225. štev. V Ljubljani, nedelja 19. septembra 1920. |,oSt"'oa p!atan* ’ 8°twini- HI. leto. Velja v Ljubljani in po pošti: telo leto fOl leta (etrt leta u mesec K 240-— n 120 — , 60 -„ 20 - Za inozemstvo: celo leto pol leta. četrt leta za mesec K 400-, 200 -„ 100— u 35 - Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno ... 4 dolarje četrtletno. . . 2 dolarja Novi naročniki naj pošiljajo naroCnino po nakaznici. ' se zaraCnnajo po “ostorn in sicer Ml/)j mm Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Teleion štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu 1 : štev. 8. Teleion štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja t krono. Nove uradniške draglnjske doklade. Beograd. 18. septembra. (Izvirno poročilo.) Na včeraišnii seli državnega sveta so se med drueim določile doklade na uradniške plače. Doklade se bodo ravnale sledeče: pri plačali do 2000 K na leto dobe uradniki dnevno 25 din. doklade, od 2—3000 K 28 din., od 3-4000 K 32 din., od 4—5000 K 36 din., od 5— 6000 K 41 din., od 6-7000 K 43 din., od 7—8000 K 45 din. dnevno. Ministri Kukovec. Markovič In Kovačevič bodo Izdelali natančno stilizacijo re odredbe Tl dodatki bodo povzročili državi 500 mHiionov dinariev izdatkov na leto. Regent odpotoval v Sarajevo. Beograd. 18. septembra. (Izvirno noročilo.) Danes ob nol 9. ziutral se je odnehal regent Aleksander na obisk v Saraievo. V regentovem spremstvu so bili ministrski predsednik Vesnič. ministri Kukovec. Jovanovič in admiral Priča. Na po- staji so se od regenta poslovili zastopniki tulih držav, visoki državni funkciionarii in mnogo drugih osebnosti. . Številno občinstvo le ob odhodu nrireialo regentu burne ovacije. Albanci zopet napadajo. LDU Skoplie.' 18. scDt. Arnavti so organizirali nov napad na našo ozemlie zvelikiiml množinam! z vso tehnično pripravo. Naše čete so se držale zelo hrabro na svoiih utrje- nih noložaiih in odbile vse napade. Zaiele so veliko število sovražnikov ter se le na novo izkazalo, da so ta nanad. kakor tudi vse preišnic. organizirali Italiiani. Število poslancev za konstituanto. LDU Zagreb. 18. seot. »Jutarnii list« poroča iz Beograda: Snoči ie državni odbor definitivno končal delo glede določitve števila poslancev. Definitivno ie določeno nastopno število poslancev: Srbiia s Staro Srbrio. Macedoniia. in Sand zakoni 158 poslancev. Hrvatska In Slavonl-fa 93. Crna gora 10. Dalmacija 11. Slovcniia 40 oz. 38, kakor bo izpadel plebiscit. Bosna in Hercegovina 63. Voivodina 44, vsega skupai 419 poslancev. • DEMISllA DEŽELNE VLADE ODBITA. LDU Ljubljana. 18. seot. Predsed-liištvo deželno vlade za Slovenijo le danes oreielo brzoiavno obvestilo od mlnistrskgcra predsednika dr. Vesni-ča. da osrednia vlada ni sprejela. ostavke deželne vlade za Slovenilo. VPRAŠANJE KOROŠKEGA PLEBISCITA PRED MINISTRSKIM SVETOM. LDU Zagreb. 18. sept. 1 Jutarnii list« poroča lz Beograda: Včerai dopoldne le bila seia ministrskega sveta, na kateri so razoravliall o vprašanju plebiscita na Koroškem in glede ukaz — zakonov. Prišli so do zaključka, da mora minister za kon-stituanto svoi predlog nekoliko Iznre-meniti in precizirati, ker se no tem predlogu zdi. da bi vlada z nttm dobila pravo diktaturo. SEIA DRŽAVNEGA SVETA'. Beograd. 18. septembra. (Izvirno poročilo.) Na predlog podpredsednika nar. predstavništva dr. Ribaria ie včerai državni svet raznravlial o poslanskih mandatih v zasedenem Primorju. — Na današnti seli se ie ugotovilo število poslancev za konstituanto. ki lih bo 419 ali na 417. Na Osno voro odpade 10 mandatov. M. Z6vaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman. (Dalle.) In Caioestang se ie smehUal... ° „a jj11 le bled kakor smrt. in tem svdie prsi ter « zamrmrali »Rešila si me! Hči moia! Ti mola čast ln slava, bodi blagoslovljena!« V svoii sebičnosti ni onazil. kako se brani OlzGa na vse kriolie. da le ne bi zalile solze! Takšna ie bila zaroka markiza Ciuq-Marsa z Gizelo Angoul6msko. Volvoda (hiški se ie orvi oiresol Mesenečenia ter pokaza1 s nrsiom na« Capestanga. rekoč: »Preostane nam vpraša'! gosoo- da. po kal ie prišel med nas « „ . k^ko ie prišel!« ie dodal Djjuc Loadčški. Sklenjeno *e bilo dalterda se v vrbskem okraiu (zadarsko-šibeniško področje)'volitve ne bodo vršile ker ie večii del tega ozemlfa zaseden. Pri-hodnia seia drž. sveta bo 28. t. m. ZAKONI, KI SE UREDE Z UKAZOM. LDU. Beograd, 18. sept. Parlamentarni klubi so zahtevali od vlade pojasnilo, da našteje zakone, ki bi se Imeli urediti z ukazom, vlada pa teb zakonov ne more našteti, ker se no ve, kaj bodo zahtevale državne potrebe. Vsekakor pa se mislilo uvesti tl-le zakoni: Zakon za pobijanje draginje, zakon reda hi dela, zakon o uradniškem vprašanju, zakon o likvidaciji moratorija in odškodnini ter posesti sovražnih podanikov. Vprašanje o vsem tem se bo težko moglo rešiti ta teden. D’ ANNUNZIO ZOPET IZGANJA JUGOSLOVANE. LDU Bakar, 18. sept. D’Annuiulo Je sestavil zopet novo listine oseb, k| se mo. ralo Izgnati la Reke po novem statutu. Listina vsebuje 700 Imen, sevdda Jugoslovanov. Tako hoče D'Annunzlo polagoma »Izčistiti« Reko vseh neljubih elementov, da bi na Reki ostali samo njegovi pristaši. SKLICANJE FRANCOSKE ZBORNICE. LDU. Pariz, 18. sept. Narodna skupščina Je sklicana na četrtek dne 23. sept. ob 14. uri »In uai misli početi *, skrivnostmi ki Uh ie ukral. orisluškuloč ni ed naVmi vrati!« ie siknil markiz s strupenim glasom. (Jizela se le obrnila h Capestan-gu; Mene krasne oči so rotile obupno: »Prisegla sem! Raiša bi umrla, nego prelomila prisego! Odpusti ml! Rešiti sem morala očeta;« Vitez ie umaknil nieled: razumela sta se, kakor bi poznala drug drugega že dolga leta. oduekdai 2c! »Svetlost« le delal vitez z zvenečim glasom ter stopil ored volvo do Angoulčmskega, »timel sem vas rešiti: navadni pustolovci smo zmožni kal čudnih ldei! Prisluškujoč o^ed Conciniievimi vati. sem ukral nedavno skrivnost, da se snuie zo-vas in vaše ugledne tovariše ■ av resen naklep; zvedel sem. da marša’ nadzoruje ta dvoieo in hoče lvse- kar se zbira v nieeovem zidovi!. Zato sem sklenil iztrgati krvniku glavo iliegove svetlosti An-goulčmskega, očeta prežlaiitne go--sDodičjie. za katero mi Jc m a viso- TA.TNA DELAVSKA ORGANIZACIJA V ITALIJI. LDU Reka. 18. seot. Rimska »Tribuna« objavila dokument, iz katerega izhaia. da obstoja v Italiji obširna tafna delavska organizacija ki Ima namen, da z orožiem izvede komunistični režim in oriznanie sovietske republike. List ooozaria narod, nai o pravem času stori vse. ker bi ta organizacija vsled sedanjega pokre-(a kovinarskih delavcev utegnila postati fatalna za državo samo. ITALIJA ZOPET ROVARI PROTI JUGOSLAVIJI. LDU Pariz. 