega odbora pomurskih gasilskih zvez, požarnega inšpektorata in drugih je bilo na zvezo posredovanih veliko navodil in usmeritev, katerih realizacijo je opravila zveza sama ali pa v sodelovanju z društvi, ponekod pa je sodeloval tudi Štab Civilne zaščite občine Moravske Toplice ali občina sama. Te naloge so se nanašale na področja operativnih in organizacijskih zadev, urejanje operativnega članstva, operativnih načrtov varstva pred požarom, na področje komunikacij, alarmiranja, kadrov, evidenc, izobraževanja ... Ji LIPNICA___________________________________________________ Opravljenih je bilo tudi veliko analiz za določena področja, kar je nedvomno pripomoglo k izboljšanju dela v okviru zveze in društev samih. Vsekakor pa ne kaže zanemariti začetka delovanja informacijske pisarne. Tako zveza skuša vsaj v manjši meri zagotoviti stalno prisotnost predstavnika OGZ Moravske Toplice ter sprotno informiranost vseh njenih članic - gasilskih društev. Zelo pomembno področje delovanja pa je bilo izobraževanje. Tečaji za izprašane gasilce - kandidatov je bilo več kot 50 - so potekali v Filovcih, Bogojini, Ivancih, Bukovni-ci, Središču in v Fokovcih. Tečaja za voznike za pridobitev »C« kategorije se je v sodelovanju z AMD Štefan Kovač Murska Sobota in Avtobusnim prometom Murska Sobota udeležilo 20 slušateljev; izobraževanje za nižje gasilske častnike, gasilske častnike in višje gasilske častnike je skupaj uspešno končalo 13 kandidatov, društva v okviru zveze pa so bogatejša tudi za enega novega gasilskega sodnika. Kar osemnajst gasilcev se je usposobilo za delo z dihalnimi aparati. Prav vsi prijavljeni kandidati - sodniki so uspešno opravili ponovno testiranje. Poleg rednih sektorskih tekmovanj (bila so v Krncih, Fokovcih in Bukovnici) ter občinskega v Andrejcih, je v Tešanovcih tudi lani potekalo pokalno tekmovanje. Na Suhem Vrhu so predali namenu električno sireno, v Selu in Moravskih Toplicah gasilski avtocisterni, v Prosenjakovcih pa nov gasilski dom. Tradicionalni gasilski tabor za najmlajše - lani je bil že četrtič zapored, je potekal v Andrejcih; v Bogojini so počasili 70., v Središču pa 80. obletnico ustanovitve društva. Gasilci iz OGZ Moravske Toplice so se udeležili regijskega tekmovanja v Gornji Radgoni, mednarodnega tekmovanja v Jennersdorfu v Avstriji, proslave ob 130-letnici gasilstva na Slovenskem v Metliki pa se je udeležilo 40 gasilcev iz 18 društev. OGZ Moravske Toplice je na podlagi razpisa Turistične zveze Slovenije in Gasilske zveze Slovenije v okviru akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna izvedla tudi izbiro najlepše urejenih gasilskih domov. V ožji izbor so se v treh kategorijah iz občine Moravske Toplice uvrstili štirje domovi, ki so prejeli priznanja: gasilski domovi v Središču, Andrejcih, Noršincih in Prosenjakovcih. In kakšna je opremljenost društev? Vseh 27 društev razpolaga s precej starim avtoparkom, in sicer: z devetimi tovornimi vozili GVC, enim tovornim vozilom GVC1, 27 kombiniranimi vozili GV1 ter s kombiniranim vozilom za prevoz potnikov. Stanje na področju gasilske opreme je nekoliko boljše, saj je ta v določenih primerih tudi obnovljena. Društva pa razpolagajo tudi z nekaj specialne opreme za reševanje in zaščito. V prihodnje bo potrebno zagotoviti zadostno število dihalnih aparatov, ob redni dotaciji iz občinskega proračuna pa zagotoviti tudi sredstva sponzorjev. Geza GRABAR ___________________________________________________7. julij 2000 PRVO DRŽAVNO POKALNO PGD Andrejci TEKMOVANJE MLADIH GASILCEV RAZvS.J V športnem centru v Sebeborcih je bilo drugo nedeljo v juniju eno največjih gasilskih tekmovanj v naši občini, saj so bili tamkajšnji gasilci gostitelji prvega državnega mladinskega pokalnega tekmovanja. Ker je bilo omenjeno tekmovanje sploh prvo v taki obliki v Sloveniji doslej, so tako pobudnik - Gasilska zveza Slovenije kakor tudi odlični gostitelji, PGD Sebeborci, naredili pomemben korak tudi na področju tekmovanja najmlajših. Prav na omenjeno dejstvo so se nanašali tudi nagovori pred uradnim pričetkom tekmovanja: predsednika Gasilske zveze Slovenije Ernesta Eoryja, predsednika Občinske gasilske zveze Moravske Toplice Slavka Škerlaka ter podžupana občine Moravske Toplice Jožeta Matisa. Med gosti smo srečali tudi podpoveljnika GZS Maksa Lešnika, župana naše občine Franca Cipota, ki je najboljšim ekipam podelil pokale ter pristne izdelke ljudske obrti - lectove srčke, in Štefana Jančariča, poveljnika Štaba civilne zaščite občine Moravske Toplice. Kljub novi tekmovalni obliki mladincev in pionirjev - letos naj bi bili v Sloveniji še dve