Poštnina plačana v gotovini Leto XIX., št. 84 Ljubljana, nedelja 10. aprila i938 Cena ! Upravniälvo L.)ut)i)ana knafljeva 5 — Telefon St 3122 3123. 3124, 3125 3126 Inseratm oddelek- LJubljana. Selen-ourgova ul — Tel 3492 to 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7 Telefon št. 2455. Podružnica Teile Kocenova ulica 2. - Telefon 9t 190 Računi ori pošt ček zavodih- LJubljana št. 11 842 Praga čislo r s, isn Wien st 1UFS241 nauk današnjega dne V Avstriji do cianes ijuub^o glasovanje, ki naj potrdi izvršeno üejsivo pri-Kijucuve k i\emciji. istočasno Do ijud-sko glasovanje z enakim ciljem v vsej iNemciji. Z njim bo spojena manifesta-cijska volitev novega parlamenta za Veliko Nemčijo. Tako so vsi odrasli državljani tretjega rajha, moški in ženske, pozvani, da na ta veličasten način izrazijo enodušnost cele nacije. Današnji plebiscit v Zedinjeni Veliki Nemčiji znova dokazuje, da je nacionalna ideja danes najjačja gibalna sila v življenju narodov. Ko se je končala svetovna vojna z novo ureditvijo Evrope in v znamenju pravice do narodne svobode in do nacionalne državne samostojnosti, so mnogi smatrali, da je nacionalna ideja s tem dosegla višek svoje moči. Posebno prva leta se je zdelo, da bodo v razvoju splošnih prilik prevladale gospodarske in socialne sile. Na vzhodu Evrope se je v sovjetski Rusiji oživotvorila ideja komunizma, ki je prinašal v svet socialno revolucijo kot novo gibalno silo v življenju narodov in držav. Bili so časi, ko se je zdelo, da bo komunistična ideja nadvladala nacionalno, pokazalo pa se je, da se je morala v svoji lastni domovini spustiti x njo v kompromis. Tudi to je vidno po vsej Evropi, da se niso posrečili poskusi, sprijazniti razne versko-politične, regionalne in separatistične ideologije z močjo nacionalne ideje. Narodi instinktivno čutijo, da poslanstvo borbene nacionalne misli še ni zavrženo in da je danes nacionalna ideja še vedno naj-jačje moralno in politično orožje njihove borbe za obstoj in za zagotovitev mirne in srečne bodočnosti. Nemški primer nam kaže, kako lahko nacionalna ideja narod, ki vanjo fanatično veruje, dvigne iz depresije k samozavesti in nezlomljivi volji za delo in razmah. Nemčija je v dvajsetih letih moralno že prebolela katastrofo izgubljene svetovne vojne in predstavlja sedaj najjačjo dinamično silo Evrope, silo, katere pogledi segajo danes dalje kakor v dobah pred letom 1914. To Nemčijo čakajo sicer na vseh koncih in krajih težki, zlasti gospodarski problemi. Njen položaj v svetu še ni ustaljen, in mnogo skrbi bodo morali še obvladati njeni voditelji. Toda dejstvo je, da sta samozavest in samozaupanje trdna osnova za ono notranjo povezanost nemškega naroda, ki se ne boji nobene tež-koče. Ako bo ta samozavest znala računati z dejstvom, da noben narod ne živi samo za se in da vse pravice, ki jih tirjaš za sebe, moraš priznati tudi drugemu, da ima torej tvoj vrstnik isto pravico do svobodnega življenja in razmaha. kakor ti sam. in ako bo Nemčija imela pred očmi neizogibno potrebo, da more Evropa živeti in nat> red ovati le v lojalnem in nriiateli?kem sodelovaniu velikih in malih narodov, potem nihče ne bo dvomil, da pomenja ustanovitev velenemškega raiha važen doprinos h konsolidaciji evronskeea kontinenta. Ustanovitev Velike Nemčije ustvarja nove razmere in nove odnošaje v Evropi. Ne le neposredno politično, temveč tudi gospodarsko in v marsikaterem oziru tudi kulturno. Evropski narodi pregledujejo sedaj svoje pozicije v novem razmerju sil, ki se uveljavljajo po 11. marcu. Povsod se pojavljajo stremljenja po notranji konsolidaciji in po zbiranju nacionalne moči, politične, gospodarske in kulturne. Povsod zmaguje nacionalni duh, ki je danes edini sposoben, da v strahoviti dinamiki evropske politike očuva vsakemu narodu in državi možnost življenja iz lastne moči To velja za velike in za male narode In moralo bi še posebej veljati za našo Jugoslavijo. V zadnjem zvezku revije »Misel in delo« je eden najobjektivnejših opazovalcev našega naroda in državnega razvoja, vseučiliški profesor dr. Melik, napisal ob združitvi Avstrije z Nemčijo razpravo, ki še posebej obeležuje posledice velikega evropskega dogodka za nas Slovence. Profesor Melik prihaja do edino pravilnega zaključka, da je življenjski interes Slovenije, povečati dinamiko lastne države in njenih mednarodnih političnih zvez, in zaključuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da je usoda Slovenije vedno navezana na potrebo krepkega političnega zaledja ki ga more dati le jugoslovenska državno politična enota. To ie preprosta resnica, evidentna že od nekdaj, pravi pisec zanimive razprave Da, resnica evidentna že od nekdaj Kadarkoli ;e naša slovenska zemlja zadela na težko silo drugih narodov, vedno se je spomnila, da je ona le del večjega narodnega jugoslovenskega ozemlja, ki ie edino sposobno dati tudi svoji slovenski pokrajini dovolj notranje in zunanie obrambne moči Ne bomo 'skali zgledov v daiini zgodovini Pred 70 leti je France Levstik proroško videl možnost očuvanja Slovencev v njihovi povezanosti s slovanskim vzhodom Ob ustanovitvi nemškega rajha piše Strossmayer svojcu velikemu prijatelju Račkemu. 1 1871 ob prvem jugoslovenskem sestanku, kako Slovenci iščejo rešitve v edinstvu s Hr- DALADIER SESTAVLJA NOVO FRANCOSKO VLADO Stremljenje novega mandatarja, da bi imela nova vlada stabilnejši značaj Pariz, 9 aprila, o. Vladna kriza v Franciji se naglo razvija Dosedanji vojni minister Daladier. ki ga pariški listi imenujejo moža trdne roke. kakršnega Francija v sedanjem trenutku najbolj potrebuje, in ki mu je snoči ob 23 prezident Lebrun poveri! mandat za sestavo nove vlade, se je že ponoči z vso odločnostjo lotil posvetovanj in pogajanj za sestavo nove vlade, ki so se danes ves dan nadaljevala Kakor nagla-šajo opoldanski listi ima Daladier trden namen, da sestavi še nocoj novo vlado keT meni. da Francija v sedanjih mednarodnih razmerah ne more ostati dalje časa brez vlade. Daladiera z vso svojo avtoriteto podpira tudi maršal Petain. Vsekakor posta ia-jo zunanjepolitični in splošni nacionalni razlogi vedno večjega pomena za razvoj notranjepolitičnih razmer v Franciji in si nihče ne želi več eksperimentiranja na osnovi programa ljudske fronte, ki ga sicer vsi priznavajo za najboljšega o katerem pa tudi vsi trdijo, da so ga socialisti kakor radikali skušali doslej izrabiti zgolj za svoje posebne strankarske namene. Daladier je dobil neomejen mandat za sestavo nove vlade Še v teku noči se je posvetoval najprej s predsednikoma senata in poslanske zbornice, nakar je imel daljše razgovore s svojimi najbližjimi političnimi prijatelji. Davi ob 10 se je končno pričel pogajati s prvaki posameznih političnih strank in skupin. Najprej se je sestal s predsednikom poslanske zbornice predsednikom senata Jeanneneyem, nato pa ie sprejo' dosedanjega premiera Bluma. V prvih popoldanskih urah se je Daladier sestal s Flandinom, Marinom in maršalom Petai-nom, ob 15 pa se je zglasil pri njem tudi bivši min. predsednik Chautemps. Glede nove vlade so se iz razgovorov političnih krogov popoldne izkristalizirale tri možnosti: 1. da se sestavi vlada nacionalne unije; 2. da se sestavi vlada na osnovi starega radikalnega in socia1 ističnega sodelovanja pod radikalskim vodstvom; 3 da sie sestavi izključno radikalska vlada, v katero bi radikali sprejeli največ enega ali dva zastopnika iz centra, pa večje število izvenparlamentarnih strokovnjakov. V poznih popoldanskih urah so se pojavile iz zanesljivih virov govorice, da se bo Daladierj-u bržkone posrečilo poleg socialistov pridobiti za svojo vlado tudi nekatere politične prvake z desne strani. Po teh kombinacijah naj bi prevzel Daladier pred sedstvo. maršail Petain podprrd^edstvo vlade, Paul-Boncour zunanje zadeve, Paul Reynaud finance Mandel pa ministrstvo za oboroževanje Dva resora naj bi prevzela tudi Chautemps in Bonnet Blum bi v novi vladi sodeloval kot minister brez port-felja, če ga bodo socialisti za to pooblastilu Vlada bo sestavljena danes Pariz, 9. aprila o. Mandator Daladier je nocoj novinarjem izjavil, da bo do jutri opoldne sestavjl vlado pa naj se zgo-dj karkoli. Položaj do večera še ni bil razčiščen. Daladierova končna odločitev je še vedno odvisna od sklepov socialističnega izvršnega odbora, ki se je sestal ob 21., a se bo najbrže dolgo posvetoval o svoji nadaljnji politiki. Med tem je Daladier pogojno pridobil skupini Rcncourja in Paula Reynauda, ki je zbral okrog sebe 70 poslancev če mu bo uspelo sestaviti vlado iz zastopnikov dosedanjih vladnih strank ter Reynaudove skupine, si bo v poslanski zbornici zagotovil ogromno večino. bo štela 500 poslancev izmed 618. Paul Reynaud mu je postavil prav ta pogoj in je izjavil, da bi ne mogel sodelovati, če bi vlada v zbornici in senatu naletela' na količkaj večjo opozicijo. Verjetno je, da bodo komunisti Daladiera podpirali, ne da bi bili sami zastopani v njegovi vladi. Tri strujetmed socialisti Pariz, 9. aprila, o. Nocoj ob 21. Se je sestal socialistični izvršni odbor. Na seji so se pojavile tri struje, ki so po moči precej enake Piva se je zavzemala za sodelovanje v Daladierovi vladi, druga je zastopala stališče, da bi bilo treba Da-ladira sicer podpirati, vendar pa odkloniti odgovornost za njegovo politiko, tretja pa se je odločno postavila na opozicijsko stališče. V političnih krogih se je zanimanje za socialistično odločitev v večernih urah z? lo stopnjevalo. Splošno sodijo, da bo Daladier v primeru, če bi socialisti sodelovanje ali podpore odrekli, jutri dopoldne sestavil radikalsko vlado, v kateri b; nekaj pomembnih resorov prevzeli izvenparlamentarnj strokovnjaki V tem primeru bi bil francoskt parlament postavljen ob stran in bi na njegovo mesto stopila vojska. Naloge novega vladnega šefa Naloge ki čakajo novega ministrskega predsednika, gotovo ne bodo lahke, kajti ves notranjepolitični razvoj v Franciii v zadnjih dveh letih se suče v krogu brez pravega izhoda. Nobeden iz ned problemov, ki so bili znova postavljeni ob nedavni Chautempscvi dem; sij i ni namreč rešen. Delovni statut čaka še vedno na svojo uzakonitev, spet bodo potrebni novi finančn^ zakoni in tudj nov zakon o pooblastilih bo morala nova vlada predložiti parlamentu, ako bo hotela ustreči velikim potrebam državne obrambe in izvesti finančno in gospodarsko konsolidacijo v državi. Predvsem ostane na dnevnem redu glavni problem izza političnih kulis: vzpostavitev narodne unije. Od vseh strani dežujejo predlogi za formiranje močne koncentracijske vlade, v katero naj bi bile po možnosti pritegnjene tud; osebnosti izven parlamenta Spet se pojavlja v ospredju ime maršala Petaina. imenujejo pa se tudi mnogi drugi strokovnjaki, ki naj bi zaradi svojega znanja 'n svojih sposobnosti zasdli posamezne resore. Vprašanje, ali se bo že Daladieru posrečila koncentracija na najširši narodni pcdlagi. osrtaja za sedaj še odprto. V veliki smeri bo to od- Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Dm 25.