18. seot. Kakor poroča »Echo de Pariš«, ie italijanska vlada včerai diolomatično nastopila nri beograjski vladi, da bi obrnila pozornost jugoslovanske vlade na stalno napredovanje fugoslovenskib čet v Albaniji in da bi io opozorila na določbe mirovne pogodbe. Upajo, da se bosta tudi angleška in francoska vlada Pridružili Italril in njenim zahtevani. t—— ■) Črnogorci nameravajo napasti SKADER. LDU London. 18. seot. Kakor javljajo Jz Rima namerava bivši črnogorski general Martinovič napasti Skader s 3000 mož. ODPOSLANSTVO NA KONFERENCI V BRUSLJU. Beograd. 18. septembra. (Izvirno poročilo) Včerai so odpotovali na finančno konferenco v Bruselj minister za trgovino Ninčič. min. Jankovič. načelnik ministrstva za trgovino Radosavljevič, načelnik v ministrstvu za finance Davidovič in profesor zagrebške trgovske akademije Kostrenčič. Minister Stojanovič odpotuje danes ali lutri. Konferenca bo imela samo informativen značai. Naši delegati so vzeli s seboj obširno gradivo__________ RUSKO-POLJSKA VOJNA. LDU. Moskva, 18. sept. Frontno poročilo z dne 17. t. m.: Zapadno od Orodna se nadaljujejo krajevni boji. Pri Lvovu smo se po trdem boju nekoliko umaknili. Na Azovskcm morju Jo naše brodovje potopilo sovražno torpedovko bi poškodovalo dve drugi ladji. LDU. Dunaj, 18. *ept. Ukrajinski tiskovni urad javlja lz Tamova z dne 17. t. m.: Ukrajinsko čete Pavlenkove armade so obkolile Južnb krilo boljšovlške armade v Vzhodni OallcIJL Prepodile so sovražnika vsega ozemlja med Strypo In Dolenjim Scretom. Sovražnik so na vsej fronti umika proti Tarnopolu In Huslatynu. Polastili smo se več prehodnih točk čez Seret. ________ Podpirajte Jugoslovansko Matico! Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj * “ vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se ti,. Rokopisi se ne vračajo. " ^ Bolgarske reforme. M J Pri nas smo v deželi besed. Pri nas, | to pravi predvsem v Beogradu, v beo- 1 grajskem parlamentu. Cisto razumljivo je, da ljudje govorniki In mlatlči besed ne gledajo prav preveč prijazno na ljudi deja-nja. Omenili smo že parkrat v našem listu realne poskuse s strani Bolgarije ▼ svrho zbližanja z nami. Iz Bolgarije nam prispo težko In po velikih ovinkih lake točne vesti. Predobre zveze s to sosedno državo bi bilo seveda v škodo »govordžljam« v Beogradu. Vendar se nam Je posrečilo dobiti Iz te dežele dejanja nekaj zanimivih podatkov. Prav umestno bo, če Jih priobčimo sedaj, ko Je končana debata žalostnega spomina o bolgarski mirovni pogodbi, debata, pri kateri so zastala Imena veličin prav posebne vrste Ih ae Izvršili neverjetni besedni Izbruhi sovraštva In puhloglavosti. Našo poročilo govori o važnih socljal-nlh reiormah v Bolgari]), ki Jih Je sobranje že sprejelo. Ministrski predsednik Stambelijskl Je š temi reformami globoko posegel v organizacijo bolgarskega naroda. 21. junija je sprejelo sobranje agrarno reformo, ki Je v glavnem ta-le: Vsaka kmečka družina sme Imeti le toliko zemlje, kolikor Je more obdelovati. Obseg posestva (največ 30 hektarjev za njive, 60 hektarjev pa za gozde ali pašnike) določajo za to postavljeni okrajni poljedelski sveti, v občinah pa občinski poljedelski sveti. Zemlja, ki Je nihče ne obdeluje, se razlasti proti, odkupnini ln razdeli miyl. kmete brez polja. To velja enako glede zemlje, ki pripada državi, občinam ali pa samostanom. Denar, ki ga bodo na ta način dobili sedanji lastniki zemlje, se pa ne sme uporabljati za finančne špekulacije. Zato Jo država določila davke v posebni Izmeri ln sicer a) davek na celoten dohodek; b) davek na finančna, Industrijska In trgovska podjetja. Davka prosti so dohodki, ki ne presegajo 2400 leva za samce, In 4000 leva za družine z dvoje alt troje otrok. Davek za dohodke do 20.C0« leva znaša 2 %i od 20.000 do 30.000 leva znaša 2 In pol % Itd., do 27 % za dohodke v znesku do enega milijona, ter 35 % za dohodke, kl presegajo dva milijona. Z ozirom na davke za podjetja so določene 4 kategorije: a) banke, zavarovalnico ln trgovske družbe. Ta kategorija sc obdavči od 6 do 32%; b) Industrijska podjetja so obdavčijo od 5 do 30 %; c) kreditne ln konsumne zadruge oddajo davka 2—23 ; d) produktivne zadruge plačajo 2—22 odstotkov. O detajlih ne bomo govorili; naj omenimo le to, da so n. pr. davki na industrijo za poljedelska ali druga potrebna orodja zelo nizki. Davki pa, na proizvode, kl niso neobhoduo potrebni za vsakdanje potrebe (med tc šteje načrt tudi kulturne potrebe!) dosegajo ponekod davki višino 60%. In seda) še neka posebna novost za Evropo: načrt za prisilno delo. Bolgarija Je organizirala odločen bo) proti siromaštvo. V državi Je potrebna kar največja produkcija z lastnimi delavskimi močmi. Sedanja vlada Je smatrala za edini Izhod iz vojne bede lastno delo ter predložila zbornici predlog, naj se podvržejo vsi bolgarski državljani prisilnemu delu. In sicer meški od 20. leta naprej ženske od 16. leta, molki 12 mesecev, ženske 6 mesecev, ženske se smejo uporabiti za obvezno delo le hlini domačije In pod nadzorstvom sorodnikov. morajo Izvršiti v obvezne; n (elu so: zgra&be cest, železnic, kanaler, seka v gozdih, živinoreja, dela na polju, u rudnikih In tovarnah Itd. Ta ukrep je v kmetski državi Izvedljiv In prav lahko se da razumeti, da Je posegla vlada v splošni mlzorijl po tem radikalnem sredstvu, kl JI da za nekaj mesecev v roke vso delavsko moč prebivalstva. TolOio torej kot prvo poročilo Iz dežele dejanja. Kje si Beograd? ŠTRA.IK PEKOVSKIH POMOČNIKOV V ZAGREBU. Zagreb. 18. septembra. (Izvirno poročilo.) Tu fe izbruhnil štralk pekarskih pomočnikov. VI so zahtevali 50% poviška na dosedanje plače, »ADRIA« NI PREŠLA V JUGOSLOVANSKE ROKE. LDU Reka. 18. sept. O priliki vesti v fuvoslovanskih novinah o tem. da ie prešla »Adria« v Jugoslovanske roke obfavlfa re-ška pomorska oblast, da te vesti ne odeovar-fa’o resnic!. SESTANEK AVSTRIJSKEOA PARLAMENTA. Dunaj, 18. septembra. (Izvirno poročilo). V sredo 22. t. m. se sestane po počitnicah zopet prvič narodna skupšCkta. BORZNA IN TRŽNA POROČILA, 18. septembra. « (Izvirno poročilo »Jugoslavije«.) Valute in devize. Beograd: Franki 122—126, dolarji 25-28.50, lire 120—124, marke 49—60, lel 57. 