1
i^.in* sio?e<iski dne«iiE
. - in jenih državah i* m mu
v: siju ^a vse Mo. p .
Ima 10.0o0*^rocnikov s«
Mm aitOTeiiLsidii dcia^eeT w AmerikL'
H Che onl>	<1^..
-1 in tins Orlied	- A
* m
issuea ever> aa* (jjj Sundays and Holiday."
i
TILKFOM PI1AJLNE: 4687 CORTLANDT.
Entered m Second-Clam Matter, September 11, l»05, at the Post Office at New York, M. Y, under the Act of Congress of March S, 1871» TELEFON PISARNE: «87 COETULXDft
NO. 283. — ŠTEV. 283.
NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 2, 1915. — ČETRTEK, 2. DECEMBRA, 1915.
VOLUME zim.
■■■■'.........'V?—F
LETNIK TTTT1,
SRBSKI KRAU PETER JE NEZNANOKAM POBEGNIL.
NEMČIJA ŽE ZOPET MEŠETARIZ RUMUNSKO VLADO. RUMUNSKA ZAHTEVA PRECEJŠEN DEL SEDMOGRAŠKE.
SRBSKI KRALJ PETER JE POBEGNIL IZ DEŽELE. — BOLGARI SO ZAVZELI PRIZREN IN VJELI 17,000 SRBSKIH VOJAKOV. — NEMŠKI CESAR HOČE PRISILITI AVSTRIJO, DA BI ODSTOPILA RUMUNOM SEDMOGRAŠKO. — ANGLIJA BO POSLALA GRŠKI NOTO, KI BO IMELA ZNAČAJ ULTIMATA. — ENVER PAŠA JE DOSPEL V SOFIJO. — AVSTRIJCI BODO POSKUŠALI ČRNOGORCE OBKOLITL — ČLANI SRBSKE VLADE V SKADRU.
Artilerijski spopadi.	J \
Pariz, Francija, 1. decembra. —j< Poročilo, ki ga je izdalo franco- h sko vojno ministrstvo, se glasi: ;
Razen manjših artilerijskih spo-1 padov vlada skoraj ob celi srbski i fronti popolen mir.
1
Nekoliko podrobnosti.	(
London, Anglija, 1. decembra. Zastopnik nekega tukajšnjega časopisa je sporočil: — Mi mislimo, da je za (.irsko boljše, da obdrži to, kar ima, kakor da bi riskirala ono, kar si je s krvjo priborila v zadnjih dveh vojnah. Plen je majhen, tigrov, ki si ga hočejo med seboj razdeliti, je pa veliko. — Tako se glasi izjava nekega grškega princa.
. Grški kralj se čisto nič ne zme-
Kralj Konstantin.
London, Anglija. 1. decembra. Atenski dopisnik nekega tukajšnjega lista je sporočil, da se je danes zjutraj ministrski predsednik Skiidili* dolgo časa posvetoval z grškim kraljem, po posvetovanji! je pa sklical kabinetno
[ni. ko mu pravijo, da postavlja j svoj prestol na kocko. On dobro Ive, zakaj mora ostati nevtralen. Da je izvrsten diplomat, je pokazal s tem. ker je odvzel Venizelo-su ves upliv.
Kraljeva družina je prepričana, da so vsi kraljevi odloki pravihli in da se bo z lahkoto rešil iz zamotane situacije. Njegova sopro-
... ga je sestra nemškega cesarja, to-s. jo, kateri je prisostvoval tudi set da tQ nima uu ce,o zadevQ ^^
generalnega štaba. Kaj se je pri
tej priliki ukrenilo, se dosedaj še ni moglo dognati. Kralj je baje izjavil, da hoče biti na vsak način nevtralen in da noče sklepati ne z Nemčijo, ne z Anglijo nikakega j -ijateljstva.
Svarilo.
London, Anglija. 1. decembra. Neki tukajšnji brzojavni agentu-ri so sporočili z Aten. da sta Avstrija in Nemčija posvarili grško vlado, da ne sme dovoliti Angležem zagospodovati nad deželo. —j Zavezniki so že sedaj prekršili nevtralnost Grške. To popolnoma zadostuje. da se žnjimi pošteno obračuna.
ga upliva.
Ko je bilo izdano povelje za splošno mobilizacijo, ni odšel iz Aten. Ko so začeli zavezniki izkr-eavati svoje čete. j*1 poslal svojega brata v Solun in mu naročil, da mora angleške in francoske častnike prijazno sprejeti.
Princ Andrej ima svoj glavni stan v Solunu.
AVSTRIJSKO - NEMŠKO - BOL GARSKA POROČILA.
Kralj Peter je pobegnil. Berlin, Nemčija. 1. decembra. S tem, da so Bolgari zavzeli Pri zren, je kampanja proti Srbiji kon čana. Bolgari so vjeli v okolic? Prizrena in v mestu samem 17,000
Kralj Konstantin se je v sedanjem času izkazal za zelo omahljivega in neodločnega politika.
Francoski minister.
London, Anglija, 1. decembra. Franeoski minister Cochin, ki se je dalj časa mudil v Atenah, da bi pridobil grško vlado na svojo stran, je dospel danes v Messino. Rekel je. da Grki zelo simpatizi-rajo s Francijo in da so silno jezni na Nemec. Za Angleže in za Italijane se ne navdušujejo posebno.
Kralj Konstantin ni prijatelj Nemcev, hoče pa ostati nevtralen, češ, da bi bila vojna pogin za deželo. Zaveznikom se ni več treba podajati /. jursko vlado, ker je že izpolnila skoraj vse njihove zahteve.
srbskih vojakov in zaplenili veliko množino vojnega materijala.
Ostanki srbske armade so se u-makuiii v Albanijo. Čete, kar jih je še ostalo, so tako demoralizira-ne. da sploh ne bodo mogle več stopiti v akcijo.
V Macedoniji so pognali Bolgari zaveznike za več kilometrov nazaj. —
Srbski kralj Peter je sedaj brez dežele. — Ko so Bolgari zavzeli Prizren, se je le s težavo rešil. — V nočni megli je pobegnil na konju z ruskim poslanikom Trubee kijem. Kje se sedaj nahaja, se ni , moglo dognati. Nekateri pravijo da je v Skadru, kjer so tudi ostali člani njegove vlade.
Še vedno upajo.
London, Anglija, 1. decembra. Tukajšnje časopisje je prepričano, da se bo Rumunska pridružila zaveznikom in udarila na Avstrijo. Baje po takoj poslala Avstriji ultimatum, kakorhitro se bo izkrcalo v Solunu 500.000 vojakov. Rumunska zahteva Sedmograsko in Bu kovino.
Te zahteve so popolnoma upravičene, ker je v Sedmograški in Bu kovini pretežna večina romunskega prebivalstva.
Črnogorska zmaga.
Pariz, Francija, 1. decembra. — Črnogorska vlada izjavlja: — Naše čete so napadi« 29. novembra Avstrijce in jih pognale v beg. — Sovražnik se je umaknil v velikem neredu proti Gorazdi.
Na ostali fronti je položaj neiz-premenjen.
Bojni plen. Berlin, Nemčija, 1. decembra. Poročilo, ki ga je izdal nemški generalni štab. se glasi:
Naše čete proganjajo neprestano ostanke srbske armade. Bolgari so po kratkem boju zavzeli mesto Prizren in vjeli 17,000 mož. Razen tega so zaplenili tudi 50 velikih topov. 20.000 strojnih pušk. 14S avtomobilov in veliko množino vojnega materijala. Število jetnikov z vsakim dnem narašča.
Kralj Peter je pobegnil iz Prizrena v spremstvu ruskega kneza Trubeckija. — Kam se je podal, ni znano.	m
Z bitko pri Prizrenu je kampanja proti Srbom končana.
Črnogorci.
Dunaj, Avstrija. 1. decembra. Vojna s.Srbijo je bila skoraj rav-notako hitro končana kakor ona z Belgijo. Avstrijske čete, ki so
prodrle iz Novega Sandžaka v Črnogoro, bodo napadle črnogorsko armado, ki je koncentrirana pri Plevlju.
Poročilo, ki ga je izdal avstrijski generalni štab se glasi:
Avstrijske čete prodirajo pod poveljstvom generala Koevessa v Črnogoro. Neka avstrijska kolona je napadla črnogorske postojanke pri Grotini in jih z naskokom zavzela.
Črnogorsko armado, ki je koncentrirana pri Plevlju, bomo skušali obkoliti. Meseca novembra je vjela armada omenjenega generala 40.000 srbskih vojakov in 26 tisoč civilistov v starosti od 20 do 40 let.	^
Zavezniki se umikajo. Berlin, Nemčija, 1. decembra. Bolgarski generalni štab je sporočil sledeče:
Bolgarske čete so prekoračile gorenji tek reke Černe in zasedle vse ceste in mostove, ki vodijo proti Bitolju.
Na južni angleško-francoski fronti se situacija ni čisto nič iz-premenila. Na nekaterih mestih so se morali Francozi za več kilometrov umakniti.
Proti Angležem in Francozom. Berlin, Nemčija, 1. decembra. Neki bolgarski minister je rekel včeraj poročevalcu '"Vossiclie Zei-tung" sledeče:
Vojna s Srbijo je takorekoč kon-I-ana. Naša armada bo ostala toliko časa pod orožjem, dokler bo iak Anglež ali Francoz na Balvanu. Angleško-francoski komediji v Solunu moramo napraviti ko-uee. To je naš program.
Otvoritev romunskega parlamenta.
Berlin, Nemčija, 1. decembra. Pri otvoritvi romunskega parla-nenta se je nekaj pripetilo, kar jasno kaže, kakšno stališče so zavreli poslanci. Med govorom kra-'ja Ferdinanda je vstal poslanec Mille in parkrat zaklical: — Proč z vlado! — Njegov sosed mu je prisolil par tako gorkih zaušnic, la je moral oditi takoj iz dvorane. — Poslanci so nato priredili .joslaneu navdušeno ovacijo.
Enver paša v Sofiji Berlin, Nemčija, 1. decembra. V Sofijo je dospel turški vojni minister Enver paša. Na kolodvoru za je sprejel bolgarski vojni minister Najdenev in general Sazov. Diplomati so se zatem dolgo časa posvetovali.
To je dokaz, da je zavladalo med Bolgarsko in Turčijo zelo prijateljsko razmerje. ('Kako je bilo pa pred dvemi leti, ko so se Bolgari borili za sveto vero proti divjaškim Turkom? — Vsak pameten človek mora priti do zaključka, da ustvarjajo diplomati ljubezen in sovraštvo do narodov. Op. ur.).
Berlin—Carigrad. Frankfurt, Nemčija. 1. decembra. — V četrtek so bo vršila v Te-tnešvaru na Ogrskem konferenca železniških uradnikov. Pri tej priliki bodo uredili direktno zvezo med Berlinom in Carigradom.
Nemški cesar. Pariz, Francija, 1. decembra. — "Journalu" je sporočil njegov dopisnik iz Rima, da je bilo potovanje nemškega cesarja na Dunaj zelo važnega pomena. Na Dunaj je odšel zato. da bi pripravil Avstrijo do tega. tla bi odstopila Ru-munski del Sedmograške. Vodja rumnnske konservativne stranke, Karp, je rekel nekemu nemškemu
Z zapadnih bojišč.
Nemci poročajo, da so močno poškodovane angleške pozicije pri La Bassee.
Berlin, Nemčija, 1. decembra.
V	današnjem oficijelnem poročilu glede položaja na zapadnem bojišču se glasi:
—	Zapadno od La Basseee prekopa so izvedle naše čete obširne minske operacije, vsled katerih so bile angleške pozicije močno poškodovane. Izstrelilo se je iz zraka neki angleški in neki francoski aeroplan ter ujelo avijati-ke. —
Francosko poročilo.
Pariz, Francija. 1. decembra.
V	današnjem popoldanskem poročilu se glasi, da je izvedla francoska artilerija v dolini reke Som-me močno kanonado, potem ko je eksplodirala neka nemška mina. ki pa ni napravila nobene škode.
—	V Artois distriktu so se vršili boji med letalci, ki so potekli uspešno za Francoze.
Dne 29. novembra so vrgli letalci večje število bomb na nemške vojašnice v Lens.
V večernem poročilu se poroča, da sta francoska In angleška artilerija obstreljevali nemške utrdbe v Belgiji in da se je napravilo veliko škode. Poroča se nadalje o artilerijskih bojih v Artois, med rekama Somme in Oise.
Na deželni eesti iz Chaulnes v Rove je francoska artilerija prisilila neki nemški oklopni vlak. da se je umaknil.
Boj za morje.
London, AnglijaV 1. decembra. Zunanji urad je objavil danes neko izjavo, katero je baje podal kapitan nekega švedskega parni-ka in glasom katere brzojavijajo švedski carinski uradi odhod vsakega parnika v Berlin. V brzojavnem obvestilu se poroča, če ima parnik na krovu vojni kontrabant ali ne.
Nemški patrulni čolni ustavijo vse švedske ladije. predno zapustijo Iztočno morje ter jih natančno preiščejo. K temu pripominja zunanji urad :
—	Angleška vlada smatra za svojo dolžnost javiti goriomejeno občinstvu, da pokaže, kako izvaja nemška vlada princip prostosti na morju za nevtralne države v vodovjih, k j er lahko pokaže svojo moč na morju.
Noben podmorski čoln izgubljen.
Berlin, Nemčija. 1. decembra. Prekmorska agentura označuje kot priprosto izmišljotino pred kratkim objavljena poročila, da se je ujelo tri nemške podmorske čolne v neko mrežo pred Orkney otoki.
vojvodi, ki se je slučajno mudil v Btikareštu. da bi Rumunska ostala nevtralna, če bi dobila od Avstrije del Sedmograške. — Karp mu je baje obljubil z vsemi silami delati na to7 da bodo nastale v ru-munskem kabinetu zelo važne iz-premembe.
Druga verzija.
Rim, Italija. 1. decembra. — "Tribuna" piše. da je nemški cesar samo zategadelj odpotoval na Dunaj, da bi s posredovanjem Vatikana sklenil z zavezniki separaten mir. — Nemški vladni krogi to odločno dementirajo.
Položaj na Galipolisu.
Carigrad, Turčija, 1. decembra. Na Galipolisu se ni zadnje dni ni-1 česar posebnega pripetilo. Zavezniške bojne ladije so parkrat na-1 padle naše utrdbe pri Anaforti, pa so se morale umakniti, ker so jih začele obstreljevati naše obrežne baterije. Vsak dan se vkrca na transportne ladije kakih 2 do 3 tisoč zaveznikov, ki se odpeljejo v Solun.
Boji v Mezopotamiji.
Carigrad, Turčija, 1. decembra. Turški generalni štab naznanja, da bitka, ki se vrši med Turki in Angleži v Mezopotamiji še ni končana.
Z italijanskih front, Odstop avstr. ministrov,
V nekem poročilu iz Berlina se glasi, da ni dosegla bitka pri Gorici svojega viška.
ODSTOP MINISTROV.
Avstrijski ministri za notranje zadeve, trgovino in finance so odstopili
Berlin, Nemčija, I. decembra. Dasiravno je iz današnjega poročila avstrijskega vojnega ministrstva razvidno, da je nastal nekak odmor v velikanski bitki pred Gorico, poroča vendar danes prekmorska agentura sledeče:
—	Splošno prevladuje tukaj mnenje, da se ni še doseglo viška v velikanski bitki pred Gorico.
Poroča se o velikanskih izgubah Italijanov. Avstro-ogrske čete drže vse pozicije, dasiravno so nekatere skoro popolnoma razdejane.
Vsako noč popravljajo Avstrijci poškodbe, katere se je napravilo pri njih utrdbah, in sicer ne-glede na oster artilerijski in in-fanterijski ogenj, kateremu so izpostavljene.
V	avstrijskem oficijelnem poročilu se glasi:
—	Na soški fronti je bila včeraj situacija nekoliko mirnejša. Ponovni naskoki na mostno pi*o-čelje pred Tolminom so se izjalovili vsled našega uspešnega ognja.
V	pretekli noči se je o tvorilo oster artilerijski ogenj proti severnemu obronku gore sv. Mihaela. Ob istem času so vprizorili Italijani naskok na vrhunec te gore, a se jih je pognalo nazaj. Izjalovili so se tudi poskusi Italijanov, da napadejo sektor pri sv. Martinu.
Italijansko poročilo.
Rim, Italija, 1. decembra. — Na goriški planoti ter na višinah severno od Gorice so nam ostri boji omogočili nadaljno prodiranje — se glasi v oficijelnem poročilu italijanskega glavnega stana. ki je bilo izdano preteklo noč. — Na kraški planoti so dospele naše čete v razdaljo par metrov od naselbine sv. Martin na Krasu.
Tekom dneva smo ujeli 264 mož ter zaplenili precej vojnega materijala.
Zopetno otvoritev parlamenta v sredo se pričakuje z veliko napetostjo. ker bo najbrž ministrski predsednik Salandra obrazložil položaj, ki je nastal vsled šestmesečnega vojevanja. Govoril bo najbrž tudi o odredbah glede bodočnosti. Pričakuje se malo ali pa sploh nobene opozicije.
Resignacija avstrijskih mini-* strov.
Amsterdam, Holandsko, 1. decembra. — Potrjene so vesti, da je vložilo več članov avstrijskega kabineta svojo resignacijo ter da se je resignacije sprejelo. Cesar Franc Jožef je sprejel resiguacijo dr. Udvnski-ja, ministra za notranje zadeve; dr. Schuster-ja, trgovinskega. ministra, ter ono barona Mainfeldon, finančnega ministra. Vse tri se je odpustilo iz službe s pogojem, da se pridrži njih zopetno uporabo v službi.
Imenovani so že novi ministri. Minister za notranje zadeve je postal knez Hohenlohe, vitez pl. Leth je finančni minister in Spitz-mueller je postal trgovinski minister.
Zvezna preiskava.
Z iztočnih iiolišč.
Agent zvezne vlade ima baje pol- Položaj na iztočnem bojišču je ne-nomoč za preiskavo glede eksplo- izpremenjen. — Grajenje železni-
zije v Wilmington.
Washington, D. C., 1. dec. — Pomožni generalni pravdnik AVar-ren je danes objavil, da se bo odposlalo nekega agenta justičnega departmenta v Wilmington, Del., da preišče včerajšno eksplozijo v Du Pont smodnišniei, vsled katere je izgubilo življenje 31 mož ter jih je bilo ranjenih nad sto.
Warren pravi, da bo delal a-gent justičnega departmenta skujmo z državnimi oblastmi, da se pronajde vzroke eksplozije ter ugotovi osebe. k,i so bile odgovorne za eksplozijo.
Wilmington, Del., 1. decembra. Dva majhna požara, ki sta se pojavila danes v napravah Du Pont družbe, so delala uradnikom resne skrbi, ker so bili še preveč zaposleni. da pronajdejo vzroke, ki so dovedli do eksplozije v nakla-dališču.
Bivši kongresnik Landies, eden uradnikov družbe, je danes zanikal, da so bila kje v bližini naprav pritrjena na drevesa in zidove svarila proti nemškim delavcem. Vse nemške in avstrijske delavce se je že pred meseci odpustilo.
Izmed včeraj ranjenih je umrl 31-letni Clarence Pleasanton in sicer v bolnici v Wilmington. 11 žrtev se je spoznalo po raztrganih koscih oblek ali pa po posameznih delih teles. Ostanke se bo po kopalo v skupnem grobu.
škega omrežja.
Potop parnika pred Malto.
London, Anglija, 1. decembra. V nekem poročlu z Malte se pojoča o potopu angleškega parnika "Malinelie."
Dva rešilna čolna s posadko parnika sta se izkrcala na Malti, potem ko sta se nahajala 24 ur na visokem morju. Ljudje so bili popolnoma onemogli
Domneva se, da je bil parnik tri pediran. Vseboval je 1868 ton 'cr je bil doma iz West Hartlepool.
Prvi sneg.
Danes, 2. dec., je obiskal New-yorcane prvi sneg.
Aretacija Belgijce v Parizu.
Pariz, Francija, 1. decembra. Predsednik belgijskega komiteja v Parizu, Omar Boulanger in dva bruseljska trgovca z akcijami so bili aretirani od francoskih oblasti pod obtožbo, da so vodili ne-postavno trgovino z belgijskimi bankovci. Boulanger je bil šofer prejšnega belgijskega kralja ter si je pri tem poslu napravil premoženje nič manj kot 500.000 frankov.
Rešen je ponesrečencev.
Boomer, W. Va., 1. decembra. Trupla 14 premogarjev, ki so izgubili včeraj življenje v rovu št. 2 Boomer Coal & Coke Co. vsled neke eksplozije, ki je ogrožala življenje 300 delavcev, se je spravilo danes na svetlo ter jih prevedlo v mrtvašnico. Kmalu nato je dospelo x*ešilno moštvo na svetlo s petimi premogarji, ki so bili zakopani globoki v rovu in ki se nahajajo v kritičnem položaju, dasiravno še pri življenju. Prevedlo se jih je hitro v bolnico v upanju, da se bo posrečilo rešiti jim življenje.
Druga moštva, ki so iskala celo noč pet ali šest premogarjev, katere se je še pogrešalo, so morala zjutraj poročati, da so bili vsi njih napori brezuspešni. Novi prostovoljci so šli zopet na delo. da nadaljujejo s preiskavo. Ti delajo pod nadzorstvom državnih rovskih nadzornikov ter inžener-jev premogovnega urada.
Londonska deklaracija ni nič vredna.
London, Anglija. 1. decembra. V poslanski zbornici je stavil danes Earl of Portmoutli vprašanje na vlado glede londonske deklara cije. On je hotel videti. Če je še veljavna. Priprosti ljudje ne morejo presoditi, kaj je pravzaprav z njo. Žele pa, da se take stvari "kot je londonska deklaracija in Haaška konvencija vrže na smetišče.
Lord Landsdo"\vne je odgovoril, da ne involvira Londonska de klaracija oživotvorjenja mednarodnega sodišča Iz te izjave je razvidno, da je deklaracija brez vsake vrednosti.
Stroga cenzura ameriške pešte.
London, Anglija. 1. decembra. Cela ameriška, pošta je podvržena sedaj strogi cenzuri. Na tisoče žensk se je zaposlilo, da preiskujejo vsa pisma, ki leže sedaj v Li-verpoolu ter so namenjena za A-meriko.
Pariz, Francija, 1. decembra.
V	neki brzojavki iz Petrograda na '"Temps" se popisuje izvan-redno izvrstne železniške proge, katere so zgradili Nemei, da vzdr-že zvezo z nemškimi četami na Riga—Dvinsk fronti. Poročevalec pravi, da se je nemški organizacijski talent tukaj pokazal v prav posebni meri in da vzbujajo železnice občudovanje vseh, ki so jih videli.
Proge se prinaša v kosih na fronto ter se jih takoj sestavi, tako da se razteza za fronto omrežje železnic. Istočasno se je zgradilo tri glavne črte iz Iztočne Pfu-sije na fronto pred Dvinskom. — Urejena je redna služba, ki je odprta tudi občinstvu.
Na enako uspešen način se je zgradilo tudi brzojavne zveze na vse strani in poročevalec sklepa iz vsega tega. da hočejo uporabiti Nemci črto Riga—Dvinsk kot o-peracijsko bazo za njih nadaljno prodiranje proti Petrogradu.
Nemško poročilo.
Berlin, Nemčija. 1. decembra.
V	današnjem oficijelnem poročilu se glasi, da ni zaznamovati n? ruski fronti nikakih izprememb.
Avstrijsko poročilo.
Dunaj, Avstrija. 1. decembra. Oficijelno se je objavilo, da so ujeli Avstrijci v mesecu novembru 12,000 Rusov ter da so zaplenili 2 strojnih pušk.
Velikanski vojni aeroplan.
London, Anglija. 1. decembra. Baron Cedprstrom. ravnatelj svedske vladne tvorniee za aeroplane. je popisni velikanski nemški bojni aeroplan, katerega je bil videl pri svojem obi^kii v nekem nemškem zrakoplovnem središču.
Cederstrom. ki se je dvignil s takim aeronlanom r zrak, pravi, da je to velikanski dvokrilnik. trikrat tako velik kot so navadni aeroplan i. Na krov lahko vzame velike zaloge gazolina, petroleja in provijanta.
Pozor, peiisfelji dsoarla!
Denarne pošiljatve v Avstrijo bo demo sprejemali kljub vojni s Italijo, pošta gre nemotljeno preko KOLANDIJE in SKANDINAVIJE.
Zadnja poročila nam naznanja-jo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v jtižni TIUOLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMOEJU. — Za del ISTPiE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih raz* merah.
Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov.
Denar nam pošljite po "Dome* stic Postal Money Order", ter pri. ložite natančni Vaš naslov in one osebe, kateri se ima izplačati.
Cene:
K. $	K.	$
5 .....90	1 20....	18.25
10---- 1.70	130________19 80
15---- 2.45	140________21.30
20---- 3.20	150 ________22.81
25---- 3.90	160________24.35
30.... 4.75	170....	25
35.... 5 50	180 ...	27.40
40.... 6.30	190....	28 90
45.... 7.05	200....	30 40
50.... 7.70	250________3^00
55.... 8.55	300________45.60
60____ 9 30	350 ________53 20
65________10.05	400________60.80
70________10.80	450....	68 40
75--------11.55	500________76.00
80________12 35	600....	91.20
85________13.10	700________10r,.40
90________13.85	800________121.60
100....	15 20	©00____136.80
110....	16.75	1G00____1E0.00
Ker se cene sedaj j ako spreminjajo, naj rojaki vedno gledajo na naš oglas.
TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N, Yj
4
7? 2 fi T.	n ©'D .Ti f!	a	en n '
Stališče Grške.
London, Anglija, 1. decembra. Tukajšnji diplomatični krogi Se sedaj niso na jasnem, kaj bo sto- ^ rila Grška, oziroma kako stališče naj se zavzame napram njej. Grkom zaenkrat ne preostaja drugega kakor edinole dve poti: — ali naj ugodijo vseiu zavezniškim zahtevam, ali naj se pa pridružijo Avstriji, Nemčiji in Bolgarski. | Kakor kaže, niso ne s tem ne z onim zadovoljni.	,
.lutri ali v petek ho poslala angleška vlada <irški noto. ki bo ime- f la znaeuj ultimata. Anglija bo za-htcvala. da ji mora Grška že vsaj začasno prepustiti solunsko pri-1 stani.šče in da mora odpoklieatil vso svoje čete iz Maeedonije.
GLAS KAR OD A. 2. DECEMBRA, 1915.
Dopisi.
m
ti. ( >