podobni prireditvi, trije najboljši z vseh treh tekmovanj pa se bodo brez predhodnih (regijskih) izbirnih tekem uvrstili na državno prvenstvo, ki bo prihodnje leto - se je v športnem centru v Sebeborcih zbralo kar 25 desetin najmlajših gasilcev iz domala vseh koncev države, od tega tri iz pomurske regije. Mladi gasilci so svoje veščine ter seveda znanje iz gasilstva preizkušali na treh različnih delovnih postajah: pionirske vrste so se namreč pomerile v vaji z vedrovko ter v štafetnem teku, mladinske pa ob štafetnem teku še v vaji z ovirami. Ob pravi poletni pripeki in velikem številu gledalcev je prireditev zelo lepo uspela, gostitelji -gasilci iz Sebeborec pa si za odlično gostiteljstvo zaslužijo vso pohvalo. Po rezultatih in zagnanosti sodeč, se nam za nadaljnji razvoj gasilstva ni treba bati, saj v prenekaterih sredinah z mladimi zelo temeljito in zavzeto delajo. Ob tem seveda gre največja zahvala in priznanje mentorjem, ki so po društvih zadolženi za delo z mladimi. Ti se še kako dobro zavedajo, da se bo gasilska tradicija iz roda v rod prenašala samo na ta način ter se ohranila s kvalitetnim in usposobljenim kadrom. To je pritrdil tudi Slavko Škerlak, sicer predsednik OGZ Moravske Toplice ter tudi predsednik društva gostitelja: »Prav z namenom, da mladim omogočimo v gasilskih vrstah pestrost dela in jim gasilstvo približamo na povsem praktičen način, smo se v društvu odločili, da prevzamemo to tekmovanje. Vesel sem, da je prireditev tako lepo uspela in da sta jo podprla občina Moravske Toplice in Turistično informacijski center Moravske Toplice, ki se še kako dobro zavedata, da je promocija občine kot izrazito turističnega območja lahko tudi gasilsko tekmovanje na državni ravni. Med številnimi sponzorji pa bi rad posebej izpostavil glavnega - Zavarovalnico Triglav, območna enota Murska Sobota, ki ima za gasilstvo kot preventivno dejavnost izjemno spoštljiv odnos,« je razmišljal Škerlak in dodal, da bodo na nivoju občinske gasilske zveze tudi prihodnje leto kandidirali za državno gasilsko tekmovanje, morda tudi eno od članskih. In kdo so bili najboljši? Ob odsotnosti mladih iz naše občine, ki na takšna tekmovanja še niso dovolj pripravljeni, so bili med pionirji, kjer se je prijavilo šest desetin, najuspešnejši mladi iz PGD Lipa; med tremi desetinami pionirk je prvo mesto pripadlo gasilkam iz Šentilja pri Velenju. Vrsta iz Gomilskega je zmagala pri mladincih - tekmovalo je sedem desetin, ter ekipa iz PGD Dobrna pa sta bili najboljši v mladinski tekmovalni kategoriji. Geza GRABAR Gasilcem iz Andrejec se je izpolnila velika želja - bogatejši so za kombinirano vozilo z 2.400-litrsko cisterno za vodo. S tem pa se je požarna varnost v tej gorički vasici in njeni okolici občutno izboljšala. Slovesnosti ob prevzemu so se poleg predstavnikov trinajstih gasilskih društev, od tega jih je bilo devet iz marijanskega sektorja, udeležili tudi številni krajani ter seveda gostje: predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory, podžupan občine Jože Matis, predsednik in poveljnik Občinske gasilske zveze Moravske Toplice Slavko Škerlak in Ludvik Gomboc, poveljnik Štaba civilne zaščite Moravske Toplice Štefan Jančarič in drugi. Ti so v nagovorih poudarili velik pomen nove pridobitve andrejskih gasilcev ter izrazili upanje, da bo gasilstvo v državi in občini tudi v prihodnje zavzemalo pomembno mesto in da bo to z zagotovitvijo namenskih proračunskih sredstev potrdila tudi lokalna skupnost. Škoda bi namreč bilo, da bi gasilstvo kot pomembno gibalo razvoja in napredka slehernega kraja zgolj zaradi ekonomskih razlogov zamrlo, saj bi se s tem gotovo pretrgala tudi druga in za vse hitrejši tempo življenja pomembna kategorija - družabnost in pripravljenost za skupne akcije med ljudmi. Kulturni program so pripravili učenci fokovske osemletke, cisterno pa je domačim gasilcem predal podžupan Jože Matis. Za nakup rabljenega kombiniranega gasilskega vozila TAM 5500 DG, ki lahko na požarišče prepelje 2.400 litrov vode, so se gasilci PGD Andrejci odločili lansko leto. Ob pomoči sponzorjev in občanov so vozilo v zelo kratkem času renovirali in ga delno tudi na novo opremili. Skupna vrednost investicije znaša nekaj več kot 3 mio SIT. Andrejski gasilci so hvaležni vsem, ki so podprli njihov projekt. Geza GRABAR ODLIČNA UVRSTITEV OBČINSKE EKIPE Regijskega preverjanja usposobljenosti ekip prve medicinske pomoči, ki je v začetku junija potekalo v Lendavi, se je udeležila tudi izbrana vrsta iz naše občine. Šestčlanska ekipa v sestavi Anita Časar, Natalija Horvat, Monika Makari, Franc Nežič ter Dani in