50—58, češke krone 45—46, levi 40—42, avstrijske krone 10—10.10, napoleon d*crl 103—104, luntl 96—98. Curlh: Berlin 9, New York 614, London 21.75, Pariz 41.80, Milan 26.75, Praga 7.80, Beograd 19.75, Zagreb 4.90, Budimpešta Z, Dunaj 2.67, avstrijske žigosane krone 2.30, Dunaj: Zagreb 236—256, Budimpešta 96 —106, Praga 381—407, Varšava 100—116, čehoslovaške krone 381—407, dinarji 950— 1000. Praga: Dinarji 245, nemške marke 117.75, švicarski franki 1254.50, lire 331, francoski franki 506, angleški funti 272, dolarji 77.50, avstrijske krone 2450, poljske marke 26. ka čast. potecniti svol pustolovski rapir. Dolgo sem zaman iskal vaše svetlosti. V Meudonu oa. v hiši. ki stoil nasproti .Tatinske srake*, sem našel damo ali nemara dobrotno vilo. ki mi ie odkrila skrivnost naoisa na vratih vaŠeea dvorca. Prišel sem In vstopil: naskočili ste me baš v trenotku. ko sem hotel zaklicati: .Varujte se! Concini vas zalezuie! Conoini vam ie za petami I Krvnik postavila šafot in brusi sekiro za vaše vratove !* — Ravnal sem napak, to vidim zdai. in zato orosim vašo svetlost oproščenia!« Prestrašen hrun se ie vzdignil med poslušavci. O Capestaneovlli besedah ni bilo moči dvomiti. Dejstvo da ie rešitelj voivodove hčere, podrobnosti, ki lih le bil navedel, odkritosrčnost kl ie zvenela iz nfeeo-vih besed, vse to le pričalo zanj. »Gospoda.« ie rekel Condč, »skrb za našo varnost nam bodi prva stvar!« Vojvoda Angoulčniski ie premeril Caoestamra z globokim pocrle-dom tej mu pomolil desnico, rekoč; »Bodite z nami. mladi mož!« »Da. da. nai ostane z nami!... Junak ie! .. In naš režitelf!« so se pridružili ostali. Vitez ie mirno počakal, da ie snet nastala tišina. Teda! oa se le iznov« poklonil voivodl. ne da bi bil sesrel v ponudeno roko. »Gospoda.« ie deial. »prav rad bi stopil v vaše vrste: zaoreka le samo ena.« »Kakšna le ta zapreka?« ie vprašal Guise. »Takšna, da smo sovražniki, svetlost! Umejmo se prav. Mol namen ie bil. zmešati štreno Goncintlu. ki era sovražim. Zato sem yas obvestil. kal snide zoper vas. Ali tu se nehajo naši stiki. Tu. erospoda. postanemo sovražniki. Vi hočete strmoglaviti uboereera maleea kralia. kl va ne Hubi živa duša. še lastna mati ne: laz na. vidite, sem era vzljubil. Sklenil sem da ostane na prestolu!« Ril besedah: »Sklenil sem. da ostane na prestolu!« se le Capestane razkoračil v tistem svoiem nonos- nsin tinivno lip.rfkičficni buliaŠtVU- ki era ni zapustilo nikier. Gjzela- era id vledala s strastnim, obuonim ohču-dovaniem. Hruo se ie vzdignil Iznoi va. Toda Ouise. Condč ln Anerou-i leme so se brž sporazumeli. Vojvoda le- zmaial z edavo ter pristopil K Capestaneru. »Mladi mož.« je velel, »slišali ste strašne skrivnosti. Ubili vas ne bomo. ker veruiemo v poštenost vaših’ naeribov: oteli ste molo hčer. rešili ste nam živlienie. Toda sami ste oo-< vedali. da se čutite našeera sovražnika. Zazdai se vas moramo paziti, in to storimp naibolie. če pazimo nai vas. Naš letnik ste. srosood!« »Svobodni ste. eosnod vitez da CapestaneJ« ie zaklical trden elas. poln neizrekljivega dostojanstva. »GJzela!« le zarohnel vojvoda, »Kal govoriš?« EDINI SLOVENSKI DNEVNIK, KI POROČA STVARNO IN NEPRISTRANSKO. JE .JUGOSLAVIJA**. Č1TAJTE JO! NAROČAJTE JO! Jadransko vprašanje, »Neue Ziircher Zeitune« prinaSa ood tem naslovom članek, v katerem obravnava zgodovinski, narodnosten in strategičen argument Italiie. s katerimi brani apeninska država svoio stran iadransketra poblema. Kar se tiče zgodovinskega dokaza. Dravi člarfkar. ie sicer res naiti na obali Daimaciie sledove benečan-ske kulture. Tudi se ne da taiiti. da so se na ti obali naselievali benečan-ski trgovci. Klini) jiaselievanlu na niso movli nikoli prevladati slovanskega avtohtonega živlia. Zato ie. zgodovinski argument, katerega se do-sliižuie Italiia. krivičen in brezpomemben. Glede nacionalističnega argumenta ic treba ugotoviti, da ie dalmatinska obal obliudena z mešanico slovansko-italijanskega prebivalstva. Toda tudi to ie iz noveiše dobe. Oton Julii Weber ie 1810 leta našel, da ni bil niti Trst italiianski. In celo pred voino ni štel Trst več kakor 110.000 Italijanov in 70.000 Slovencev. Italiianski ie torei kvečiemu Trst sam zase. dočim ie okolica popolnoma slovanska. Tudi v Istri nosiio pečat Ualiianstva samo naselbine ob moriu iV notraniosti dežele pa prevladuje slovanski element. Tretii argument, ki ga navaia Italiia v svoio obrambo, ie strategična potreba. Obžalovati ie. da se poslužuje Italiia tega sredstva po volni, ko bi se moral začeti mir med narodi. Zato ic strategičen argument od italijanske strani neutemelien. Z i&to pravico kot asniriraio na Jugoslovansko nabrcžle Italijani imato pravico asnirirali Jugoslovani na vzhodno obal Italiie. ' Clankar sklepa z želto. da bi bol za Jadran ne bil boi za gospodarstvo nad Jadranom, temveč boi za svobodo iadranskega moria in za samoodločbo narodov. Id prebivalo na Jadranski obali. Žigosani bankovci. Dunai. 20. sept. Naša država ie edina med novimi državami, ki zavzema nasproti nov-čanicam avstro-ogrske banke čudno. vetmiaško. nevzdržlilvo stališče, ki utegne prinesti velikanske škode edino le Jugoslovanskim državljanom. Jueoslavifa ie bila prva. ki fe hitela žigosati bankovce. Izvršila le to siten važno nalogo brez vsako pametne priprave na tako primitiven način, da smo bili v zasmeh vsemu svetu. Ves svet — in tudi mi sami — se ic norčeval z žigi v Jugoslaviii. Ponareianiu so bila na široko odprta vrata. Prišli smo tako daleč, da nihče na božiem svetu ni več mogel določiti, kateri žigi so nravi In kateri ne. — Kdo ie bdi temu kriv? Ali morda liudstvo. v katerega roke so prišli falsifikati? — Vsakdo mora reči. da ie bila edino naša vlada kriva ako ie krožilo toliko ponarejenega denaria v naši državi! Ali nekai drugega hočem danes povedati! Ko smo v Jugoslaviii žigosali bankovce avstro-ogrske banke, so bile mete hermetično zaprte: ni bilo ne poštnega ne železniškega prometa čez meie. To pa zategadeli. da naše cblasji ugotovilo, koliko denarja sc nahai v državi in da potem le žigosani denar priznamo za last Ju-eoslaviie. To ie bila kakor se pravi. nostriflkactta bankovcev avšfro-ogr-ske banke. Žigosane bankovce smo potem res vsi smatrali za — Jugoslovanski denar. Vlada ie izdala tudi odredbe o prepovedi izvoza in uvoza žigosanih in nežieosanih bankovcev: čez meie smo mogli iemati seboi le 500 in pozneje 1000 kron itd. — Nihče na svetu ni več dvomil, da so pri nas žigosani bankovci naš državni denar. Tudi naša vlada takrat ni dvomila o tem. sai ie z nekakim zadovoljstvom razglašala, da skupna svota teh bankovcev ni prevelika! Zigosaniu ie sledilo kolkovanle. Zopet so bile meie strogo zaprte. Vsakdo pa ve da ie bil med Jugoslavijo in Avstrijo nrecei živahen trgovski promet. Vsak Jugoslovan ie do vladini naredbi sami imel pravico da ie nesel