Cleveland, O. — Slovenska Narodna čitalnica slavi letos desetletnico svojega obstanka. Ob tej priliki priredi dne 5. decembra slavnostni banket v Grdinovi dvorani s sledečim vsporedam: 1. Nagovor predsednika. 2. Naša kultura (Ivan Zorinan), deklamira Primož Kogoj. 3. "Divja roža" (D. Jenko), pojeta gospodični Josipina in Fanv Lauše. 4. Fantazija iz opere "Carmen", proizvaja g. V. Lauše. 5. "Izak Jajte-les'*, komičen prizor, igra g. F. Jelereie. 6. Kvartet narodnih pesmi. T. Deklamacija iz Prešerna in Gregoriča, deklamira gospiea Ana Žlindra. S. Nagovor gostov in prijateljev. 9. "Štruklji", komičen prizor, igra g. A. GroboljŠek. 1C Prosta zabava in ples. Igra orkester pod vodstvom F. Korčeta. — Deset let požrtvovalnega in tru-dapolnega dela na narodnem in kulturnem polju v slovensko-amerikanski metropoli je za nami. Za nami so tudi vse neprilike in težkoee, s kojimi se je morala boriti Čitalnica do poslednjega časa. Pomen, ki ga ima Čitalnica za clevelandske Slovence, je največje važnosti. To edino, v resnici kulturno središče po izobrazbi in napredku hrepenečih rojakov zasluži vsestranske podpore. Dobro časopisje, znanstvene revije in knjige so najboljši prijatelji našega delavca. Dajejo nam za življenje neobhodno potrebne duševne hrane, katere nam šola v stari domovini ni hotela dati. Slovenska Narodna Čitalnica nam bode nudila vse to v polni meri, če jo bomo podpirali. Poleg slovenskih in jugoslovanskih časopisov ter znanstvenih revij ima precej bo-nomška vlada od- gato, moderno urejeno knjižnico socijalistične z nad 600 zvezki. Dela najboljših •ga državnega slovenskih pisateljev in tujih pre-katere naj bi se par vodov iz svetovne literature so v njej zastopana. Izobrazba vodi k svobodi in kulturi. Kulturni narod je povsod spoštovan! Torej naprej za izobrazbo! Nasvidenje v nedeljo dne 5. decembra v Grdinovi dvorani! — Čitalničar.
ASSC
HM
ijgTO
t ji
državni zbor.
Hrvatsko-slovenski klub.
Mariborska "Straža' ' sledeč komunike:
Hrvatsko - slovenski \ imel dne 28. oktobra v ; sejo, katere so s<
1 ski in slovenski
Vstaja v danski zapadni Indiji, (il.rom poročil kodanjskih listov j? dobil tajni konferenčni • veti; i k liageman s uvoje plantaže ▼ danski Zapadni Indiji brzojavko, glasom katere se boje tam vstaje zamorcev. Položaj je resen. Treba je čet. Doslej ni dospelo ■obeno uradno poročilo. Vlada je gkl^nila takoj odposlati križarko
4*Valkyrien", kakor hitro se vest
... ..................
objavlja klub je
Mariboru udeležili lirvat-klubo vi člani. Najprej je načelnik dr. Korošee naglašal neomajano udanost hr-vatsko-slovenskcga naroda do cesarja in kralja ter do Ilabsburža-nov, izrekel zahvalo in občudovanje poveljnikom in hrabrim četam v boju za našo zemljo ter posebej pozdravil klubove tovariše, ki se nahajajo v vojni službi. V toplih besedah se je spominjal prerano umrlega tovariša profesorja Mandiča, ki se je ves žrtvoval za dobrobit naroda. Izrekel je simpatije vsega kluba tovarišu Roškarju, ki je začetkoma vojnih zapletljajev moral veliko pretrpeti. Klub je izrekel, da stoji slej-koprej na stališču zedinjenja hr-vatsko-slo venskega naroda v eno državnopravno skupino v okvirju habsburške monarhije. — Nato je poslanec dr. Krek poročal o pripravah za avstro-ogrsko nagodbo ter se izrekel, da se z Ogrsko u-stvari za stalno skupno gospodarsko ozemlje s popolno gospodarsko enotnostjo in s popolno enotnostjo armade. Klub smatra za potrebno, da se vsaj za razmotri-vanje nagodbenih vprašanj z O-grsko skliče parlament in se izvoli odsek, ki bi z vlado trajno sodeloval pri nagodbenih pogajanjih.
Pri razgovoru o gospodarskih zadevah hrvatsko-slovenskega o-zemlja so se obravnavala trenot-no najbolj pereča vprašanja, na primer otežkočenje kmetske produkcije vsled pomanjkanja ljudi, vrnitev zanesljivega dela istrskega prebivalstva v nekatere evakuirane kraje, nesoglasje med maksimalnimi cenami in prakso sodišč glede draženja živil, preskrba s semenskim žitom za spomlad, s krmili, modro galico in gnojili, podpore v slovenskih pokrajinah, potreba melioracij s pomočjo ujetnikov itd. Nazadnje se je razpravljalo o ljudskem, srednjem in strokovnem šolstvu v hr-vatsko-slovenskih deželah. Storili so se soglasno tozadevni sklepi.
Potopljen parnik.
Iz Londona poročajo, da se je potopil parnik "Woowich". Posadka je rešena. _____
Srbija,
Kaj bo s Srbijo?
Vsakdo sedaj hoče vedeti, kaj bo s Srbijo, ali bo izbrisana z zemljevida, kako bo razdeljena in kako bo s Črnogoro.
Splošno mnenje je, -dUi bo Srbi-! ja razdeljena med Avstrijo, Bolgarijo in Grčijo. Splošno mnenje je tudi, da bo Črnagora istotako morala izginiti, ker bi bila sicer središče in zatočišče srbske ire-j dente. Z deželama izgineta seveda tudi obed ve vladarski rodovi-ni. Črnogoro bi dobila Avstrija, ki bi postala soseda Grčije v Albaniji.
Drugi zopet mislijo, da se bo siecr večina Srbije razdelila med Avstrijo. Bolgarijo in Grčijo, a da bo nekaj Srbije ostalo, ki bo ze-' dinjena s Črnogoro v eno državo.' V tej novi državi bi vladala ro-dovina. na katero bi se Avstrija in Nemčija lahko brezpogojno za-j nesli. Imenuje se ime vojvode me-j klenburskega, ki je tudi v sorodstvu z rusko carsko hišo, iz česar se izvaja upanje, da bi Rusija ne nasprotovala posebno hudo.
Toda, in to povdarjamo, to so le ugibanja. Kako se v odločilnih krogih v resnici misli o usodi Sr-' bije, to bomo uradno in zanesljivo' šele izvedeli pri mirovnih pogajanjih.
Neki diplomat pravi v dunajski "Reichsposti": Na Balkanu nima četverosporazum ničesar več pričakovati. Rumunija in Grčija se počasi odmikata. Čez noč lahko doživimo, da se Srbija zruši. S srbskim propadom bo prišel svetovni mir.
SVARILO.
Rojaki, varujte se FRANKA KONDRIČ. podomače Čampov iz Novega mesta. Pri meni je bil lia stanu in še posodil sem mu $10. Mesto vrniti jo je ponoči odku-ril. Tudi iz Milwaukee se ga išče.
Valentin K rem žar. 734 Burbeek St., Racine, Wis.
Kje je moj brat JOHN KASTE-LIC? Doma je iz Št. Vida prL Zatičini na Dolenjskem. I r. Clevelanda je odšel pred tremi leti v šume v West Virginiji in od takrat nisem še nič čul o njem. Za njego naslov bi rati izvedel njegov brat: Anton Ka-stelie, 3508 St. Clair Avenue. C leveland, O.	(2-4—12
HARMONIKE
ZENITNA PONUDBA.
Želim se seznaniti s slovenskim
dekletom v starosti od 18 do 22	________________
let. Oglasi naj se ona. ki ne misli j riodlB, kaErSlletoU vrste isdelnjem la
iti v staro domovino ter jo veseli1 popravljam po oalnižjih »nab. » de-
fanna in gospodinjstvo na farmi, j lo trpežno In zanesljivo. V popravo
Denarja ne potrebuje, ker želim zanesljivo vsakdo posije, ker sem :^ . v. ,J . 1	-i '	-.	nad 18 let tukaj v tem poslu In sedal
le eisto m pošteno dekle. Imam y svojGm lastn(?m domu v popravei:
Kupljeno imetje. Pismu priložite vzamem kranjske kakor vse druge sliko in na željo vrnem sliko ter! harmonike ter raCunam po delu ka-
lastnoročno odgovorim.
Paul Benezek, Box 7.	Glen Alum, \V. Va.
korono kdo tuhteva bre» nailnijiiu. 7praSanj.
JOHN WENZ3L, 1*17 r»Rt fi'in.i St„ Cleveland Okla.
Imam v zalogi prave importirane
LUBASOVE
Ha it.
EUMklj
kakor tudi
K O V Č H K H
iz Slovenj ega Gradca, Štajersko.	-: •'. "■*'•
Posredujem tudi pri prodaji in nakupu starih že rabljenih harmonik.
Prodajam tudi or^ijice, okarine, dromlje itd.
Alois Skulj,
P. O. Eox 1402	New York City, N. Y
H
i

s -f .