— Za Inozemstvo Din »0 — Uredništvo: LJubljana Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123 3124 3125 3126 Maribor Grajski trg št. 7, telefon št 2440. Celje. Strossmayerjeva ulica §tev L telefon št 65 Rokopisi se ne vračajo Avtomobil zastonj Kakor je v božični, bo »Jutro« tudi v velikonočni številki razpisalo za svoje naročnike in čitatelje veliko nagradno tekmovanje. Prva nagrada bo lep nov avtomobil, druga motorno kolo itd. Podrobnejša obvestila najdete na 4. strani današnje številke. visno od zadržanja socialistov, ki po ponovnem Blumovem padcu iz razumljivih strankarsko-političnih razlogov odklanjajo sleherno koncentracijo, kj ne bi odgovarjala znani Blumovi pobudi o ustanovitvi vlade na osnov; na desno razširjene koalicije ljudske fronte ped geslom: Od Tho-reza do Marina! Na splošno se lahko reče, da se tako na desnici kakor na levici vsj zavedajo, v čem je prav za prav bistvo sedanje krize v Franciji. Tu ne gre za osebe ali stranke, tudi ne za obstoj ljudske fronte, temveč predvsem za globlje vprašanje nadaljevanja dosedanjega liberalnega sistema ali uvedbe dirigiranega državnega gospodarstva v kakršnikoli obliki. O tem so si vsi edini, razlike pa se pojavljajo v metodah in ob vprašanju, kdo naj potrebne reforme v Franciji izvede. Levica ne zaupa desnici, desnica ne levici. Odtod ono pomanjkanje psihološke pripravljenosti, ki je nujno potrebno za sestavo močne' koncentracije brez ozira na sestavo strank in njih odgovornost pred voiilci. 80.000 kovinarjev v stavki Pariz. 9. aprila, br. Ker je posredovalna akcija vlade v stavki kovinarjev v Parizu in okolici zaradi vladne krize v zastoju se stavkovni pokret vedno bolj širi. Danes so se stavki pridružila delavci v desetih drugih podjetjih. Ustavili so delo tudi v treh letalskih tovarnah, ki so jih stavkujočih zasedli. Skupno stavka sedaj že okrog 80.000 kovinarjev. Prepovedane demonstracije ljudske fronte Pariz, 9. aprila. w. Za jutri popoldne so skupine ljudske fronte napovedale veliko demonstracijo v Parizu. Policijski prefekt je vse te demonstracije prepovedal. Policija v Parizu je bila znatno ojačena. Poleg mobilne garde je pripravljeno tudi vojaštvo. Hudi japonski porazi Na srednjekitajski fronti doživljajo Japonci poraz za porazom ter se naglo umikajo Hankov, 9. aprila, o. Po vesteh iz nevtralnih virov se veliki japonski vojski, ki šteje okrog 250.000 mož v trikotu med Tajerčuangom, Hančuangom in Linčen-gom. godi čim dalje slabše. Po porazu pri Tajerčuangu se je pričela v precejšnjem neredu umikati proti severu, kjer pa so ji zastavili pot nešteti oddelki kitajskih čet-nikov Kitajski obroč okrog nje se vedno bolj zožuje. Del te vojske so na begu proti Jihsienu včeraj popoldne nenadoma napadli četniški oddelki in motorizirane skupine redne kitajske vojske ter ga docela porazili. V kratki bitki je bilo ubitih okrog 3000 Japoncev, le nekaj sto jih je bilo ujetih. Kitajci so Japoncem odvzeli bogat plen. Osrednji oddelki japonske vojske, ki se še najbolj v redu um:kajo> so včeraj naleteli na nepričakovane velike ovire. Kitajski četniki so razdejali železniško progo od Hančuanga do Linčenga in tako uničili Japoncem poslednjo pot, po kateri bi se lahko še umaknili iz kitajskih klešč. Do noči je kitajska redna vojska prodrla ie pred Saočuang, v katerem so se večji oddelki Japoncev utrdili. Davi so se okrog teh mest razvili srditi boji Do poldneva središče mesta še ni padlo, pač pa je Kitajcem, ki so tam v silni premoči, uspelo v nekaj urah zavzeti vsa predmestja Poveljstvo nad vojsko na mejah Šan-tunga je pred dnevi prevzel maršal Cang-kajšek sam Kakor poročajo iz Sihčova so Kitajci danes izvojevaP novo zmago nad Japonci Ze v jutraniih urah so se razvili hudi boji '.a mesto Saočuang ki so se popoldne končali s popolnim japonskim porazom Kitajci so tam zaplenili mnogo tankov, uničili 4 kolone bencinskih cistern, sestrelili več japonskih letal zaplenili več sto strojnic in drugega orožja. -Tokio. 9. aprila, br. Agencija Domej poroča iz uradn:h virov, da se je japonskim četam posrečilo obkoliti pri Honanu 20.000 Kitajcev. Vnela se je krvava bitka, v kateri so imeli Kitajci 3.000 mrtvih in več tisoč ranjenih, nakar so se vdali. V južnem Santungu je nasprotno položaj japonskih čet precej kritičen. Kitajci so prešli v ofenzivo. Ker je zaradi porušenih mostov in hudega obstreljevanja z daljnostrelnimi topovi onemogočen dovoz municije in drugih potrebščin, so se morali Japonci odločiti za umik. štiritisoč Japoncev so Kitajci obkolili in do zadnjega poklali V zaledju se morajo japonske čete boriti proti številnim kitajskim četnikom, ki napadajo manjše oddelke in onemogočajo zlasti transporte živil in municije na fronto. Kitajci zavzeli Cinan Hankov, 9. aprila. AA. Kitajske čete so prodrle v predmestje Cir.ana, prestolnice pokrajine Šantung, k, je bila že trikrat v posesti Japoncev. Odigravajo se hudi poulični boji Kitajske čete. ki se udeležujejo teh bojev, pripadajo vojski, ki je prekoračila Veliki prekop pred 15 dnevi Drugi del te vojske so poslali na jug, da ogroža ozadje japonskih čet ki so se udeležile bojev pri Hsičovu. Obvezna nabava plinskih mask v ČSR Praga, 9. aprila, br. Ker so se začele širiti razne alarmantne vesti glede razdelitve plinskih mask med prebivalstvo, je bi da nes izdan uradni komunike, ki pojasmuje, da bo prihodnje dni izšel odlok, po katerem bo nabava plinskih mask obvezna za vse prebivalce češkoslovaške republike Maske bodo prodaiali po določenih cenah pooblaščeni trgovci Državljani, ki si iz lastnih sredstev ne bi mogli nabaviti plinskih mask. jih bodo dot'ili zastonj. aLi pa po znižana ceni. Francova ofenziva v Kataloniji ustavljena Cesta iz Barcelone v Valencijo rešena sovražnega pritiska — Uspeh republikancev na estremadurski fronti Tortosa, 9. aprila, o. Pri Tortosi je republikancem končno uspelo docela ustaviti Francovo ofenzivo in pognati njegove čete celo za nekaj kilometrov nazaj v hribe ter tako neiposredno rešiti zveze med Katalonijo in osrednjimi španskimi pokrajinami Republikanci so bili v zadnjih dneh močno ojačeni in so cesto ter železniško progo, ki vodi iz Barcelone proti Valenciji, povsem osvobodili sovražnega pritiska. Sedaj nadlegujejo republikanske transporte na cesti le še Francova letala, ki pa ponoči niso nevarna, tako da se promet vsaj v ponočnih urah mirno in naglo razvija. Tudi pri Morelli je republikancem uspelo ustaviti vojsko generala Arande in ji odvzeti celo nekaj važnih postojank, take da se bo morala z vso skrbnostjo pripraviti za morebiten nov sunek, ki ga pa bodo republikanci bržkone vzdržali, ker se sedaj na svoji novi črti z vso naglico pripravljajo na odločilno obrambo. Ta preokret na fronti v dolini Ebra je izzval v vsej republikanski Španiji in tudi v Barceloni, ki je bila zadnje dni še najbolj demoralizirana. silno navdušenje. Republikanci se sedaj pripravljajo, da bi Franco- ve čete pregnali tudi lz doline Trempa, v kateri so glavne katalonske elektrarne, ki so jih zasedle, zaradi česar so Barcelona in nekatere elektrificirane železniške proge ostale brez toka, kar je povzročilo precejšen zastop tudi v katalonski vojni industriji in prometu. Obenem je ta dolina za republikance velikega pomena tudi zaradi tega, ker bi nacionalisti iz nje lahko vzdolž vznožja Pirenejev prodrli do Sredozemskega morja in tako ločili Katalonijo od Francije. Vojno ministrstvo je davi objavilo, da so republikanske čete do davi obdržale vse svoje postojanke v severnem dotočju Ebra in posebno na reki Segre. Na cesti iz Morelle preko gorä proti Sredozemskemu morju jim je uspelo pognati Francove čete nazaj in zavzeti nekaj važnih gorskih postojank. Tudi pri Valliboni so zavzele nekaj svojih prejšnjih postojank. Na estremadurski fronti so bili končno davi doseženi pomembni uspehi. Republikanci so vkorakali v Carascelepo. ki je le 3 km oddaljena od pomembnega cestnega križišča Valdelacase de Ebro. vati in Srbi. Ko so se v Evropi ob nastopu XX. stoletja pojavljali prvi obrisi bodočih velikih mednarodnih potresov, se je naš slovenski rod instinktivno duhovno povezal z borbo svojih srbskih bratov za osvoboditev Balkana. In v svetovnem požaru smo našo slovensko zemljo, naš slovenski narod, njegovo življenje in njegovo n*-osv<*to rešili pogina samo ker smo vedeli, da smo kri enega in istega velikega jugoslovenskega naroda in ker smo znali prepričati svet, da Slovenci skupno s Srbi in Hrvati tvorimo narodno celoto, ki ie ni mogoče '-azhi+i zločina nrn+i načelu narodne samoopredelitve Slovenske vprašanje se ie vedno reševalo v okviri ' jugoslovenskega Tud: v današnjih časih ko stojimo ored novimi ogromnimi novimi nalogami, bo velika in močna, resničnega jugoslovenskega duha prepo- jena državna politika mogla Jugoslavijo in z njo Slovenijo usposobiti za vse eventualnosti, ki se lahko razvijejo okoli nas. To je veliki nauk današnjega dne. Ko vidimo, kako veličastno delo je nacionalna misel opravila v nemškem narodu, spoznavamo, kje so živi viri tudi naše moči kje je lek za naše bolezni in tegobe. Dogodki okoli nas po sili razmer približujejo Slovence. Hrvate in Srbe preko vseh obstoječih razprtij in nesoglasij ter nas prežemajo z zavestjo da smo vendarle ena družina Tudi one ki so morda dosedai drugače računal1 in mis'ili. naravnost siliio v vero. da sc v zdravem jugoslovanskem nacionalizmu da so v trezni in loialn' bgf-Hitvi in utrditvi našega narodnega in državnega edinstva zasidrane varnost, bodočnost in svoboda nas vseh. Manjšinski statut v ČSR se že pripravlja Obsegal bo vse že izdane in tudi nove določbe Praga, 9 aprila b. Ministrski svet je na svoji snočnji seji odobril poročilo ministrskega predsednika dr Milana Hodže, ki ie ministre obvestü. da je bil^ zakonodajnim sekcijam v ministrskem predsedstvu -er v ministrstvih notranjih del pravde in (indikacije naročeno, naj čimprej izdelajo od dr Hodže že naznanjeni manjšinski stat.it, ki naj obsega vse že izdene in tudi nove manjšinske določbe. Ostavka nemškega socialističnega ministra Czecha Praga. 9. aprila bi Prezident republike je dames sprejel ostavko, ki jo je podail minister za narodno zdravje dr. Ludvik Czech član nemške socialno demokratske stranke, ki pa bo še nadalje podpirala vlado. Za začasnega namestnika odstopivšega ministra je imenovan pravosodni minister dr Derer Jaksch v Londonu Praga, 9. aprila, b Predsednik nemške socia lnodemokratske stranke Jaksch se mudj že nekaj dni v Londonu, kjer je sto- pil v stike z voditeljem angleške laburistične opozicije majorjem Attleejeni, poslancema Daltonom in Bakerom terWed-gowoodom Bennom. Poslanca Jakscha spremlja njegov tajnik. Poljski glas za sporazum Varšava, 9. aprila, b. Tukajšnji s>Maly Dziennik« objavlja članek o poljsko-če-Skoelovaškem sodelovanju, v katerem go-voTj najprej o interesu, ki ga ima poljska manjšina v ČSR, da češkoslovaška ostane močna in neodvisna, nato pa izraža željo, naj bi se tudi z uradne poljske strani pokazala dobra volja za sporazum 9 Prago. Poljska ima interes na obstoju močne češkoslovaške, ki ne bi smela pod-teči nemškemu vplivu. Ruždi Aras v Egiptu Kairo, 9. aprila, d. V Kairo je prispel urški zunanji minister dr. Ruždi Aras. Egiptski listi pišejo, da se bodo s prvim obiskom turškega zunanjega ministra po proglasitvi egiptske neodvisnosti äe razširile stare intimne zveze, ki obstojajo med turškim in egiptskim narodom. Zaključni Hitlerjev govor na Dunaju m •J s? «I Po vsej Avstriji in Nemčiji so včeraj proslavlja» „dan velikonemSke države" f. 4 Üij Dunaj, 9. aprila, br. V vsej Nemčiji in Avsu-iji so dants, na »dan velikonemške države«, s svečanimi proslavami zaključili plebiscitno propagando. Višek so svečanosti dosegle na Dunaju, kjer je bilo tuoi njihovo službeno središče, na zunaj poudarjeno s tem, da jim je prisostvoval kancelar Hitler. Pripeljal se je že dopoldne na Dunaj in je bil vnovič navdušeno sprejet. Pred mesUijm magistratom ga je pozdravil dunajski župan dr. Neubacher. Potem je kancelar na balkonu dunajskega