seboi do 1000 I< žigosanih bankovcev, katere ie zadnie mesece lahko menial no višiem kurzu. Tuie borze so že začele notovati kurze na — Zagreb: čeki na Zagreb so rastli v ceni itd. To ie pač pomenilo da so žigosani bankovci — iu-coslovanski denar. Voina misija na Dunaiu ie izplačevala plače v — jugoslovanskih žigosanih kronah. Ergo so morale prihaiati te krone čez meto — uradnim potom. Na poseben razglas naše vlade smo jugoslovanski državliani priglasili svpie žigosane bankovce na du-naiskem poslaništvu in smo preidi v origlasu uradu potrdila. Vsega sku-Dai ie bilo okoli 8 mjlikmov kron. Ali kai se ie zgodilo! Kar naenkrat se ie izvršila v fienančnem ministrstvu velika sprememba v osebah. sistemu in mišlieniu. — In tam se ie izrekla salomonska razsodba — da ne priznavalo žigosanega denaria. ki ie ostal v tuHni. Kolkovati ga ni bilo mogoče in tako še zdai ves ta denar visi v zraku, nihče ga noče priznati in sproieti. Na vse pritožbe in prošnte Iz Belgrada — ni odgovora! In kako utemeliuie tako novo stališče! Praviio zdai. da z žigosanjem denar še ni bil nostrifikovan. t. i. ni bil priznan za Jugoslovanski denar, marveč žigosanle se te izvršilo le v statistične svrhe! Tote! le za brezpomembno šalo se le vršil ves oni ogromni aparat ob žigosanju. — le 7a ?*.'<» smo imeti meie 14 dni hermetično zaprte. — le za šalo so nam naročili, da Jugoslovani romamo iz vseh kotov Avstrije na Dunaf. kfer nam na poslaništvu denar orešteto-fo in octem izdaio potrdila itd. Mnogi Jugoslovani v Avstriji, v trdni veri o srečneiši bodočnosti svoie države, so skušali ves svol denar polagoma zameniti za žigosane krone. — in zdai zdihuiieio. vije-io rolke in nrekliniaio. da odmeva do pekla... Kai nai narode s svoilinti žigosanimi kronami? Tako n! postopala nobena država. Češke banke na Dunaiu so v redu zameniavale kolkovane bankovce avstro-ogrske banke za nove češkoslovaške novčamice. Kar so Cehi kod kovali, to so priznali za novec nove republike brez ozira na to. v katere roke ie prišel kolkovani denar. S kolkovaniem se češkoslovaška država ni ločila s kitaiskim zidom od ostalega sveta, marveč ie ostala z fnostranstvom v trgovskih in bančnih zvezah, a kar ie prešlo njenega denaria preko meie. ga ie nova država loialno priznala Tako dela država. ki noče zapraviti zaupania na Peter Altenberg — Ivan Albreht: Dvanajst. I »Ribolov mora biti zelo dolgo-1 časna reč« ie rekla gospodična, ki te razumela te reči toliko kakor večina gospodičen. »Če bi bilo dolgočasno, bi vendar ne počela tega« ie rekla deklica z riavonlavimi lasmi in z nogami kakor gazela. Stala ie tu, z veliko neomalno resnnstio ribiča. Vzela ie ribico s trnku in io ie zalučala na tla. Ribica ie umrla. — Jezero se ie razprostiralo, v luči toneče in bleščeče. Dišalo le do vrbovju in no gniiiočih močvirskih travah. Sem od hotela ie bilo čuti ropot nožev, vilic in krožnikov. Ribica ie zapletla kratek originalen ples liki divjaki — in ie umrla. Deklica ie lovila dalie z veliko neomajno rer.nostio ribiča. »Je ne permettrais iamais. que ma iille s’adonnat a une occupation si crtielle« ie rekla dama. ki le sediela v bližini. Deklica ie vzela ribico s trnka In io ie spet zalučala na tla. v bližino dame. Ribica ie umrla. «- Sinila le kvišku in ie padla mrtva na tla — preprosta mirna smrti Pozabila te celo na ples. brez vsega te odkorakala. — »Oh —« ie rekla dama. In vendar ie ležal v obrazu okrutne riavoolave deklice Izraz globoke lepote in bodoča duša. — Obraz plemenite dame pa te bil spran in bled. -- Nikomur več ne bo daiala veselila. luči. ne toplote. — Zato ie sočustvovala z ribico. Čemu nai umrie. če ima še življenje v sebi?! --------- In vendar šine kvišku In pade mrtva na tla — preprosta mirna smrt. Deklica lovi dalie. z veliko ne-omaieno resnostio ribiča, čarokrasna ie. s svolimJ tiavoplavimi lasmi in z nogami kakor gazela. Mogoče bo nekoč tudi pomilovala ribico in rekla: Je ne permettrais iamais. que ma fille s’adonnat a une ecounation si cruelle!«--------- Toda ta nežna čustva vzcvetelo v duši šele na grobu vseh uničenih sani, zamorjenih nad. Zato lovi dalie. ltubka deklica! Kaiti. ničesar ne premfišMafoča. nosiš v sebi še svoto ieoo pravico! Umori ribico in lovil mednarodnem trgu. — Naša država pa ima na vse strani same soore. v katerih mora podleči. Kaiti gotovo le. da Švica. Francija, Italiia no bodo nikdar dopustile, da bi pravilno žigosan denar, ki ie prišel legalnim potom v last njihovih državljanov, postal brez cene v istem trenutku, ko se ie našemu finančnemu ministru zljubilo, da ie zaprl mete in kol-koval ter priznal le oni denar, ki ie takrat krožil doma. — Ali bodo iu-eoslovanski državljani na slabšem pred tuici? Ali nai velia naša država za deželo brezpravnosti in neresnosti. v kateri ie imette državljanov odvisno od muh in špekulacij — samozvancev, katerih oblast narod ni nikdar potrdil?! Bratom izven Koroške. Bistrica v Rožu. 17. sept. Tekom treh tednov pade odločitev na Koroškem. Bratie Slovenc!, zbudite se vsi. pustite ta čas vse strankarske boie in obrnite vso pozornost samo na naš Korotan, kier se bo odločila usoda celega našega naroda Nai ne bo društva, ne družbe. ne noedinca. naj ne bo nobenega denarnega zavoda, ki ne bi nas v tem bolu oo svoii moči podori in trdno okrepil naš agitacijski fond! Nai ne bo gostilne brez nabiralnika v prid koroškemu plebisciti V vsaki občini nai se sestavi odbor, ki bo prirejal vsakovrstne prireditve v prid Koroški. Slovenska mesta, posebno Ltebliana. posnemaite Celovec, kier ni naiti gostilne br_ez nabiralnika za plebiscit! V Celovcu deluie malo In veliko »za nerazdeljeno Koroško«. Po ulicah se prodajalo vsakovrstni predmeti, v Celovcu in vsem ožemite. ki sega daleč v srce Nemčiie. so se ustanovili propagandni odbori, ki nabiraio prispevke. Dunai Je poslal v Celovec 18 avtomobilov za agitacijo. Koliko pa nam iih Pošlie Beograd? Bratje na pomoč, na delo! Dvanajsta ura teče. in kdor v tem odločilnem času ne zna zidati, na! vsai ne podira! Zmaga na Koroškem nam ie zagotovljena zato nomagalte nam. zbicaite. prisnevaite! Vsi na krov. da rešimo našemu narodu žlv-llenle! ________ Stamboliiškega pot v Prago. Bolgarski ministrski predsednik Stamboliiski pride v Prago. Kdor ie zasledoval razpoloženje v češki iavnosti napram Bolgarom, razume, zakai velia orvo potovanje bolgarskega premierja Pragi. Praga, oziroma češka iavnost ie bila Drva. ki ie zavzela napram Bolgarom snravliivo stališče. V češki žurnali-stiki se ie dosledno oovdarialo. da interes Slovanstva zahteva, da se Bolgarija