Mesto Knjaževac.
Knjažcvac, ki so ga vzeli Bolgari. je okrožno mesto timoške krajine in šteje nad 6000 prebivalcev. V mestu je nižja gimnazija in sedež okrožnega načelnika. V okolici Knjaževca so pod zemljo bogate plasti premoga, po gričih pa raste vinska trta, ki daje dobro vino.
Trdnjava Zaječar.
Zaječar, ki so tudi osvojili Bolgari. je velika trdnjava, ki leži kakih 40 km severno od Knjaževca ob Ornem Timoku. v prav krasnem kraju, v ravnini, katero obdajajo visoki planinski vrhovi. Zajeear ima okoli 8000 prebivalcev in je na glasu kot tržišče za drobnico in surovine. V okolici se nahaja mnogo premoga in drugih rud. Severozapadno od Zaječarja leže znane "Brestovačke sumpor-ne (žveplene) toplice".
Pirot.
Pirot je trdnjava, katero so zavzele bolgarske čete po dolgih in krvavih bojih. Leži nekoliko kilometrov proč od bolgarske meje in šteje okoli 12,000 prebivalcev. Pirot je otvoril Bolgarom pot v srce Srbije, Niš, skozi katerega vodi železnica iz Caribroda in važne ceste čez Vidlie Planino, čez Knjaževac in Staro Planino. Sedaj je bil popolnoma nanovo utrjen in je znašal obseg utrdb 35 kilometrov. V Pirotu so veliki seonnji za živino, posebno pa za drobnico. Sloveči so pirotski čilimi" (preproge), katerih se je v prejšnjih letih prodalo za 100,000 dinarov (kron) na leto.
Farme na prodaj.
Onim, ki žele kupiti obdelano farmo, se nudi tu najlepša prilika za nakup:
1.	Farma 40 akrov: 0 milj od Ash-laiida, ki ima 15,000 prebivalcev. Ob Klavni cesti; pošta vozi mimo; telefon napeljan, Sola blizu; 35 akrov Čistih, dobra poslopja, mašinerija, konji, jrovedo. seno in druga krma. Cena ,?:'»fi00; takoj se plača ?1500, ostalo na lalike pogoje. (Bolezen v družini vzrok prodaje.)
2.	Farma 80 akrov: 12 akrov očiščenih : ob dobri poti, blizu železnice. dobra hiša in Stala. Cena S2200: takoj 5?SOO. ostalo na lahke pogoje. — < Lastnik ima trgovino in zato prodaja.) —
3.	Farma fi0 akrov: T milj od Ash-| landa : ob eesti i z konlcreta; 13 akrov , čistih; dobra poslopja, sola na tej
zemlji. Konj. 4 goveda, nekaj preši-eev, mašinerija in pridelki. — Cena ' $.3000; takoj $1200. ostalo na lahka izplačevanja. (Lastnik je dobil vladno i službo in zato prodaja.) 1 4. Farma 40 akrov: nedaleč od Ashlanda: 12 akrov čistih, lepa hiša. Cena $2100: takoj polovica, (Bolezen vzrok prodaje.»
! fiJ Farma 20 akrov v malem me-• stei'u, dobra hiša in stala. Cena $2000; takoj $r>oo.—
To so samo nekatere obdelanih farm, ki jih imamo na prodaj. — Poles tesa j imamo na prodaj na tisoče akrov neobdelane zemlje po $17.50 in S'20.00 alter. — Pišite po naš Ust "Kolonist", katerega pošljemo zastonj.
j The James W. Good Company
Slovenian Dept., Ashland, Wis.
Kragnjevac?
Trdnjava Kragujevac leži ob reki Lepenici, ki se izliva v Mora vo. V Kragujevcu je bila srbska prestolnica od leta 1818. do 1839. V tem easu je bil Krag-uje-vac prvo kulturno središče v Srbiji; tam je bila otvorjena prva srednja šola, vojna šola in licej. V Kragujeveu je bila tiskana prva srbska knjiga in se je igrala na gledališčem odru prva srbska igra. Tam je bila ustanovljena 1. 1857. državna livarna za topove in druge vojaške potrebščine. Ko je bila stolica prestavljena vBel-grad. je ostal Kragujevac samo okrožno mesto; vendar mu je pa še toliko ostalo od stare slave, da je v prosvetnem oziru za glavnini mestom še vedno prvo. Dosedaj se je nahajala v Kragujevcu še vedno največja tovarna orožja, srbski arzenal, a mesto samo je bilo v času sedanje vojne po najmodernejših načelih utrjeno. Mesto šteje nad 15.000 prebivalcev.
Kje je naju brat FRANK BAM-BIČ? Doma je iz Loškega potoka pri Travniku. V Združenih državah biva v drugič kakih 20 mesecev, in sicer nekje v Minnesoti. Prosive cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj ga naznani, ali se naj sam javi. — Marv in Johana Barabic, 231 West St., New York, N, Y. (30-11—2-12)
Dr. Riehterjev
PAIN-EXPELLER
za revmatične bolečine, ok--relo»t in oegib-čnost sklepov in mišic
Pristni prihaja v zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklenite vse zavoje, ki niso zape-čmeni z Ane? or varstveno znam-■I ko —
25 in 50 centov 1 v lekarnah ali naravnost od
F. AD. RICHTER &C0.
74-80 Waakiif Ua St. New York, N. T.
Čudovita zdravljenja, |
-o--. I
Če trpite nn boleznih na pljučih, v želodcu, jetrih, obi«tih, na ka-jtarju, revmatitmu ali ž^cib, — ce J odlašajte niti en dan, temveč ee informirajte plede našega zdravljenja potom elektrike in serumov ]kot ee jih rabi v največj-h evropskih sanatorijih, ki so pomagali ' stotinam vaših rojakov, ki so bili j v brezupnem stanju, a so sedaj zdravi in srečni. Poskusite m»Se zdravljenje. Pomeni VRNJENO ZDRAVJE.
I Dr. L. L SIEGELSTEIN,
i 308 Pcnuaeat Bldf. 746 EaclM Anm, CIcTclud, Ohio.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Kansas sporočamo, da jih bode v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. OTTO PEZDIR,
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila Upravnistvo Glas Naroda.
ie najstarejše m od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo pruti notranjim boleznim.
v^n* ta "BKINJEVEC" Je; 9 steklenic S P.S0
12 etek-Ienl« 13.00 V ZALOGI IMAMO C udi Čisti domaČi TROP1NJEVEC ln KILVOV ILA	v naSi 'astnl dlstllerijL
Naše ceue so sh'deee: Tropin j ever per gal. $2.25, $2.50, $2.;5 lil *3.00
Slovovltz i>er pal.................$2.75- $3.00
Trot>lnjever zaboj .................... % P 00
SMvovitz zaboj ...................... $13.00
"dti" liye Whiskey 5 let star, *at»oj____ fll.uu
RotSeCa Ohio vina per cal.....55c.. 6tK-.. 638.
Cstav.-bft Id Delaware per gal.......75e.~ SO«
Za 5 In 10 gal. posodo računamo $1.00, ti i?5 gftl. $2.00, za večja naročila je sod zastonj Naročila uaj se priloži denar aii Monej Order !n natančni nasiov. Za pristnost pijafe jamčimo.
Ttie Olilo Brandy Distilling Go,
(;iG2~04 §T. am mCleveland, o.
Zakaj je človek bolan?
V največjih slučajih zato. ker ne dobi zdravil, ki bi direktno delovale na bolezen. Naše zdravila iz J Mm. Lekarne pa so v tem oziru zanesljiva. Zato suio tudi pomagali rojakom k zdravju, ko jim druga zdravila niso nič pomagala. Kakor smo jnimagali tlruu^m, tako lahko tudi vam. ako se na nas obrnete. Ako ste bolui, naročite si zdra\ila. to bo vam v korist. Mi imamo za vse sledeče bolezni dobra zdravila: za želodične bolezni, bodisi slaba prebava, napetost, pečenje, za jeterne bolezni, ledičue, boleč križ, rane. malokrvnost, splošna slabust, tajne bolezni, moška onemoglost itd. Pomaile za lase, odpravo krofa, itd. Vsa naročila se rešujejo strogo zaupno. Pisma naslovite sledeče:
J. F. DOLENC,
Box 819.	Milwaukee, Wis.
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treb3 naročiti
BOBRE IN
—IMBHBaBB—I
POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatnt, tiskovine. Naia tiskarna je najbolj moderno opreirljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Pišite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
šl CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TIS'iARNA
6119 st. clair ave. cleveland, o.