Darko Horvat se je med 23 ekipami uvrstila na visoko 5. mesto. G. G. 7. julij 2000 UPNICA » Osnovna šola Fokovci DELO MLADIH ČLANOV RDEČEGA KRIŽA Na OŠ Fokovci že vrsto let izvajamo vsebine Rdečega križa. V šolskem letu 1999/2000 pa deluje aktiv mladih članov RK v okviru krožka Pa te prime pa te mine. V začetku šolskega leta smo izdelali program dela mladih članov, ki temelji na naslednjih glavnih ciljih: • razvijati in krepiti pozitiven odnos mladih do prostovoljnega dela -pomoč ljudem v stiski; • spoznati portret gibanja Rdeči križ in Rdeči polmesec; • opredeliti temeljna načela Rdečega križa; • seznaniti se z zgodovinskim pregledom Rdečega križa; • izpostaviti pomen prostovoljnega dela (npr. pomoč ostarelim, bolnim ...); • spoznati različne vrste zasvojenosti in posledice le-teh na organizem; • seznaniti se s pomenom krvodajalstva; • slediti koledarju dogodkov ter pripraviti poročila; • razvijati pozitiven odnos do sebe; • razvijati sposobnost za zdravo in produktivno življenje; • razvijati dobre prijateljske odnose, ki bodo podpirali osebnostno rast. Program podrobneje razdelimo po mesecih in skrbimo, da zastavljene naloge tudi realiziramo, nemalokrat pa ga sproti še dopolnimo z aktualnimi vsebinami. Delo članov krožka na šoli je zelo raznoliko. Temeljito smo sledili koledarju dogodkov ter pripravljali plakate z aktualnimi vsebinami (npr. ob svetovnem dnevu AIDS-a, dan brez cigarete, mesec zasvojenost, dan zdravja, teden RK ...) Ob tednu otroka so člani RK izdelovali program in material za medob- ČEBELA SEM Zjutraj sem trato zbudil, ker sem močno zacvilil. Potem me je trot lovil in zlomil sem si nogo. Priletele so sestrice čebele in me odpeljale v bolnišnico. Zdravnik mi je povil nogo. Trot me je odpeljal domov. Sestrice čebele so mi nosile hrano. Gregor Mat/ašec, 1. razred Zjutraj zgodaj vstanem. Potem grem nabirat med. Rada se igram in letam s cveta na cvet. Zvečer grem spat. Ponoči sladko spim. Zdenka Kandal, 1. razred Zjutraj sem vstala in med nabrala. Potem sem šla spet na travnik. Srečala sem rožo. Rekla je, da mi da med. Rada se igram in letam s cveta na cvet Včasih padem. Doris Letina, 1. razred činski otroški parlament ki se je odvijal na naši šoli. Ob tem namenu so se tudi preizkusili v vlogi mladih povezovalcev programa. V mesecu maju ob svetovnem dnevu RK sprejmemo prvošolce in sedmošolce med mlade člane RK. Na ta dogodek se temeljito pripravimo. Za učence prvega razreda smo pripravili delavnico »Kdo je vse član RK«, ki je obsegala kratek kulturni program, igrico z demonstracijo prve pomoči, dramatiziran tekst Damjana Slabeta Kri-žemkapica, za katero smo pripravili pobarvanko. Podelili smo knjižice, značke in zloženke. Člani RK bomo letošnje aktivnosti končali z delavnico »Hepatitis B«, ki jo bomo izvedli v sedmem in osmem razredu. Naj zaključim predstavitev aktivnosti mladih članov RK z njihovimi mislimi: • Skozi celo šolsko leto 1999/2000 smo izdelovali plakate, iskali informacije na internetu, pripravljali delavnice ... Učenci prvih in sedmih razredov smo bili sprejeti med člane RK. Ob tem namenu smo za prvi razred odigrali igrico Križemkapica, jim podelili znake, knjižice in zloženke. • Učencem na šoli smo s pomočjo plakatov, raznih vprašanj, anket, delavnicami pokazali dosti novih stvari, ki jih niso vedeli. Opozarjali smo jih, kdaj je teden boja proti kajenju, proti raku, kdaj je Valentinovo, da se je treba cepiti proti HEPATITISU B, kdaj je teden Rdečega križa ... Skratka, pri uri RK se zabavamo in učimo, izdelujejo plakate, referate, imamo se super. METULJ SEM Sem metulj in letam visoko po zraku. Imam krila, ki so pisane barve. Zelo rad preletavam cvetlice, ki rastejo na travniku. Ker sem majhen, me lahko tudi ujamejo, vendar se trudim, da me ne bodo ujeli. Davorin Kianec, 1. razred JAZ SEM DEŽNIK Jaz sem dežnik. Sem bele barve in imam črne pike. Stanujem v vasi Andrejci. Star sem dve leti. Kadar dežuje, grem v Mursko Soboto. Ima me deklica Maja. Maja me je nekega dne v Murski Soboti izgubila. Doma je opazila, da me nima. Potem me je šla iskat in me našla. Skupaj sva se odpravila domov. Maja me je nato dala v omaro, kjer sem zaspal. Mihael Nedeljko, 2. razred DAN ZEMLJE NEKOLIKO DRUGAČE Ob svetovnem dnevu Zemlje smo imeli v petek, 21. aprila 2000, na OŠ Fokovci skupni naravoslovni dan. Odločili smo se, da bomo učencem na predmetni stopnji ponudili različne teme, ki bi jih nato obravnavali na zanimiv, raziskovalen in ustvarjalen način. Učenci so se po izvedbi ankete vključili v naslednje dejavnosti: • Uporabimo stare novice znova • Preživeti v gozdu • Spoznajmo