ne odriva iz slovanske družine in dn ie treba zmote odpustiti, če ie unante da iih grešnik obžalujte Stamboliiski ie v zadniem času ponovno izrazil želio. nai nastaneio med Bolgarijo in Jugoslavijo prijateljski odnošaii. Če bi se ta sporazum dosegel. Dač ni več nobenega zadržka. da bi Bolgariia pristopila kot oiačeuie srednjeevropskega ravnotežja k mali antanti. Da naide primeren način za sporazum z Jugoslaviio. potuie Stambo-liAski v Prago, da si tam poišče in do možnosti tudi dobi posredovalca, v katerega bo mogla imeti trezna jugoslovanska iavnost popolno zau-oanie. Do bolgarsko - jugoslovanskega sporazuma Da mora priti. Na vseh koncih in kraiih ne smemo biti obdani od samih sovražnikov. Pomislit’ moramo pri tem tudi na to. da ie pri-iatelistvo po prestanem sovraštvu boHše. lepše in iskreneiše nego ie bilo popre!. _ ____________ Politika Romunije. Pariški »Matin« od 13. t. m. prinaša razgovor svoiega sotrudnika z romunskim zunanjim ministrom Take Joncscom. Izjave se glase približno takole: »Romuniia hoče. da bo blok držav srednie Evrope čim širil in solid-neiši. Zdai imamo v teni bloku dve skupini: Jugoslaviio in Cehoslova-ško. ki sta med seboi vezani s pogodbo. ter Grško In Romunijo, ki sta zvezani direktno. Te dve skupini si ne nasprotuielo. temveč hodita paralelno in se bosta končno morali spoli«. Ko so Čehi sklenili dogovoT z Jugoslovani, so nam ga iskreno in Driiatelisko predložili, ter nas pozvali nai se mu pridružimo. Jaz sem na ponudbo odgovoril, da moie če-ško-lugoslovanska zveza tud! brez ’ Pismene obveznost! računati na našo pomoč. Če bi se hotela IriauonsEa pogodba omalovaževati Kar na se tiče splošne zveze, f! ml no nasprotujemo. toda M te zamišljamo duuga-če. Ro naše bi morali biti v tel zvezi pet držav: Romuniia. Grška, Jugo-slaviia. Čehoslovaška in Poliska. Brez Poliske bi ostala zveza med Romuniio. Orško. Jugoslavijo in Češko lokalna zveza, in bi bila vezana na Balkan in naiveč na Podonavje. Zveza, ki bi obsegala tudi Polisko. Da bi bila velika evropska zveza. Za to zvezo bom deloval tudi !az. Taka zveza bi imela enotno diplo-matično in voiaško fronto. Pridobila bi si tudi pravico, da bi imela v iz-vrševainem odboru zveze narodov syoiega člana, čigar dolžnost bi vršil do vrsti eden od Dredstaviteliev petih članov zveze. Prepričan sem. da bo orei ali sle! do te zveze tudi prišlo. V tej misiii sem prišel v Pariz. odkoder poidem v London, od tam pa v Prago in Beograd, da se potrudim za to zvezo, s katero bi bil zadovolien če bi se mi io posrečilo ustvariti.« • Zadnja seja dež. vlade. Iz seje deželne vlade z dne 15. t. tn. Sklene se, da se proda grad Češnjice pri Moravčah dražbenim potom pod pogojem, da mora biti kupec kmetskega stanu In da bo zemljo res sam obdeloval. Posestim se proda, ker pomeni za poverjeništvo za kmetijstvo, ki ga sedaj opravlja, samo obremenitev. — Sprejme se osnutek na redbe, s katero se ustanavlja fond za trgovsko in obrtno šolstvo in se osnavlja odsek za njegovo upravo. — Izvrše se nekatera imenovanja pri državnem stanovanjskem uradu. — Sklene se naredba, s katero se ustanovi poseben hotelski urad. Hoteli kakor tudi gostilne in zasebniki, ki oddajajo obrtoma v najem sobe (ležišča) tujcem, smejo oddati sobe, oziroma ležišča, samo proti nakaznici, ki Jo Izda hotelski urad. Na ta način se doseže boljša kontrola v Ljubljano dohajajočih tujcev, na drugi strani se pa tujci obvarujejo izkoriščanja od strani hotelskih podjetij In portirjev. — Pri poverjeništvu za uk la bogočastje se Imenujejo, oziroma predla, gajo ministrstvu v imenovanje nekateri srednješolski profesorji. — Rešijo se raz. Be interne agende poverjenikov. LDU. Beležke. Wilhelm II. NVilhelm II. se ie opiral na moč pruskih leutnantov ter samo čakal na trenotek. kdai bo potreba in ori-lika nanesla da vrže s pomočio leut-nantske sablie civilnega upravnika iz niegovega urada. Wilhelm II. si Je sedai dal rasti brado. Ta brada sega že v Liubliano na Breg, in se prl-Dravbte da samo migne, a dienera! Dokič io bo na ta mig brisal urnih’ krač na Bleiweisovo cesto, pograbil teto Avtonomijo ter io v zadnli instanci treščil s soldaškjm šleomiem v temeljni del nieneea telesa in pognal čez Breg v Liublianico. (Po »Narodovem« uvodniku o ustavi.) Jadranski zbor Vcsniču. Odbor »Jadranskega zbora« ie z ozirom na neprestano Vesničevo krivlienie hrbtenice pred Italijani naslovil na ministrskega predsednika spomenico, v kateri nravi da se ne more dovoli načuditi kako si udu ministrski predsednik nagl.ašati dolžnost naše hvaležnosti do Italiianov ko ie vendar dokazano, da so Italiiani povzročili našemu narodu toliko eror-ia. Spomenica obsega deiania. ki iih ie italiia zagrešila v našo škodo, med drugim londonski pakt. albansko Kalvarijo. rimski pakt. avstrijsko mornarico tržaške dogodke, albanske vpade itd. itd. Spomenica povdaria, da na]aeaio izredne prilike diplomatom sicer poseben takt. toda v_vora-šaniih živlienia in časti naroda, kakr. šno ie iadransko vprašanie. ie diplomat dolžan, da se ozira na čustvova nie In občutljivost lastnega naroda Samo če bo ta spomenica obrodila kal sadu! Jugoslavija. Plamenac na RekL Reka, 17. septembra (Izvirno poročl-lv.) Semkaj Je dospel zaupnik Črnogorskega ekskralja Nikite, kapetan Plamenac. S seboj je pripeljal 1 bataljon črnogorskih vojakov iz Gaete, ki bodo stopili v službo D’ Annunzia. Slovenija dobi samo 34 mandatov? LDU Beograd, 17. sept. Na seji državnega odbora se Je obravnavalo vprašanje o številu mandatov za Slovenijo In Dalmacijo. Slovenija bo imela najbrže 34 poslancev, in sicer 14 za ljubljansko okrožje. 