/
5:ys HARODA"
OaiHJ
' ■• - jr^blicbad by tw
-si t • ^j-ic- Publishing Co.
<50Tpcr»tia(Q.) •	Vrewfeot,
r BtNi-JUI&T, lYeasurer. %
-;v f P .	of the corporation »ud
; <dr*fsr!ft of above officers : » j. t. ^treft. Borough of N«;w Vork City, N. Y.
< : - e « jb liat *» A.merkoin
'i ...»............$3.00
- *..... ................ 1.50
u , , r Ne* York........ 4.00
} - e . • , j^-to New York ... 2.00 v ■ e .... ....... 4.5C
" }Sjt >&ca ....»........2.55
i- "	............ 1.70
.," : RODA" izhaja vsak dan Da-rs.;. i nedelj in praznikov.
NARODA"
rrV-jM<d Peopl«")
L*>: WW/ iAy txoept Sondayi >tC
Holidays.
£ttb»cflpitio& yearly $1100.
»wimit ot, xrewnit
*E oeobtioati «6 JJ6
^»•biojeja	—
<*» ■ i'juovoU pofi»!i»ti pc.— t? Order. ' " " f'1 v, - " . s	naročnikov prc-
L>r\tx> tudi prejArM« • ■	inznani, da hitjra;>
. * Jtibo naslovnika.
t -j j^.	jat\a«i narwdite t*
-a .ixi NARODA*
. A.,	.N«w York C-ty.
• r't «?*7JCorti*ait
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam članom društva sv. Martina tit. 44 J. S. K. J. v Barbellomi. O., da imamo v mesecu decembru glavno sejo. pri kateri bomo volili nov odbor za bodoče leto. Pri zadnji 14. : novembra je bilo sklenjeno, da se I mora vsak član udeležiti glavne seje. da ne bo potem nepotrebnih besedi. Zajedno je bilo tudi sklenjeno, da se potom lista opomni vse one. ki so zaostali dolžni me-| sečne prispevke, da jih poravnajo j vsaj do 25. decembra, ker inače se bo z njimi postopalo po društvenih pravilih. Stari odbor mo-; ra izročiti čiste knjige nadzorni-1 kom in potem pregledane liove-( mu odboru.
Prešini, da vsi upoštevate sklep društvene seje.
S sobratskim pozdravom
Louis Balant, 1. tajnik.
Ceniki:
Ravnokar sem dogotovil 5000 velikih in krasnih cenikov moje 'zaloge zlatnine, srebrnine, diamantov. Columbia gramofonov in slovenskih rekordov. ! Kdor izmed rojakov in roja-' kinj želi za božične praznike naročiti kaj enakega, naj mi ;>;>e po krasni cenik in jaz mu ;_ra pošljem popolnoma zastonj. Ako kupite blago od mene, si prihranite do-jlark'. Za vsako blago jamčim.
IVAN PAJK, Jewelry & Columbia Gramophone Dept.,
-156 Chestnut St., Conemaugh, Pa. !	(27-11—3-12)
KR\fKFK iW RRFNIPVFI1
IoirP^ill^llJlj ^ iillillJEi ? £A*
P ;u ko je nemška vlada od-K1. :.. /.a tevo socijalistične ; fr; ' nemškega državnega i zi ..j, g!.;som katere naj bi se par t< ) »' preje kot nameravano sL!uo nftnški državni zbor, da i »e , e'.uji jo o vprašanjih a|>ro-vi: -<* ■ je Xvracije z živili, se je dr-ž.;' i zbor s daj v resnici sestal.
"V t:' '.vnem sta dva vprašanja, i & r.ini se bo pečal nemški državni ;Lor. Prvo je vojna in kar je i njo v zvezi. Drugo vprašanje. I 1 a je | manjkanje živil, ki dobi- I va Iwj.ib vsemu oficijelnemu za-nxki'V. iju vedno resnejši obraz.
P : avn ) ni šo na razpolago , no'^ -.'a oficijclnik podatkov, se ven !ar -d >mneva, da bo stavila vi. i ; iio\" zahteve za pokritje ( vo,.m !i str.;ikov, in sicer v znesku d - ,!i milijard mark, o katerih u<* ve .'e vnaprej zagotovo, da se jih bo dovolilo.
Da - e bo v tej »li oni obliki r; /.• r: v1.' tudi o ciljih vojne in ' o > \\ • i t ii .* *: j i U mirovnih predlo-da .-' bo vsaj napravilo po-ti! r ' ravljati o njih, je ;skoro ■'», t' islruvno se šc ne ve, če se '••> ht)fc!a vlada spustiti v raz-P- •' i je o teh vprašanjih.
V: m o je tudi, da se bo raz-pravlj. 'o o razveljavljenju ob- ' f«	t stanja, cenzure, uporabi
v<\ 'a prava ter o sličnih dni-
stvareh, med katerimi se na- i h:', ki 7.i: /.uije starostne meje za ' pe: :onis;e od 70 na 65 let.
N )lj pereče vprašanje, s ka-t< :m se bo bavil sedaj državni zbor, je ono pomanjkanje živil in j to v^rn.'anje bo tudi vzbudilo najbolj splošno zanimanje. Vrjet- J no je tudi, da se ne bo le s socija- j li či e, temveč tudi z drugih ; sti-ani ostro napadlo vlado radi | lij.-iieca iiastej>a napram temuj^ vpr. ju. Vladajoče oderuštvo, neprimerne odredbe vlade ter tudi stališče konservativnih velepo- | •estnikov, ki so delali dobičke za njih lastne žepe: — vse to bo da-ja\> dfi »ti materijala za kritiko.
("<'le de stališča, katero bodo za-v;:eli ijalisti v državnem zbo-ru, : * je dv sedaj le se malo izvedelo. Glasi se pa, da se bo napelo ' Vft s v, da s< premosti vladajoči." •T' ».■ +er nudi v parlamentu skle-
v	]
nje-: > fronto. Vse kaže, da tega bo mogoče doseči, dokler se ▼ečlna v »iranski še vedno zavzema za dovolitev vojnih zahtev. ;
Splošne s^je državnega ^bora se , bodo pri;ele šf»le 12. decembra, ; d "im bodo dote daj odsek' dovr- ' kili oj e posle,
; Stavke slamaikerjev,
Jakob Marksamer, 182 Green St. — Stavkalo se je tri dni ter je bilo med stavkarji 60 Slovencev. Koneeno so se gospodarji u-j klonili ter dovolili povišanje pla če od 25 do 30 odstotkov ter ob enem priznali unijo.
Eorich Bros., 59S Broadway. ---Stavkalo se je 2 dni in gospodar , je grozil, da bo šel iz mesta, i W. Kltikin & Co., 580 Broad'v. , Po stavki, ki je trajala en dan t r je je v deleži! o 65 delavcev in delavk, so se gospodarji uklonili , ter dovolili povišanje za 10 od j stotkov ter priznanje unije. V tern zavodu se je borilo dve leti za priznanje unije.
Finer & Bachbrach, 636 Broadway. — Tam stavka 30 organizi ' ranih delavcev in delavk. Zalite-. vajo zvišanje plače ter priznanjt j unije.
I	^
Slamnikarje se opozarja, naj ne odidejo v slučaju nesporazuma iz delavnic, temveč t-okličejo or;'ia-rizatorja. Stavkarji, ki niso v vini j ji, niso upravičeni do podpore od strani unije. I Zn vse informacije naj se obr-; nejo slamnikarji in slamnikarice n a urad 62 East, 41 h St. v New Yorku. Tam se jim bo dalo potreb-j na navodila, kako pristopiti uni-: ji itd. _
R;id bi izvedel za naslov svojeera brata KATJOLA MURN. Doma 1 je iz Vavte vasi pri Novem mestu. Pred 5 leti je bival v Pitts-burgu. Kan. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. naj mi javi„ ali UM.i se mi pa sam oglasi. - John Murn. K. P. I), l, ]}0x 103, Xew Alexandria. Pa.	n-3—12)
I	NAZNANILO.
I Tem potom naznanjamo vsem č'a n om društva sv. Petra št. 69 J. s. Iv. .T. v Thomas, W. Va., da se vrši dne 12. decembra glavna seia. pri kateri se bo volilo nov . odbor za bndnče leto. Pri zadnji seji je bilo sklenjeno, da se mora j vsak član srnri imenovanega dru-(štva udeležiti seje in ako izostane, mora plačati v društveno blagajno 5Of*: izvzeti so le bolni in čez j 6 mili oddaljeni člani, i Z bratskim pozdravom (2-4—12)	Odbor.
NAZNANILO.
} Članom društva Jutranja Zarja [Štev. 11 S. D. P. & P. D. v Cone-I maugh, Pa., se naznanja, da se ; vrši prihodnja seja dne .">, decembra. Pri zadnji seji dne 7. novembra je bilo sklenjeno, da se morajo prihodnje seje udeležiti vsi člani in kdor izostane brez važnega vzroka, zapade globi 50^ za društveno blagajno. Rešiti imamo več važnih točk ter voliti nov odbor za bodeče leto. Torej, člani omenjenega društva, upoštevajte j^klep zadnje seje. j Zajedno pa prosimo sedanji odborniki, da vsi člani, posebno od-! i i • . aaijem, poravnajo zaostale prispevke, da bomo zamogli oddati čiste knjige novemu odboru.
Na svidenje dne ~>. decembra v navadnih prostorih! Z bratskim pozdravom
Frank PuŠnik, tajnik. (2x 24-11&2-12'!
IŠčem svojega brata ANDOLA PRAKALISTER iz JuršiČ, podomače Frakič. Prosim ga, da }»ride k meni, ker sem bolan. — Anton Kalister. Box 83, St. Marys, Pa.	(2-4—12)
Rad bi izvedel za FRANKA ČE-HOVIX, doma iz Gabrš pri Senožečah na Notranjskem. Pred sedmimi meseci je bival na Thomas. W. Va., sedaj pa ne vem, kje se nahaja. Zatorej vljudno prosim rojake sirom Združenih držav, naj mi blago-! volijo naznaniti njegov naslov,j oziroma naj se mi sam javi. —1 Frank Ilreščak, 37 Wood Ave.,' Braddoek, Pa. (30-11—2-12),
GLAS NARODA. 2 PFCEMBKA, 1915.
Avstrija in Italij«.
VSA PRIZADEVANJA ITALIJANOV, DA BI ZAVZELI GORICO, SO EREZU3PEŠNA. — TUDI TURKI SE ZANIMAJO ZA BITKO PRI SOČI. — DIVIZIJSKI POVELJNIK FARRA JE BIL RANJEN. CAEDONOVIM POROČILOM NI DOSTI VRJETI. — ZBOROVA-ITJ2 TRGOVCEV V KATANIJI. — ITALIJA JE PROTI LONDONSKI KONFERENCI.
SLUŽBO DOBI
takoj Slovenka zsAišna in kuhinjska opravila.
Jos. Nosse. 1226 E. 55. St., Cleveland, Ohio. 26-11—2-12)
Kje so grobovi?
"Oh. kje so junakov »robovi V vprašuje potrto srce. Zdaj niso posuti s cvetovi in križi na njili ne stoje.
Vprašuje priletna ženica: 'JKje grob je, kjer spava moj sin .' Ce zrla ne bom več mu v lica, zrahljati mu rušo želim!''
hi žena stopila bi k grobu, otrla bi z lic si solze, tožila bi mrtvemu možu trpljenje, bolesti, gorje.
Otroci pritekli bi k niši: "Ah. oče. poglej nas zdaj tu, kako smo ubogi in revni, odkar se ne vrneš domu."
Zaman vpraševanje, iskanje po grobljn sred bojnih ravnin, spomlad ga odela bo s cvetjem, ki klilo bo v večen spomin.
"Oh. kje so junakov grobovi?" vprašuje potrto srce. Grobovi so tam. kjer zvonovi v topove preliti zvone!
Ana Marin, Brooklvn. N. Y.
Rad bi izvedel za svojega brata ALOJZIJA PENKO. Doma je iz vasi Parje pri Št. Petru, Notranjsko. V Ameriki biva 12 let. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. naj mi javi. ali naj se mi na sam oglasi. — Mike Pen-ko. H. F. D. 1, Box 114, New Alexandria, Pa.	(1-3—12)
Katere sile bodo zmagoslavne v evropski vojni?
Piše P. GRAM.
Rad bi izvedel za naslov JOHNA URBANIJA. Lansko leto sva bila skupaj na Graceton, Pa. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se sedaj nahaja, da mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Joseph Slak, ii. F. D. 3, Box 140, New Alexandria, Pa. (1-3—12)
NAŠI ZASTOPNIKI,
kateri so iwnblaSCeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige. kakor tudi za vse druj?e v našo stroko spadajoče posle.
Jenny Unci, Ark. in okolica: Mihael Cirar.
San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. Denver, Colo.: Frank Skrabec. Leadville. Colo.: Jerry Jamnik. Pueblo, Colo.: Peter Culls, J. M. Rojtz. Frank Jn nesli in .Tolm Gerui.
Salida, Colo, in okolica: Louis Ca-stello (The Bank Saloon».
VValseiiburs, Colo.: Ant. Saftieh. Clinton. Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis, Ind.: Alois Rudmau. Woodward, la. in okolico: Lukas Podbregar.
Aurora, 111.: Jernej B. VerbiC. Chicago, 111.: Frank Jurjovec. Depne, 111.: l>an. Badovinac. La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurich, Juhu Zaletel in Frank Bambieb.
Waukegan, 111.: Frank Petkovšek in Math. Ogrin.
tSo. Chicago, 111.: Frank Cerne in liudolf Požek.
Springfield. 111.: Matija Barborie. Franklin, Kans.: Frank I.cskovec. Frontenac. Kans. in okolica: Frank Kerne in Rok Firm.
Kansas City, Kans.: Peter Schneller. Mineral, Kans.: John Stale.
Mulbery, Kans. in okolica: Marti« Kos.
Ringo, Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mich, in okolica: Pavel Sbaltz in M. F. Kobe.
Mamstique, Mich, in okolica: Frank Kotzian.
So. Range, Mich, in okolica: M. IT. Likovich. •Aurora, Minn.: Josip Fugina. Cliisholm, Minn.: K. Z gone, Jakob Perich in Frank Žagar.
Duluh. Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže. M. Ij. Kapsb, Jus. J. Peshel in I.ouis M. Perušek.
Eveleth, Minn.: Jnrij Kotze. (»ilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbitig, Minn.: Ivan Pouše. Kitzville, Minn, in okolica: Jo« Ada-micli.
N'aslnvauk, Minn.: Geo. Maurin. Virginia, Minn.: Frank Urovatich. St. Louis. Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zohee. Great Falls. Mont.: Math. TTricb, Red Lodge, Mont.: J. Koprivgek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Govanda, N. V.: Karl SterniSa. Little Falls, X. Y.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser. J. Marinfič, ('lias. Knrlinger, Jakob Res-uik in John Prostor.
ISarberton, O. in okolica: Alois Ba-lant.
Bridgeport. (>.: Frank Hočevar. Col I i n wood, <>.: Math. Slapnlk. Lorain, O. in okolica: J. Kuui.se. Youngston, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarieh. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Pa.: Ivan Germ. Iiridgeville, Pa.: Rudolf PleterSek. Bnrdine, Pa. in okolica: Johu Ker-žišuik.
Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claridge. Pa.: Anton Jerina. Bronghton, Pa. in okolica: A. Demšar.
Darragh. Pa.: Dragutin Slavie. Dunlo. I'a. in okolica: Josip Suhor. Export, Pa. in okolica: Frank Trebeč.
Forest City, Pa.: K. Zalar in Frantč Leben.
Farell, Pa.: Anton Valentiučič. Fitz Henry, Pa.: F. Gottlicher. Greensburg, Pa. in okolica: Joseph Novak.
Irwin, Pa. in okolica: Fr. T>emsar. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja in John Polaue.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz, Monessen, Pa.: Math K.ikelj. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakshe, I. PoflvaSnik, I. Magister in I". R. Ja-kohich.
Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. West Newton, Pa.: Josip Joran. Willock, Pa.: Fr. Seine in J. Peter-nel.
Toele, Utah: Anton Paleie. Winterqnarters, Utah: L. Blasich. Black Diamond, Wash.: G. J. Po-
renta.
Ravensdale. Wash.: Jak. Romšak. Davis, W. Va. in okolica: J. Brosich. Thomas, W. Ya. in okolica: Frank Kocljan in A. Korenchan.
Grafton, Wis.: John Stampfel. Kenoha. Wis.: Aleksander Pezdir. Milwakee, Wis.: Josip Tratnik in Frauk Meh. Sheboygan, Wis.: Heronim Svetlin. West All is. Wis.: Frank Skok. Rock Springs. Wyo.: A. Justin, VaU Stallch in Valentin Mareina.
Kemmerer, Wyo,: Jos. Motob. ^ _
ska gospoda zahteva, da se morajo delavci. živeči v Avstriji, boriti za cesarja. Povejte mi, kaj je storil že cesar za nas.— Jaz mislim, 'la .še ničesar. Ali mi bodo prišli člani cesarske hiše pomagat, če ne bom imel delavcev za oranje in sejanje? Mislim, da ne.
Tukaj v svobodni in neodvisni deželi lahko kaj takega govorim, če bi pa kaj takega izpregovoril v Avstriji, bi bila slavna cesarska hiša razžaljena, mene bi pa obesili. —
Rojaki, mislite samo enkrat že vsaj pet minut po amerikansko, pa boste prišli do zaključka, da Slovan. kateri sovraži Avstrijo, še daleč ni izdajalec svojega naroda! Avstrija ni namreč moja domovina in še nikoli ni bila.
Avstrija je zakleta sovražnica vsakega Slovana, in Slovan ne more od nje pričakovati nikakih dobrot.
Vse narode v njenem okrilju je zatirala, izvzemši seveda Nemce in Madžare. Naj se torej Nemci in Madžari borijo za njo, če jim je res toliko pri srcu.
Za Avstrijo se ogrevajo tudi nekateri duhovni. — To je povsem umevno: česar nima duhoven, ima Avstrija, in česar nima Avstrija ima duhoven.
Oprosti mi, bralec, da sem se nekoliko oddaljil od naslovnega zadatka.
Pred seboj imam list New York Herald, v katerem čitam. da hoče neko človeče iz Clevelanda, Lud-wig po imenu, tožiti nekega Poljaka pred sodnijo Združenih držav, ker se je razžaljivo izrazil o Habsburžanih.
Ali si ta reva Ludwig, ki je slučajno konzul gnjilc Avstrije, domišlja, da je vsak človek "fer-fluchter Ilund", kateri gleda v svet brez pobarvanih očal in si zna o vsaki stvari ustvariti svojo lastno sodbo.
Prava sreča za nas, da se je pojavil v naših vrstah človek, ki je jasno povedal tej gospodi, da je njeno razmerje v Združenih državah zločinsko in da ne zasluži drugega, kakor da se jo izžene kakor zalego, ki ni vredua. da se plazi po svetu.
Ta človek je dr. Goričar in vsak Slovenee je lahko ponosen nanj. Ameriška javnost se je že začela zanimati zanj in umevno je, da se bo začela zanimati tudi za nas. Tedaj, ko se bo začelo o nas govoriti, povejmo, kakšne so naše težnje in koliko smo morali pretrpeti pod gnjilo avstrijsko vla-lo. —
Večinoma vs».	-c tukai
v svobodni deželi, je tako prežel luh svobode, da si skoraj misliti ne moremo, kako bi izhajali in ži-reli v državi krivic in zatiranja.
Sramota, da so med nami lju-Ije, ki obožujejo Avstrijo in se pri vsaki priliki zavzemajo za njeno zločinsko postopanje.
(Pride se).	i
i
j	(Nadaljevanje.)
1 Kje so povzročitelji?
Ali je že kdo videl kakega nadvojvodo v prednjih vrstah poleg sina stare revne matere, ki je v resnici potrebna pomoči? — Ne, kaj takega se še ni zgodilo. — Nadvojvode, državniki, ministri in diplomati so daleč proč od klanja. — Daleč proč od strelnih jar-koV. se Xesele življenja, dobro jedo in pijejo in se zabavajo z ženskami.
Ti revež se bori in umri za vladajočo hišo! — To je geslo, za katerega ti je vbil že učitelj v glavo. — Ko smo hodili v ljudske šole, so nam presneto malo povedali o Sloveniji, o slovenski zgodovini, ampak pravo mesto je vedno zavzemala Avstrija in' Habsburška rodovina. — Kdor je znal cesarsko pesem na pamet, je dobil dober red. če se je pa kdo toliko predrzni!, da se je malo bolj zanimal za domače stvari kot j\ bilo dovoljeno, je bil strogo kaznovan.
Ljudjem so ubili v glavo, da je cesar postavljen po božji milosti in da je vse prav, kar on stori o-ziroma določi. — Ta vera je tako trdno u koren jena v njih, da jih ni mogoče zlepa prepričati.
Sedaj v tem strašnem času se pa vendar morajo odpreti vsakemu količkaj razumnemu človeku oči.
Čudil bi se. če bi Nemci in avstrijski narodi sedaj ne obračunali s kronanimi faloti, ki so za svojo čast in slavo pognali na stoti-soče ljudi v klavnico in v gotovo smrt.
Nemec bi lahko čisto mirno živel poleg Francoza, Angleža, Rusa in Slovenca, če bi ne bilo tistega sistematičnega hujskanja . odzgoraj.
! Za vsako podjetje .je odgovoren delovodja, z«: vsako državo vla-!lar: ( e JC delovodja slab človek in če se ne razume na svoj posel, bo šlo podjetje k vragu, enako bo pa tudi država kmalo uničena, če ima za svojega poglavarja razumnega človeka ampak kreaturo, ki skrbi samo za svojo lastno slavo in za svojo lastno korist.
Vse vladarje, vse diplomate in : politike, ki so povzročili sedanje ' klanje, bi poslali v strelne jarke.
pa bi bilo kmalo konec vojne. _
Klanje so oni povzročili, zato so pa tudi oni odgovorni zanj. :
Avstrijskim konzulom in drugim agentom vsegla zla naznanjam, da živim v prosti deželi in 1 imam proste misli. To vam ne u- 1 gaja. kaj ne? Če vam ni to po volji, pa molčite, ker te pravice nimate, da bi nam pretili s kaznimi. i Tukaj je Amerika, dežela prosto-1« sti, tam je pa Avstrija, dežela za- i tiranja in krivic.
Mi smo prosti in si ne pustimo I od nikogar narekovati. Mi vemo, < da je vsak delavec v Ameriki več'] vreden kakor cela žlahta Habsbur-ji gov in Hohenzollcrjev. — Avstrij-1
je težko to izpeljati na različnih in odaljenih bojiščih, smo vendar odločeni, to uresničiti. To potrjujejo že potovanja generala Joffre-ja v Italijo n na Angleško in med generalnimi štabi sklenjeni dogovori. se drug drugemu prilagoditi Sledeč klicu Srbije, ji je Francija takoj hitela na pomoč. Z angleško vlado smo popolnoma edini glede vodstva vojaških podjetij na Balkanu. Francija in njene zaveznice ne bodo pustile na cedilu junaškega naroda, čigar odpor sili svet na občudovanje. Sedanja akcija Nemčije priča o neuspehu njenih i prizadevanj na glavnih bojiščih. Ker je bila njena ofenziva na ruski in francoski fronti zlomljena, je napravila korak na stran; ker j je preteklo mnogo mesecev, ne da bi bili doseženi od nemške propagande napovedani cilji in se pod J krinko sile kažejo prva znamenja slabosti. Nemška upanja se bodo • izjalovila. Centralni državi bosta zavlekli svoj poraz, a preprečili ga ne bosta. Naši sovražniki ne smejo računati na kako našo utrujenost ali slabost. Mi imamo voljo, zmagati. in bomo zmagali.
Tekom razprave je zahteval Briand soglasno zaupnico in dejal: Samo popolna zmaga nas more zadovoljiti, da pridemo do morebiti še daljnega trenotka, ko bomo stali pred mirovnim vprašanjem, moramo prej zmagati, moramo dobiti nazaj Franciji iztrgane province, morajo biti narodi, kakor trpinčeni Belgijci, obnovljeni. V tej vojni je Francija predbojovnik sveta. Bori se za civilizacijo in svobodo. Trajen mir more biti svetu šele dan. kadar bodo Francija in njene zaveznice mir izvojevale.
Bolgarija je ustanovila
posebno diplomatično zastopstvo na Švedskem. Za bolgarskeera di-plomatčnega poslovodjo v Stoek-liolmu je designirau dosedanji pariški poslovodja Grekov.
Bethman-Hollweg — doktor teologije.
Teologičua fakulta v Giessenu je izvolila nemškega državnega kanceiarja v. Bethman-Hollega za častnega doktorja teologije.
nik je bilo treba že poprej odstreliti. sedaj ji prizadevajo poškodbe italijanski izstrelki. V neki hiši v Rupi je bilo šest oseb, granata je udarila, porušila hišo. ali glej! Vseh šest oseb je ostalo nepoškodovanih, samo eno dekle ie bilo nekaj malega opraskano. Poškodovana je tudi hiša Jakilo-vega brata, ali Jakilovi so še tam. V Mirim so obdarili nekdanji ljubi naši sosedje šolo z dvema granatama. okoli občinskega doma priletavajo, časih je takorekoč ves Miren pod ognjem. Iz raznih kalibrov izstrelki leže. tudi 28 cm. Na Marmoljevo skladišče je padla granata. Marmoljev sin in učitelj Ferlat sta trenotek pred treskom, odšla iz skladišča. Italijani stre-' Ijajo kar tako na slepo, samo da pade kam. In tako se pripeti, da izstrelek v greznico, jo razbija in kar je okoli, hiša in drugo, je v neprijetnem smradu. Miren-*ki most je močno izpostavljen, zato pa je previdno zanrt za do ločene dnevne ure. V Gabrijah je udarila granata v vodnjak pred šolo. pognala vodo v zrak. poseb ne druge škode ni. Tu okoli j.-seveda vedno artilerijski ogenj, ker je kraj pod tako zaželjenira ciljem Italijanov. V VrtoČe, Pod goričieo lete streli. V Bilje streljajo navadno do pred vasi, različnega kalibra streli, največ 1? <-m. Treščila je v hišo in napravila luknjo od strehe do tal; dekle, ki je bilo na kašči, je ostalo nepoškodovano. V Biljah je prebivalstvo doma. Bilje dobe napravo, ki bo dobra tudi za poznejše čase. Sploh se dela sedaj in se bo storilo, kakor se vidi, jako obilo glede komunikacij, napeljave vode. kopališč itd. Okoli Vrtojbe in: v Dolenjo Vrtojbo tudi padajo i-! talijaiiRki granatni pozdravi, časih na Šempeter, proti Volčji dragi m še čez. Časih treskajo proti Krombergu. okoli goriškega po i kopališča tako-le cela bližnja oko j lica je pod ognjem. Naša straža'
pa stoji tu in jo varuje____Na-'
ša straža ob mostu ima pa svoje najhujše in obenem najlepše o-
•Jki navdušuje vsakega bojevnika ' na jugozapadu. neomajno voljo, da. : t se prepusti najbolj obsovraženemu j med vsemi sovražniki niti koraka ! dragih domovinskih tal in da se po-.; plača naj sramotne jše izdajstvo
i i svetovne zgodovine.
i
Turški "-lasovi o bojih na soški i j	fronti.
ll Turški listi, ki so doslej vedno , kazali na nesposobnost Italijanov, da ne bo moglo doseči na avstrij-! ski meji niti najmanjšega uspeha, I se pečajo v daljših člankih s polomom velike italijanske ofenzive j na soški fronti, katerega velik po-1! men posebno poudarjajo. "Tanin" piše:
Čeprav je ofenziva ob Soči pre-1 j kašaia glede silovitosti in trajanja zadnjo franeosko ofenzivo, niso dosegli Italijani navzlic ogrom-! tiim izgubam, ki so razmeroma večje od onih angleško-francoske o-fenzive, niti približno polovice francoskega uspeha. Edini zaključek. ki ga moremo narediti iz te tretje ofenzive, je ta, da je avstro-»grska fronta tako trdna, da je nemogoče, da bi jo Italijani predrli.	_____
Divizij ski poveljnik Farra ranjen.
Divizijskega poveljnika general-lajtnanta Farra je zasačil avstrijski ogenj in ga ranil na levi nogi pod kolenom. Od njegovega štaba so mrtvi trije oficirji ali težko ranjeni. Farra se je odlikoval kot poveljnik 11. bersaljerskega polka v bojih proti Arabcem v Tri-| »olisu.
Vedno neresnična Cardonova poročila.
Uradno poročilo italijanskega vrhovnega vodstva z dne 2. noV. trdi, da je bila na podgorski višini zapadno Gorice predrta četr-;a jako močna črta jarkov. Nasproti temu se konštatira, da se je :talijanom — kakor je sicer znano ; iz naših poročil — pri ponovnih j napadih z masami na podgorsko j višino res parkrat posrečilo, da so j vdrli v male kose jarkov na;e pr-I /e pozicije, ali so bili vselej kar I najhitreje vrženi iz njih ven. — J tez prvo vrsto še ni prišel noben ) Italijan, razven vojnih vjetnikov.
Drobne vesti iz Italije.
V Kataniji so zborovali trgovci ! s sočivjem in sadjem. Sprejeli so 1 resolucijo, ki jo predložijo vladi ; in v kateri tožijo, koliko trpijo j vsled sedanjih razmer, in razlaga-t.jo, da edini naravni trg za nje sta i Nemčija in Avstrija, ruskega trga ne morejo dobiti zase, Francija in : Anglija pa kupujeta sočivje v Špa-•liji, torej v nevtralni državi, od j zaveznikov ta gospodarska pano-ga nima kaj pričakovati.
;Italija proti londonski konvenciji.
Preko Lugana poročajo, da je po zanesljivih poročilih italjanski ministrski svet odklonil zahtevo, la naj Italija pristopi k londonski konvenciji, ki določa, da nobena država četverozveze ne sme j skleniti separatnega miru.
Socijalisti in Salandrov kabine.
"Avanti" žigosa boj. ki ga je ■pričelo nacionalistično časopisje, j ki ne zastopa interesov Italije, : marveč one inozemstva. Ne da se I matematično konštatirati. kako misli prebivalstvo, pravi list, ali pretirano je. kar tudi nacionalistično časopisje, da prebivalstvo stoji na strani vlade. Sicer pa se listom "Secolo", "Messaggero" in "Idea Nazionalc" ni bati nika-kekega socialističnega komplota, kajti na Montecitoriu ni takih ljudi brez glave, ki bi špekulirali na Salandrovo dedščino. Socijalisti ne nameravajo z vzročitvijo krize pomagati iz zagate gospodoma Sa-landri in Sonninu. ju spraviti na varno in odtegniti odgovornosti. Kabinet Salandra naj le izvaja svoj program do konca in naj se pokrije s celim gozdom lovorja, ki ga je nasadila s svojo politiko.
Poslanec Faustini je priglasil vprašanje, ali ne misli vlada v odgovor na zračno bombardiranje Benetk polastiti se palače Veuc-zia in drugih avstrijskih palač in posestev v Italiji.
"Tribuna" podpira ta predlog in upa, da bodo soglašali ž njim tudi drugi poslanci.
Ponovni brezuspešni naval na Go-' rico.
Iz vojnoporoeeval&kega stana :i Tudi drugi in tretji da novembraj sta bila na Goriškem dneva vroče-!
nepretrganega bojevanja, kij m.-i končala za avstr. čete tako, da so obdržale v svoji posesti že ne-st - okrat napadane in razstrelje-j ne, vedno pa zopet popravljene in j \ / it /.vne swjje obrambne črte, za j sovražnika pa sta končala oba dne i Vit ■ novimi velikanskimi zgubami.
Italijansko napadanje je napadanje iz obupa.
Ne oziraje se na tisoče in deset-1 t' V mrtvih in ranjenih, ki jih j trpi napadalec vsak dan, gonijo l \ ' s. 1> »ju zmožne čete, kjerkol. so na rii/.polago, na bojišče, kate j !■<•<:•! pozorišče pa se mora vedno i bolj krčiti, ker pojema napadalna | : mase italijanske armade.
i oliko ljutejše pa je borenje ne 1 i " i m bojišču; boj za gori-s. > mostišče. In tukaj je zopet de' i" jne fronte, ki mora prenašat' po-fbne težke juriše, to je podgorski odsek.
Ko je naš protinapad v noči np novembra zopet vse jarke spra-v naše roke, so ponovili Itali-jani na ta dan svoje sunke z več s\< imi polki. Močan artilerijski ogenj in ogenj metalcev min jt 1 \srh'j pred pehotnim napa dnin: vse zaman. V boju ojeklene-'' !'i';iiiite|ji SO odbili vse navale je izgubil pri mnogih <■'•' ii polovico svojega stanja in njegove zvexe so šle narazen.
• i.ziraje se na to, je včeraj do-
1;"' zopet pričel z napadom i Z ;>ot ,ie bil zavrnjen. Italijansk j v« liielji pa hočejo za vsako ceno pi •!:•••■!. Šestkrat je jurišala so-1 r.!. na pehota popoldne na pozici-•i ;;i > jo branili oddelki pehot neiia polka nadvojvode Friderika -i. • ' i/ IVeulia. Tudi ti juriši so ho z' :itii v uničujočem ognju.
Pri sedmem jurišu je vrgel o-M niek Italijanov svoje puške. — V; ii smo enega oficirja in sto] iro/. Pred tem frontnim delom leži ."'00 sovražnih trupel.
Tu i i pri Oslavju so bili oba dne-vn hudi boji.
Dne J. novembra se je posrečilo 1!iiji.iioni. da so vdrli v skupino I i i obeh straneh cerkve. Vče-j raj ^n priborili oddelki vrlega dal- j mntuiskega domobranskega polka,' šr. 37 celo pozicijo zopet nazaj. —| P/i tem smo vjeli ts oficirjev in 411 j i brigade Lombardia, ki so pri-1 £ i 'z severnega sosednega odseka, i nek.-ga luTsaljerskega kolesar-; a bataljona. Ta bataljon, ki j t- j >p;i al k tretji armadi in je odšel ' aaie, broječ 450 mož, je bil' \ >olnoma poražen. Poveljnik in vm oficirji so padli.
Na odsek pri Pevmi in na hrib j S ibotin j" poskušal sovražnik z ' i ivimi sunki, katere pa je mogel i I pre'it i že naš topovski ogenj, j < 'a-;:- m z neposredno na gori-! .-1 • in. stišče naperjenimi napori 1 Jijanov so se vršili zopet močni 1 pad n.! severnem delu visoke ! : a note d< bei tlobske in na Zago-j r >. ražna delavnost na hrib sv. r a ■ :•.!:! je bila zopet živahnejša. '' Pri 1'etovljah so se vršili nepre-j' t. goma boji z metalci min in roč-| iiimi uranatami. Več sunkov na *
0	I > v j ji lujoči hrib je bilo krvavo zavri jenih. L'oO mrtvih in ranjenih | ,i>' oli!»v.;i><» pred našimi ovirami.jI
\ odseku *>v. Martina so morale i
1	<•'''' istotako odbiti več na-ji padov. Sovražnika, ki je bil vdrl i v pouimezne jarke, so vrgle ven, kiiM.r vedno. P?'i kraju Sredi po-js
» K< lipuglia) in pri Tržiču jeis prepr« ail že naš artilerijski ogenj j / iianja in napadalne poskuse Ita- i lijanov. Istotako neuspešni so bili k so\ l ažni napori na mostišča. Tu so k tu: 'aljevale močne čete napad na ci i pozieije pri Paljevem in Za > pori. Pri zadnjem kraju so mogli ji: mimogrede vdreti. Nato so pod- | vzele naše čete protinapad, so si l, osvojile zopet obrambne črte in v so odbili- vse daljne napade. jI Kakor poročajo vjetuiki. so na-js ša ba ie v odseku Plavi—Za gora j; neko francosko generalno povelje, K kar je jako dvignilo razpoloženje J ieed italijanskimi četami.	v
Iz te slike dogodkov daljnih j p dveh dni bitke na Goriškem se m o- ii razvideti, tla zasleduje tu svoj z cilj z veliko trdovratnostjo. Prej p ko slej pa postavljajo braniteljij teh vrat vpada v monarhijo proti ii vsaki številni premoči trdno voljo, t
brambno delo na desnem bregu Soče, kjer lioce sovražnik vdreti f v mesto, ali ne more, kakor jasno pričajo uradni komunikeji. Vztra ■ jamo v Gorici in ob Gorici in vztrajati hočemo, da doživimo čas, ko bo naš zrak zopet cist sovraž-' nih pozdravov____
K nastopu novega francoskega ministrskega predsednika.
Novo francosko ministrstvo se' je dne 3. novembra predstavilo parlamentu. Ministrski predsednik Briand je v svojem govoru med drugim rekel, da je nova vlada slika naroda, ki je iz lastnega nagiba uresničil popolno edinstvo proti sovražniku. Nikdar ni imela Francija zmage vrednejše armade. Vlada mora s pomočjo parlamenta] dati vsa sredstva tem junakom, ki jih pozdravlja ginjena in s pono-'
som. V miuolih 15 mesecih ie lia-. j
rod pokazal tako visoko moralo, da je vlada sklenila, uvaževati vprašanje o cenzuri. Vlada bo do-l govorno s časopisjem našla glede uporabe zakonov v demokratični državi med svobodo in avtoriteto i potrebne koncesije. Tako bo novič potrdila edinstvo med narodom, med parlamentom in med vlado. V tem edinstvu bomo vojno vodili do konca, to se pravi, do zmagovitega konca, pregnali sovražnika iz vseh zasedenih pokrajin, tako iz tistih, ki trpe več mesecev pod njegovim vpadom, kakor iz tistih, ki ga prenašajo mnogo let. Francija ni motila miru. Prenašala je vsa izzivanja da bi ohranila mir. Žrtev je preudarjenega napada, ki ga noben sofizem ne more opravičiti. Vojna ji je bila vsiljena in sprejela jo je brez strahu. Ustavljena ho šele takrat, kadar bo sovražnik premagan do onemoglosti, i Franeija bo podpisala -nir šele po obnovitvi pravice potom zmage, šele kadar bo imela vsa jamstva za trajno zmago. Ta cilj bodo narodi dosegli s svojo tesno solidarnostjo, ki jih vsak dan tesneje veže, in ki ! se je zopet utrdila s pristopom j Japonske k dogovoru z dne 3. septembra 1914, v katerem so se države slovesno zavezale, da ne sklene nobena posebnega miru. Prepričanja smo, da mora biti soglasje v naporih zvezanih držav še popolnejše in hitrejše. Četudi
Avstrijsko vojno posojilo v Carigradu.
Tudi v Carigradu so avstro-ogr-ski državljani podpisali poldrugi; milijon kron tretjega avstrijskega j vojnega posojila.
Francoska saniteta.
"Petit Parisien" je poročala: Državni podtajnik Godard je umi-rovil 7 starih okrajnih ravnateljev sanitetne službe, katerih delovanje je bilo slabo. Godard je sklenil sanitetno službo pomladi.
Advokatova slama.
Advokat v Temešvaru. Adolf Braseli. se je v svojem poklicu navadil mlatiti prazno slamo in ni čuda, da je začetkom vojne ponudil vojni upravi, da ji bo preskrboval slamo. Kupčija je bila sklenjena in konec je ta. da je bil odvetnik obsojen na šest mesecev ječe in na globo 2000 kron. __
| Posvetovalna bosans: oželna komisija.
1 Pred kratkim smo poročali, da je bila vsled ces. naredbe preneše-i na zakonodajna oblast bos.-herc. sabora na skupno finančno ministrstvo kot vrhovno upravno avtoriteto Bosne in Hercegovine. Mesto zapuščenega sabora je sedaj ustanovil skupni finančni minister posebno deželno komisijo, ki naj posluje kot posvetovalni zbor pri bosanski zakonodaji. V komisijo bodo poklicani zaslužni in izku-šeni možje iz prebivalstva.
Nesreča na Ugandski železnici.
Glasom poročila Reuterjevega urada je bila Ugandska železnica i | pri milji 249 razstreljena. Ena lo-i i komotiva se je prevrnila in večji del vlaka je skočil s tira. Človeških žrtev ni bilo.
Za soško fronto,
Dne 5. novembra. Nad nami krožijo zrakoplovi, iz katerih lete dol italijanski darovi. ki naj bi pomagali "odrešit" naše mesto, tam izza Podgo-j re pa grmi in zopet in zopet čutimo. da se bijejo boji v bližini, mož proti možu, za katerega bi Italijani tako radi zlezli, da od tam primejo za lase Gorico in jo stresejo, češ, zakaj se ustavljaš?. ' zakaj se nisi nam že zdavnaj vda -la? Za trenotek jih je bilo že ne koj gori na grebenu, gledali vo s i Gorico in stegali roko po njej. ali naše vojaštvo tudi pozna njihovih angleških zaveznikov parolo "Hands off!" in pometalo jih je čez greben. Toliko ljutejši boji, , ker so že nekaj videli, pa tako hitro izgubili.... Prebivalstvo v| mestu kakor tudi v okolici in sploh v deželi je mirno, vztraja,! . ojeklenili so njegovi živci, obnaša . se kot vojak, ki je pozvan na . fronto, branit svojo domovino. — Po naših vaseh pomagajo naši zvesti ljudje, ki ljubijo svojo rodno . grudo nad vse. v bojih proti sov-. ražniku, važen del potrebnih opra-. vil izvršujejo, žive in trpe in bra-. nijo svoja rodna tla: ako kateri . pade. ako ga raztrga granata, so-žalje, ni ga več in živi se dalje in . vztraja v obrambi svojega domov-® . ia. Na posamezne ljudi streljajo . italijanski topovi, zrakoplove;, do-. šli iz Francije, pomagat zavratni-■ ku. ki steza svoje grabežljive roke po naši zemlji, sipa jo bombe na poljedelce. ali vse to večno oapadalje traja pač naprej, naš
. človek pa tudi vztraja naprej____
V Sovodnjan so brali krompir. . Grmelo je in treskalo iz italijan-j '•kill eevi. čez njihove glave so l žvižgali izstrelki, oni pa so kopa-. Ii krompir dalje. Vojaki so jih prišli preganjat, naj vendar gre-. ;"o proč, nevarnost je. da jih uiji-j'\i«> grana+r- in šrapneli ali kaj saj lete čez naše glave' Ne gremo! Otroci imajo v mestu kakor' . na deželi svoje veselje s šrapneli.
s kroglicami, z drobci granat in t kadar se tako-le malce umiri, haj-di polije! Ill tekajo jih iskat in . jih prinašajo domov v "karjcli".! . čestokrat kje v bližini -zopet tuli' in žvižga in sc zadirajo granate' ' v	v kateri napravljajo
, večje in manjše jame. Pri Orehov-i Ijah so bili na polju z otroci. Pri-, letela je granata in jih zasula pod , grivo, ko so iskali zavetja, ali hitro so se izkopali ven. V Rupi je . posebno hudo poškodovano šolsko poslopje, bolje rečeno: uničeno je. Kos stene je ostal. Jakilova tovarna ie tod; nliil« fm^i«
\
GliAS NARODA, 2. DECEMBRA, 1915.
a— : Jugsslovanska
E