gozd • Približajmo se naravi • Kam z odpadno vodo • Črno in belo. Dan smo začeli zbrani na ploščadi pred vhodom v šolo in s kratkim kulturnim programom pozdravili dan. Ob pesmi Mrtva reka smo se zamislili nad našim obnašanjem do narave. Po tem smo si oprtali nahrbtnike, se razdelili v skupine in se podali na teren po nova spoznanja. Skupina učencev je z mano poskušala »preživeti« v gozdu vsaj en dan brez računalnika. Naša naloga je bila, da si uredimo bivališče, ležišče in ognjišče v gozdu iz materiala, ki ga je vse polno, samo ozreti se je potrebno okoli sebe. Učenci so zavihali rokave in začeli graditi bivake. Delo je potekalo brez večjih zapletov in po treh urah smo imeli »hišo« zgrajeno, in udobno bivališče je bilo pripravljeno za vselitev. Dekliški del skupine je v tem času, ko so dečki gradili, spoznaval in nabiral užitne rastline in s pomočjo literature sestavljal kuharske recepte. Kljub zgodnjemu pomladanskemu času in dolgi zimi, smo nabrali precej užitnih rastlin. Učenci so bili presenečeni, kaj vse bi lahko pojedli. Dve misli sta se nam porodili ob tem našem ustvaijanju v gozdu: Ni le dovolj, da želimo živeti z naravo, z njo moramo tudi znati živeti. Moramo se ji prilagoditi in se znajti v njej, za to pa je potrebna izkušnja. Mi smo si jo pridobili. Divjina ni gostilna s petimi zvezdicami, kjer bi si lahko izbrali jedilnik in čakali, da ustrežejo vsaki naši želji. V divjini moramo biti hvaležni naravi, da sploh imamo kaj za pod zob. Druga skupina učencev se je podala na spoznavanje gozdne flore in favne na Gozdno učno pot v Selo. Spoznavali so značilna redka drevesa, njihovo rastišče, pomen gozda kot zavetišča za številne živali in ptice. Prijetno utrujeni in z novimi spoznanji so se zadovoljni vrnili nazaj. Približajmo se naravi - je bil poziv za naslednjo skupino. Tako kot učenci Gordana mentorica Sonja Tot UTRINKI * UTRINKI * UTRINKI * UTRINKI * UTRINKI Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci Ketnyelvu altalanos iskola Partosfalva se boste tudi Vi, dragi bralci, vprašali: »Kako?« »Enostavno!«’- bomo odgovorili mi. Ni enostavnejšega načina kot vzeti v roke stetoskop in poslušati »utrip srca« dreves. Čudovit občutek je spoznanje, da se po drevesnih žilah pretaka življenje ravno tako kakor pri človeku ali živali. Čeprav je drevo negibno, pa se vendarle giblje, saj rase iz leta v leto, doseže rekordne velikosti, zato je učence tak način doživljanja narave in okolice zelo obogatil. Skupina, ki je obiskala čistilno napravo v Ivancih, se je seznanila s potjo odpadnih voda od uporabnika do narave. Ugotavljali in spoznavali so lastnosti odpadne in prečiščene vode. Spoznali so, da je umazana voda neprozorna, gosta, da smrdi, prečiščena voda pa je prozorna, čista, brez vonja. Sklenili so: Voda je vir življenja, zato varujmo in čistimo jo! Nekateri učenci so ostali v šoli in tu prispevali k uspešni izvedbi naravoslovnega dne. Ena skupina učencev je spoznavala, na kakšen način je možno odpadke kot so papir, karton, plastična embalaža, tekstil, znova uporabiti. Ročno so izdelali reciklirani papir ter razne uporabne predmete iz odpadkov. Menili so, da je potrebno čim več odpadkov, predvsem papiija in kartona, znova uporabiti, saj bi na tak način lahko marsikateremu drevesu prihranili »smrt«. Tudi učenci razredne stopnje so se s svojimi razredničarkami podali na sprehod po gozdu in spoznavali njegove značilnosti, predvsem pa so se veliko pogovarjali. Ob koncu naravoslovnega dne so vse skupine na kratko predstavile svoje delo. Najbolj zanimiva pa je bila za vse nas igrica z naslovom Črno in belo, ki jo je zaigrala dramska skupina. Moto igrice je naslednji: lepo in čisto lahko premaga umazanijo in smrad, dobrota in čisto srce ljudi lahko premagata vse zlo na svetu. Suzana Deutsch, prof. KNJIGE Če so knjige zaprte, molčijo, kot bi jih sploh ne bilo. Ko pa jih vzamemo v roke, se črke spletejo v besede in tako nastanejo vesele, lažnive, pustolovske zgodbice. Do knjige vsak človek mora nekaj čutiti: pa naj ti ponuja smeh, resničnost, osamljenost ali pa veselje in ljubezen. Martina Janjič, 7. razred KAJ VEŠ O PROMETU Že vrsto let na naši šoli v okviru interesnih dejavnosti deluje prometni krožek. Namen krožka je vzpodbuditi mlade, da se bolje seznanijo s prometom, prometnimi predpisi ter varno vožnjo po cestišču. Vsako leto pa tudi poteka tradicionalno občinsko tekmovanje z naslovom Kaj veš o prometu, katerega organizator je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Moravske Toplice. Letos je tekmovanje potekalo na naši šoli. Izvedeno je bilo 6. maja. Tekmovali so