12 pa za mariborsko okrožje. Dalmacija dobi 11 poslancev. Odhod Regenta v Sarajevo. LDU Beograd, 17. sept. Jutri ob osmih odpotuje prestolonaslednik regent Aleksander v Sarajevo. Razna poročila. Poljska |e pripravljena h koncesijam j Rusiji? LDU. London, 17. septembra. Iz Varšave javljajo: Poljska vlada je končno ve-Uavno določila poljske pogoje za mir s sovjetsko Rusijo. Ako le ruska vlada resno pripravljena, skleniti mir, se more prihodnje dni podpisati predhodni mir. Poljska vlada je vpoštevala vse utemeljene zahteve Rusije In le pripravljena, dati Rusiji vsa zahtevana jamstva na podlagi popolne medsebojnosti Poljsko-litvauska mirovna pogajanja. LDU London, 18. sept. Po vesteh iz Varšave so se včeraj popoldne pričela poljsko-litvanska pogajanja za mdr. Medsebojni pogoji so taki, da se more upati, da se mir v kratkem podpiše. Nemčija In zveza narodov. LDU. Pariz, 17. septembra Člani sveta zveze narodov se že nekaj tednov sem posvetujejo, ali naj sprejmejo Nemčijo v zvezo narodov. Švedski delegat Je dal na znanje, da bo njegova vlada Izstopila Iz zveze narodov, ako ostane Nemčija še dalje izključena. Po različnih vesteh Je dobil Leon Bourgecis od francoske vlade natančna navodila, ako bi hotela zveza narodov novembra meseca z večino nastopiti proti francoskim predlogom glede spre- jema Nemčije. V takem primeru b! Francija najbrže izstopila. Nemško-romunska mirovna pogodba LDU Berlin, 17. sept. Po ratifikaciji versaillske mirovne pogodbe po Romuniji se le deponirala ratifikacijska listina v Parizu dne 14. t. m. S tem vstopi v veljavo mirovna pogodba med Nemčijo In Romuniio. Švicarska aktivna vojska se odpravi. LDU Bern, 17. sept. Zvezni svet ie sklenil, da se odpravi aktivna švicarska vojska. S tem so razveljavljen! vsi z voino v zvezi stoječi sklepi in naredbe, nanašajoče se na armado. Anatol France težko zbolcL LDU Pariz, 18. sept. „Matin“ javlja, da je Anatol France težko zbolel Deschanel poskušal samomor. Pariz, 17. septembra. (Izvirno poroča. Io). Temps poroča, da obstoji zadnja De* schanelova nezgoda v tem, da je skočH Deschanel v samomorilnem namenu v vodo, ta katere so ga pravočasno rešili. »Pravo Lidu" prevzeli komunisti. LDU Praga, 18. sept. Komunisti so prevzeli prejšnje glasilo stranke ter ga pričeli Izdajati pod novim Imenom „Stare Pravo L!du“. Uredništvo je določilo, da ostane list do glavnega zborovanja stranke nevralen. Direkten vlak Iz češke v Jugoslavijo. LDU Beograd, 17. setp. Čehoslovaški minister za promet je uvedel direkten vlak za Jugoslavijo, ki bo vozil iz Budje-Jevic preko Bratislave. Podraženje češkega sladkorja. LDU. Praga, 17. septembra. Listi javljajo, da se bodo z ozirom na veliko povišanje produkcijskih troškov zelo dvignile cene sladkorja. + Cene časopisnega papirja še vedno naraščajo, čeprav sicer pri drugih Industrijskih Izdelkih vsaj malo padajo. Položaj se Je Izboljšal samo v toliko, da papirja ne primanjkuje več tako, kakor poprej, dasl se ea še tudi danes ne dobi. koUkoc zn Gospodarstvo. kdo rabi. Kilogram rotacijskega časopisnega papirja velja na dunajskem trgu dar.es 37 avstr. kron. S carino in prevoznimi stroški pride papir k nam postavljen na 20 jugoslov. kron. Papir iz Nemčiie stane pri nas 21 K. — Zadnji čas izdeluje rotacijski papir tudi papirna tovarna v Zagrebu. A ta papir Je. kljub slabši kakovosti še dražil od avstrijskega in nemškega, ker ga računa tovarna po 25 K za kg. Ker Je rotacijski papir razmeroma težak, izdajejo naš) list! pri vsaki posamezni številki samo zanf 60—80 vin. + Ceno na berlinskem trgu: Fižol 860 do 920, proso 300—350, seno 44—48, slama 26—38, brazilski riž 765, .Vse v markah za 10Q lut- Dnevne vesti. — Dve interpelaciji. 15. t. m. le Intcroeliral posl. dr. F. Novak ministra za konstituunto dede ustanovitve upravnesra sodišča v Slovenili. Isti poslanec ie vložil na ministra za šume in rude interpelacijo, v kateri se oovdaria nezaslišano povišavanie con trboveljskemu nremoeu. Inter-oelaciia zahteva od centralne vlade v Beogradu pojasnilo, ieli so se ta zvišavania izvršila v sporazumu s centralno vlado- in zahteva od vlade, da talcoi orovzroči premestitev sedeža in knjigovodstva Trbovcliske ore-mogokcone družbe v našo državo in da vrši vlada vso kontrolo nad oro-variafci Neža Mllti&oL- S a Prt Velenju. Umorila ie svojega novorojenega nezakonskega otroka na ta način, da ga ie zakopala v gnol. Porotniki so Jo spoznali krivim in Je bila obsojena na 2 leti težke leče. Koroško. Diuiaiskl avtomobili za nemško propagando na Koroškem V četrtek ie dospelo z Dunaja v Celovec 10 tovornih in 10 osebnih avtomobilov, katere so Dunajčani posodili koroš-kiui Nemcem v agitacijske svrhe. Borovlle. Renegat oek Novak v Borovliah ie do gostilnah proklinlal Jugoslavijo in blatil naše uradnike. Glavarstvo mu ie vsled tega odpovedalo anrovizaciisko moko. Zato s« "J0* zatekel v Celovec h S^atfenstlJ*- ki mu Je nakaza! 5000 kg lepe bele moke pod pogojem. da bo prodajal 3 žemlje za eno krono. Da bo lažie tako do ceni prodala!. ie dobil gotovo tudi denarno podporo. LJUBLJANSKI TRG* Pretečeni teden Je bilo tržno življenje manj živahno. Trg se nahaja pod pritiskom naraščajoče draginje najvažnejših živil. Sijajne ponudbe iz inozemstva so povzročile izvoz prašičev. Tako ponujajo dunajski trgovci za prašiče, postavljene v Maribor, po 39 jugoslovanskih kron za 1 kg žive teže ter prevzamejo sami vse druge stroške. Oierti iz Cehoslovaške tudi da-leko presegajo naše dosedanje cene. Ker Je tudi število prašičev v Hrvatski in Srbiji letos močno zmanjšano, se čuti Izvoz Se bolj. Za Slovenijo bo oskrba z maščeb-niml izdelki važno vprašanje, ker je tudi pri nas zmanjšano število prašičev in vslcd zelo drage krme tudi ne bodo kvalitativno uspeli. Na ljubljanski trg samo sploh ne prihajajo v omembe vrednem številu domači prašiči, kar zelo otežkoča trgovanje s prašičjimi izdelki Grozi težko podra-ženje masti, in tudi prašičje meso se bo komaj obdržalo na sedanji ceni 28 In 24 K za 1 kilogram. Kranjske klobase so se po-dražile za 4 krone pri kilogramu. Kouzum klobas postaja živahnejl. Istotako se čuti pomanjkanje telet Ker se je Ljubljana za-agaia v veliki meri s prekmurskimi teleti in nastaja Jeseni v Prekmurju redno pomanjkanje telet, je uvoz odtod vei kot na polovico reduciran. Domačih kranjskih telet ni mogoče v omembe vrednem številu spraviti na trg, ker kmetje ne dajo telet in je tudi cena previsoka. Kar se pa tiče ukusa, pa naša domača teleta visoko nadkrlljujejo prekmurska, tako da telečje meso ljubljanskega trga ni prvovrs.na. Sedanja cena telečjemu mesu po 20 bi 18 K za kilogram, se bo mogla obdržati samo v slučaju, da nakup v Prekmurju ne bo proglašen svobodnim. V nasprotnem slučaju bo cena telečjemu mesu taka) močno skočila. — Goveje meso ter drobnica ostaja Stabilno na prejšnjih cenah in ni pri-čakovati podraženja. Konzum go ve! ega mesa je velik vsled dragih močnih izdelkov. — Sadni trg je dobro obiskan, po-sebno kmečki trg, kjer s« prodaja sadje za kuho po 2 do 3 K za 1 kilogram. Grozdja v večji množini še ni na trg — Trg gob nekoliko pojenjuje, povpraševanje po gobah je veliko. — Zelje v glavah je zelo ceno, dobi se že po 50 vin. kilogram. — Cena kislemu zelju bo padla. — Konzum zelenjave je vedno Stabilen, le solata zaostaja v veliki meri vsled pomanjkanja olja. — Jajca prihajajo redko na trg, plačuje se jih po 2 K. Naval na jajca je ogromen, ker vlada veliko pomanjkanje. — Perutnina prihaja nekoliko močneje na trg in se plačuje za par lepih