magistrata prisostvoval gcvoru, ki ga je propagandni minister Gobbels tinti pred stotjsočgiavo množico, zbrano ua Hitlerjevem trgu. Točno opoldne je bil ustavljen v vsej veliki Nemčiji ves promet in vse poslovno življenje. Dve minut j sta biLj posvečeni m.slim na združitev nemškega naroda. Prizor je dobil še posebno mcgočno sljko, ker je nad mestom krožilo več sto vojnih letal in so zvonili vsi zvcnovj po cerkvah, tulile sirene po tovarnah in žvižgale lokomotive po železnicah. Na enak način so p i os lavo obhajali po vseh diugih krajih. Zvečer se je na Dunaju zbrala ogromna množica na Ringu pred hotelom Imperiai. S hoteiovega balkona je Hitler s pokkiigo-umim govorom službeno zaključil plebiscitno propagando Utemeljeval je potrebo priključitve Avstrije k Nemčiji in podrobno orisal zgodovino narodno socialističnega pokreta od njegovih početkov do današnjega triumfa. Primerjal je Nemčijo po vojni z Nemčijo danes ter napovedal, da bo enak razmah doživela rudi Avstrija. Na koncu se je zahvalil Bogu. ki mu je dovolil doživeti preporod in obnovo nemškega naroda ter njegovo združitev. Kancelar Hitler je končal ob 21.40. Množice so mu ves čas prirejale viharne ovacije. Njegov govor so prenašale vse nemške in avstrijske radijske postaje, tako da so ga ljudje pred zvočniki in radijskimi aparati lahko poslušali po vsej Veliki Nemčiji, ker so povsod bile organizirane slične proslave. Zvonenje zvonov iz vseh cerkva v državi je zaključilo svečanosti. Innitzer pri Hitlerju Praga 9 aprila h. CIK poroča iz dobro poučenih virov, da se je dunajski kardinal dr. Innitzer ki se ie pred par dnevi vrnil iz Vatikana danes popoldne sestal s Hitlerjem ker je imel z njim daljši razgovor Kakor zatrjujejo, je bil ta razgovor v zvezi z odnošaji avstrijske katoliške duhovščine do novega režima, govorila pa sta tudi o nameravanem obisku kancelarja Hitlerja pri papežu o priliki oficielnega Hitlerjevega obiska v Rimu. Novi rajhstag se bo sestal na Dunaju London, 9 aprila. h. Po informacijah londonskih listov iz Berlina, ki pa uradno še niso potrjene, bo novo izvoljeni državni zbor velike Nemčije sklican k prvi s^ji na Dunaju m sjoer za dan 20. aprila, t. j. na 49. rojstni dan kancelarja Hitlerja. Novi nemški veleposlanik prispel v Rim Rim, 9. aprila AA. (Stefani) Novi nemški veleposlanik v. Mackensen je prispel z avtomobilom v Rim Čez nekaj dni bo izročil svoja poverilna pisma Nj Vel. kralju in cesarju. Tildi Miklas ostro napada Schuschnigga in njegov režim Dunaj, 9. aprila. AA. (DNB) Dunajskemu dopisniku agencije Transocean je izjavil najstarejši sin zadnjega avstrijskega zveznega predsednika, policijsk uradnik Kari Miklas o svojem očetu: »Moj oče ni žaloval za tem, da je moral kancelar dr. Schuschnigg oditi. Zvezni predsednik Vil-helm Miklas je smatral ustavo iz leta 1934, do katere je prišlo brez sodelovanja parlamenta in ki je uvedla korporativni režim, vedno za nezakonito.« Glede plebiscita, za katerega se je odločil dr. Schuschnigg, je Miklas mlajši de-jal dosiovno: »Moj oče je takoj zaslutil, da je ta stvar zgrešena. Zato je anšlus tudi v Miklasovi hiši izzval sicer gotovo razburjenje, vendar pa nikakega občutja odpornosti ali razočaranja.« V nadaljnem lazgovoru z dopisnikom omenjenega lista je Kari Miklas dejal, da se njegov oče, ki je zdaj star 65 let in ki živi popolnoma svobodno, počuti zelo dobro. Od doma sploh ne hodi. temveč je vedno doma in na svojem vrtu. To pa dela samo zaradi tega, da bi prepričal javnost, kako se je popolnoma odrekel političnemu ' življenju. Bivši zvezni predsednik še vedno stanuje s svojo ženo in 11 otroki (12. otrok, najstarejša hčerka je že poročena) na svojem prejšnjem stanovanju na Heimburger Strasse 1. Ena njegovih hčera je že zelo dolgo časa navdušena narodna socialist-ka. Dva mlajša sina študirata pravo, štirje starejši pa so uradniki. Vsa družina je bila zelo ogorčena, ko je brala v tujih časopisih popolnoma zlagane vesti o tem, da je aretiran ne samo bivši predsednik, temveč tudi njegovi sinovi. Posebno ogorčen je bil nad takšnimi vestmi sam bivši zvezni predsednik. Kari Miklas je glede tega dejal: »Tako nas ti ljudje smatrajo za nekake Schuschnigge ali Zernatte, čeprav ves Dunaj ve, da so bili to sovražniki mojega očeta.« Letos bo Kari Miklas odšel na obisk v Nemčijo, njegov oče pa bo ostal z družino čez poletje v svoji rodni vasi kakor vsako leto. Gothels o nemški politiki Der lin. 9 aprila b Propagandni minister dr Gr bbels je v svojem pleb scitnem govoru v Nürnbergu govoril med drugim tudi o nemških zunanjepolitičnih uspehih in pri tem izjavil: Nemčija ie mnoge svoje probleme rešila na "a nač n da ie mirno čakala na ugodno priliko V inozemstvu ?e česte trdi da Nemčiia tako rada preseneča svet s svojimi od'očitvami pri čemer je najhuje to. d3 padajo vse nj^ne odločitve proti koncu tedna, ko ministrov v druš h državah navadno ni v prestolnicah Francosko časopisje je na primer namignilo, da je nemška vojaka vkorakala v Avstrijo, ko je izbruhnila v Parizu vladna kr:za. Toda Nemčiji ni do rušenja inozemskih vlad Z zopetno zacedbo Poren ja je Nemčiia to-liko ča«a čakala, dokler nista Anglija in Franc-ja zašli v težave zaradi Abesinije. Hitler se zna tudi pogajati, toda kadar odpovedo besede, so potrebna dejanja. Kadar kažeta Anglija in Francija voljo za pogajanja, ne zamudimo nobene prilike, da javno povemo, kateri so ' problemi, ki bi se dali po tej poti rešiti. Toda probleme je treba reševati po vrsti, drugega za drugim, vsakega zase pa tedaj, kadar je tveganje najmanjše Mnogi očitajo H ti er ju, da je sam prevzel ves riziko svojih odločitev nase. toda ta riziko je tem manjši, čim močnejša je Nemčiia Moč Nemčije pa je v nieni armadi, v njenem oboroževanju in v njenem edinstvu. Povsem naravno je, da Hitier budno čuva nad tem edinstvom. Nemčija je trdno odločena boriti se za boliše mesto pod soncem Nekoč je svet govoril o zahtevah, ki iih bo stavil Nemčiji, danes govori Nemčija o zahtevah, ki jih sama stavi svetu. iiiav v Nemčiji B^ri n, S aprila, h. »Deutsche diplomatisch politische Korrespondenz« pozdravlja izjavo rumunskega zunanjega ministra Comnena in piše med drugim: Zagotovila da si bo prizadeval poglobiti odnošaje Rumunije z Nemčijo, zlasti na gospodarskem in kulturnem polju, so bila v Nemčiji sprejeta z velikim zadovoljstvom. Tudi mi smo enakega mnenja kakor ru-munski zunanji minister, da so med obema državama obstoječi stiki, predvsem gospodarski. ki za obe državi tako koristni, povsem naravni. Dokaz, da prevladuje tudi v Nemčiji enako naziranje, nudita tudi brzojavki, ki sta jih izmenjala Ribben-trop in Comnen, ki izražata ne samo voljo po dobrih odnošajih med obema državama, marveč tudi voljo po sodelovanju, ki je v interesu splošnega miru. Črtanie iz poljskega državljanstva Vargava, 9. aprila, b. Od sejma sprejeti zakon o črtanju iz državljanstva, kj bo v kratkem objavljen v službenem listu, predvideva črtanje v inozemstvu živečih poljskih državljanov iz državljanstva v naslednjih treh primerih: 1. ako ž:Lvi poljski državljan p t let v tujini, ne da bi bil v tem času ohranil stik z 'domovino: 2. ako se ne odzove povabilu poljskih oblasti za zglasitev na sodiščih ali "pri upravnih oblastih (torej tudi v prjmeru navadnega davčnega povabila); 3. ako deluje v inozemstvu na škodo poljske republike. Sovjetske veličine v nemilosti Moskva. 9 aprila, br Po naročilu Stalina je bil danes odstavljen komisar ta mersko plovbo Pahanov Vodstvo norčke plovbe je začasno previe] komisar za notranje zadev* Jeiov. Pahanov bo zaradi sabotaže postav Uen pred sodišče. Boo&avelt v borbi s krizo Washington, U. aprila, b Kakor se dozna-va iz prez de-ntove okolice, bo zahteval Roo sevelt za pobiianie sedanje gospodarske de-oresije okoli 4 milijarde dolarjev Ta «-vo| nrogram bo sooročil kongresu v po=ebni poslanci s proÄnio. naj ga čimprej odobri Roosevelt bo med irugim na°vetovaJ pode Iievanje brezobrestnih državnih posojil posameznim državnim in mestnim upravam za razpis velikih javnih del. ki naj omilijo brezposelnost. Konzultativni pakt med Franeifo in Turčiji o London, 9 aprila b »Dailv Telegraph« poroča iz zanesljivega vira, da se z velikim uspehom vodijo med Francijo in Turčijo pogajanja za sklenitev konznltativnega pakta, katerega podpis se predvideva najkasneje v maju v Ankari. • ..... Princ Bernhard v Italiji Palermo, 9. aprila, h. Princ Bernhard Kolandski, ki se mudi na obisku v Italiji, je snoči odpotoval v spremstvu svojega brata Achwina v Sirakuzo. Princ je pred par dnevi nenadoma odpotoval v tujino, baje zaradi sporov, ki so nastali, med njim in holandsko kraljico Viljemino. Nestor politili pisateljev obolel Varšava, 9. aprila, h. Nestor poljskih pisateljev, znan^ publicist in sociolog Aleksander Swiendohovyski, ki je že v 90. letu, je na svojem posestvu v Koiofeczmi resno obolel. Spričo visoke starosti bolnika so zdravniki zelo v skrbeh. Swien-dohowskj j? bil v zelo. tesnih prijateljskih stik'h s pokojnim • -češkoslova5k?m {ffezi-dentom dr Masarvkom.. s - ka terjm,~se je med svetrvno vojno -večkrat sestal na nevtralnih tleh. Tudi-» mnogim:: jugoslovanskimi intelektualci tn, politiki J| vzdrževal zelo tesne zveze. I Beležke Dva nQva senatorja S kraljevim ukazom sta imenovana za senatorja drugi pofjstarešina Sokola kraljevine Jugoslavije Djiira Pannkovič in bivši narodni poslanec dr. Filip: Lazarevič. Senator Paunkovič je . po rodu iiz Banata, šolal pa se je že v Srbiji. Ko je končal filozofske študije v Berlinu, je odšel 1. 1899 v Rusijo, kjer se je posvetil zavarovalni stroki. Tik pred balkansko' vojno ie prišel v Beograd kot ravnatelj tamošnle podružnice velike ruske zavarovalnice :Rosia«. V boi-kanski in v svetovni voj/ii je bil mobiliziran po vojni pa je prejšnjo podružnico zavaro valnice spremenil v samostojno zavarovalnico. katere generalni direktor je še danes. Že iz predvojne dobe se udejstvuje v Sokol stvu, po prevratu je ves čas v 6aveznem predsedstvu. Senator dr. Filip Lazarevič je doma iz Boke Kotorske. Po poklicu je zdravnik Ves čas je sodeloval v nacionalnem življenju. Med balkan~ko vpjno je bil črnogorski do-brovoljec. Ob prevratu je bil predsednik ko-torskega narodnega sveta. Od 1. 1931 do L 1935. je bil narodni poslanec. Oba nova senatorja sta se rodila v istem letu, 1877. Dr. Lazarevič pripada JRZ, Paunkovič pa ne pripada nobeni politični stranki. Dvomi „Samouprave44 Na shodih združene opozicije v Bosni nastopa v zadnjih tednih kot zastopnik dr. Mačka nar. posi. dr. Niko Ljubičič. Kakor poročajo listi, poudarja v svojih govorih v imenu radičevcev: »Mi smo vsi za to državo, za Jugoslavijo!« »Samouprava« razpravlja o teh izjavah v posebni beležki, v kateri med drugim pravi: »Kdo bi bil bolj vesel od nas, ako bi bile te besede iskrene in točne?! Toda, dočim dr. Ljubičič omenja Jugoslavijo, se njegovo glàsllo V Zagrebu skrbno izogiba temu Imenu .i. Poleg tega ne smemo pozabiti, da vodstvo KDK neprestano naglaša, kako se bori za »svobodno Hrvatsko«. A med svobodno Hrvatsko in našo skupno kraljevino Jugoslavijo : je v državnopravnem pogledu ogromna razlika. Svobodna Hrvatska je mogoča samo v svobodni Jugoslaviji. Brez Jugoslavije si te »svobode« ni mogoče misliti... Skrajni čas je že. da gospodje iz HSS enako govore v Zagrebu in v Banjaluki, enako pred Hrvati kakor pred Srbi. Drugače je dovoljeno vsakemu sumiti v iskrenost njihovih besed. Iskrenost pa je potrebna povsod, zlasti v politiki.