učenci OŠ Bogojina, OŠ Puconci, OŠ Fokovci in DOŠ Prosenjakovci. Tekmovanje je obsegalo testiranje na posebnih polah, ocenjevalno vožnjo na prometnih površinah in spretnostno vožnjo na poligonu. Prva tri mesta med posamezniki so osvojili učenci OŠ Bogojina, tudi prvo mesto ekipno je osvojila OŠ Bogojina. Prvih pet najboljših učencev vsake šole se je uvrstilo na medobčinsko tekmovanje, ki je bilo 12. maja 2000 v Murski Soboti. Mentorica prometnega krožka OŠ Fokovci Sanja Slavic IMELI SMO NARAVOSLOVNI DAN Imeli smo naravoslovni dan. V šolo smo prinesli stare recepte. Zanimalo nas je, kaj so nekoč kuhale naše babice. Te jedi so: dodoli, prežganka z jajci, pečen krompir, koruzne zlevanke, mlečni štruklji, vzhajana ajdova zlevan-ka, buče na paprikašu, fižolov močnik. Naredili smo tudi histogram. V 4. razredu smo predstavili plakate in poročali o našem delu. Na koncu smo jedli še repnjače in sadno kupo. Miha Vavroš, 2. razred POMLADANSKA POKRAJINA Moja vas leži v dolinici, obkroženi z gričevjem, v bližini slovensko-madžarske meje. Prišla je pomlad in pokrajina se je spremenila. Žimska pokrajina je snela beli plašč, izpod snega so pokukale spomladanske cvetlice. Prvi sončni žarki so stopili sneg. Sedaj je prijetno toplo. Zjutraj opazim prve sončne žarke za cerkvijo nad hribom. Na gričih se že zeleni gozd, spomladanske rožice iščejo sonce. Rastlinam in živalim sledijo ljudje, ki prav tako pridejo iz svojih »brlogov«. Zunaj jih čaka svež spomladanski zrak, topli sončni žarki in pokrajina, kot da jo je narisal čopič slikarja. Vsi pridno delajo na prostem in uživajo v pomladi. Vse spremembe kažejo na prihod čudovite pomladi. Konec je hladnih zimskih dni. Vsi se napolnimo z novo energijo in uživamo pomlad. Tudi sama imam najrajši ta letni čas. Erika Benčec, 7. razred NA IGRIŠČU Otroci se igrajo in sonce je veselo. Marko, Sašo in Blaž se žogajo. Tinka se je šla gugat. Na igrišču je peskovnik, gugalnica in plezalo. Vsi so razpoloženi za igro. Tinka je na igrišče prinesla žogo in lutko. Tinka je prosila Marka, da naj jo zaguga. Tinka je padla na travo in se poškodovala. Sašo je zbežal po mamo in očeta. Vsi so se prestrašili. Marko se je opravičil. Oče je rekel: »Nič hudega. Drugič boste bolj pazili!« Blaž Koroša, 2. razred GASILCI, NA POMOČ! »Gasilci, gasilci na pomoč, za vasjo gori v noč!« Zavrtimo številko 112 in pokličemo gasilce na pomoč. »Gasilci, gasilci, na pomoč, deček v goreči hišici je!« Mlad gasilec pogumen je, dečka iz ognja rešil je. Denis Malačič, 5. razred Sredi vasi gasilski dom. Glas sirene močno zadoni. Gasilci, pripravljeni vsi, vzamejo cevi, zategnejo spojke, voda priteče in ogenj zaduši. Ostanejo le črne sledi in solzne oči... Natalija Kovač, 5. razred SKLEPI 11. REDNE SEJE SVETA MADŽARSKE NARODNE SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI OBČINE MORAVSKE TOPLICE Z DNE 7. JUNIJA 2000 1. SKLEP Svet Madžarske narodne samoupravne skupnosti Občine Moravske Toplice izstopi iz Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti in prekliče pravico do predstavljanja Madžarske narodne samoupravne skupnosti Občine Moravske Toplice s strani preostalega dela Sveta PMSNS in njegovega predsednika. Z današnjim dnem Madžarska narodna samoupravna skupnost Občine Moravske Toplice prevzame vse pristojnosti in s tem povezano financiranje za območje Občine Moravske Toplice, kar je do sedaj bilo v pristojnosti PMSNS. Obrazložitev: Svet PMSNS je bil sestavljen iz petih narodnih skupnosti. V tej sestavi ima MNSS občine Lendava monopol (11 članov) in tako smo bili podrejeni in preglasovani v vitalnih interesih naše skupnosti. Ne želimo podpirati osebnih interesov posameznikov, kar je tudi protizakonito in ne služi za skupno dobrobit Madžarov, živečih v Sloveniji, še posebej ne na Goričkem. 2. SKLEP Z g. Winklerjem, direktorjem Urada za narodnosti, smo imeli več sestankov, pogovorov o nastali krizni situaciji v PMSNS. Tudi pisno smo zaprosili Urad za narodnosti za pomoč pri reševanju nastale situacije, vendar je vse ostalo le pri obljubah. Svet MNSS občine Moravske Toplice prosi, da v roku 14 dni Urad za narodnosti in Vlada RS rešita, kar je zapisano v 64. členu Ustave RS. Želimo dobiti usodo narodnostne kulture v svoje roke, tako kot to ima italijanska narodnost, odločanje o narodnostnih medijih, ker nas mediji Nepujsag, MMR, RTV - Mostovi ne predstavljajo v zaželenih okvirih in to s strani Vlade tudi primerno finančno podpreti. 