piščancev 60 K. — Krompirja na ljubljanskem trgu primanjkuje, ker zahtevajo nekateri kmetje pretirano ceno K 2.20 za kilogram. __ Vsled ugodne letine ln nemogočega Izvoza vsled previsoke cene našega krompirja, bo cena krompirju padla. — Konzum masla ni posebno živahen vsled visoke cene fine moke in sladkorja. RAZSTAVA POHIŠTVA V NARODNEM SLOGU. Profesor in narodni slikar, gospoa Dragotin Inklostrl-Midenjak, rodom Dalmatinec, je prenesel Iz Trsta svojo delavnico In svoj atelje za Izdelovanje pohištva v modernem narodnem jugoslovenskem slogu v Ljubljano, da je rešfi svoj dragoceni inventar na osnutkih In začetih delih Pretečega opustošenja po fanatičnih tržaških fašistih. Umetnik Inklostri-Mider.jak bo tukaj nadaljeval svoje delo ln ima namen, ustanoviti v Ljubljani iolo-delavnlco za Izdelovanje pohištva v narodnem slogu. Da predstavi svojo umetniško-narodno obrt tukajšnji Javnosti, Je uredil v Jakopičevem paviljonu, ld mu ga Je slikar gospod Jakopič stavil blagohotno na razpolaganje, razstavo svojih vsled prerane preselitve deloma še nedogotovljenih del in svojo delavnice. V ponedeljek 20. t. m. ob Šestnajstih boo tvori! g. prof. Inklostri-Mldenjak to razstavo s kratkim stvarnim predavaojem v ožjem krogu povabljenih strokovnjakov zastopnikov novinarstva In drugih merodajnih ln interesiranlh faktorjev. Od torka 21. t. m. pa bo razstava splošno pristopna vstmu občinstvu, vsak dan od 9. do 11. ure predpoldne ln od 3. do 5. ure popoldne, ln sicer brez vstopnine. Ideja, Izdelovat! pohištvo v umetniškem narodnem jugoslovanskem slogu, Je vsekakor uvaževanja vredna. Zato le zbudila vest o tej razstavi in namen umetnika g. Inkiostrija-Midenjaka, ustanoviti tukaj šolo-deiavnico za to panogo narodne obrti občo pozornost in zanimanje ne le v prizadetih krogih, temveč tudi v širši javnosti. Zato bomo o tem novem umet-niško-obrtnem pojavu še poročali. DANES VSI NA SOKOLSKI DAN NA VIČ! Šport in turistika. Ilirija :Concordia 2:0. V včerajšnji tekmi med Ilirijo in zagrebško Concordljo |e zmagala Ilirija po krasni, Izredno zanimivi in napeti igri. Concordia Je Igrala brez Dubravčiač in Clndriča, Ilirija kom- , pletna, v novi sestavL Tempo Igre Je bil I oster, vendar pa fair. Danes se tekma ponovi. Concordia bo nastopila kompletna. Začetek ob 17. url. — Ob pol 16. url se vrši predtekma Ilirija rez.:Prlmorje, ki bo brez dvoma tudi zelo zanimiva. — Včerajšnje tekme se je udeležila mnogobroj-na publika, danes bo obisk sigurno Se mnogo večJL Gledališče in glasba. Premijera »Lepe Vide« ]e imenitno uspela. Občinstvo je navdušeno ploskata, vihar navdušenja Je zaoril po gledališču po tretjem dejanju, ko se je pojavil na odru skladatelj Rlsto Savin, kateremu Je bil po- Mali oglasi. Proda se: SODE vsake velikosti, nove, hrastove, ima v zalogi »Sodarska zadruga V Tacnju«, pošta St. Vid nad Ljubljano. 1776. VILA poleg mestnega parka, 4 velike sobe, stanovanje, velik vrt (250 m*) 135.000 kron. POSESTVO z vilo s 7 sobami, gospodarsko hišo, 9 Johov zemlje z žetvijo, MLIN in posestvo ■— 300.000 OPEKARNA 20.000 K. Informacije, Realltetna pisarna RapM, Ma-ribor, Gosposka ul. 28. 1779. NAJEMNINSKA HIŠA, elegantna, zelo pripravna za trgovino. MODERNA VILA z ali brez mobUlJe. POSESTVA tudi z gostilno ln vodnim zdraviliščem, milni Realltetna pisarna RapJd, Maribor, Oospo-ska ulica 28. MOŠKO KOLO se proda. Vpraša se od 8. do 9. ure dop. In 5. do 6. ure pop. v upravi »Jugoslavije«. _________________________________________ 1781. VAGON PRAVEGA ČISTEGA GORLJIVEGA ŠPIRITA (Brennspirltus) Ima na prodaj Franc Ogri-zck, Maribor, Vetrinjska ulica U. I LAHEK TOVORNI AUTO »Laurin & Klement« 11—30 HP sa dve toni je naprodaj. Več pove uprava Jugosf. v Ptuju. 1 STABILNI MOTOR z 4 cilindri hi regulatorjem, marke Gre! dt Stlft se proda. Več v upravi Jugoslavije v Ptuju. AVTO FIAT 38 PH, nov ln zelo eleganten, s 6 sedeži, se proda v Oorčevl garaži. 1762. MALO GOSPODARSTVO z lepo hišo na lepem prostoru, 10 minut od postaje Poljčane, se zaradi preselitve proda. Vpraša se naj prt Karl Sima, Poli- 1763. HIŠA V LJUBLJANI, na dobrem tregovskem mestu, veliko dvorišče In dvoriščino poslopje. Kupci naj se oglasijo na naslov »Hauskauf 13«, poste restante, Splelfeld. 1768. ~ PRODAJA. Posestvo, 40 oralov, In sicer 2 vinograda, 12 gozda, 12 travnikov In sadonoenik, ostalo njive, s hišo 4 sobe, kuhinja, ln z živino. Cena K 460.000. Razna druga posestva, hiše, vile, restavracija s posestvom, hoteli In kavarna, potom pisarne nepremičnin Zagorski, Maribor. Barvarska ulica 3. Dopis le proti znamki. 1767. 2 TOVORNA AVTOMOBILA vsak 35 PS In za 4 tone teže, na prodal. Vprašati Je na naslov Jakob Kovačič, Crešnjevci 119, Gornja Radgona. 1769. SALONSKO OGLEDALO, kakor novo, z hrastovim lesom okroženo, spodaj prostor za cvetlice, visokost 1:70, širokost 75, velja kompletno 4500 K, na prodaj. Na pogled Grad GutenbOchel pri Šoštanju. 1770. vec obleke in čevljev se proda v hlli dr. Sadnim, I. nadstr., Ptuj. 1772. MAJHNA DRUŽINSKA HIŠA z velikim vrtom v bližini Celja se proda. Ponudbe pod šifro »Cel le« na upravo »Jn-sroslavlle« v Maribora 1774. ki on J en krasen venec. Opetovano so se morali zahvaliti za ovacije na odprtem odru poleg skladatelja glavni solisti in jo« llstinje, kapelnik Brezovšek in režiser Bučar. Podrobno poročilo prihodnjič. Ljudski oder v Ljubljani vprlzori danes (v nedeljo) ob 8. uri zvečer Mollierova tridejansko komedijo: »Scapinove zvijače«. Komedija osebuje zdrav pristen humor. Posovenll jo je nedavno umrli g. Branko Jeglič. Opozarjamo na to vprizoritev, kee se vrši prvikrat v slovenskem jeziku. Za prihodnjo nedeljo se pripravlja Maurlce Maeterlinckova noviteta: »Sestra Beatrt-ce« v prevodu g. Silvestra Škerla. K premieri »Aniise«. V včerajšnji »Jugoslaviji« v poročilb o predstavi »Anfisa« Je poročevalec — ne po svoji krivdi —* poročal, da je igrala ulogo babice ga. Nikolajeva v slovenskem Jeziku, kar ne odgovarja resnici. Ulogo babice Je igral* gdč. Erjavčeva, ki ni bila po pomoti uprave Imenovana na gledališkem listu. Na II. komorni večer, kvarteta Zlka. lc? se vrš! v oondetick zvečer ob ostnlh v Unionu še enkrat ono-zarlanto. Prireditev obeta velik umetniška užitek, zato vsi. ki Ihibite elasbo v pondeliek na komorni večer! Vstopnice v Dolenčevi trafiki. Zvečer Drl blavalni. K. DANES VSI V SlSKO! NA REIN1NGHAUSOVEM VRTU VELIKA LJUDSKA VESELICA1* nttiu „ u LEPA, NAPOL KRITA KOČIJA za enega konja In stroj za kositi, se po« ceni proda. J. Strelec, tapet, mojster, Celi* ________________________________________17711 2GALNO PRIPRAVO ZA ŽGANJEKUHO! (lahko se kuha vedoo nadalje), RABLJENA SODE od žganja In vina, različne STEKLENICE in HRASTOVE PLOHE prodam zaradi preselitve. F. Cvek, Kamnik. 