« Ali ne bi bilo dobro, če bi to »Samo-upravino« beležko, zlasti njene zadnje stavke, ponatisnila tudi slovenska glasila JRZ? Peter živkovic v Vrnjački banji Iz Vrnjačke banje poročajo, da je tja prispel predsednik JNS Peter živkovič. V kopališču bo ostal preko katoliških in pravoslavnih velikonočnih praznikov na zdravljenju Ln oddihu. Očitki glavnega glasila JRZ posi. dr. šuteju »Samouprava« je močno nezadovoljna z dr. Šutejem. čeprav je bil svoje dna pri njej med vsemi vodilnimi 6om;tšljeniki dr. Mačka najbolje zapisan. Muduje ee nad njim in njegovimi prijatelji, da dosledno prehajajo molče preko izrazov Srb, Jugoslavija in ju-«os'ovenöko. Kot dokaz, kako govore dr. Mačkovi prijatelji, kadar so med seboj, navaja »Samouprava« govor dr. Šuteja v Tro-giru 3 t. m. Dr. Šutcj je tem dejal: »Upamo, da se bo hrvatski narod v kratkem otresel mraka, ki ga teži, in strahu, ki ga plaši. Hrvatski narod bo stopal po stopinjah dr. Maoka Ln iwkojn'Jga Sijepana Radica. Mi ne zahtevamo ničesar, kar ni naše. Tuje snoltujemo. ali svojega ne damo niko mur. Mi zahtevamo, da bodi sleherni na svoji rodni grudi svoboden, srečen, bogat in zadovoljen. V séni pa sporočamo, da se ideal Hrvatske, v kateri bosta vladala mir Ln polna socialna pravica, ne da zlomiti.« »Samoupravi« pravi, da ne ve. kak inrak tišči Hrvate, kakor tudi ne, kdo zatira hrvat-stvo. Dovolj dokazov o svobodi, ki jo uživajo je že samo dejstvo, da lahko njihovi predstavniki tako govore, kakor dr. šute]. Kako so naivcii! Krščansko socialna »Delavska pravica« se prepira s kranjskim »Gorenjcem«, glasilom znanega dekana g. Matije škrbca. Ta list je menda enkrat očital krščanskim socialcem. da sramote vero. »Delavska pravica« mu bere zato hude levite, na koncu pa pravi: »Zahtevamo, da »Gorenjec« objavi ime krivca ali pa prizna, da laže in obrekuje Eno ali drueo! Od tega ne odnehamo'« To so še naivni s"osnodie okrog »Delavske pravice«, če pF-čakuleio, da bodo res dobili kak stvaren odgovor. Pojv narodno skisnSčino Pod tem naslovom priobčnje socialistična »Delnvska politika« uvodnik, v katerem pravi, da bodo morda že to je=en nove volitve v narodno skupščino. Opozarja na veliko važnost, ki jJUTRO« iL 84. 3 Reddjs, 10.17.1999. Gospa Franja na mrtvaškem odra I Krm Tavčarjevih na Bregu — Pokojnica leži v IL nadstropju na mrtvaškem odru Ljubljana, 9. aprila Tudi danes so od zore do mraka obiskovale hišo št. 8 na Bregu, kjer čaka v svoji delovni sobi v n. nadstropju častna dvorna dama Franja Tavčarjeva svojega poslednjega slovesa, trume kropilcev. Med njimi so pripadniki vseh slojev in vseh stanov, dostojanstveniki, narodne dame, delavci, betežne starke, ki se dvizajo k mr-vaškemu odru, da izrečejo dobrotnici in podpornici še enkrat svojo prisrčno zahvalo, a med njimi so tudi pripadniki vseh svetovnonazorskih skupin brez razlike: tolikšna je veličina žene, ki je vse svoje dragoceno življenje založila za blagor nacionalne sikupnosti, da spoštovanju ob njeni smrti ni ne mere ne meja. S kropilci pa prihajajo v hišo cele šume cvetja in vencev, da si prinašalci s težavo skozi gnečo prebijajo pot. Vencev se je nabralo, da niso našli prostora v široki veži, temveč so jih morali navesiti še po stonnišču v spodnje in zgornje nadstropje. Poleg številnih častilcev iz Ljubljane, Beograda, Zagreba, Poljanske doline in od drugod so posebno lepe kite cveti a poklonile organizacije, ki jim je bila pokojnica vneta sodelavka in vodnica, med njimi Jugoslovenska ženska zveza, Splošno žensko društvo, Kolo jugoslovenskih sester in Kneginja Zorka. Med sožalji, ki prihajajo rodbini velike pokoj- SOD Cirilmetodarjev poroma na Oplenac Prijave so zaključene, priprave v polnem teku Kakor je »Jutro« že javilo, je vabilo i Ciril-Metodove družbe k romanju na Oplenac doseglo nenavaden uspeh. Do 5. aprila, ko je potekel rok za prijavo, se je prijavilo 500 članov in članic iz raznih krajev Slovenije, ki so tudi že plačali voznino. Naslednje dni so prispele še številne prijave, ki jih pa žal ni bilo mogoče več upoštevati. Kakor po krajih so prijavljenci tudi iz najrazličnejših stanov od delavca do visokega uradnika in industrijca. To bo res prava demokratična, narodnozavečina družba. Izletni odbor pa se zdaj trudi, da bo preskrbel najndobnejšo vožnjo. Zagotovljeni so Pullmanovi vagoni. Zanimivo je, da se je več ko dve tre tj'ni izletnikov prijavilo za II. razred. No, tudi v tretjem ne bo stiske ,ker bo vsakdo imel odkazan svoj numerirani sedež. Najvažnejše je zdaj tole: do petka 15. t m. naj prijavijo izletniki z dopisnico, ali želijo kos lo na Oplencu ali v Mladenoveu, nalo v Beogradu večerjo in drugi dan zajtrk, kobilo in večerjo. Prijavite tudi, ali refektirate na prenočišče v Beogradu rn sporočite obenem rojstne podatke, pristojnost ;n pokl'c. Državni uradniki naj sporočilo obenem številko legitimacije odnosno članske knjižice pri Nabavlialni zadrugi. Sporočite, ali si želite ogledat' beograjski vel esejem, da se doseže znižana vst.ormina. Sporočite, ali se pridružite ogle- du muzeja kneza Pavla, italijanske razstave portretov, vojnega muzeja in drugih zanimivosti prestolnice. Ogled bo po skupinah, ki jih mora odbor vnaprej določiti. Noben izletnik pa ni vezan ne na skupno preskrbo ne na skupno ogledovanje Beograda. Kdor si najde sam prenočišče in hoče imeti svojo hrano kakor tudi neovirano pot po prestolnici, naj to le stori. Saj jih bo menda precej, ki so Beograd že večkrat obiskali, samo na Oplencu še niso bili. Naposled prijavite še to, ali želite napraviti izlet na Avalo. Vodstvo izleta je pravkar prejelo iz Beograda seznam sob po beograjskih hotelih. Cene so seveda znatno višje od onih. ki smo jih že objavili. Vendar, kdor reflekti-ra na posebno stobo, naj si seznam ogleda v pisarni CMD. Beethovnova 2. Izletniki z dežele, ki žele o tem informacije od vodstva izleta, naj priložijo znamko za odgovor. Prijave za sobe se takisto sprejemajo le do petka. Vodstvo izleta bo na Oplencu položilo krasen srebrn venec, na vsakem lističu bo ugravirano ime kake podružnice CMD. Vodstvo je zdaj sredi polnih priprav. V velikonočni številki »Jutra« bo pa že objavljen podrobni spored izleta. Vsem prijav-Ijen'm članom in članicam naš cirilmeto-darski pozdrav! Tekmujte za dragscena darila in oglejte si najlepši ^Isi? sezone! Abus de confiance z Danielle Darrieux ZLOtfBA I-IT AR J A Kino Union, Tel. 22-21 ?0Z©S*f Danes kličemo telef. abonente zgolj dop. od 10—12. ure! — Javite se kot smo zahtevali v petkovi številki Jutra Danes ob 10.30 dop. S Jetnik ks dvorcu Zenda Globoko znižane cene! Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri Zaradi navala nakup vstopnic v predprodaji potreben! "Velik uspeh predavani o češkoslovaški Vsi sloji našega naroda manifestirajo za bratski narod Jugoslov.-češkoslovaška liga v Ljubljani je organizirala v zadnjih tednih dolgo vr-gto predavanj in filmskih večerov. Te smotrno zasnovane prireditve so se začele 25. februarja z mogočnim večerom v ljubljanskim Unionu in se nadaljevale v naslednjem vrstnem redu: 28. februarja Trbovlje, 6. marca Kranj, 7. marca Kranj (za dijaštvo), 9. marca Cel,je, 13. marca Novo metto, 14. marca Novo mesto (za dijaštvo), 17. marca Ljubljana (za dijaštvo), 18. marca Ptuj, 19. marca Maribor, 20. marca Maribor (dve prireditvi: za vojaštvo in dijaštvo), 20. marca Ptuj (za dijaštvo), 21. marca Ceije (za dijaštvo, za vojaštvo in za sokolstvo); 24. in 25. marca Bled, 20. marca Ljubljana (za sokolstvo), 29. marca Črnomelj (za sokolstvo), 3. aprila Ljubljana-Moste (za sokolstvo), 4.7. in 8. aprila Ljubljana (za srednješolce), 6. aprila na Jesenicah. Pripravljajo se še filmske prireditve v Domžalah (8. aprila), škof ji Loki (12. aprila) in slavnostna akademija v Kočevju (13. aprila). V celoti torej okrog 30 prireditev, ki jih je že doslej obiskalo nekako 30.000 ljudi. Na večini teh prireditev sta nastopila kot glavna predavatelia gg. konzul St. Mirtov-*ky in predsednik Izvršilnega odbora Jč lig v Sloveniji dr. Egon Stare. Predvajali so se filmi iz življenja prezidentov Masaryka in Beneša, o legionarskih bojih med svetovno voino in o legionarskem kongresu v Pragi, dalje odlični film o češkoslovaški vojski in revija narodnih noš na agrarnem kongresu Na sokolskih prireditvah je tvoril jedro večera film o vsesoko'skem zletu v Pragi in glavno besedo je imel po navadi sokolski orosvetar. Kakorkoli smo že zabeležili posamezne prireditve, se nam zdi potrebno prikazati to hvalevredno prizadevanje v celoti in označiti njegov pomen. Prireditve JČ lige v prej omenjenih kra- jih so predvsem pokazale, da češkoslovaška uživa med našim ljudstvom več simpatij, kakor jih je imela kdajkoli prej in kakor jih ima katerakoli druga država. Te rastoče simpatije do bratske države so v remali meri posledica njenega položaja, odmev njene vere v pravico malih narodov ter hrabrosti in modrosti njenih voditeljev, obenem pa priznanje njeni demokraciji. Spontane in včasi izredno presrčne simpatije do češkoslovaške so se izražale v raznih trenutkih, tako zlasti tedaj, ko je občinstvo pozdravljalo konzula M üovske-ga, med njegovim govorom in govorom dr. Stareta, pri posameznih filmih, zlasti še filmu o češkoslovaški vojski. Pritrjevanje občinstva je bilo tako jasno in tako navdušeno, da n: že dolgo bilo pri nas prireditev, na katerih bi se v tol'ki meri izražala eno-dušnost slovenskega ljudstva. Poudariti je namreč treba., da so se glavn'h prireditev Jč lige udeleževali ljudje iz vseh naših strankarsk:h skupin in iz vseh družbenih sloiev, tako da lahko brez pretiravanja govorimo o udeležbi naroda, ne pa zgolj posebnih prijateljev češkoslovaškega naroda in države. Prav te prireditve so pokazale, da pri nas ni več treba govoriti o posebn' skunini prijateljev češkoslovaškega naroda, češkoslovaška ima zase vse simpatije našega naroda in vsi smo v taboru nienih nriiateliev. ki v zgodovinskih trenutkih dvigalo zastavo z geslom: Zvestoba za zvestobo! Kot nadaljnji :n posebno važni izsledek teh prireditev nai omenimo razveseljivo dejstvo, da tudi naša sr<*dniešo1ska mladina ni prikrivala svoiih čustev in svoje zavest' ko I«" nrisostvovai» lig nim mati-neiam Včpp' oddalo dvomHivci ki menilo da mlnJ'T>*> n' ''nvo'i ^ržPvHansko in narodno zavedna Te prireditve so pokar zale, da živi v nji budni slovanski duh in niče od rseh strani, je tudi brzojavka ministra notranjih zadev dr. Antona Korošca: Ob bridki izgubi, ki Vas je zadela, Vam izrekam svoje iskreno sožalje in sočutje. Jutri ob 14. bodo krste s pozemskimi ostanki Franje Tavčarjeve prenesli na prag njene hiše in tam se bo Ljubljana in z njo vsa naša domovina poslovila od velike po-kojnice. Po opravljenih molitvah, žalnem petju in govorih bo sprevod, ki se ga bodo udeležile množice narodnega občinstva, krenil skozi mesto do Celovške ceste, kjer bodo krsto preložili na avtofurgon, da Franjo Tavčarjevo odpelje na njeno ljubljeno Visoko za poslednji sen. Na tem tihem vračanju v domovanje dragega soproga jo bodo poleg svojcev spremljale tudi številne sodelavke in sodelavci v koloni avtomobilov in avtobusov, a z njimi bo hitel tudi velik kamion, zvrhan vencev in rož. Ob 17. bodo Franjo Tavčarjevo na Visokem položili v grobnico, da se vrne zemlji, iz katere je vznikel njen življenjski polet. Pročelje graščine na Visokem prav na nekaterih dijaških prireditvah je bilo toliko navdušenja in odobravanja, da je včasi dvorana kar bučala od mladih glasov. Tako so prireditve Jč lige dosegle v kar najbolj razveseljivi obliki svoj smoter: Zanesle so v široke ljudske