3. SKLEP Delo Komisije Državnega zbora RS za narodni skupnosti bi bilo za našo skupnost, Madžarsko narodno samoupravno skupnost občine Moravske Toplice, uspešnejše, če bi to skupnost obiskali, da bi se spoznali z življenjem tu živečih pripadnikov narodnosti. Obiskali dvojezični vrtec Prosenjakovci, DOS Prosenjakovci, poskusili naše domače dobrote in kapljico goričkih vinogradov. Prosimo, da nas čimprej obiščete. 4. SKLEP Pripombe na predlog Zakona o posebnih pravicah italijanska in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja: 1. Besedilo 3. odstavka 12. člena se naj spremeni tako, da se novo besedilo glasi: »Če se vrtec oziroma šola ustanovi za več lokalnih skupnosti, je soustanoviteljica samoupravna narodna skupnost iz lokalne skupnosti, v kateri je sedež vrtca oziroma šole v dogovoru z ostalimi samoupravnimi narodnimi skupnostmi.« 2. Besedilo 2. in 3. odstavka 15. člena naj ostane nespremenjeno. A MORAVSKE TOPLICEI KÖZSÉGI MAGYAR NEMZETI ÖNIGAZGATÁSI KÖZÖSSÉG TANÁCSA, 2000. JÚNIUS 7-ÉN MEGTARTOTT, 11. RENDSZERES ÜLÉSÉNEK HATÁROZATAI 1. HATÁROZAT A Moravske Toplicei Községi Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösség Tanácsa kilép a Muravidéki Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösségből és visszavonja a MMNÖK visszamaradt részétől és ennek elnökétől a Moravske Toplicei Községi Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösség képviseleti jogát. A mai nappal a Moravske Toplicei Községi Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösség gyakorolja teljes hatáskörét, és ezzel együtt átveszi a Moravske Toplice községre eső pénzügyek kezelését ami eddig a MMNÖK hatáskörébe tartozott. Magyarázat: A MMNÖK Tanácsa öt nemzeti tanácsból tevődött össze. Ebben az összetételben a lendvai községnek monopóliuma van (11 tag), így álladóan alárendelt helyzetben voltunk, és túlszavaztak bennünket olyan esetekben, amikor közösségünk vitális érdekeiről kellett dönteni. Nem kívánjuk támogatni egy es személyek érdekeit, hiszen ez törvényellenes, ugyanakkor pedig nem szolgálja a Szlovéniában, különösen pedig a Go-rickon élő magyarság közös javait 2. HATÁROZAT Winkler úrral, a Nemzetiségi Hivatal igazgatójával többször is találkoztunk, több megbeszélést folytattunk a MMNÖK-ben kialakult válságos helyzetről. írásban is kértük a Nemzetiségi Hivatal közbenjárását a helyzet megoldásánál, azonban az ígéreteken túl mást nem kaptunk. A Moravske Toplicei KMNÖK Tanácsa kéri, hogy a Nemzetiségi Hivatal és a SZK Kormánya 14 nap alatt valósítsa meg a SZK Alkotmánya 64. cikkelyében leírtakat. Szeretnénk kézbe venni nemzetiségi kultúránk megvalósítását, hasonlóan, mint az az olasz nemzetiség esetében történik, szeretnénk érdemben részt venni a nemzetiségi médiával kapcsolatos döntésekben, hiszen a Népújság, az MMR, az RTV Hidak-Mostovi műsora nem foglalkozik közösségünkkel a szükséges mértékben. Mindehhez kérjük a Kormány megfelelő pénzügyi támogatását is. 3. HATÁROZAT A SZK Országgyűlése Nemzeti Közösségekkel Foglalkozó Bizottságának munkája a mi esetünkben, tehát a Moravske Toplicei Községi Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösség esetében, hatékonyabb lehetne, ha a bizottság tagjai meglátogatnák közösségünket, megismernék az itt élő nemzetiségiek életét, ha ellátogatnának a pártosfalvi kétnyelvű óvodába és a kétnyelvű általános iskolába, megízlelnék házi finomságainkat, és a gorickoi szőlőskertek finom nedűjét. Kérjük, mihamarabb látogassanak el hozzánk! 4. HATÁROZAT Megjegyzések az olasz és a magyar nemzeti közösségek külön jogait rendező törvényjavaslatnak az oktatással és neveléssel kapcsolatos részéhez: 1. Módosítani szükséges a 12. szakasz 3. bekezdését, éspedig az új szöveg a következő: »Ha az óvoda, illetve iskola több helyi közösség részére jön létre, a többi önigazgatási nemzeti közösséggel történő megállapodás alapján azon helyi közösség önigazgatási nemzeti közössége szerepel társalapítóként, amelynek területén az óvoda, illetve az iskola székhelye van.« 2. A 15. cikkely 2. és 3. bekezdése maradjon változatlan. Pismo Tiborja Vorosa direktorju Urada za narodnosti g. Winklerju STATUS ORGANIZIRANOSTI MADŽARSKIH NARODNOSTNIH SVETOV IN NJIHOVO FINANCIRANJE Gospod Peter Winkler, iz Vašega dopisa št. 402-09/00 z dne 07. 02. 