1751, PISEMSKI PAPIR V mapah ulu v veliki Izbiri, RAZGLEDNICE umetniške la druge, na debelo 1« drobno pri L. Pevalek, Ljubljana, Zidovska ulica 4. 1703, KUVERTE, trgovske In kanclllske, PAPIR, koncepta! in kanclliskl NOTNI PAPIR, KONFETI« KOPIRNI SVINČNIKI (olovke), PEČATNI VOSEK Itd. na debelo in drobno pri L. Pevalek. Ljubljana, Židovska ulica 4.________ Šolske zvezke, črnilo, peresa« RADIRKE In razne druge šolske potrebščine na debelo In drobno pri L. Pevalek, Ljubljana, židovska ulica 4. 1702. ELEGANTEN ZAPRT VOZ, t oljnatimi osmi, uporaben za razpečavanje peciva, na prodaj. Cena SHS kron 15.000. Poizve n v trgovini M. Kralj, Šolski drevored. 1783, Službe: TRGOVSKI POMOČNIK Izvežban v mešani stroki, išče službo v, mestu ali na deželi Cenjene ponudbe na upravo »Jugoslavije« pod Trgovec. 1777. AKADEMIK-BEGUNEC, absolvent realke In geodetskih tečajev k odličnim uspehom. Išče primerne službe pri kaki stavb, družbi ali podjetju za takoj. Ponudbe pod »Nujna potreba« na upravo »Jugoslavije«.__________________1773. MLAJŠI SPRETEN TRGOVSKI POTNIK za del severne Slovenile s Prekmurjem ta za Medjumurje ln KOMPTOARISTKA-KORESPONDENTKA, spretna strojepiska, vešča slovenskemu, srbohrvatskerau la nemškemu jeziku, se takoj sprejmeta. Pismene podrobne ponudbe z navedbo zahtevkov naj se pošljejo »Kolinski tovarni« v Ljubljani.____________________1768. BRIVSKI POMOČNIK star 17 let želi nameščanja v Mariboru, Celju ali Ljubljani. Adresa v upravi Ustai. Razno: LOKAL ZA TRGOVSKO PISARNO se Išče v sredini mesta v prvem nadstropju z prostim vhodom ali tudi v pritličju. Cenjene ponudbe pod: Nagrada na upravni-štvo Jugoslavije. STANOVANJE V ZAGREBU v bližini državnega kolodvora — menjam s stanovanjem v Ljubljani; Ima 2 parketi-rane sobi, predsobi, kuhinjo, shrambo —> Povpraša se v progovni sekciji državnik’ železnic, Selenburgova ulica, hiša Bonač. 1766. LEPO STANOVANJE Iz 2 sob In kuhinje v Mariboru se zamenja z ravnotakim v Ljubljani. Poizve se »Jug.«, Zrlnskega trg 7, Maribor. 1773, NA DOBRO DOMAČO HRANO se zpreime takoj več gospodov! Naslov, pove uprava lista. ______ 1747. IGLIC FRANC, krojaštvo, Kolodvorska ulica 28, Ljubljana — prej« Trst Izdelovanje oblek za gospode in dama no vsakočasnl modi ter uniformiranje, ^ Jz kavčuka Ciril Sitar LJUBLJANA a-J ©d¥©*R?ška pisarna Dr. Karl Koderman-a v Mariboru IC se Je preselila na Aleksandrov® cesto 12 iS4i (ob vogaBta SoeSrs© isšee&). Zaidevajic »Jugoslavijo* o vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah 1 Pridobivajte naročnikov/ zarezani »trešnlk zakrivat (dvostrukl ulorni nap) nudi takoj dobavno v poljubni množini, del. drulba Združene opekarne, Ljubljana (prej VIMC-KNEZ). — Na željo te pošlje takoj popis In ponudba. la apnol v L-n čl Vi Irt __ Fran Bricelj, Ljubljana, ficlenltBrftora ni. 6. 1*139 Spominjajte se Koroške!! OPIKA v kosih in zdrobljeno dobavlja na vagone „AVA“ tovarna, Laiko. ADRESAR za Slovenijo za leto 1921 se že tiska in izide v začetku novembra. RAZPREDBLBA vseh državnih — pokrajinskih — mestnih uradov in zavodov in točno sestavljen NASLOVNIK vseh industrijskih in trgovskih podjetij. A D R E S A R vsebuje preko 100*000 NASLOVOV raznih uradov — zdravnikov — notarjev — odvetnikov — inženirjev — trgovcev in obrtnikov raznih družb — društev in zasebnih — prosvetnih — dobrodelnih in Športnih zavodov. Z ozirom na sedanje cene papirja in stavka stane ADRESAR K S40-—. PREDNAROČILA sprejema uredništvo proti naplačilu K 120* in sicer do 16. OKTOBRA. Pri poznejših naročilih in prosti prodaji preostalih izvodov, se cena zviša. O a L A S E ZA ADRESAR sprejemamo že do 15. OKTOBRA. Preko Havre v Ameriko i od 90 v do 2 K p. liter na veliko In na drobno so na prodati, preje Badlovo kletarstvo, Maribor, Kartsebovln. 1549 traja vožnja po morju SB&SF~ SSIHO 6 ClSlS« HHJ » m Izdaja voznih listkov za vse linije. J j Natančnejša pojasnila daje edino: koncesijska potovalna pisarna tvrdke >j Ivan Kraker v Ljubljani | Gosposvetska (prej Marije Terezije) cesta 13, Kolizej. | Jo najbolj čvrsto sJovensko leposlovno delo izza zadnjih let. Naročite ga lahko za malenkostno svoto 14 kron pri 1582 vae velikosti Ima v zalogi Alojzij Pauschin trgovina ■ steklom In poreelanom Ljubljano, WoRova ulica It 6. Prodaja potniške prtljage, več kovčekov z obleko, perilom In čevlji se bode dno 80. sept. t. I. ob 10. nri v skladišču južne železnice v Ljubljani Izvršila. — Kupci sc vabijo. 1555 Postaja Lipljana glaUoL Nova partija Maribor. STAMPILJh (g ANT. ČERNE]) g LJUBLJANA JJ g tfr?m V' kupuje po najvišjih dnevnih cenah Jlrnfcbst „SAD‘‘ trgovina s deželnimi in gozdnimi pridelki, Ljubljana Beethovnova ulica. Prosi se za ponudbe. KateuOgf Proda se spalnasoba »Mahagoni* In aicer kompletna v Mariboru. — Kupne ponudbe je staviti na Anončnl zavod, Drago Beseliak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 1567 tnhn nii|iA laneno seme .dRBk. uUlltj UliliB in vse dru-ge deželne pridelke ku-gSlB puje trgovina ■ semeni Hitu Jraia ra Iralio' lWm, tnKEkm mM tt. *. Srn t> Como. IMaea ,5“ ENT Prodam "Wf i izložbeno okno Voltova vi 11 o« 12. mmmmmmmm&mmu Obnovite naročnino takojy da se Vam pošiljanje lista ne ustavil ob=3 z umetno rczlanim okvirom, belgijsko šipo katera meri 180 m do 1*— m, nadalje: 1 pisalno mizo, 1 amerikansi'0 »Jerjt-omaro s cirkulamo žaluzijo m 2‘20—0*93, 2 kompletna olttia z varstvenem zaklepom m 1’50—0 90 ter malo omaro za led. Fr. Seunig, Ljubljana, Marijin trg. Mestni trs st. 6 (vhod skosl selo na levo) vsafeovrstnoga usnja, kol, podplatov, gonilnih Jermenov In sedlarskega usnja na debelo. I Ujemita Ulliski uta. | Diegov paifon j Je naibolJSI. POZOR lf Pariš-Ljubljana Antracen črnilo. — Šolsko črnilo. Kovinsko rdečilo. — Gumi arab. v plram. steki. — Razne barve za štamnilije. Modtllna esenca za perilo. ,Svitoi“ čistilo za vse kovine. „KAVAM“ kemični izdelki. A. Krmelj, Ljubljana, Opekarska cesta 31. Cene konkurenčne! Zahtevajte ceniki za rodbin sko rabo in obrt. — Dobe se tudi deli za vse stroje, igle in olje. — Potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje. dospeli IZKUŠANO NAJBOLJI CIGARETPAPIR — — Breg pri Ptuju r................. ima na prodaj pili in Mie jim, imunske pioveniitnie Proizvod Pne hrv&tske tvornice dgaretpaplra i tnljaka. — Zagreb, Makshnlrska c. br. 10. Tel. 9-58. v večjih množinah po zmernih cenah. 1551 Odmorni urednik Anton Pesek.