vrste nova spoznanja in nove ideje o bratski češkoslovaški, obenem pa so potrdile, da se ves naš narod zaveda svojega bratstva s čehoslo-vaki in da stoji z vsem srcem za njimi! Narodna &/-oJZcca upliva na ves organizem. Dobrò sredstvo za odvajati, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je Igl. rtf. i. t> JS244/UA U Pomlad prihaja v planine Na gorskih obronkih še leži od snega stlačena umazano rjava lanska trava. Snežni viharji so hrumel; preko planinskih sedel. Zrak se je ogrel jn sedaj gleda na nas neverj tno modro nebo. okrcg poldneva pa se prikradejo maloštevilni svetü. od solnca prepojeni belj oblački, porojeni 'z vlage ta^ečega se snega, ki še vedno ležj na osojnih pobočjih. Zime le konec in prehajamo v pomlad. Gori v planinah kaplja s skal, že ležejo debele plasfj sn ga na prostranih planotah. v nižjih predelih klokota snežnica v b strih umih potočkih. V prisojnih skalnatih stenah je domala že popolnoma skopne] sneg. Toplo solnce opravlja svoje delo in cvetje bo pognalo povsod. Z nežno blest č'mi in opojno duhtečimi spomladanskimi cvetkami na gorskih pobočjih se ne more kosati nobena druga rast. Pola, goma in oklevajoče vzbrsti. toda že prvi popki narišejo velike barvaste madeže na izprano rjavc-zeleno podlago lanske paše. K roku si prilezejo iz zemlje, še predno je sneg izginil. V nežni tel; in svetlo lila barvi stojijo njegovi lijaki v sončnem spomladanskem dnevu. Kmalu sledijo druge spomladanske cvetice. Narezljani zvončni saldacele se pririnejo iz mokrih tal ter pričnejo svoj€ kratko lično življenje sredi snežnih poljan, ki vztrajajo na n'katerih mestih vse leto. Ostalo družbo tvorijo majhne rdečkaste primule, malone brez pecljev. globoko k tlom stisnjene. z majhnimi, zobčastimi lističi. In še številna ostala družba spomladanskih cvetic se veseli solnčnih žarkov. čmrlji bremčijo nad evetjem pobočij in njihovo glasno mrmranje nam priča, da je pomlad že tu. Pojavljajo se metuljčki rjavi, pisani, neznatni, majhni. Razni hrošči se zberejo v gručah na toplem soncu. Počasi se zbuja vse živalsko življenje v planinah, ščinkavei se že odpravljajo vjšj*. ko so se morali pozimj premakniti globoko pod drevesno mejo. Planinske kavke krožijo molče okrog skalnatih ro-glov, občudujoč svoje sence. Gozd dobiva novo svetlo zeleno oblačilo. Tako prihaja pomlad stopnjema v planine in v tej trdni in neizprom; naravi je lfpša in mi-kavneiša kod drugod. Stojimo pred Velikonočnimi prazniki, vstajenjem narave Kam? Povsod bo dovolj spomladanskega razpoloženja. Planinci smučarji bodo na prostranih smučiščih Vogla, Korane Triglavskih jezer, Kredarice in Vršiča prisluškovali spomladanskim zvonovom v dolini. Pisane livade spomladanskega cvetja bodo privabile obiskovalce na Begunjščico, na Ljinbnik. na Krvavec, na Velko Planino, na vrhove Zasavja, v Kamniško Bistrico in številne dTuge kraie. Piar i" ci izberite s« solnčni kotiček v naš'h p-anHah za prazn'ke ter už!vajte gorskr t'š,T,e k*er vsok*n od-dahnr in z.b*re nove moči za dnevno delo po praznikih. PROTI ZOBNEMU KAMNU Uspehi našega pevca v O baritonistu Schiffrerju pišejo listi z navdušenjem Rednim obiskovalcem koncertov /e le v spominu lanski nastop odličnega basista, Ljubljančana, Franca Schiffrer j a, ki je po dolgoletni odsotnosti presenetil domačo javnost s svojo plemenito umetnostjo. Že tedaj nam je pokazal redke vrline, združene v prikupni umetniški osebnosti: Izredno lep in dobro bolan glas, vzorna dihalna tehnika, svojsko in nenavadno sugestiv-no glasbeno shvačanje, zrel nastop in visoko inteligenco, saj je pel z isto prepričevalno silo, kakor v materinščini, kar v štirih tujih jezikih. Franc Schiffrer je tedaj obiskal domovino že kot dognan umetnik, ko je sodeloval na velikih nemških in italijanskih koncertnih odrih, in v gledališčih. Po koncertu v Ljubljani je nastopil svojo pot po Ameriki. V roke so nam prišli izvodi naših ameriških časnikov, ki poročajo o zmagoslavnih uspehih našega rojaka. Vsi hvalijo njegov nastop kot izreden dogodek in doživetje ter posvečajo umetniku dolge članke, »Enakopravnostc od 8. marca iz Clevelanda prinaša celo uvodnik, smatrajoč, da je Franc Schiffrer najboljši, kar so jih dozdaj slišali na kakem slovenskem odru Amerike, želeč mu, da bi povsod širil čast slovenskega imena in lepoto slovenske pesmi, kakor je to storil v slovensko-ameriški metropoli. Dvorane so bile povsod nabito polne, kjer je umetnik nastopil z najlepšimi biseri domače in svetovne solistične glasbene literature. Glasilo K. S. K. Jednote piše, da odpotuje naš rojak v Newyork glede podpisa pogodbe z največjo operno družbo, saj so ga priznale tudi vse angleške kritike. Ivan Zorman mu posveča v »Ameriški domovini« od 12. marca dolg članek, ki opozarja na izredne pevske darove slav-Ijenega rojaka. Kakor čujemo, namerava g. Schiffrer po svojem zadnjem nastopu v Bostonu nastopiti — upamo, da ne samo začasno — svojo pot v domovino. Želimo, da bi naša dragocena umetniška moč. ki se zna s širokim razgledom in obzorjem vživeti in uspeti pred mednarodnim forumom, uveljavil končno tudi doma. Zmagovita pot francoskega Siitna „Zloraba zaupanja" v kinu Union Ljubljana. 9. aprila. V zadnjem času zastavljajo Francozi vse sposobnosti in vsa razpoložljiva sredstva, da bi tudi na filmskem področju čim ' bolj uveljavili prestiž Francije. V tem prizadevanju so dosegli že zelo lepe uspehe in francoski filmi zmagovito tekmujejo s filmi ostalih veljkih narodov. Izbira prvovrstnih igralcev, najmodernejša tehnična sredstva in pa neko svojsko ozračje, ki daje celo vsebinsko neznačilnim filmom izrazito francoski odnosno pariški čar — to so kvalitete, k^ v največji meri podpirajo širjenje francoskih filmov. Med take, tehnično Jn igralsko res dovršene filme spada tudi »Zloraba zaupanja« (Abus de confiance), ki pravkar teče v kinu Union. Soočnja premiera je imela slavnostni značaj in je stala pod pokroviteljstvom g. konzula Reméranda, ki je bil osebno navzeč .prav kakor nekateri drugi predstavitelji ljubljanske družbe. Dvorano so okrasilj z venci in francoskimi trakovi, spredaj je trobojnica mcd zelenjem in cvetjem vtzbujala misel na zavezniško Francijo in pred začetkom predstave so zaigrali slavno marseljezo, ki jo je občinstvo poslušalo stoje Film »Zloraba zaupanja« se dogaja v Parizu in v bližnjem Versaillesu. že takoj v začetku nas zamika živahnost študentskega življenja v starodavni Latinski četrti. Vsebina je dokaj preprosta in spominja prej na detektivski roman, kakor pa na kakšno pripovedno mojstrovino. Toda kaj je napravil režiser Henry De-cojn iz te preproste in krhke snovi! S kakšno napetostjo se razvija dejanje, kako ljubko in zop t kako dramatično potekajo posamezni prizori! Vso vsebino lahko povemo v nekaj stavkih. Juristka Li- dija (Danielle Darrieorx) se reši pred bedo in ponižanjem tako, da se na nasvet svoje prijateljice, ki dobi do rok rokopisne spomine neke pokojne igralke, predstavi zgodovinarju — pisatelju Feraéju kot njegova nezakonska hči, ki jo je imel s to igralko. Po tej poti pride v njegovo bogato rodbino, se izšola in pcstane odvetnica. Fernéjeva žena pa pride na sled Lidijini skrivnosti, vendar je ne izda. Ko mlada odvetnica v svoj m prvem plaido-yeru branj dekle, k; je storilo skoraj enako »zlorabo zaupanja« kakor ona. doživi sijajen uspeh, vendar se zavede, da ima sama na vest; isti greh. Ko hoče po velikem uspehu na skrivaj zapustiti Ferné-jevo hišo, jo zaloti pisateljeva gospa in v dramatičnem prizoru si obe ženski zaupljivo povesta resnico ter skleneta, da ostarelemu in srečnemu »očetu« Fernéju ne vzameta iluzije, ki mu je olepšala življenje. Lidija 9e notranje očisti v priznanju in poklicu. V razpletu tega dogajanja so marsj-kakšnj značilnj francoski skoki in domi-sleki. ki pa dajejo delu lepoto, vedrino in tudj tiho ctožnost. slonečo na življenjski izkušenosti. Za mikavnimi prizori, ki se živahno razpletajo pred nami, čutimo utrip Pariza, poezijo in stvarnost njegovega življenja, veselo&t njegovih zabavišč in težko bort»o za kruh in streho. Vse vloge so imenitno zasedene ter igralsko in tehnično izdelane do finih odtenkov, ki lahko tudi filmskemu sladokosou nudijo užitek. Nedvomno je to eden najlepših francoskih filmov, upajmo, da bo imel tudi pri nas izreden uspeh, kakor ga je imel v Parizu in povsod drugod. S takimi filmi utegnejo naši kinematografi vsaj nekoliko spremenit; težko enostransko usmerjenost, ki nam je danes še škodljt-vejša, kakor je bila včeraj. Velikonočne zbirke Vodnikove družbe Za majhen denar nabavite številne knjige Knjiga, ki nam je bila pozimi prijateljica, mora ostati to zdaj pomladi. Nudimo vam možnost, da se preskrbite s cenenimi knjigami. Vodnikova družba je izbrala iz svojih zalog knjige, ki utegnejo zanimati slehernega prijatelja dobrega štiva. Vemo. da je med čitatelji knjig še vedno mnogo takih, ki niso člani Vodnikove družbe in ki bi hoteli imeti v svoji knjižnici njene izbrane izdaje. Knjige, ki jih še imamo v zalogi, smo razdelili v enajst skupin; vsaka skupina šteje pet knjig. Razvrščene so po sorodni snovi in po drugih podobnih vidikih. Naročnik lahko poljubno izbira ne samo med skupinami, marveč tudi med posameznimi knjigami in si tako sestavi svojo skuoino po pet ali deset knjig. Skupine po pet kni'g oddajamo, dokler traja zaloga, po 20 dinarjev brez poštnine, s poštnino pa po 25 dinarjev. Deset knjig stane 40 dmarjev, s poštnino pa 50 dinarjev. Kdor želi Imeti vezane knjige, doplača za vezavo za vsako posamezno knjigo 8 dinarjev. Za knjige, ki so v seznamu označene (vezano v platno), je doplačati 8 dinarjev. Skupine so naslednje: I. skup'na: Levstik: Pravica kladiva, Levstik: Dejanje. Govekar: Olga, Bevk: žerjavi. Sorli: Petdeset odstotkov. H. skupina: Kozak: Beli mecesen, Potrč: Sin. Sest': Enaintrideset in eden, Bevk: Žerjavi, Bevk: SrebrnikL • m. skupina: Lah: Sigmovo maščevanje, Vaštetova: Vražje dekle (samo v platno vezane), Brežnik: Temna zvezda. Muc: Skozi Sibirijo I., Muc: Skozi Sibirijo n. IV. skupina: Bitenc: Sončne pege, Levstik: Pravica kladiva, Roš: Zvesta četa, Muc: Skozi Sibirijo I. (samo v platno vezane), Muc: Skozi Sibirijo EL V. skupina: šest: Enaintrideset in eden, Daneš: Za vozom boginje Talije. Ravljen: Pot k mrtvim bataljonom, Muc: Skozi Sibirijo I. (samo v platno vezane), Muc: Skozi Sibirijo II. VI. skupina: Pupin: Od pastirja do izumitelja I.. Pupin: Od pastirja do izumitelja H., Iz tajnosti n rirode. Brežnik: Temna zvezda, Kozak: Beli mecesen. VH. skupina: Podržaj: Strte peruti, Bevk: Srebrniki, Mat'čič: Moč zemlje. Ma-tičič: Na mrtvi straži. Albreht: ZarečanL VHI. skupina: Ravljen: Tulipan, Bevk: Žerjavi, Daneš: Za vozom boginje Talije, Levstik: Dejanje, Lah: Vodniki in preroki IX. skupina: Bitenc: Zlati čeveljčki, Lup-Èa: V džunglah belega slona (samo v platno vezane). Ravljen: Pot k mrtvim bataljonom. Lah: Vodniki in preroki. X. skupina: Pupin: Od pastirja do izumitelja I., Pupin: Od pastirja do izumitelja H., Lah: Vodniki in preroki, Ravljen: Pot k mrtvim bataljonom, šest: Enaintrideset in eden. XI. skupina: Govekar: Olga, Podržaj: Strte peruti, Sorli: Petdeset odstotkov, Levstik: Dejanje, Lah: Vodniki in preroki. Gospodarstvo Novi banovinski proračun v dveh letih so se banovinski davki povečali za 30 milijonov Poročali smo že o vsebini pravilnika o banovinskem proračunu za leto 1938/39. Sedaj objavlja »Službeni list« banske uprave dravske banovine še številčni del proračuna, ki nam kaže, da finančno ministrstvo ni odobrilo tehnične