Katol. Jedneta
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKU
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way 01 ton WL M«
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BAL ANT, 112 Sterling Ave., Barbertol Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICII, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
D*. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, HL
NADZORNIKI:
feGKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kane. fOHN KRŽIŠNTK, Box 133. Burdine. Pa. JOHN VOGRICH. 444—6th St., La Salle, I1L /OHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O,
POROTNIKI:
*TtAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo, J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila In Metoda, »ter. 1,
Ely, Minn.
bOUIS CHAMPA, od društva Srca Jezusa, Iter. 1, Ely Minn.
JOHN GRAHEK, it., od druitva Blovenet, itev. 114 ®y Minn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarn* »oiiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, Tie pri ofbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od stran] članov «e n« bod» •airalo.
DruStveno glasilo: "G LAS NARODA."
Franc Koritnik in njego-
va
Roman Romanov.
(Nadaljevanje.)
Samo še za ovinkom — in videl se je zvonik, visoko gori se je dvigal v večerni mrak, kakor samoten svečnik je bil. zelo resen in veličasten. Že so se videle hiše, domače drevje se je videlo in domača hiša je stopila pred oči.
Pozno je bilo in zato je bil sam na potu. i	...
Mir je zavladal po nišah, ugasnile so luči in hiše so stale temne in tihe kakor v sanjah. Samo še fantje so čuli, na vasi gori so bili in prepevali so veselo in naglas.
Franci je potrkal na vežne duri, zalajal je pes in je priletel izza vogala. Ali spoznal ga je, mahal je repom in se je vzpenjal po njem.
V veži so se začule stopinje, duri so se odprle, in oče se je pojavil na pragu.
'41 )ober večer, oče l1'....
Očetu je zastal glas in veselo je bil iznenaden.
'•Kaj — ti si____"
Obmolčal je, in Franci je sto-! pil naprej, odprl je vrata in stopil v sobo.	'	a«^ |
"Dober večer. mama!".. ..
Mati je bila že v postelji in dvignila je glavo in sedla.
"Franci.... prav je, da si prišel.... Koj boš tam, mali revček...." Veselo in zadovoljno je izpregovorila, in Franci je odložil kovčeg in sedel.
"Kako pa je bilo?".. ..
Tudi oče je sedel in je vprašal.
"Plačati nisem mogel, in gospodinja je rekla, da ne more več.. . . Rekla je, da naj grem sedaj.
" In si šel.... Pa kaj bi se ubijal, ko ni mogoče! Glej, tako boš živel, kakor živini jaz in je živel moj oče in moj ded. Ni gosposko tu življenje, ali živi se. Mirno teko dnevi naprej, pride jutro in mine večer, mladost mine in pride
umreti; živel boš. kakor živimo drugi----"	j
"Ali jaz sem hotel postati velik; v mesto v šolo, in potem študirat .... naprej....	;
Franci se je naslonil na mizo in za ih tel.	|
"Hotel sem, pa ne morem...."
Franci je zailitel močno in obupano, tresel se je po životu, in solze so kapale na mizo.
"Pa kaj, ako človek ne more. . "
Očrtu se je sin smilil in težko mu je bilo in neprijetno.
"Nič ne jokaj, Franci! — Tako boš živel, kakor sva živela midva, J v mestu pa bi bil umrl...."
Tudi materi se je smilil in tolažila ga je.
Potem je zavladala po sobi tišina.
Samo tnintam se je čutilo dihanje, mati je vzdihnila, oče je premaknil nogo. Franci je zaihtel slabotno in potiho....
"Spat pojdi, Franci: pozno je!"....	_ I
Mati je tako rekla, in Franci se ie razpravi!, vrgel je blazino po skrinji, legel je in se zadel.
Tudi oče se je spravil v postelj in govoril ni nihče več
IV.
Koritnikov študent se je vrnil. Ne more. . . . Kaj bo kmet! Naj o-stane.kmet; zakaj bi se dvigal nad nas...."
Tako so govorili potem vašča-lije, in Franci je hodil med njimi tih in pobit. Ali minil je čas, utili-n;!e so besede in izgubil se je spomin. ... Kakor ga ne bi bila objela nikoli velika in lepa misel, kakor se ne bi bil dvignil nikoli in se napravil na pot. mlad in pogumen ....
Tekla so leta. umrla je mati, in Franci in oče sta ostala sama. Osivel je bil stari Koritnik. skrčil se je bil hrbet, sesušilo se je telo in nagrbančil obraz.... Bližal se je svojemu koncil, ob palico se je o-piral. in težko je dihal. In fant je bil zrastel. velik in lep je bil postal in močan je bil in krepek. — Lahko je delal na polju in pozabil je bil vso minulost.
ritnik je bil vesel, nasmehnil se je
včasih, ko je govoril s iiiom.
"Dobro si napravil, da si to vzel, Francelj----Pametno si napravil ... . "
Dobro je delo sinu. sedel je pred hišo in nagnil se je na stran proti veži.
"Ali si skoro gotova?.. .. Pridi malo k nama, pridi!"____
Večer je bil ob takih prilikah* temnelo je nebo. zmračile so se gore in posijal je mesec. Po poljih vse daleč naokoli se je razlila mesečina in okoli hiše so legle velike in črne sence. Zganile so se včasih kakor strahovi, zamajale so se
sem----tja----in obmirovale so
plašne in črne.
Tončka je sedla na prag, vesela je bila in govorila je o marsičem. Tako so bili vsi zadovoljni in srečni in lepo življenje se je bilo rodilo in pričelo in je teklo naprej svojo prijazno pot.
Rodile so njive, rodili so travniki, polnile so se shrambe, praznile so se in polnile so se zopet, kadar je prišel jesenski čas. Peli so cepci na podu v svojem enakomernem taktu in na večer so zapeli mlatiči še lepšo pesein. — Stopili so v krog in so zapeli, da se je človek domislil na sladek dogodek, zganilo se je v prsih in spreletelo je sreo....
Tako je tekel čas hitro naprej in glej, rodilo se je dete.
Krepek sin se je rodil, dali so mu ime Franci in vsi so se igrali
II. P r i z o r.
Prvi fant (pride iz hiše in prisede. Tomažev pograbi na pol popisan papir in ga spravi v žep) : — Kaj pa skrivaš. Tomažev?
Tomažev: — Tisto, kar tebe čisto nič ne skrbi.
Kovačev: — Ali ga vidiš, kako je ošaben.
Tomažev: — Rajše sem ošaben, kakor radovede-
Prvi fant: — Sedaj že. toda včasih nisi bil. Sedaj na stara leta ti je začela rojiti ženitev po glavi. Kdo bi bil mislil, da se boš tako izpremenil.
Tomažev: — Kaj se bom izpreminjal. O, še bomo veseli, srečni in zadovoljni in....
Kovačev: — Pa vzemimo, da bi bilo malo drugače. Vzemimo, da bi prišel njen prvi fant. Presneto bi se pogledala.
Tomažev: — Bog ve zakaj? Saj sem moral veliko prestati zaradi njega. Vsi so od začetka mene dolžili. Ko so enkrat zvedeli, da ga je on, so po vsi sili hoteli dokazati, da sem ga jaz napeljal.
Kovačev: — Ti ga boš napeljal, seveda. Tri dni si se ustil in govoril, France je pa kar na kratko naredil.
Prvi fant: — Kaj ne, da bo sedaj štiri leta?
Kovačev: — Da štiri leta je od tega. Moj Bog, kako se je vse izpremenilo. Kdo ve, kaj je s Francetom?
Prvi fant: — Takrat so rekli, da je dobil samo eno leto.
Tomažev: — Potem so ga pa videli na zapadu nekje.
Prvi fant: — Meni se pa le to čudno zdi, da je vzel Thomson Pepco za deklo.
Tomažev: — Kaj bo čudno, pridna je, delavna in hitro se je privadila.
Kovačev: — Pustimo to. drugače ne bo mogel razen Tomaževega nihče govoriti.
Prvi fant: — Tomažev, tudi jaz ti ne svetujem hoditi za njo.
Tomažev: — Kaj pa koga briga. To je moja skrb in ne vaša.
Prvi fant (vstane in gre proti liiši) : — Čakaj. bomo pozneje govorili.
Tomažev: — Saj ne ve. kaj govori. Piši naprej, Kovačev. Xa. tukaj imaš. — (Potegne iz žepa list in ga položi predenj.)
Kovačev: — Če že ravno hočeš, jaz ti napišem vse in še več. kakor je treba.
Tomažev: — Napiši, da jo imam rad in da bi najrajše videl, da bi bila kmalo poroka. Reci. da nisem slabega srca in vse tako opiši, kakor misliš, da bo dobro. Za pijačo bom dal, če se mi bo po-
iCENIK KNJIG
katere ima ▼ zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y,
ž njim in so ga imeli radi. Lepo je rastel in od ne do dne je bil močnejši. Ze je zaklical mater in že je izgovarjal očetovo ime. Zasmejal se je že in že je stal na svojih no-. gah. Hodil je po sobi in po veži,' igral se je in veselo je včasih zaklical. Na ta način je prišlo v hi-' šo novo življenje.	5
Povsod ga je bilo dosti, navsezgodaj je klical na postelji in cel dan ni bilo miru pred njim.
Tako je lepo rastel sin in čez leto in dan so dobili še hčerko. Ali ta je bila drobna, drobna je bila in jokala je s silno slabotnim tenkim glasom. Tončka ji je bilo ime, dobila je popolnoma sveti«
rOUCNE JLNJIGB;
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Orkvena zgodovin® Domači zdravnik bivangelij Fizika 1. in 2. del Katekizem vez. veliki Katekizem vez. mali Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del, vsak 50^, oba )bčna zgodovina Pesmarica, nagrobnio« Poljedelstvo
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom ■tedjereja v pogovorih -V.himpffov nemsko-aloven-
ski slovar Slovenski pravnik Slovenska Slovnica, ve«.
. Bandevous	—
1 Revolucija na Portugalskem —.21 «—.50 Senila	*—.! ?
_J30 Stanley v Afriki ^ Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in aveiak po —.S3
_59 Sveta noč	i—.2&
(—.50 Srečoloveo	,—.2$
,__"45 Strah na Sokolskem gradu, t—.40	zvezkoY	$5.0€
—!l5 Strelee	—.2w
Sanjska knjiga, velika r~.S5 $1 00 šti" povesti	«—.25
$4.00 Tegetthof	—.25
|L00 Voja11 na Balkanu, 13 zv««. $1.88 ^gQ Zlate jagode, vea.	«—.8*
Življenja trnjeva pot	—.M
$1.00 kruhom	—.21
—.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —
$2.00
tl.2f!
Slovenska pesmarica. 1. in 2. zvezek vsak po	—.60 spisovnik ijubavnih pisem	—.4< Prtna u§ in trtoreja	-—.4< Tmna živinoreja	—.50 Tmni kmetovalec	—.5( *irovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
DRUGE
starost in človek umrje lepo v svo ji hiši.... Živel boš, kakor živim jaz. in kakor je živel ded — in kaj bi se ubijal, ako ni mogoče!".... Franci je sedel in je poslušal.
"Ali jaz bi rad študiral, dolgo bi študiral in potem bi bil gospod...."
Domislil se je na profesorjevo sobo; težke zavese po oknih, rdeče rože na steni, mehke' preproge po tleh, veliko in svetlo zrcalo.... Dvignil bi se človek in trudil bi se do krvavih rok. da bi dosegel samo kos lepe bodočnosti.... "Kaj, Če ni mogoče____"
Tako kakor blisk bežijo leta, pride zima in že se taja sneg, zeleni listje in glej! že je suha, jesenska sapa ga trga od vej, mrtvo pada na vlažna tla, da strohni in segnije.. ..
Padalo je tedaj listje, kakor pada vselej, kadar pride tisti čas: prazna so polja, mrtvo šumijo gozdovi. megla, nad holmi in poljanami. Na cesti samoten popotnik, na rebri mirna čreda, na griču o-genj in pastirji.... Hipen klic tam iz daljave, otožna pesem od bog-vekod.... zgostijo se megle in
drobne kaplje padajo na obraz.___
Francelj je peljal listje iz goz-Oče je ponovil svojo misel z istim'da; voli so stopali enakomerno na-tonom, in potem se je oglasila prej, udirala so se razmočena tla mati.	in polzelo je. Pripeljal je do prve
"Kako si bled, Franci----Umrl hiše; ograjen vrt-je bil tam, sa-
bi bil tam, doma pa ne bo treba motna roža jc še cvetela na njem,
lase in oči je imela velike in modre. Tudi ona je bila zdrava in je živela, samo vedno je bila šibka in drobna.
Glej. in zdaj je bilo napočilo pravo družinsko življenje. Zibelka je
srečilo vsaj toliko, da mi bo odgovorila.
Kovačev: — Saj ti ne bo, le brez skrbi bodi. Poslušaj, Tomažev, rili se Franceta res nič ne bojiš? Jaz ga poznani in vem. da tako hitro ne pozabi. Ali se še spominjaš, kako je bilo tedaj, ko si nas spravljal s seboj. Malo je manjkalo, da se ni premislil. Ali si upaš? Pomisli nanj. Kaj če bi nenadoma prišel in bi vaju našel poročena. Zgodilo se je. ko se ni v dvajsetih letih ohladila ljubezen, kako bi se v tem slučaju v štirih.
Tomažev: — Nikar ne govori in ne delaj prevelikih pridig, kakor jih je svoje dni učitelj.
Kovačev: — Dobro bi bilo zate, Tomažev, če bi jih bil malo bolj poslušal in če bi sledil njegovim nasvetom. Mi ga nismo hoteli poslušati in ravno zato je sedaj tako. Prijatelj, kolikokrat sem že mislil nanj. —
Tomažev: — Učitelj je bil norec. Sam ni vedel, kaj je govoril. Enkrat tako, drugič zopet drugače. Kdo bi ustregel vsem ljudem. Lepo spiši, povedal sem ti vse in sedaj te ne bom več motil. Ako oddam danes na pošto, jutri dobi in pojutranjem že lahko odgovori. Pojutranjem je tudi peda in ako dobim odgovor, bova pila. Kovačev: — No, bo že, bo že.
Tomažev: — Le dobro opravi. — (Vstane in gre v ozadje. Med potoma se še enkrat obrne, rekoč) : — Ne pokaži in ne pravi niko-, . .	, . .	.. mur. Saj je še dovolj časa. da zvedo. Par dni pred poroko, pa je
tekla v sobi m mali Franci se je dovolj. — (Odide).
igral na tleh sredi veže, s sivim J Kovačev: — Ne boj se, jaz ne bom nikomur povedal. Name se lah-mackorn se je igral, božal ga je in k0 zanrseš.... Joj, joj. kako so ljudje neumni. Toda kaj se hoče! Vse tepel, da je preplašen odbežal ob se ]ahko zgodi na svetu. Pepeo bi pa vseeno raje privoščil Francetu,
kakor pa Tomaževemu. On ne bo dober mož. Dober je sicer, toda izhajala ne bosta. Navsezadnje, pa tudi France. Če je bil le eno leto za-. . „	prt, se ni rečeno, da bi ga ne smela živa duša pogledati. Škoda, da je
\azuostjo m ee se m takoj ugodi- tako napravil s Thomsonom. Vse bi bilo lahko drugače, ko bi bil ma-J!!^'	je,Pust5 lo premislil. Nekaj je govoril, da ga ni zaradi sebe, da ga je zaradi
nas. Ne vrjamem. Jaz bi se že nikoli za druge ne pretepal.. Neumen je bil. —
prvi priliki.
"Lačen sem, mame!"____
To je priznal včasih z veliko
mačka in igrače ni se je odpravil na pot.
Sitnosti jc delal visoko prag iz veže v sobo, ali naposled je premagal težave in je prijel za materino krilo.
"Lačen sem, mama.... hudo lačen. ..."
___(Pride še).
no ne upravništvo ne uredništvo. -joAoftpo ni ao*v[£o omqe«A «2
3. P r i z o r.
((Pri grmovju se prikaže Pepca. Oblečena je tako, kakor dekla, ki so v službi pri boljših družinah. Njene kretnje so skoraj velikomestne, večkrat se zamisli in prestane sredi govorenja). Pepca: — Dober večer, Kovačev.
Kovačev: — Dober večer, Pepca. Kdo bi mislil, da boš prišla v našo bližino.
4ABAVNE IN RAZNE KNJIGE:
•laron Trenk felgrajski biser beneška vedeževalka ti tka pri Visu iodi svoje sreče kovaŽ -ioj s prirodo iožični darovi turška vojska 'erkvica na skali ioranska »irnta. evezkov $5.00 Deteljica, življenje treh
kranjskih bratov Jon Kizoi
»obrota in hvaležnost -'abiola
teorge Stephenson, oče že-leznic
Tnbad, pripovedke, 1. in 2.
cvezek po tnstrovani vodnik po Gorenjskem Janami, mala Japonka ama nad Dobrušo 1 aromil
»eruzalemski romar <rištof Kolumb <aj se je Makarn sanjalo I jeban, 100 beril Maksimilijan L vfarija, hči polkova vfalomestne tradicije vtiklova Zala tfirko PoštenjakoviS ^a divjem zapadu, vea. ^a jutrovem Va krivih potik Va različnih potih Vasebenei
N« valovih južnega morja Nikolaj Zrinaki O ietiki
Odkriti* AvnavJVa, VCB. Odvetniška tarifa Prihaja«	—JI
Pregovori, prilike, reH —Ji Pret božji	—JI
.20 .20 .20 .30 .30 .15 JL5 .25 .15
—
—.60 t—.85
—.20
t—.20
t—.20 t—.20 —.20 —.20 —.45 —.20 —.50 —.20 —.20 —.20 »—.25 ■—.85 —.20
«—.60 —J'
*-J9
—.1» t-JI •ill —.9»
—.30
BPILMANOVE POVESTI:
1.	sv. Ljubite svoje lovral-nike
2.	sv. Maron, krščanski deček
4. ev. Praški judek
6.	zv. Arnmugan, sin indijskega kneza
7.	zv. Sultanovi sužnji
8.	zv. Tri indijanska povesti
9.	sv. Kraljičin neiak
10.	zv. Zvesti sin
11.	zv. Rdeča in htla vrtnica
12.	zv. Korejska brata
13.	zv. Boj in zmaga
14.	zv. Prisega huronskega glavarja	t
15.	ev. Angelj rožni«*	*
18. ev. Preganjanje indijanskih misionarjev	>
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger:
—.Si
—.28
—.28
—.S® —
tr-^.Si — f«
—.30 —.30
—.M —.S3
Pri puščavniku Kaztresenca Starinarica Idealna Tašča
RAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Torke po
Album mesta New Torka krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
Avstro-0 grške, mali Združenih držav, mali
veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: Ne^» Tork, CJo-iorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav do Avstro-Ogrske mali
veliki vezan Celi svet
Velika stenska mapa 17. S. na drugi strani pa celi svet	—
—.28 —M
«—.21
—.01
c—.2$
f-.n —si
—.i« r-.l«
i—.2*
!—.Bt 61.M
—.10 —.50 —.25
1.50
OPOMBA: Naročilom Je prilo Htl denarno vrednost, bodisi v 8» tovini, poftnl nakaznici, ali poštnih anamkah. Poštnina Je uri
j Izvirni igrokaz v treh dejanjih. — Spisal: Filip Rekar, New Tork.'
(Nadajevanje)	'
TRETJE DEJANJE.	j
I. Prizor.
(Ista seenerija kakor v drugem dejanju. Pri mizi sedita Tomažev! in Kovačev. Oba sta se nekoliko postarala. Kovačev piše, Tomažev
narekuje.)
Tomažev: — In tako ji reci, da sem pošten, da ne pijem več, in da se bom čisto poboljšal. Lepo zapiši in ne pozabi pristaviti, koliko zaslužim, in koliko bom, če bo šlo tako naprej, j Kovačev: — Lepo te prosim, nikar ne nori. Ne bodi neumen, ker ti je že večkrat povedala, da te noče.
Tomažev: — Zapiši! Poskusi, boš videl, da bo šlo.
Kovačev: — No. dobro, če že ravno hočeš, naj bo. Rečem ti pa že sedaj, da ne bo nič, prav nič iz cele zadeve.
Tomažev: — Onega bi takoalitako ne hotela. Če je človek enkrat zaprt, izgubi ves kredit. Pri nas doma ga nobeno pošteno dekle ne pogleda več.
Kovačev: — Glej ga glej, kako se hvali, kdo bi si mislili da se boš kar naenkrat tako spreobrnil.
Tomažev: — No, kako si napisal, preberi!
Kovačev (vzame list v roko in začne brati) : — Potem ti povem. ker te že dolgo poznani in ker vem. da ti nikdo ne more ničesar očitati. Če sem se včasih napil mi tudi ne smeš zameriti. Pil sem zato. ker sem vedno nate mislil in ker sem bil žalosten, ko sem iz-previdel, da se ne zanimaš za mene.
Tomažev: — Tako bo najboljše, da. In še to pristavi, da ji ni treba nič denarja, da sem že sam nekoliko prihranil in druge take reči. —
Kovačev: — Se enkrat ti rečeni, Tomažev, ne bo niČ in ne bo. Tomažev: — Jaz pa vem, da bo.
Kovačev: — No, boš videl. Škoda, da se sam nisem zagledal že prej vanjo. Danes bi ji to pismo v svojem imenu odposlal.
Tomažev: — Ti bi še manj opravil, kakor jaz.
Kovačev: — O tako. Presneto hi tudi ti malo opravil, če bi se ti oni veeer malo preobrnilo. Saj si bil najprej rekel, da boš ti Tliom-sona____
Tomažev: — Pusti, pusti, kaj bo to. Saj veš, da nisem resno mi-: slil. Jezen sem bil res, pa tudi pijan. Človek pa vsakovrstne stvari blebeče v pijanosti.
I.
in mlado dekle je stalo na pragu. Vesel obraz in sveža lica, plavi lasje in na čelu zamišljeni kodri, j "Kaj pa delaš. Tončka?"....
"Nič zdajle, Francelj!".... 1 ! Veselo je izpregovorila in se mu
nasmejala.
"Ti, nisi bil ti včeraj med fanti, ki so peli mimo naše hiše?" , "Seveda sem bil.... "
"Poznala sem te po glasu.... No. vidiš, kako te poznam!" | "Tudi jaz te poznam popolnoma natančno; po stopinjah te poznam.I po postavi te poznam po licih, po1
srcu.... O. sploh natančno____"
| Že so bili odšli voli mimo in Francelj je pohitel za njimi. j I Lepo in pametno razmerje se je bilo razvilo med njim in Tončko' in na tisti predpust sta se mislila) poročiti. Treja je bilo gospodinje in Francelj se je veselil dni. ko bo stopil v vežo in bo stala pri ognji-šep Tončka: obrnila se bo, zasme-jala se bo in bo povedala veselo1 besedo. In pričelo se bo lepo živ-' ljenje; zajokalo bo v sobi. drobno dete bo zaklicalo s slabotnim in nezmožnim glasom in stegnilo bo drobne in majhne ročice.... Tako bo nastalo novo družinsko veselje, zadovoljnost bo v hiši in mir in lepo se bo živelo naprej____ Glej. I
umrla je bila minulost, umrl je bil veliki dan, kakor sanje je bilo vse, lepe sanje ene same kresne noči.. I
! In prišel je predpust iii Fran-ceelj se je poročil. Poročil se je, In t izginil jc prah s pohištva, lepo je' bilo vse urejeno in lepo pobrisanol in osnaženo. Ko je prišlo jutro, se] je kadila na mizi skleda, kadar je' bilo poldne je bilo napravljeno kosilo. lepo si) večerjali, kadar je pri-1 šel tisti čas, in tako je vladal v hiši prijazen red in vse je bilo ve-1
selo ill zadovoljno. Tudi stari Ko-
Pepca: — Ali si sam, Kovačev?
Kovačev: — Da, sam sem. Prej je bil Tomažev tukaj. — Sedi. Pepea, saj se ti ne mudi?
Pepca: — Bojim se, da bi me ne videl gospod/Strogo mi je prepovedal, da ne smem iti nikamor. Pusto je to življenje, ker se človek niti s svojim znancem ne more pomeniti.
| Kovačev: — Kadarkoli hočeš, lahko zapustiš službo. Privezana nisi. —
| Pepca: — Ne, skoraj prosta sem, toda kam naj se obrnem, če bi odšla odtod.
i Kovačev: — Kaj pa če bi se možila, Pepca?
Pepca: — (sede na klop in ga začudeno vpraša): — iložila? S kom ?
Kovačev: — Kako se ti pa Tomažev dopade? Pepca: — Tomažev? Kaj.misliš s Tomaževim? Kovačev: — O nič, samo tako sem rekel. Prej je bil tukaj in je i vprašal zate.
Pepca: — Zame nima nikdo pravice spraševati, najmanj pa Tomažev.
Kovačev: — Čakaj, Pepca, da se pomeniva. Povej mi kakor prijatelju, če imaš še rada Franceta.
Fepca: — Kovačev, nikar ne! Komaj se je nekoliko zacelila rana; nikar je ne odpiraj znova. Ne vem kje je. rada bi pa izvedela zanj, že da bi se prepričala, če so bile njegove besede resnične. Kovačev: — Seveda so bile resnične, Pepea. Pepca: — Vedno bolj se utrujeje v meni prepričanje, da mi je lagal, in me slednjič pozabil.
Kovačev: — Kaj te bo pozabil, Pepca. Kje naj išče tebi podobno? Zaradi Tomaževega sem mislil. Veš kaj, Pepca. nekaj ti bom povedal, kakor dobri znanki in prijateljici. Pcpca: — Kaj pa. Kovačev? • Kovačev: — Tomažev hodi za teboj.
(Nadaljevanje prihodnjič).