2000 je razvidno, da vaša prizadevanja niso rodila sadov pri urejanju statusa organiziranosti goričkih MNSS in financiranja le-teh. Kot vidite, vodilnih narodnostnih veljakov v Lendavi in v PMNSS, niti malo ne zanima kršenje Statuta PMNSS, kjer je zapisano, da PMNS ustanovijo občinski narodnostni sveti in pri odločanju bi se moralo to upoštevati ter razmerje članov v PMNS primemo urediti, ker je sedaj 11 članov iz Lendave, 4 člani so iz Dobrovnika in 6 članov z Goričkega. Zaradi te lendavske diktature je svet MNSS občine Moravske Toplice na seji 26.022000 soglasno sprejel sklep, da se zahteva sprememba Zakona o samoupravnih narodnostnih skupnostih z razveljavitvijo 9. člena tega zakona in novo ureditvijo na demokratičen način, kjer bodo občinske MNSS nosilec narodnostne politike, kulture in informiranja. Temu primerna mora biti finančna razdelitev. Da se to uresniči, prosimo razpis ustreznega referenduma. Obrazložitev: Že omenjenim gospodom ni zadosti, da so zanemarili goričko kulturo, sedaj še želijo spremeniti zgodovino tu živečega človeka. Zavod za kulturo v Lendavi ignorira Goričko v teh letih, saj pri izdaji knjig samo pokriva lendavsko področje. Gospodje preverite, koliko teh sredstev so v teh letih namenili za gorički predel. Imamo pa tudi mi bogato zgodovino z znanimi osebami - grof Matzenauer je živel v Prosenjakovcih, kjer je grad v ruševinah, grof Vogler je živel v Motvarjevcih, akademski slikar Danč je bil rojen v Prosenjakovcih, nazadnje je živel v Murski Soboti itd. V javnih zavodih v Lendavi ni zaposlen nihče z Goričkega. Vsi so iz lendavskega področja in iz tujine. V svetih teh zavodov so v večini člani iz lendavskega predela, zaradi tega na njih ne moremo vplivati. V časopisu Nepujsag, na radiu MMR in Mostovi TV nas nenehno napadajo samo zaradi tega, da smo upali to tudi javno povedati. Mi, gorički Madžari, priznamo za svoj center Mursko Soboto, ne pa Lendave. Z Lendavo nimamo niti avtobusne povezave. Naši otroci šolanje nadaljujejo v Murski Soboti. Gospod Winkler, preverite, koliko otrok je z Goričkega, ki nadaljujejo šolanje v Lendavi - odgovor bo presenečenje - to tudi nekaj pove! V kolikor zadeve ne boste v primernem času rešili, bomo začeli sami zbirati podpise za razpis referenduma. ÉBREDI GORICSKÓI MAGYAR Ébredj goricskói magyar! Most van kezedben a jövőd sorsa, döntsél hát büszkén magad róla. Rázd le az igát! Történelmed, gazdag kultúrád csorbítását akadályozd meg. E területen végig söpört a vihar. Elhervadtak a virágok, de jött a demokrácia, rendszerváltás, a rózsa újból bimbót hajtott. Kinyílt, most tükörként szolgál. Megtéveszteni magad anyagi javakért, ne hagyd! Élj alkotmányos jogaiddal! Zsarnoknak fejet ne hajts! Előtte térdre ne borulj! Mert a Kerka medrében, csak a Kerka vize folyhat. Az évtizedes hibát, kijavítja majd a törvénymódosítás. Volt itt élet, lesz is büszke élet! Ezt biztosítja a goricskói magyar nemzet! Vörös Tibor PREBUDI SE GORIČKI MADŽAR! Prebudi se Gorički Madžar! V tvojih rokah je zdaj tvoja usoda, o njej se sam ponosno odloči. Otresi se jarma! Ne pusti si okrniti svoje zgodovine in bogate kulture. Tu so vihrali viharji. Oveli cvetovi. Toda prišla je demokracija, sprememba sistema, vrtnica je spet pognala popke. Vzcvetela je kot ogledalo. Ne pusti se ukaniti za materialno dobrobit! Živi z ustavnimi pravicami! Pred izkoriščevalcem ne upogni glave! Ne poklekni pred njim! Saj v strugi Krke lahko teče le Krka. Napako desetletja naj popravi sprememba zakona. Tukaj je bilo življenje in tukaj bo ponosno življenje! To zagotavlja gorički madžarski narod! Tibor Voros AZ ÉN LEGJOBB BARÁTNŐM A én legjobb barátnőm Sanja. Ő is hatodik osztályba jár. Sötétbarna haja és kék szeme van. Alacsony termetű. Jó tanuló, egyedül a matematika okoz neki némi gondot. Legjobban a magyar és a szlovén nyelvet, valamint a tornát szereti. A legjobb tanárai közé tartoznak Kosa és Zorán tanító bácsik, valamint Erzsi tanító néni. Nagyon szeret nevetni. A szünetben Dejánnal foglalkozik. Jószívű, mégis De-jánt sokszor veri. Nem szeret verseket tanulni. Otthon szeret televíziót nézni. Kedvenc adásai a ZOOM és a Super Pop. Ezen kívül szereti még a mexikói sorozatokat. Legjobban Miran Rudan és Tinkara Kovac zeneszámait szereti hallgatni. Kedvenc dalai közé sorolja a következőket: Bailamos, Ko bo prisel és Zvonovi zvonijo. Kedvenc költője Petőfi Sándor és a kedves könyve a Micimackó. Szereti olvasni a PIL újságot A sportolók közül Marinko Sarke-zinek és Spela Pretnamak szurkol. A csapatok közül az NK Mura, NK Maribor Pivovarna Lasko és a Manchester United a kedvencei. Az ételek közül a pizzát az italok közül pedig a Coca Colát kedveli. Kedvenc állatai a kutya, a macska és a ló. Az egerektől fél. Az autóbuszon sokat beszél. Szeretne Mexikóba vagy Washingtonba utazni. Tamara Pocak, 6. osztály Vinska turistična cesta štev. 12 URADNO ODPRTA VTC GORIČKO »Moja dežela - lepa in gostoljubna« TOKRAT DOS PROSENJAKOVCI IN NASELJE SEBEBORCI Potem ko je bila že na martinovo lanskega leta na 80 straneh izdana priročna knjižica, ki v besedi in sliki predstavlja