spremembe glede sestave proračuna na ta način, da bi se v proračun splošnih izdatkov in dohodkov vstavil le prispevek banovine ba-novinskim ustanovam in zavodom, ki naj bi imeli svoje lastne proračune Objavljeni proračun je sestavljen na isti podlagi, kakor proračun za leto 1937/33, vrhu tega pa so vstavljeni tudi izdatki in dohodki Kr. dež. elektrarn. Skupna vsota proračuna izdatkov in dohodkov dravske banovine, v kateri so upoštevani tudi vsi izdatki in dohodki ba-novinskih ustanov in zavodov, znaša din 177,395.000. Ce od te vsote odbijemo izdatke in dohodke Kranjskih dežel, elektrarn v višini 16 milijonov din. ki doslej v proračunu niso bili upoštevani, tedaj dobimo vsoto 161.395 000 din. ki jo lahko primerjamo z vsoto proračuna za leto 1937/38 v višini 149 900 000 din. Vidimo torej, da je novi proračun povečan v primeri z dosedanjim proračunom za din 11.495.000. Nasproti predlogu proračuna vidimo še drugo važno spremembo Znano je. da ie banska uprava v svojem proračunskem predlogu računala z znatnim povečanjem banovinskega deleža od skupnega davka na poslovni promet ki je doslej znašal 2.9 milijona din. v predlogu pa je bil vnesen ta dohodek v višini 10 milijonov. Ze v februarju, ko je bil načrt proračuna predložen banskemu svetu, smo opozorili, da bo to povečanje dohodka dravske banovine iz skupnega banovinskega fonda poslovnega davka (ki znaša 100 milijonov in od katerega dobi naša banovina le 2.9ftM mogoče le. če se spremenijo zakonske določbe o razdelitvi tega 100 milijonskega zneska. Izrazili smo bojazen, da ima to predvideno povišanje dotacije zgolj značaj manifestacije za pravičnejšo razdelitev skupnih banovinskih dohodkov Kakor v lanskem letu, tudi letos ni uspela akcija proti krivičnemu razdelilnemu ključu, po katerem se delijo skupni bano-linski dohodki in bo dobila dravska banovina iz skupnega banovinskega fonda prometnega davka, tudi v novem proračunskem letu le 2.9°'o (2 9 milijona din) čeprav prispevajo davkoplačevalci skupnega prometnega davka v dravski bano-\'ini skoraj 20°/o. Primanjkljaj, ki je nastal po redukciji tega dohodka od 10 na 2.9 milijona din nasproti predlogu proračuna, je v končnem proračunu krit s povišanjem drugih postavk predvidenih dohodkov Predvsem smatra finančno ministrstvo, da bo dohodek od banovinske trošarine na alkoholne p:jače večji. V proračunu za leto 1937/38 je bil ta dohodek predviden v višini 14 milijonov din Glede na novi pravilnik o banovinskih trošarinah, ki uvaja strogo kontrolo pobiranja trošarine, je banska uprava že v predlogu proračuna upoštevala višji znesek 16 milijonov Sedaj pa je predvideni dohodek od te trošarine povišan na 18 milijonov. Donos banovinskih doklad. in sicer 50°/o splošne doklade, 5n/o cestne doklade in 5° o zdravstvene doklade ter 35n/n šolske doklade (prejšnje leto 26fl/n) je vnešen v prvotno predvideni višini 62.8 milijona din (prejšnje leto 56 5) Od ostalih trošarin je finančno ministrstvo znižaio predvideni donos trošarine na bencin od 3 na 2.8 milijone (v lanske.* proračunu 3 5) Povišalo pa je predviden donos trošarine na električni tok od prvotno predvidenih 18 na 2 3 milijone (v prejšnjem proračunu 1.5) in predvideni donos trošarine na pnevmatiko od 1.8 na 2.5 milijona (v prejšnjem proračunu 1.8). Nasproti prvotnemu predlogu pa so ostale nespremenjene naslednje postavke: trošarina na ogijikovo kislino in brezalkoholne pijače 150 000 din (prejšnje leto 150.000), na mineralne vode 800 000 din (800 000) in na kvas 2,100 000 din (2,100.000). Nova trošarina na jedilna olja bo donaSa'a 850 000 din (—). medtem ko znaša delež na do- nosa skupnih banovinskih trošarin nespremenjeno 9.5 milijona din (v prejšnjem proračunu 9.5). Pri banovinskih taksah je ostal donos 40°/o doklade k državni taksi na stopnice na lanski višini 700.000 din. Donos takse na lovske takse znaša 350.000 din (v prejšnjem proračunu 450.000 din), medtem ko je donos takse na lovišča in ribolove znižan od lanskih 600.000 na 500 000 din Dohodek od 2°/o takse od prenosa nepremičnin je bil v lanskem proračunu predviden v višini 7.8 milijona din, v proračunskem predlogu je bila vnešena vsota 8.5 milijona din, ki pa je sedaj povišana na 10 milijonov. Predvideni donos 50°/o doklade k državni dopolnilni prenosni taksi je v končni proračun vnešen v predlagani višini din 950.000 (lani pri 100°/o dokladi 1.800000 din) Taksa na zavarovalne premije bo donašala 700 000 din (v prejšnjem proračunu 600 000 din), medtem ko je predvideni donos takse na dediščine, nasproti prvotno predlagani višini 600.000 znižan na 450 000 (lani 600 000). Donos ostalih taks. zlasti administrativnih taks in donos od prodaje kolkov je bil lani predviden v višini din 3.650 000; v isti višini je bil vnešen tudi v predlog proračuna, sedaj pa je ta postavka povišana na 4,200 000 din Omeniti je še odkupn'.no za osebno delo. ki ostane v nespremenjeni višini 1,100.000 din Predlagana banovinska taksa za prevoz blaga z motornimi vozili v višini 400 000 din je črtana Dohodek od nepobranih terjatev iz prejšnjih let, ki je bil v prvotnem proračunu vnešen z zneskom 555.000 din, je povišan na 3,450.000 din (lani 8,500.000 din). Glavne postavke dohodkov kažejo v zadnjih treh letih naslednje spremembe (v milijonih din): 1936/37 1937/38 1938'39 doklade 45.4 56.5 62.8 delež na skup. davku na posi. prom. 2.9 2.9 33.4 162 1.4 29.6 8.5 1.5 2.9 39.0 17.9 1.1 31.4 3.4 2.9 trošarine 30.1 davki in takse 15.7 ostale davščine 1.2 doh. ban. ustanov 29.4 terj. iz pr let 0 8 razni dohodki 1.6_ ?kupaj 127 0 149.9 161 4 Kakor nam kaže gornja primerjava, se je proračun dravske banovine v zadnjih dveh letih povečal za preko 34 milijonov din, od tega odpade okrog 30 milijonov din na povišane davrne dohodke. Gospodarske vesti = Srednjeevropska hmeljna konferenca v Pragi, v petek se je v Pragi pričela konferenca srednjeevropskih hmeljskih držav, V nasprotju z optimističnimi pričakovanji. se je takoj prvi dan irftazalo, da je treba prebroditi precejšnje težkeče in ni mogoče reči, ali bo konferenca prinesla uspeh. Kakor znano, gre za sporazumno omejitev hmeljskih nasadov. Kakor poročajo iz Prage je pogoj za tak sporazum, da predvsem Jugoslavija in Poljska izvedeta tako redukcijo, ker bi sicer zmanjšanje hmeljskih nasadov v Češkoslovaški jn Nemčiji ostalo brez pravega učinka. Poljska in Jugoslavija pa doslej nista mogi, dati nobenih obveznih izjav. Konferenca bo trajala nekaj dnL = Vprašanje Trsta po «dražitvi Avstrije z Nemčijo. Turineka »Stampa«- ee v daljšem olanku peča z vprašanjem Trsta po združitvi Avstrije z Nemčijo. List smatra, da je združitev Avstrije z Nemčijo druga nenadna epizoda preobrata, ki se je začela v avgustu 1914. z izbruhom voine. Izbruh voine je prinesel popo'no ustavitev prometa v hiki. Tnst se je po vojni le polagoma opomagel Da bi omogočila oživljenje luške?« prometa je Italija do konca leta 1936 oklenila 27 konvencü in pogodb. Ialiianska vlada ie skušala odstraniti vse ovire, ki so stale na poti oživi jen iu prometa v luki. Tako se je lani promet skoro dvignil na predvojno višino iz leta 1913 Med državami, ki so se posluževale lani tržaške luke. je bila na prvem mestu Avstrija, na drugem p« Češko slovaška. Prestanek Avstrije kot samostojne države, bo gotovo vplival na promet tržaške luke. Verjetno je, da bodo jadranske tarife ki so za tržaško luko neobhodno potrebne. ostale naprej v veljavi. Seveda pa je treba upoštevati da postane Avstrja pro vinca Nemčije in da bo imela ugodne pogoie za promet z nemškimi lukami, do katerih se bo lahko posluževala internih tarif. Vprašanje ie tudi ali se bo promet s Češkoslova ško obdržal na dosedanji višini Prve posledice spremenjene situacije se kažejo pri pro metu z lesom magnezitom in železom ki se je ekroil. Trenotne težkoče ima Trpi tudi zaradi tega. ker so vsi zastopniki tržaške trgovine v Avstriji žid je, na katerih mesto lodo morali stopiti drugi. List računa s tem. da bodo prijateljski odnoSa ji z Nemčijo omo. giooib' omilienje škodljivih posledic, ki bodo v prvem trenotku nastale za tržaško luko = Zvišanje števila vajencev v ključav ničarsKj stroki. V »Službenem Hstu« dravske banovine je objavljena odredba, ki jo je izdal ban dravske banovine na podlagi 1 1. uredbe o ureditvi razmerja učencev proti številu pomočnikov v trgovinskih in rokodelskih obratih in delavnicah, kjer se opravljajo rokodelske obrti. Ban je v tej odredbi na predlog zbornice za TOI odločil, da se v ključavničarski stroki (to- čka 10. ta 11. f 23 obrtnega rakoma) «viša Število vajencev, in sicer za enega nadaljnjega vajenca, toda v primeru točke 1. § 11. ministrske uredbe samo tedaj, če mojster zaposluje vsaj enega pomočnika. = Proračun moravske banovine. Finančni minister je potrdil proračun moravske banovine v višini 57.4 milijona din, medtem ko je bans ki svet predlagal proračun v višini 61 milijonov. Donos 25% banovinske doklade je predviden v višini 20 milijonov din, dohodek iz skupnega fonda prometnega davka znaša 9 milijonov, in dohodek od skupnih banovinskih trošarin 4.8 milijona din. = Skupščina eentrale industrijskih kor poracij. Dne 13 L m. bo v Beogradu 20 letna skupščina Centrale industrijskih kor-porarij. Na tej skupščini bodo razpravljali o važnih vprašan jih naše industri ie. Tako bo generalni tajnik g. Curčin por< "al o go spodarskem in socialnem stantu ; inozemstvu in pri nas. poročilo o finančnih problemih bo podal tajnik dT Gregorič. o prometnih vprašanjih bo referiral g. Windisch, o reviziji obrtnega zakona pa dr Zivadinovič. = Okrajna hranilnica * Slovenski Bistrici je oprostila s 1. aprilom t. 1. stare vloge do 1.000 din. Vloge do 10.000 din namerava oprostiti postopoma ira v bližnji bodočnosti, ker ie Narodna banka že odobrila zavodu 2 milijona din likvidnostnega kredita. Vlofe do 500 din so bile oproščene že 1. januarja t. L kar je povzročilo pri vlagateljih ugoden odmev Popolnih dvigov oproščenih vlog ie bilo razmeroma malo Zeupanie v ta zavod se ie vidno povečalo, kar je docela upravičeno Tako je bilo od 1. I. do 31 marca t L vloženo okrog 240.000 din. in to kljub slabi lanski letini okolica ie namreč izrazito kmečka. V istem času ie bilo izdanih 23 novih posojil v skupnem znesku 134 000 din. Nove vloge so seveda strankam vodno neomejeno na razpolago in se obrestujejo tudi do 5%. = Ustanovitev tvornice za umetno svilo v Jugoslaviji. Zadnja leta smo že ponovno čuli o načrtih za ustanovitev tvornice za umetno svilo, vendar doslej še ni prišlo do realizacije takih načrtov, čeprav imamo na razpolago dovolj surovin, t. j. lesa odnosno celuloze. Sedaj poroča »Jugoslovenski kurir«, da se neka nemška finančna skupina zanima za gradnjo industrije za izdelovanje umetne svile in umetnega bombaža iz bukove celuloze. Nemški interesenti vodijo v Beogradu že pogajanja z merodajnimi faktorji zaradi koncesije za gradnjo take tvornice. — Zasedanje tarifnega odbora. V petek se je pričela v Beogradu seja tarifnega odbora, da prouči aneks o konkurenčnih tarifah. Te konkurenčne tarife obsegajo tranzitne. Izvozne ln lokalne konkurenčne tarife. Aneks k splošni blagovni tarifi bo stopil v veljavo prav tako 1. Junija t. 1. I = Volnena preja In kontrola uvoza. Kontrola uvoza, kl je bila uvedena v juniju 1936. obsega samo enonitno česano volno preko štev. 16, medtem ko ne obsega večni tne česane volne. Sedaj je finančni minister izdal odlok, s katerim se kontrola uvoza volnene preje od česane volne preko štev. 16 razširi tudi na večnitno prejo. Ta