Q-LAS NARODA, 2. DECEMBRA, 1915.
Slovens ko katoliško
b= a
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inltorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Penn«y Ivani*.
GLAVNI URADNIKI:
rt«<lBwliilk: JOŽEF PETEKNEL, Box 95, Willock. Pa.
i podpredsednik: KAROL ZALAR. Box 547. Forest City. Pa.
II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAR, Box 835, Kock Springs, Wyo.
lajnik: JOHN 1'iILbA.N, Box ZU7, forest City, Pa.
II tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa.
HLaKttJulk: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
PooblaAčeoec: JOSIP ZALAR 1004 North Chicago St.. Jolleu HL
VRHOVNI ZDRAVNIK: ' ^RTIN IVEO. 000 Chicago St., Jollet, 111.
Fr-
NADZORNI ODBOR:
inlk: IGNAC PODVASNIK, 4734 Httfleld St., Plttsfcurffa, P*.
I	cmlzornlk: JoiiN TORINO, Box 622, Forest City, Pa
II	iu. i/.<,ratk: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, ConemaaRh, Pa. IIL t« :zornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR:
rr*d*«<inlk: MARTIN OB REŽ AN, Box 72. East Mineral, K ana i »MTotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 78, Franklin, Kan«. :i porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 528 Davson Ave.. R. F. D. 1. G field. Detroit, Miob
CPR4VNI ODBOR:
Prwlmtalk: ANTON HOČEVAR, R F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport. O
t upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135, Bronghton, Pa. IL aprnvnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pofiUJaJo L tajnika Ivi
City, Pen nt
Telban. P. O. Box 707. JTorvat
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
'lijali vojnooskrbovalnega urada v i Ljubljani.
| Vojaški dopusti. Annadno etapno poveljstvo je kranjskemu deželnemu odboru sporočilo, da mo-; re gospodarske dopuste vojaške-; mu moštvu, ki je na bojišču ali v .etapnem ozemlju, iz vojaških ozi-: rov dovoljevati le v prav posebno ozira vrednih slučajih, na primer, če je obstoj kake rodbine ogrožen j itd. Prošnje za take dopuste mo-| ra, ko jih je potrdilo politično ob-j last v o, predpostavljeno povelj-j stvo s priporočilom službenim potom predložiti armadnemu etapnemu poveljstvu.
Nego odtrgalo je 31. okt. železniškemu uslužbencu. 20 let staremu Josipu Zupančiču iz Gradaca. V bližini vasi Klošter je šel službeno po železniški progi ter se mu ju spodrsnilo tako, da je padel nezavestno na progo. Vlak. ki je kmalo nato
danje konjem se sme doma shraniti. Za seme se računi za 1 ha 250 kg. ako se seje z roko, če se pa seje s sejalnim strojem, pa 150 kg. Ker pri nas sejejo večinoma z roko, se torej sme računati za en oral G do 7 mernikov semena. Za 3 konja se računa na dan 1 kg ovsa. Ako torej ima kdo 2 konja, si sme shraniti razun semena še okrog 700 kg ovsa za konje.
Ovseni kruh. Kakor se je izve- zid delo v Mariboru, dovoljujejo politične oblasti za kraje, kjer pečejo kruh iz ovsene muke. da se sme oves v to svrho zmleti. Občine ali pa posamezniki se morajo v tem oziru obrniti s posebno vlogo na okrajno glavarstvo, ki potem naroči pristojnim mlinarjem, da morajo prevzeti oves za mle-
grobišče francoskih kraljev: Karla X. (f 1836), vojvode angulem-skega (f 1S44) in njegove, soproge (f 1851) ter grofa Chainborda (Henrika V.), ki ?"c- umrl 1. 1883. In Sv. Gora! Pad i le so granate pred svetišče in za svetiščem ter i krog njega in sirilu grozno razdejanje. Padale so tudi na sveti šee sama; zrušila se je streha nad vsemi tremi ladijami, z7-ušil se je ■ zid na južni strani, zrušili so se veliki stebri ob stopnicah veerkvi. Razrušile in razbile so granate ves kor z orgijami vred za njo; vse leži na tleli. Druge so divjale na prostoru pred cerkvijo in v samostanu. Svetišče na Sv. Gori je velika razvalina. Le presbiterij
Slovensko samostojno bolniško podporno društvo
za Greater New York in okolico. Ink.
tje.
stoji se in tudi ze od strela grozno ranjeni zvonik moli še proti nebu. Srce se ti krči, ko gledaš na mrtve, na razrušene hiše, na uboge begunce, ki tavajo iz kraja v kraj. In bolj kot vse ti pravi ta pogled in bol, ki ti ob njem preŠinja srce, kako je vojna nekaj groznega in strašnega !
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom v Penn-svlvaniji sporočamo, da jih bo \ kratkem obiskal naš potovalni zastopnik
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
No\
KRANJSKO.
Slovesnost na pokopališču. 1/.
mesta poročajo: Prelepo •t rešljivo slovesnost smo ia praznik vseh svetnikov m vernih duš dan lia na-»vem pokopališču na gro-v tukajšnjih bolnišnicah umr-
lmeu i povode še m u beli
lih vojakov. Novomeška občina je postavila prav lepo in visoko piramido z napisom "Pro Patria et 1 uiperatorc" z letnikom 1915 kot začasen spominek na njihovo skupno grobišče. Po vojni se bo tem padlim postavil dostojnejši in trajen spominek. Na to piramido so položili krasne vence s trakom : novomeška občina z napisom, e. in kr. rezervna bolnišnica Na g v Kikinda (Ogrsko), podružnica Kdečega križa, uniform, meščanska garda z napisom in še veliko drugih vencev se je položilo na podstavku piramide v znak Npoštovauja do pokojnikov. Rdeči križ je okrasil .še posebej z zelenjem in venci ter /. migljajočimi lu'"iea:ni vsak posamezni grob vojakov. katerih j<- bilo 28. Slav-i nost se je pričela z giuljivo nagrobno pesmico ''1'sliši nas. Gospod'.'. katero so združeni pevci vseh stanov prekrasno izvedli pod vodstvom kapiteljskega pevovod-je. Nato je v nemškem nagovoru! vojni karat Kr-iuter slavil padle vojake in jim zagotovil trajni spomin. Po končanih molitvah za mrtve pevci zapeli žalostinko •* lila gor mu, ki se spočije" z isto preciznostjo kakor prvo pesmico . 11 /. uiobukim čutom. Saj se pa enak zbor s tako dobrimi pevci, a; kor jih ima naše mesto, malo-kj<* dob:. Navzočih je bilo mnogo-j Številno naj odličnejših dam in gospo, lov i/ visokih krogov, vojaškega in civilnega stanu, zastopniki svetnih in cerkvenih uradov, polno število ženske podružnice! K leč -ga križa, veliko vojakov-re-konvalescentov itd., kratko: ni! his*1 v Novem mestu in ne rodbine, da bi ne bila zastopana pri tej slovesno ti. — Slično slovesnost so priredili tudi v Ljubljani.
Padel .i<* na severnem bojišču korporal Josip Setina iz Prečne.! Pokojnik je bil vnet za vse dobro] ter priljubljen vsepovsod. Več leti je bil tudi pri Lazaristili iz družbe sv. Vineencija Pavlanskega v Gradcu ter vzgledno ži "el do konca svojega življenja.
Smrtna kosa. V Celju je umrl črkostavec Avgust Srebotnjak za ranami, ki jih jo dobil na južnem bojišču. Nadepolni ran j ki je bilj pred odhodom na bojišče usluž-ben v novomeški tiskarni, kjer se je izučil. — Na Dunaju je umrl inženir Ferdinand Klemenčič, c. kr. stavb, svetnik, posestnik različnih visokih odlikovanj itd., dne 1. novembra, po dolgi, mučni bolezni, v 75. letu svoje starosti. Njegovo truplo so prepeljali v Ljubljano ter tam položili v rodbinsko rakev. Pokojnik je bil tudi NovameŠčanom in sploh Dolenjcem dobro znan še izza časa, ko je vodil gradenje dolenjiiak že-
leznic Ljubljana - Kočevje - Novo mesto, za katere si je pridobil ne-venljivih zaslug. Vsled svojega Ijudoinilega in prijaznega občevanja z občinstvom visokega in nizkega stanu je užival ranjki vsepovsod velespošto vanje. Občina Ribnica ga je celo imenovala svojim častnim občanom.
Odlikovanje. Glasom vojaškega ukaznika je bil inženir Albert Ve-dernjak, strokovni učitelj na Grmu, sedaj rezervni poročnik 4. bosensko-hercegovinskega pešpol-ka, odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem z vojno dekoracijo.
—	V Mura vi na Štajerskem je bi! med drugimi na jako slavnosten način odlikovan s srebrno kolajno 1. razreda za hrabrost brat Alojzija Reitza. urarja v Novem mestu, podlovec pri 7. lovskem bataljonu Franjo Rcrtz. Imenovani se je udeležil vseh bojev tega bataljona z Rusi v Bukovini od meseca 1!)14 do septembra 1!>15 z malim presledkom, v katerem času je bil poslan kot kolere sumljiv v zaledje. Konec septembra pa je bil v neki bitki dvakrat ranjen in poslan v bolnišnico ter po okre vanju zopet k svojemu bataljonu v Murau, kjer je bil te dni odlikovan.
Iz ruskega ujetništva je pisal svoji sestri v Smoleiijo vas Fran Zagorc, vojni ujetnik 2. rota, 1. vzvod. Sengilej, Rossija, da je še zdrav in upa na veselo svidenje. Poštni pečat je Moskva, 23. 5. 15.
—	Oglasil se je .Josip Darovic iz Kandije. Naznanja dne 17. maja s poti. da je prišel 15. maja v rusko jetništvo. Ta dopisnica je dospela po petro graj ski vojni cenzuri. Druga dopisnica, datirana z dne 20. avgusta, pa je dospela čez Moskvo. Nahaja se v simbirski guberniji, kraja pa ni naznanil.
Verski fanatizem. V bolnišnici Usmiljenih bratov v Kandiji se nahaja ranjeni vojak, ki ima rane na nogah, povzročene od vrvi, s katerimi je bil za noge na drevo obešen. Zgodilo se je, da je bil oddelek avstrijskih vojakov od Črnogorcev zajet. Pri sprejemu, ki so jim ga pripravili Črnogorci, so morali ujetniki najprej izjaviti svoj verski značaj. Kar je bilo med njimi pravoslavnih, se jim ni nič slabega zgodilo. Desetero med njimi nahajajočih se katolikov in mohamedanccv so pa za svrfjo vero vneti Črnogorci za noge obesili na drevje in tako viseče pretepali. Ko so ti mučeuci že en dan tako viseli brez upa na kako rešitev, so pa avstrijske čete nenadoma začele prodirati naprej, so zapodile Črnogorce v beg in tako mučence otele obupnega položaja in grozne smrti.
Predmeti proti mrazu za vojake na bojnem polju. Etapno višje poveljstvo je v svrho enotnega' postopanja odredilo, da se ne sme pošiljati ali odajati darovane predmete za obrambo proti mrazu neposredno armadi na bojnem polju, temveč da je taka darila oddati nabiralnici daril v natura-
Upravni odbor:
Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5th St., New York, N. Y.
Podpredsednik: John Firuat, 2801 Catalpa Ave., Ridgewood, N. Y.
Tajnik: Vinko Zevnik, 852 Anthon Ave., Ridgewood, X. Y.
Blagajnik: Ivan Maček, 2S01 Catalpa Ave., Ridgewo»xl, N. Y.
Zapisnikar: Ivan Gerjovich, 328 Bond St., Brooklyn. N. Y.
Nadzorni odbor:
Josip Pogachnik, 56 Ten E.vck St., Brooklyn, N. Y.
John Jurkas, 040 Warren St., Brooklyn, N. Y.
Anton Cvetkovich, 440 Union St., Brooklyn, N. Y.
Mary Kompare, 32 Stagg St., Brooklyn, Y.
««»»11 59 Mark's Place. New York. N. Y.
Društveni zdravnik:
Dr. Henry U. Robinson, 69 E. 7tb St., New York, N. Y.
Redne draStvone seje se vrse vsako ČETRTO SOBOTO v mesecu v d ni 5tveni dvorani "BEETHOVEN-HALL", 210 E. 5th St. blizu 3. Ave. v New v'orku, N. Y. in se prično točno ob S. uri zvečer.
IZ TAJNIŠKEGA l RADA :
Prihodnja mesečna seja se bode vršila izvanredno drujio soboto v decembru, to je dne 11. decembra in sicer radi tejia, ker pade na četrto soboto božični praznik, vsled česar bi bilo v obče neumestno isti dan zborovati. Ker pride na dnevni red tudi volitev odbora za prihodnje leto. je eenj. članstvo naprošeiuv da se seje dne 11. decembra polnošterilno udeleži.
___VINKO ZEVNIK.
dobit« "GLAS NARODA" skozi itlrl mesec« dnevno, izvzemši nedelj ln porta, vnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šsatih »traneh, t&ko, da dobit« tedensko 36 atranl berila, r m»secu 156 strani, ali 624 strani ▼ štirih mesAcih. "GLAS NARODA" dont&ša dnevno poročila % bojišča ln rxzn« slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 18,000! — Ta številka jasno govori, da j« list sslo razširjsa. 7s« osobje lista j« organisirano in spada v strokovn« unij«.