po pet vinotočev in turističnih kmetij, 22 vinskih kleti, 19 gostiln ter vrsto umetnostnozgodovinskih spomenikov in naravnih znamenitosti, so konec maja pred Vinogradniškim centrom Goričko v Ivanovcih VTC Goričko tudi uradno odprli. Ta se začne prav pred omenjenim objektom in poteka po širšem območju Goričkega in Kobiljskih goric ter povezuje vinogradniška območja občin Cankova, Rogašovci, Kuzma, Grad, Puconci, Gornji Petrovci, Salovci, Hodoš, Moravske Toplice in Kobilje. Kot je ob otvoritvi več sto kilometrov dolge ceste poudaril Ernest Novak, vodja projektnega sveta VTC Goričko, se je zamisel o tej turistični cesti porodila že leta 1993. Idejni projekt zanjo je bil izdelan leta 1997, istega leta je bil na pobudo občine Moravske Toplice istega leta izbran znak. Označevanje usmerjevalnih cest je v glavnem končano, sledilo bo še označevanje objektov posameznih ponudnikov. Enolog Ernest Novak poudarja, da VTC Goričko ne predstavlja le ponudbe vina, temveč vseh dobrot prekmurske kulinarike, naravnih in kulturnih znamenitosti. VTC Goričko namreč mora biti promocijsko enoten, vendar Ernest Novak - vodja projektnega sveta, najzaslužnejši za izpeljavo zamisli o VTC Goričko »živ sistem« za skupen cilj - dvig identitete Goričkega, predvsem pa zavesti o naši lastni sposobnosti. Geza GRABAR VTC Goričko so simbolično odprli župani goričkih občin. MARIČEVA GIBANICA -DRUGA NA TEKMOVANJU V okviru prizadevanj za zaščito prekmurskih jedi so letos prvič ocenili vzorce prekmurske gibanice. Med devetnajstimi izdelki je gibanica Bistroja »M« iz Sebeborec (Marjan Marič) prejela drugo najvišjo oceno. Zmagala je gibanica Gostilne Rajh iz Bakovec. USPEŠNI NA BOGRAČIADI Četrta tradicionalna turistično-zabavna prireditev »bogračiada« (tekmovanje v pripravi in kuhanju bograča) je konec maja potekala na ploščadi pod kostanji soboške restavracije Zvezda. V skupini »profesionalci« se je pomerilo 14 dvočlanskih ekip iz vse Slovenije. Med našimi predstavniki se je najvišje uvrstila ekipa Gostišča Šinjor iz Martja-nec (kuharja Ljubica Basta in Vojko Ki-janec), ki je zasedla četrto mesto. Ekipa Občinska ocenjevalna komisija je v juniju sklenila ocenjevanje šol in krajev v občini Moravske Toplice v okviru slovenske akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Med osnovnimi šolami je največ točk zbrala DOS Prosenjakovci »predvsem zaradi urejenosti okolice šole (šolsko igrišče, čebelnjak, zeliščni vrt, cvetlični vrt) in urejenosti skupnih prostorov«, je v utemeljitvi zapisala komisija. 25 naselij v občini (Moravske Toplice se ocenjujejo v kategoriji »izrazito turističnih krajev«, Bogojina in Selo pa v konkurenci »izletniških krajev«) so ocenjevali po ustaljenih kriterijih (urejenost urbanih elementov, prometnih površin, naravnih elementov v naselju, zelenih površin in ocvetličenje, urejenost objektov kulturne dediščine, komunalne infrastrukture, splošni vtis o kraju). Prvo mesto so prisodili naselju Sebeborci (7,63 točk) pred Filovci (7,56), Andrejci (7,46), Tešanovci (7,45) in Suhim Vrhom (7,35). Komisija je zapisala, da je »v letu kulinarike in vina posebno pozornost namenila okolici gostinskih objektov (vinske kleti, vinska krajina, gostilne) in tu so Sebeborci dosegli največ točk, prav tako kot pri celostni podobi kraja, urejenosti javnih objektov in domačij«. Povabilo »NAJLEPŠI GRUNT« Komisija prosi predsednike krajevnih skupnosti oziroma vaških odborov, da v svojem kraju izberejo »Naj grunt« in predlog pošljejo na naslov TIC Moravske Toplice, Kranjčeva 3 do 31. julija 2000. Komisija bo predlagane domačije obiskala v avgustu in rezultate natečaja razglasila v okviru prireditev občinskega praznika. TIC VABI LASTNIKE VIKENDOV Turistično-informacijski center (TIC) Moravske Toplice vabi lastnike počitniških hišic, ki bi jih želeli oddati gostom (turistom), da se oglasijo na sedežu TIC, Moravske Toplice, Kranjčeva 3 ali po telefonu: 538 15 20 ali 041 231 770. gostilne Vinogradniški dom Ivanovci (Boris Ratnik in Tomaž Rajh) je pristala na sedmem mestu, Vinotoč Miran Erniša iz Tešanovec (Jože Kovač in Jože Gjerek) pa na osmem mestu. r r Informativni list Lipnica izdaja občina Moravske Toplice, zanjo odgovarja Franc Cipot, župan • stalni sodelavec: Geza Grabar • prelom in fotoliti: Atelje Antolin • tisk: Solidarnost, julij 2000 • Lipnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno, drugi interesenti pa na sedežu občine, Kranjčeva 3, 9226 Moravske Toplice, tel.: (069) 48-765, 48-810, 48-820, 38-500; faks: 38-502. Osnovne podatke o občini najdete na Internetu na naslovu: Http://www2.arnes.si/guest/msomtl/.