-"r "i

Zastopnik
'GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
a
Frank Petkovšek D
3
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET |
WAUKEGAN, | L. fc -...
PRODAJA fina vina, izvrstn* soaoia« jJ patentirana adravils.
PRODAJA foin« li*tk« ▼••fa prekemer- « & skih črt.
POŠILJA denar ▼ ittri krsj naneiljlvo S
in pošteno,
UPRAVLJA ?ii t HoUrgk! posel spada- ^
joča delf.
Zadnja novost.
Vsakevrste žganje, brinjevec, alivovec, tropinovec itd., kakor tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri Balonerjih
F. P. Barton piše:
"Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd."
Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno. Pišite na:
Z, JAKSHE
Box 366 North Diamond Station,	PITTSBURGH, PA. ^
or^i- o^a-	'jefia?	rffa* oerta- ofla,
•GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ i
Ž

v
rf
•S
V
o
{•gr
je Kmalo nato pridrcal, odtegal mu je levo nogo v stegnu ter tudi desno1 precej poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico v Kandijo.
Nezgoda z vinom. Dne nov. je peljal posestnik Franjo Koderc iz Prekope pri Št. Jerneju težak voz vina skozi Novo mesto na kolodvor. Ko pa pripelje do vogla hotela Koklie. kjer je najtesnejša cestna ožina in zelo navzgor, so konji s težavo potegnili, morda ve kol i ko postrani, tako da se je zlomila štanga in voz je odletel ter se prevrnil. Pri tem se je velik sod. ki drži 16 veder, ubil čez sredino in vino se je vlilo iz njega ter teklo po cesti. Hitri pomoči gospodov Gaenika. Barboriča in Kobeta se je zahvaliti, da ni dobre kapljico preveč izteklo. Gačnik je imel slučajno ravno dva večja soda na razpolago iu v ta dva soda se je vino hitro pretočilo. Četudi je šlo vina veliko v izgubo, se je s tem še večja škoda vendar omejila. Vino je last Valovšeka. lesnega trgovca v (Jo-rici.
Kazni se je hotel odtegniti l.V
letni Martin Tomažin. doma iz Kake. Lovro Puš ga je imel gnati iz Novega mesta v prisilno delavnico v Ljubljano, iz katere jo je sele popihal T. junija. Seveda mu ta pot nazaj v kaznilnico ni hotela prav ugajati, zato se mu je v vozu na železnici zazdelo, da bi se mu morda posrečil poskus, ob prvi priliki skočiti iz vlaka. Svoj namen je kmalo tudi izpeljal. Previdno je stopil i/. železniškega voza na stopnice. Njegov sprevodnik to sicer urno zapazi in ga hoče že z roko zagrabiti, a prepozno. Tiček je že v istem hipu sfrčal raz voza. Puš takoj potegne za prvo silno zavomico. nakar se vlak ustavi, ter takoj pohiti za mladim porednežem. ki se je pa že zopet pobiral, da bi jo odkuril •lajbrže v bližnjem predoru pri Višnji gori; toda prijela ga je roka pravice. Fantiček se je poškodoval na zgornji ustnici in si izbil nekaj zob, kar mu bode ostalo v j [irijeteu spomin ua srečni čas, ko je skočil z vozečega vlaka. Puš je gnal potem Tomažina v bližnjo vas Loka, kjer mu je skupno z nekim prostovoljnim strelcem iz-j pral in obvezal rano ter ga z ve-' černim vlakom odpeljal v Ljubljano. Deček je zelo nevaren uz-movič.
Premeščenje. Vikar Janko Lobe je prestavljen iz Novega mesta v J Crniošnjice; na njegovo mesto je; prišel Ivan Žerjav, kaplan iz Cr-. mošnjie.	j
Semenišče v Zatičini. Goriški bogoslovci so pričeli svoje študije v Zatičini. v slavnem in prostornem samostanu oo. cistercijanov.
ŠTAJERSKO.
Rekviriranje žita. V nekaterih ob čina h mariborskega okraja sel je zadnji čas odredilo rekviriranje žita -. koruze, pšenice, rži, ječmena, ovsa. tižola itd. Ljudje so zelo razburjeni, ker bi na te pozive morali nekateri skoro več oddati kot imajo oziroma rabijo za svoje potrebe in za seme. Povprašalo se je na merodajnem mestu, nakar je došel sledeči, popolnoma
Oddaja nove koruze v storžu
Okrajno glavarstvo v -Maribort razglaša: Ker so zaloge stare ko j ruze jako male jako male, novj j koruza pa se pred spomladjo m J da dobro rabiti, so napravili ne
J kateri velemlani sušilnice, da ta : ko omogočijo predčasno zmlete^ koruze. Ne priporoča pa se odpo j šiljati osmukano, to je od storži ! odločeno novo koruzo v vrečah ker se mokrotna koruza jako hi tro spridi. Vojnoprometni zavot za žito je torej odredil nakup no ve koruze na storžu, kar doka. zmanjšuje nevarnost izprijenj; med prevozom in vložbo. S tem s< doseže dvojna korist, in sicer j< pridelovalcu mogoče blago popre, in brez izgube teže, ki znaša pr osmukani novi koruzi do 15c/c ii pri koruzi na storžu do 25%, pro dati in z druge strani se zamort prebivalstvo poprej preskrbeti s koruzno moko. Cena osmukan novi koruzi se je zasedaj določila na 26 K Ln novi koruzi na storži na 18 K za 100 kg od skladišča vojnoprometnega zavoda za žiti ali železniške postaje. Zadnja cena je zategadelj nekoliko nižja ker se storž naravno tudi sotehta in plačuje. Da se vse te korist; pravočasno izkoristijo, je trebil : kolikor le mogoče hitro dovažati koruzo na storžu, zategadelj se posestniki poživljajo, da oddaje odvisne zaloge kom isijonar jeni vojnoprometnega zavoda za žito. in sicer do nove odredbe zbiralnemu skladišču vojnoprometnega zavoda za žito v Mariboru.
Bakrena galica. Zveza gospo, darskih zadrug v Gradcu ima za-siguranih več vagonov bakrene galice. Okrajni zastopi so naročili te dni občinam, da zberejo sezname vinogradnikov, ki rabijo ga-lico. Prodaja se po 3 K 30 v 1 kg.
KOROŠKO.
Promocija. Na graški univerzi je bil dne 27. oktobra promoviran za doktorja bogoslovja Valentin M6rti, župnik na Strmcu.
Nevarno zbolel je Fran Premru. župnik v Možici.
Umrl je v Celovcu 1. nov. polkovnik v pokoju, bivši poveljnik 7:J. pešpolka, vitez Franc-Jožefo-vega reda, imejitelj vojaškega zaslužnega križca itd., Karel AVilde. po dolgem bolehanju. Podlegel je bolezni, ki se je je nalezel pred letom dni na srbskem bojišču. Na izrecno njegovo željo se je vršil pogreb na celovškem pokopališču čisto tiho.
Na vseh svetih dan se je kljub slabemu, deževnemu vremenu podal takorekoč ves Celovec na pokopališče v Trnjivasi. Največ ljudstva je bilo pri vojaških grobovih, kjer ležijo avstrijski in ruski vojaki, drug ob drugem, v novejšem času po dva in dva v enem grobu. Vojaški grobovi so bili lepo ovenčani iu razsvetljeni.
PRIMORSKO.
O ljutih bojih pri Gorici so do-
šla sledeča prežalostna poročila: Prve požare so povzročile dne 25. oktobra italijanske granate v Gorici. Zadete so bile tri hiše ob pokopal iščni cesti. tam. kjer se nahaja krčma ''Alia Stadione". Ob 7. uri zjutraj so začele skoro vse tri hkratu goreti. Velikanski ste-
zanesljiv odgovor: Mariborsko' bri dima so se vzdigovali proti okrajno glavarstvo (in menda tu- nebu. Požarna hramba je došLa in a	C..--J —i---požar omejila ; a dim se je še ved-
di draga na Spod. Štajerskem) še^ dosedaj ni odredilo v nobeni občini rekviriranja kake vrste žita. Vse, kar se je dosedaj v tem ožini za novo žito odiedilo, so samo odredbe 'pooblaščencev vojno-žit-uega prometnega zavoda, kateri pa do rekviriranja nimajo pravice. ampak samo do prostovoljnega
no vzdigoval opoldne in dalje. Škoda je občutna; enemu posestniku je zgorela tudi vsa premičnina, ki jo je imel v hiši. Tudi na samostan in cerkev na Kostanjevici so prišle sedaj granate. Padale so pred cerkvijo in za cerkvijo ter okrog cerkve in v cerkev sa
nakupovanja. Kadar bo politična■ mo. Ena granata se je tudi za-
oblast določila rekviriranje, se bo; to po občinah javno razglasilo. — Na uradnem mestu se je tudi zatrdilo, da se sme koruza prosto pokladati tudi živini.
Oves za seme in konje. Kakor znano, se mora odvisni oves oddati vojno-žitno-prometnemu zavodu. Oves za seme in za pokla
grizla v korenike visoke mogočne lipe prav tam, kjer pričenjajo stopnice med potjo na Kostanjevico. Kakor da bi bila smrtno zadeta, se je nagnila preko ceste in se naslonila na vejevje ogromnega hrasta, ki se nahaja takoj ob pocetku stopnic. V samostanski' grobnici v Kostanjevici se nahajal
Vrednostna ponudba kadilcem

mSSJLK
CIGARETTES
''Standard Amerike5 IO HASSAN KUPONOV ZASTONJ
(IZREŽ'TE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON ima vrednost desetih (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV, ako se ga predloži z devetdeset (90) ali več rednimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v vsaki naših HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO.. Premium L...!. 4U0 Broome St., New York, N. Y. Ta ponudba ugasne 31. marca 1916.
Najbolje a kakovost in največja vrednost sta napravila HASSAN ciga v Ameriki za najbolj razširjene cigarete po 5 centov, z ustnikom. Fini 3, meliki vonj in prikupna lahkost teh velikih, ovalnih cigaret dajejo Lno zadovoljnost.
Par vrednostnih predmetov, katere se dobi za HASSAN kupone:
Milo za briti.....
Čopič, Ščetine ao vložene v trd gumi RHtev, najboljše jeklo	....
Jermen, dvojen za bruš?nje in frlajeni« . Elastični pas, ki se R-A-Z-T-E-G-N-E, mera od 30 do 44 in če v. Prikladen za vsako selo in postavo. Zdravniki pa prioo^-^aio povsod Žepni nožič, biserni ročaj, dve k! n ter oil a za
nohte......
Aparat za rezanje hrane, s štirimi nožmi, katerega je lahko pritrditi Potreben v vsakem domu
Kuponov
. 25 . PO . f»0
C0
100 125
200
Ženski ali 'mržki dežnik, ameriški Taffeta,1 Mission ročnik ...... 250
Kuhinjska oprava — \Oknsov z visečim obeša-lom. Oprava nbatoji iz: Priprav*- za rezanje me-a s priveskom za dro^nejše sekanje; mesarskega n' ža, Emery bru«a, kuhovnice, lopatice, noža za kruh, pri orave za odpiranje škatelj, velikih vi.i«\ noža za rezanje in žage 300 Ura za frospode, pristno temno jeklo . . 650
Ura za po »pode ali po=»pe. z odprtim kazalom. H karatno zlato, "Waltham kolesje" . . 3900
Pošljite kupone na Premium Department, AMERICAN TOBACCO COMPANY Drawer L, 484-490 Broome Street	New York City, N. Y.
Mr. ZVONKO JAKSHE,
ki je pooblaščen pobirati lniročni-no in izdajati tozadevna potrdila.
ttedaj st> nmdi v Forest City, Pa. in okolici. J Vpravništvo "lilas Xaroda'\
; EDINI SLOVENSKI SALOON
v Duluth, Minn.
| Rojakom Slovencem naznanjam j da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na dosir strani W. Michigan St. štev. 413.
Za obilen poset se priporočam. ___JOS. SCHARABOX.
Had bi izvedel za naslov svojega prijatelja JOSIPA PETAROS. Doma je iz Boršta pri Trstu. I Prosim cenjene rojake, ce kdo ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam o-glasi. — Anton Zobec. Lirno-stone, Mich.	(2-4—12)
pod?, društvo
svete Barbare
GLAS NARODA, 2. DECEMBRA.. 1915.
WATERLOO

Francoski spisala: Erckmann—Chatrian.

Za "Glas Naroda" prcvel G. P.

2-	(Nadaljevanje).
—	Ali. gospod Gulden, — je rekla, — kako zelo me veseli videti videti vas! Vi ste pue dober človek ter tisočkrat boljši kot sem jaz.
Ko sem jaz zapazil, da je poteklo vse v dobro, sem prihitel k vratom ter našel oba s solzami v očeh. Oče Gulden je rekel:
—	V bodoče ne bomo več govorilo o politiki.
—	Ne, — je rekla teta Grete, — vseeno je, če je človek republikanec ;ili ne vem kaj. Glavna stvar je. da ima dobro srce.
Nato je objela tudi mene ter rekla:
Ubogi Jožef, na tebe sem mislila otl jutra do večera. ... Sedaj jc vse dobro ter sem zopet srečna.
Nato je odhitela v kuhinjo ter spravila v gibanje vse lonee. tla nas pogosti.
Gospod Gulilcn j<> postavil svojo palico v kot, obesil svoj širok klobuk na kavelj ter se zadovoljnega lica vsedel poleg ognjišča.
-	Kako krasno vreme! — Vse cvete in zeleni znova — je vsklik-Jtil. — Kako zelo bi se veselil, če bi mogel živeti na deželi ter opazovati iz okna vso to cvetočo krasoto!
Bi! je vesel kot škrjanček ter tudi mi vsi drugi bi bili brez tega moreč.*ga razmišljanja o preteči vojni.
Pustite to, mati — je rekla Katarina. — Kar lepo sedite k gospodu Guldenu ob ognjišču iti jaz bom pripravila obed kot sem ga preje.
—	Ti ne veš. kako stoji vse to. — je nasprotovala teta Grete. — Jaz se\i vse drugače postavila.
Prosim te, le sedi — je odvrnila Katarina. — Bom že našla jajca, moko in drugo, kar je potrebno za to.
-	No, potem hočem storiti po tvoji volji. — je rekla teta Grete ter odšla v klet.
K itarina je obesila svoj lepi prt na naslonjalo mojega stola, na-le/ila lesa na ognjišče ter pazila, da je bilo v loncih vse v redu. V tem trenutku se je vrnila teta Grete i/, kleti s steklenico belega vina.
—	Pred obedom se morate najprvo nekoliko okrepčati, — je rekla, in (ločim bo Katarina kuhala, se bom malo spletla, kar v resnici
/i zelo potrebujem. Vidva pa pojdita medtem na vrt.... Tu, Jožef, vzemi kozarce in steklenico. V vrtu je prijetno in v eni uri bo vse gotovo Prišla bom jaz ter tudi izpila kozarec na vaše zdravje.
Oee Gulden in jaz sva torej odšla na vrt. ker nama je segala vi-foku tiava skoro do kolen. Bilo je precej gorko in vse je šumelo in brenčalo. Sedla sva v senco ter zrla ven na krasno solnčno pokrajino ter na uljnak, kjer so rojile bučele. Gospod Gulden je snel svojo baro-kvt, d;i mu je bilo udobnejše ter nato odprl steklenico in oba sva pričela piti dobro belo namizno vino.
Res. vsi' gre dobro, — je rekel — če pad elajo ljudje neumno-s-ti, pa Bog kljub ti-inu pazi in čuva nad svojim stvarstvom. Vidiš to žito, lu/i'f, krko lepo poganja. Kako krasne žetev bo v par mesecih! in glej ta drevesa, to grmičevje, t.' bučele, kiko vse živi, dela ter ra-..ti-! Kako žalostno j<>, da ne sled«* ljudje tem vzgledom, ker delajo le nekat ii, da podpirajo lenobo drugih in ker mora biti vedno nekoliko postopačev. ki nas zmerjajo z republikanci, ker zahtevamo red, pravičnost in mir.
W;jboIj na svetu mu je ugajal pogled na delo. ne le na naše lastno. ki ne poini'iii nič. temveč na ono najnižjih žuželk, ki letajo po zemlji iui'il travami ter v silnih gozdovih, ki si grade stanovanja, se družijo, vale jajea. jih kopičijo v skladiščih ter jim s tem pridobivajo jrorku i. kako jih prinašajo na solnee ter spravijo zvečer zopet nazaj, kako jih branijo pred sovražniki: z eno besedo, vse to ogromno živ-',i<'n.!<- v katerem s. vse giba. \sc nahaja na svojem mestu, od škr-„an<"k t. ki poje svojo veselo pesem visoko v zraku pa do mravlje, ki »v i ga '.cm in tja po zemlji, ki gradi, zida, žaga. teše ter opravlja vse obrti. !)«. to je bilo občudovanje gospoda Guklena, a le zunaj na deželi j;1 govoril o tem, vspričo tega duha d v i gaj oče ga pogleda.
Nato je govoril seveda tudi o Bogu. katerega je nazival najvišjim bitjem ter ga označil kot pamet, modrost, dobroto, ljubezen, pravični, red in življenje. Tedaj so mu padla v glavo tudi vsa prejšna ime uovanja v koledarju in čudoviti ga je bilo slišati govoriti o Pluviose, deževni dobi, aii o Nivose. času snega, o Veutose, času vetra ter nada Ije o Floreai, Prairial ter Fructidorju. Pripomnil je, da so imele ta i ratne označbe neko misel, dočitu ne pomnijo sedanje ničesar in da jilt je izmislilo, da se vse potemni ter zmeša pojme. Če je bil enkrat pri tec. kapitelu. ni mogel najti nobenega konca. Žalibog pa nimam izobrazb« te»a izvrstnega moža ter nisem v stanu pojasniti vse te njegov misli.
Kil.-t sva ravno pri tem kapitelu, ko je prišla teta Grete, lepo po česana in v nede'jski obleki, proti mestu, kjer sva se nahajala midva. Oče 'iulden je takoj obmolknil, ker ni hotel motiti soglasja.
No, sedaj sem zopet tukaj. — je rekla teta Grete, — in vse je v najlepšem redu.
Le se lite. je rekel gospod Gulden ter se odmaknil na klopi. da ji nupravi prostor.
Ali že vesta, koliko je ura? — je vprašala. —- Zdi se mi. da vam ni ravno dolgčas. Nhišajte!
Poslušala s\ ♦ i"r čula v mestnem zvoniku biti dvanajsto uro.
kaj Že poldne C - je vskliknil oče Gulden. — Zdelo se mi je, da nisva niti deset minut tukaj.
Da, ze poldne je, — je rekla teta. — in kosilo je pripravljeno.
Izvrstno. je rekel oče Gulden ter ponudil teti svojo roko. — Sedaj pojdimo, kajti jaz imam dober tek.
Spotoma sta šla skozi hodnik in jaz sem korakal čisto zadovoljno za obema.
K smo stopili pred vrata, se je nudil našim očem najbolj prijeten prizor: na mizi se je kadila velika skleda, v kateri se je naha-/ata jdiia in duh nagačene telečje pečenke je prijetno polnil sobo. .\a mi/.:, pogrnjeni z lepim belim prtom pa je stala posoda,'s kozarci in sit klenieami. Le pogled aa to je moral spomniti Človeka, da dela Gospodu veselje razveseliti svoje otroke z neštevilnimi dobrotami.
Katarina s svojimi lepimi, rdečimi lici ter blesteče belimi zobmi se je smehljala našemu veselju in moram reči. da so bile tekom celega obeda pozabljene naše skrbi glede bodočnosti. Mislili smo le na to. Kako bi se veselili, kako bi uživali in ob teh mislih se nam je zdelo, da je celi svet v najlepšem redu.
š. le pozneje, ko smo pili kavo, se nas je lotila ona otožnost in nehot je pričel vsak zase razmišljati. Ni se nameravalo govoriti o politiki. ! teta Greta je bila sama prva, ki je obrnila pogovor v to stran ter v p.m šala za najnovejše noviee. Tedaj pa je rekel oče Gulden, da • i želi cesar miru ter da se le skuša zavarovati, kar pa je vsekakor potrebno ter s tem pokaže sovražniku, da se ga ne boji. Nadalje je pripomnil da se zavezniki kljub njih slabim namenom ne bodo upali napasti nas.
T, si cesarja, cesar Franc, nima sicer preveč dobrega srca. a vendar t o'i k o, da ne bo pustil, da bi se drugič strmoglavilo njegovega zeta, nj.'"ovo lastno hčer in vnuka. Razventega pa bi vstal cel narod, ee bi s. doznalo, da je v nevarnosti. V tem slučaju bi se ne šlo za voj-1.0 vojakov proti vojakom, temveč za vojno vseh Francozov proti vsem. ki bi skušali zatirati jih. To bi zaveznike že spravilo k razumu.
Kekel je še veliko drugih stvari, ki mi pa sedaj ne padejo v glavo. Teta Grete ga je poslušala, ne da bi odgovorila. Nato pa je vstala,
odprla omaro ter vzela z nekega predala listek, katerega je izročila gospouu Guldenu z besedami:
—	Tu čitajte. taki lističi gredo sedaj po celi deželi. Tega mi je poslal gospod župnik Diemen. da vidim, če bo v resnici mir.
Ker ni imel gospod Gulden pri sebi očal, sem čital jaz. Leta in leta sem spravljal te stare listine. Zaprašene so, orumenele in nihče ne misli več nanje. Kljub temu pa jih je dobro vzeti včasih v roko ter jih citati. Kdo more gledati v bodočnost? Prejšni kralji in cesarji, ki so nam želeli toliko slabega, so odšli, potem ko so nam učinili kolikor mogoče veliko zla. Njih sinovi in vnuki pa so tukaj ter nam tudi niso prav posebno prijazni. Kar so rekli takrat, morejo vedno 7/opet reči in kdor je pomagal prejšnini vladarjem, bo morda pomagal tudi novim. £ eno besedo: — listič je imel sledeče vsebino-.
—	Združene velesile, ki so podpisale na Dunajskem kongresu Pariški mir dolgujejo njih časti in interesom meščanskega reda sedaj, ko je dospelo do njih ušes izkrcanje Nepoleona v Franciji, spraviti do vednosti vseh čustva, ki jih navdajajo ob tej priliki.
S tem, da je Napoleon na ta način prelomil dogovor, vsled katerega se ga je spravilo na otok Elbo, je uničil edino upravičenost, katero mu je dajalo njegovo dostojanstvo. Sedaj, ko se je zopet pojavil v Franciji s svojimi prekucuškimi načrti, se je postavil izven varstva postav ter povedal svetu javno v obraz, da ne more biti z njiijf noben .'ga miru, nobenega premirja.
< Nadaljuje

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno ln solidno povtreženL

MODERNO UREJENA
TISKAM! GLAS NABOB 1
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
« c • ar
DELO OKUSNO,
• • • •
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA.
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SL0VEN1C PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N.Y.
j S
New York City, N. Y.
---
HAXNAKILO.
Eojakom t državah Illinois Lt Wisconsin naznanjamo, da jih bo c obiskal nal saatopnik
e
Mr. FELANX MEH kateri je opravičen pobirati naroi urno za Ust "Glas Naroda" in U lajati pravoveljavna potrdila. Ko <fckom ga toplo priporočamo.
Umndžtra 'Glas Naroda*.
Prosli nasvet in informacije priseljencem.
"The Bureau of Industrien and Immigration" za državo New York varuje in pomaga priseljencem, ki so bili osleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo ravnali.
Brezplačno se daje nasvete priseljencem, kateri so bili osleparjeni od bankirjev, odvetnikov, trgovcev z zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov gostiln.
Daje se informacije v natarali-zacijskih zadevah: kako: postati državljan, kjer se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office.
DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT
(State Department of Labor)
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. ure zjutraj do 5. popoldne in v sredo zvečer od 8. do 10. ure.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav ia pa koionijh ških posestev vseh velesil,
Obsega 11 raznih zetnljsvsdov na 20tih straneh in vsaka stran je 10U, pri 1314 palca velika Cena eamo 25 centov
Manjši vojni atlas
obtega devet raznih zenilj<s7ido -
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev. >
Cena samo IS centov.
Vsi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravn otako je povsod tudi ozraeen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y
resoB BOJ ASI!
Najbolj n-
•D«ČBO m» f/^^J ' rilo za -Jen- •-' g ice in močke-Use. kakor tu-) di za moške brke in brado. Ako ne rabi to tcazilo, zrastejo ▼ 6 te- .V dnih krasni, gosti in dolffi !ue;e, kakor tudi moškim fcrm»ne brke in hrnda in nebo-do odpadali ln ne osiveli. Revmatlzem. kostibol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim rane. opekline, bule. ture. kraste In Krinte, potne nege. kurje oči. bradovicc. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brar uspeha rabil, mu jamčim za t6.00. Pišit* takoj po cenik in knjlilm pnili«r r»tnrj.
r
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(IZREŽITE TA KUPON)
t
T* POSEBNI KUPON j« vreden deset (18) KASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako m ga predloži skupno s devetdesetimi (90) Ali veš r« nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki iUi HASSAN PREMIJSKIH POSTAJ ali
THE AMERICAN TOBACCO CQ„ Prosim* Dept	B'wip St., Vork, S, X.
Ta ponudba ugasne 31. marca 1916.
JAKOB lVAHČIČ,
1092 E. 64th St-
Cieveland, O.
ROJAKI NABOCAJTE SB NA'4GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB DRŽAVAH.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.	-A-j—

Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost j© 21 pri 28 palcih,
Cena 15 centov.
Zadej je natančen popiB koliko obsega kaka driavs, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugj pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je_15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani ▼ platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nai
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
denar v staro domovino
Do dobrega sem ee prepričal, da dospejo denarne poSiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem ▼ staro domovino,
100 K velja sedaj $15.20 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.
Zanesljivo pride sedaj
Kaj pranj« »inUlji «»a«Jak1 ia diflavnlkl • fall«! Berts PL
BnMacr	^	m fiSSŽŽ
"Doli z orožjem!"
Lev Nfk»l»je rti Taisto] Je pital: Knjigo m ■ tcIIUm
I« prebral ln ? njej našel veliko koristnega. Ta kajifia ■*]* rpllva rt*. Človeka in obse pa nebroj lepln miall....
Friderik pL Bodenstedi: Odkar je umrla	Stasl al
kilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Snttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: "Doli s orožjem je pravo ogledalo aedaa]«-ca Časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, dm aa bližajo človeštvu boljil časi. Kratkomalo: aelo dobra
Dr. Lnd. Jakobov ski: To knjigo bi človek najrmjit poljubil« V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Bosegger piše: Sedel sem v nekam gosdu pri Krieglacb ln sem bral knjigo a naslovom "Doll a orodjem I" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahke rafiem, da sta ta dva dneva uekaj posebnega v mojem Hvljenja. Ko aem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v va« kril turne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v iolah ne smelo manjkati Na sveto so dražbe, ki razširjajo Svata Pismo. Ali bi aa aa masi« ustanoviti družba, ki bi raažirjala t« fcajlgol
Hearfk Marti m T« Je najbolj ««arijiva knjiga, kar sam t!fli SflaJ bral..
C. Neumna Hefcr: — To je cajboljia knjiga, kar ao jik spisali ljudje, ki se borijo aa svetovni mir....
Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berila«)! ■e ben elavll knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom pe* audiL Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apoetolje, ki bi Bi ftaj« križem svet ln učili vse narode....
Finanžni minister Dimajewskl je rekel v nekem svojem govern r poslanski sbornlci: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi spisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Iki strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Buttnerjeva. Prosim^Vas, posvetite par ur temu delu. fla aa ne bo nikdo vei navduževal aa vojno, če bo prebral to kajlc«i OKNA N CENTOV.
jdnfefajte Je p>tf
Slovenic Publishing Co.,
42 Cortlandt Street, Hew Tork City, M. T.