odlok je stopil 8. t m. že v veljavo. = Nova industrija v Beogradu. Te dni je bila ustanovljena delniška družba »Beograd«, tvornica olja, s sedežem v Beogradu in z glavnico 1 milijona Din. Podjetje bo proizvajalo jedilno in tehnično olje. = Bilanca beograjskega »Vremena«. Tiskarsko in založniško podjetje »Vreme« d (L, ki izdaja dnevnik pod istim imenom v Beogradu, objavlja svojo bilanco v »Službenih novinah«, iz katerih je razvidno, da je imelo lani podjetje 838.000 din izgube, in sicer pri vplačani glavnici 9.2 milijona din. Dohodki od lista »Vreme« so znašali lani 26.1 milijona din. GATI PIBHI ZA NAŠE ČITATELJE Spoštovanim naročnikom In čitateljem sporočamo, da smo jim pripravil! za letošnjo Veliko noč bogate pirhe. »Jutro« bo razpisalo v svoji velikonočni številki nagradno tekmovanje, kakršnega pn nas se ni bilo. Si želite krasen nov avtomobil zastonj? Morda bi vam bilo ljubše IIOVO motomo kolo ? Zadovoljil bi vas tudi lep bicikel ? VSE TO VAM BO NA RAZPOLAGO! In poleg tega še polno drugih dragocenih in koristnih reči: pisalni stroj, ura zapestnica, fotoaparat, krasna harmonika, nalivna peresa, turistovske opreme, obleke, vrtni senčniki in naslanjači, prekrasna knjižna darila — na j ta splošni pregled za danes zadostuje. Vrednost naših nagrad znaša mnogo desettisočev dinarjev. Sam avtomobil, najnovejši model, naravnost iz slovite Skodove tovarne, stane okroglo 40.000 Din. Nagradno tekmovanje bo pristopno vsem našim naročnikom in čitateljem, od katerih ne zahtevamo nobenih posebnih protidajatev. Kdor ima »Jutro« naročeno ali ga kupuje, bo že s tem upravičen, da se udeleži tekmovanja. Razpis tekmovanj bo objavljen v naši velikonočni številki. Žrebanje bo javno in pod notarskim nadzorstvom. Pazite na prihodnje številke »Jutra« ! _____Ä JUTRO Pristojnost in poslovanje obrtnega sodišča Dosedaj smo objavili nekaj zanimivih sodb ljubljanskega obrtnega sodišča. Ker pa je to sodišče edino v Jugoslaviji in se precej razlikuje od drugih redn.h sodišč, hočemo naše čitatelje seznaniti z ustrojem obrtnega sodišča. Nekdanja Avstrija je z zakonom z dne 27. novembra 1896. uvedla obrtna sodišča, ki so razpravljala in razsojala o sporih, nastalih iz obrtnega delovnega. učnega in mezdnega razmerja. Taka sodišča so se ustanavljala v večjih obrtnih in industrijSKih krajih, tako tudi v Ljubljani. Na ozemlju, ki je po razsulu Avstrije pripadlo Jugoslaviji, je bilo tako obrtno sodišče edino v Ljubljani. Na Hrvatskem v Bosni in Srbiji ni bilo takih sodišč tudi v Dalmaciji ne. Po zedinienju je obrtno sodišče v Ljubljani naprej fun-giralo. Dne 9. marca 1932. je dobil obvezno moč novi zakon o obrtih, ki pravi v § 343., da se za reševanje sporov iz službenih razmerij med službodavci in pomožnim osebjem (pomočn'ki), obrtnimi in tvorniškimi delavci in učenci (vajenci), katerih razmerja so urejena s tem zakonom, ustanové razbojniški odbori pri občnih upravnih ob-lastvih prve stopnje, ki jih določi ban. § 434 pa določa, da se razsodniški odbori ne postavijo tam, kier obstoje že od prej obrtna sodišča. Obrtna sodišča so pristojna za reševanje vseh sporov, ki bi sicer spadali v pristojnost razsodniških odborov. Ker je ob časti, ko je stopil novi obrtni zakon v veliavo, obstojalo le v Ljubi lan i obrtno sodišče, je na podlagi navedenega zakonitega določila ostalo še nadalje. Razlika med redn'm in obrtnim sodiščem V sporih do 12.000 din razpravlja pred rednim sodiščem en sam sodnik — sodnik poedinec. pred obrtnim sodiščem pa razpravlja senat treh Članov, predseduje za sodništvo usposobljena oseba, torej sodnik, ki ga imenuje minister pravde, na vsaki strani sta prisotna po en prisednik, in sicer eden iz delodajalske in eden lz delo-jemalske skupine. Talarjev nimajo in tudi niso predpisani. Odločuje večina glasov. Važno je to, da, se pred obrtnim sodiščem razpravlja malotno ali bagatelno, to se pravi, da se navedbe strank v obče nič ne zapišejo, dočim se pred rednim sodiščem razpravlja bagatelno le v sporih v vrednosti do 500 din. Priziv proti sodbi obrtnega sodišča je mogoč samo na okrožno sodišče. Ta odloča končnoveljavno. Pravno sredstvo na Stol sedmorice je izključeno, četudi teče pravda za 12 000 din. Zelo važno je tudi to, da odvetniki pred obrtnim sodiščem ne smejo zastopati strank. Kot pooblaščenci strank smejo nastopati samo njih svojci ali nameščenci in to v vsakem primeru. Lahko pa pride tudi sotlrug — poklicni tovariš, ta pa le tedaj, če stranka verjetno izkaže, da je zadržana osebno se udeiežiti razprave. Vendar pa mora tudi tak pooblaščenec imeti od stranke pravilno izstavljeno pravdno pooblastilo, ki mora biti pravilno kolekovano. Ne zadostuje, če se taka oseba sklicuje na trgovinski register. Če hoče delojemalec tožiti delodajalca za več kot 12.000 din, pa mora tako tožbo vložiti pri rednem sodišču; ravno tako pa mora oni uslužbenec, ki opravlja važnejše posle, tožiti svojega službodajalca tudi pri rednem sodišču, čeprav je vrednost spornega predmeta maniša od 12.000 dinarjev. Zakon ne pove, kaj so važnejši posli, za to mora sodišče vsak posamezen primer točno proučiti in se odločiti, ali je ta ali oni uslužbenec vršil važnejši posel ali ne. Obtrno sodišče pa mora uradoma in ne samo na predlog strank upoštevati svojo nepristojnost. Krajevna pristojnost Okoliš ljubljanskega obrtnega sodišča se popolnoma krije z okolišem ljubljanskega okrajnega sodišča Obrtno sodišče je pristojno za razpravo in odločbo sporov, ki se nanašajo na obratovahšča. ležeča v tem okolišu Ce tedaj ljubljanska tvrdka gradi carinarnico na Jezerskem ali bansko palačo na Cetinju, ne sme delojemalec radi mezde ali neopravičenega odpusta tožiti tvrdko pred obrtnim sodiščem v Ljublja ni; taka tožba bi se morala vložiti v Kranju oziroma na Cetinju. če bi v teh krajih obstojalo obrtno sodišče. Ker pa tamkaj takega sodišča ni, teče taka pravda pred onim rednim sodiščem, ki je pristojno po občih predpisih za tvrdko, torej v tem slučaju okrajno sodišče v Ljubljani. Ce ima v Ljubljani stanujoči obrtnik v Trzinu ali v Domžalah svojo delavnico, ga tožnik ne more tožiti pred obrtnim sodiščem v Ljubljani, četudi pomočnik sam stanuje v Ljubljani in se vozi z vlakom v delavnico. Sicer pa imajo ljubljanski obrtniki in trgovci vobče svoje delavnice ali lokale v Ljubljani ali v bližnji okolici, zato ni težko ugotoviti, katero sodišče je pristojno za razsojo. Pretežna večina sporov se nanaša na take obratovalnice, ki se nahajajo v Ljubljani ali v njeni bližnji okolici. Med delodajalci in njihovimi delojemalci izven tega okoliša pride bolj redko do pravde. Pogosto pa se pripeti, da vlagajo tožbe pri obrtnem sodišču tudi taki delojemalci, ki so zaposleni izven ljubljanskega okoliša n. pr. v Slovenjsradcu, v Črnomlju, v St. Vidu na Dolenjskem. Ce pride taka tožba na obrtno sodišče v Ljubljani. se taka tožba zaradi nepristojnosti uradoma zavrne in se niti ne odstopi pristojnemu sodišču. Take tožbe se morajo vlasati pri rednih sodiščih do časa. dokler se ne b««'«» m-'-ofl-ift! odbori po sreskih poglavarstvih, kakor to predvideva obrtni zakon. Zelo važna posebnost obrtnega sodišča pa je ta. da se pravda čimpreje skonča. Zato je predvideno bagatelno postopanje Naroki se razpisujejo na najkrajši rok. sodbe se razglašajo skoro izključno takoj po dovršeni razpravi v navzočnosti obeh strank; prizivni rok začne teči z dnem razglasitve sodbe, tudi če spor teče za vrednost preko 500 din, in ne z dnem. ko se sodba dostavi. Prizivni rok znaša v vsakem primera štirinajst dni in ne petnajst dni, kakor to predvideva novi civilno-pravdni postopnik za sodbe drugih sodišč Marsikdo je že priziv vložil en dan prepozno ker je bil mnenja, da velja tudi za sodbe obrtnega sodišča 15dnevni prizivni rok Ko dospe priziv na obrtno sod;šče. ga s spisi vred takoj predloži okrožnemu kot prizivnemu sodišču Drueop's sicer dostavi nasprotni stranki potrebno pa to ni Ne čaka pa 14 oziroma 15 dni. da bi na«nrot-na stranka podala priobčilo priziva, kakor je to prepisano za sodbe drugih sodišč. Na prvi stopnji ni dopustno zastopanje po odvetnikih, ker se razpravlja bagatelno. Ker se sodbe redno razglašajo takoj po zaključeni razpravi in je mogoča samo druga in-štanca, se vsaka pravda kaj urno skonča in stranke nimajo priložnosti, da bi si nakopale mnogo visokih in nepotrebnih stroškov To velja seveda samo za okoliš ljubljanskega obrtnega sodišča. Kaj pa v dragih krajih? Do sedaj so za razsojo takih sporov pristojna redna sodišča, in sicer vobče okrajna sodišča, četudi bi vrednost spornega predme I a presegala 12000 din, ker spadajo vsi mezdni spori pred okrajna sodišča. Tu je dovoljeno tudi zastopstvo po odvetniku že v I. instanci, odprta je pot tudi na III. instanco, če se utožuje več kakor 5000 din. V II. in III. instanci morajo biti stranke zastopane po odvetnikih, dočim v obrtnih zadevah lahko stranko na prizivni instanci zastopajo odvetniki, treba pa ni. Pripomnimo še, da prihajajo od različnih krajev naše banovine različna vprašanja za pravne nasvete na ljubljansko obrtno sodišče. Taka vprašanja se zavračajo, ker sodišče razpravl ja in sodf o tožbah, ni pa 'nformao'tcV?» ni«*-"« Pa* n* flaV» pravne nasvete astno ob ponedeljkih v kolikor se tičejo mezd, nadur, odpovedi itd. PRIJAVA NA POLICIJI »Oprostite, gospod nadzornik, včeraj popoldne sem vložil prijavo. ..« »Zaradi tatvine denarnice, kaj ne?« »Da, gospod, toda potem sem doma našel listnico.« »Pa ste prepozno prišli. Tat ie sedi.« VIŠEK VLJUDNOSTI Dama: »Zeto ste vljudni, gospodi Človek je kar vesel takšne postrežbe. Nikjer se mi še ni primerilo, da bi me uslužbenec do vrat spremil.« Pomočnik■ »O, prosim, gospa, to je pa pri nas navada Razen tega pa je bilo pri nas v zadnjem času toliko tatvin, da moramo zdaj po šefovem ukazu spremiti vsako damo čisto do vrat.* Borze Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 7.12 m'iijona din nasproti 5.29. 8.40. 6.82 in 4.98 milijona din v prednjih štirih tednih. V teku preteklega tetina se tečaj avstrijskega k!i-riniga prmiril. Proti koncu tedna je le za malenkost narasel od 8.73 do 8.8Ò. Nen-ški klirinški čeki so se držali na nespremenjeni višini 14.50. V svobodnem prometu stanejo angleški funti 238. ameriški dolarja 47.95* švicarski franki 11 in francoski franki 1.4850. DEVIZE Curih. Beograd 10. Pariz 13.42. London 21.6450, New York 436.125, Bruselj 73.4250 Milan 22.95, Amsterdam 241.50. Berlin 175.05, Dunaj 49. Stockholm 111.55, Oslo 10.7750, Kobenhaivn 96.6250. Praga 15.20, Varšava 82. Budimpešta 86.25, Atene 3.95 Bukarešta 3.25. Blagovna tržišča ŽITO 4. Chicago, 9 aprila. Začetni tečajh pšenica: za maj 85.375. za julij 81.75, ra sept. 83: koruza,- za maj 60.875, za julij 62. za sept. 62.75. + Winnipeg. 9. aprila. Začetni tečaji t pšenica; za maj 127.25, za julij 114.375. -j- Vovosadska Maeovna bor«* (8. t m ). Tendenca mirna. Pšenica: (78 — 79 kg) baška 179 — 182. sremska 177 — 179 ba*ka potiska 181 - 185, slavonska 178 — 180 Koruza: baška 99 — 100 banatska 96 — 97. Oves: baški 131 — 133 sremski 132 — 134 slavonski 135 — 137 Jermen: baški m sremski 63'64 kg 142 50 — 145 Moka: baška in «remsk» «Og-» in tOgg* 275 — 285 i2» 255 - 265; <5> 235 - 245 «6» 215 — <7, 185 - 195: 8«> 115 - 120 Otrobi? baški in sremski v vrečah 92 — 99. Fižol: baški in sremski 187 50 _ 192.50. BOMB\2 + Liverpool, 8. aprila. Tendenca stalna Zaključn^ tečaji: za april 4.66 (prejšnji 4.61), za julij 4.78 (4.74), za okt. 4.88 (4.85). + New York^ 8 aprila. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji: za april 8.4T (8.34), za julij 8.57 (8.44). Ob slovesu dr. Janka Kaca Prvo cvetje je zadišalo v lepi Dravsiki dolina ki sino spremljali na zadnji poti dr. Janka Kaca. Zopet mtlada žrtev med zdravniki. Komaj 27 let mu ie bilo usojeno. Mladost mu je potekala v Breznem ob Dravi in Mariboru. Svoje življenje je posvetil trpečemu bolnemu človeku — postal je zdravnik. Specializiral se je na otroški kM-raiki v Pragi, pri prof. dr. Brdliku. Kmalu je postal asistent in vrata naprej so mu bila odprta Toda usoda je hotela drugače. Pred nekaj meseci je zbolel na najtežji in smrtonosni bolezni srca. Vkljub vsem naporom praških in drugih zdravnikov je Janko tako mlad moral zapustiti življenje. Janko ni vedel da se skriva v njegovem srcu smrtonosna kal prepričan je bil v svoje ozdravljenje tn zato ni rad zapustil zlate Prage. Zahotelo 6e mu je pomladi v domači zemlji, zaželel si je videti zopet domači kraj — to. da prepozno, na poti iz Prage r domovino je isdihniL Kdo bi se drznil misliti, da bo oo prvt med nami. Samo zdravje ga je bilo. Močan, vedno vesel, vsdfcdiar optimist, marljiv. pod<-jeten. Ali res? Ali res, da so njegova rdeča lica bleda in njegove oči motne? Ne moremo in ne moremo verjeti. Kako kratka je pot med življenjem in smrtjo! Koliko upov je imel še v sebi, koliko je še gradil pred sefcoj! Dosegel je prvi ciflj. ki si ga je stavil postal je asčstent, profesor mu je bil ob strani kakor oče. mogel se je posvetiti znan-stvu. Konec vsega! Naenkrat vse izbrisano. Na mah! Težko je ubogim staršem, ki jih je Janko tako ljubil im spoštoval in ki jim ie bil upanje. Težko dragim bratom, kako težko šele ljubljeni Jeleni Težko .ie nam vsem, ki nam je bil najljubši prijatelj. Težko vsakemu tovarišu. 6aj je bil povsod najboljši tovariš in l>oril se je kot malokdo od nas za stanovske interese, kadar je bilo treba. Dragi Janko, tvoje telo nas je zapustilo, a mi ostanemo s fcvoüm duhom, tvojim delom tvojimi željami in hrepenenji. Dr. Velke*. Šolska ladja „Jadran41 na poti v Ameriko Kotor, 9. aprila, o. Iz Boke Kotorsfko je odplula šolska ladja naše vojne mornarice »Jadran« v Ameriko. Posadko tvorijo gojenci mornariške podoficirske šole. Ladja bo ostala v New Yoricu 8 dnj ta ji naši izseljenci pripravljajo veličasten sprejem, ker bo to prva ladja naše vojn® mornarice, ki bo prišla k njim v goste. Obisk slovitega pariškega kirurga Beograd, 9. aprila, p. Jutri bo prispel v BeogTad zastopnik pariške medicinska fakultete in zmani kirurg Vaugirard, kl bo gost beograjske medicinske fakultete in zdravniškega združenja. V Beogradu bo predaval iz svoje stroke, v torek pa bo odpotoval v Sofijo. Na smrt obsojen zaradi dveh dinarjev Pančevo, 9. aprila, o. Pančevsko okrožno sodišč« je dane« obsodilo na amrt Dra-goljuba «rida, k) je zaradi 2 din umoril v pančevskena barju delavca Rudolfa Gusta, Med barakami na Kodeljeveip Predmestje, Id je meščanom prava „španska vas44 Ljubljana, aprila •faz vas prosim, da se odkrijete pred Francetom Kopačem. Da se odkrijete pred njimi vsemi, pred temi nagnjenimi barakami, med katerimi je ena sama, visoko ograjena greda brez salate in rož, in so jim strehe obložene s kamenjem, a strop in stene obiti s papirjem. To so reklamni plakati, s katerimi se meščanom — a to ste vi — priporoča Franck Kathreiner, Sargov kalodont ali Schichtovo milo. Ljudje v barakah vedo, da je papir slab prevodnik toplote. A mrazu ne more ubraniti vstopa; ni mogel zadržati vode, da ne bi kapljala s stropa na postelje. Ne bom si mogla zapomniti vseh teh neštetih predmetov, položenih in obešenih v barakah, drug ob drugem in drug vrh drugega. A zarjavelega ribežna, obešenega nad oknom, rožnega venca na srninem rogovju in lonca krompirjevega »ajmchta« na polomljenem štedilniku ne bom nikdar pozabila. Tu spi šest otrok na eni postelji Štirje ostali spijo z očetom in materjo na drugih dveh posteljah. Mati prosi. Njen mož ne mara prositi, on bi delal. Zarjavela ura medlo tiktaka med Sveto družino iz porcelana. S stene, obite z reklamnimi lepaki, gledata Jezus in Marija. Tako je prav, čemu bi ne živel naš Bog z nami, dihal z nami istega zraka, okušal z nami revščine in pomanjkanja? Zakaj. France Kopač? — On ni razumel, kaj sem vprašala. Pa saj nisem vprašala njega. Njegov obraz je obraščen z dolgo, belo brado. Roke se mu tresejo. Tu je njegova postelja. V tisočerih cunjah visi na njej odeja. Ne vem, kaj je razen odeje še na njej, ker to ni postelja, temveč brlog. Zakaj je tebe, France Kopač, človeška družba odrinila sem, na rob tega nasipa, v to luknjo, ki je tvoja spalnica? Meščani, vi nikdar niste pomislili na dolge ure, na ledeno mrzle zimske noči, ko se je voda v škafih počasi izpreminjala v led in je stari France Kopač trepetal od mraza. On vam ni zameril, da spite vi v toplo zakurjenih sobah, pokriti do ušes, kajti tak je red na svetu in Bog sam je enemu dal, drugemu pa je odtegnil zemeljske dobrote. Bog stoji pred Kopačevo posteljo, obložen z nešteto ropotijo, zarjavel in brezrok. Ce bi ne bil tako dobro podprt od vseh strani, bi moral pasti in padel bi na obraz, da bi ne gledal več. kako se ob tem brlogu stari Kopač večer za večerom slači in svoje trepetajoče telo pokriva s cunjami. — Zapišite! Jaz sem France Kopač, star sem... obrača se k ženi: — Kol'ko sem že, ti stara? — V roki drži klobuk, smehlja se in lz žepa mu gleda kos kruha, ki ga je prinesel otrokom. A v klobuku, na papirju, odtrganem Zgoraj: »Odlična četrt« v barakarski koloniji na Kode-Ijevem. — Spodaj: pogled na naselbino ob smetišča za klavnico. Smrdljivo smetišče daje marsikomu teh najbed-nejših edino možnost zaslužka. Po teh naslagah brska staro in mlado za živežnimi odpadki, kosi lesa, premoga, zavrženih cunj, železa, skratka za vsem, kar je mesto zavrglo, pa more siromak vendarle še s pridom uporabiti ali prodati za prebito paro. Neredko je videti na smetišču šoloobvezne otroke, Id vlačijo iz smeti gnilo sadje od lepaka, piše z velikimi črkami: Začetek v ned —. Blizu sedemdeset jih ima. — A sedaj sem čedalje gorši ... To, kar leži na kolenih Kopačeve matere, morda ni srajca. Roke se ji tresejo, ko vbada z iglo in krpa, kakor bi krpala življenje, raztrgano v tisočere kosce. Deset, petnajst let žive že v teh barakah, okrog njih vile z velikimi okni. pregrnjeni- sko majhni. Ljudje, ki živ« na roba tega smetišča, ob mestni klaVnici, jih dan za dnem vdihavajo v milijonskem številu. Na smetišču se razkrajajo in gnijejo tisočeri odpadki in kužijo zrak z neznosnim smradom. Na robu tega smetišča živi nad 18 družin z otroci. Po njem brskajo oni, za katere je kos lesa, kos stare nogavice ali kos ogorelega premoga sgajna najdba. Njihove vreče se polnijo s tem bogastvom najbednejših, z bogastvom onih, ki jih je človeška družba odrinila na smetišče. Njihova pljuča so odporna proti bacilom, pred katerimi tako akrbno čuvamo naše otroke. Ali veste, da tu spi na šestih kvad- Brezskrboa mladost se zadovoljuje s nabiranjem regrata France Kopač, barakarski filozof na Kodeljevem mi z belimi zavesami, zadaj pa s snegom pokrite Kamniške planine. Zime Ln pomladi se menjajo, koža na licih se guba, siromaštvo se plazi od barake do barake, od človeka do človeka. Ne dihajte globoko! Kako dobro je, da so bacili mikroskop- Moč navade tn delavnico. pripovedujejo, da se divji petelini vedno pogostejše pojavljajo na Dolenjskem. Mojster Herfort je mnenja, da je zdaj največ d'vjih petelinov v litijskem srezu Bržčas, da jih tjakaj vabijo neokrnjeni gozdovi, polni podlesja. kjer najdejo zavetje in hrano in tudi mir pred izletniki. ki v mnogih primerih pridejo razsajat v gozdove In se ne zavedajo, da je gozd svetišče. Modrasar odira modrasa in mu vzame zdravilno mast Prijazna vasica Javorje nad Litijo, ki slovi kot privlačna izletna točka, se torej ponaša z nenavadnim športom, z lovom na modrase. Izletniki naj nikar ne mislijo, da preži nanje kakšna poseb:ia nevarnost. Nikakor, pač pa je tod polno zanimivosti Verjemite, da se kača boji človeka in beži pred njim. Razdražena pa seveda piha in sika in si časih privošči tudi kakšen salto. Pa tudi nevajen človek lahko spozna pretečo nevarnost in se ji pravočasno ogne. ČIM VEČ MOČI! Sportaši celega sveta poznajo vrednost WRIGLEY (Rigli) gume Ali ona ni samo za te neobhodno potrebna, nego tudi za Vas. Zato poizkusite še danes Wrigley gumo. WRIGLEH A. Ozmo, Zagreb, Vlaška 72/a dice svetovne vojne marsmkomu prekrižale načrte, tako jc šel tudi naš jubilant iz svojega doma v Vipavi kjer je nameraval ▼ miru preživeti voöer svojega življenja, ter se zatekel v Maribor. Še mnogo zdravih leti ZAKONSKE IZKUŠNJE »Listi piše f o o nox'em izumu. Nekdo je začel izdelovati srajce biez gumbov.« »Prava reč! Takšne srajce nosim jaz že kar sem oženjen ZA VSAK SLUČAJ »Torej, za slučaj, da bi bil zadržan in ne bi mogel že jutri zvečer priti nazaj, ti bom pisal dopisnico »Ni treba. Slučajno ti je prejle ie padla iz plaščevega žepa. ZAUPAJTE ZOBOZDRAVNIKU 1 Tisoči zobozdravnikov priporočajo KOLYNOS zaradi njegovega an ti septičnega ln ustne bak tertje uničujočega učinka Uporabljajte Ko-lynos ln s tem varujete svoje zo be ln dlesna. Povečajte blesk svojega smehljaja s KOL VNOSOM. Varčujte — kupite veliko tubo! Da ne bo očitanj, •l-P? da smo prepozno opozorili, opozarjamo že danes vse cenjene naročnike lnseratov in malih oglasov, da bo izšla tudi letošnja . velikonočna številka „Jutra" v soboto zftttraj. Naklada bo zaradi dvojnega praznika in pa zaradi zanimive, bogate nagradne naloge rekordna. Nje publikacijska sila bo dosegla svoj Višek. Oglasi v njej bodo zato prav izredno učinkoviti. Oglasna naročila za velikonono številko »Jutra« bomo sprejemali samo do petka opoldne. Domače vesti • Ob 70-Ietnici Franje Tavčarjeve je izdala ženska založba Belo-modra knjižnica v L'ubijanj počasttveno pesnitev veliki zem izpod peresa Marije Jezermkove v obliki govorečega zbora. Vsebina je awlo primerna In porabna za spominske prilike v gospejino po cast na kar opozarjamo društva, kroake • in šole. Na prodaj po knjigarnah m pri založbi v Prečni ulici 2 za 16 din z dodatkom. * Vse radijske p°s»aje bodo Imele za veliko noč res odlične sporede, najboljši vodnik po radijskem svetu pa vam bo tedenska revna za radio, gledališče in film »Naš val«, ki ga še danes zahtevajte na ogled. V vsaki številki boste našli obilo zanimivega branja: napet roman, zabavno novelo, izprehod po filmskem svetu, pregled dogodkov po radijskem svetu modno rubriko, nagradni nate-cai in še marsikaj drugega. Posebno lepa in obsežna bo velikonočna števiika. Zato ne odlašajte i naročite ga še danes: »Naš val«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina je samo 12 din. Knjiga zdravega domaČega humorja — zbirka krepkih satir: IVAN PUCELJ : »VESELA PISARIJA« je najlepše darilo za praznike. Broširan izvod 20 din, vezan v celo platno 38 din, s poštnino 1-50 din več. — Dobi se v knjigarnah in v pisarni Narodne tiskarne. * Novi pooblaščeni inženjerji. Pred izpitno komisijo ministrstva za zgradbe v Beogradu sta položila izpit za pooblaščenega inženjerja iz gradbene stroke inž. Scnja Lapajnetova in inž. Leonid Prihoda iz Ljubljane, čestitamo! * Kidričeva Zgodovina slovenskega Fra":' Josefnve« grenčice in •iutraj na tešč želodec isto količino Prava »Frr;n7-.!n*r,fova« voda se je vedn« izkazala za popolnoma za™psIiivo sre^ =5tvo 73 fTtrebHsnie i*re''»si"a f>r r«! S M t5 * »Gospodinjska pomočnica« štev 4., je izšla. Polet? člankov »Moj kruh — moj po kliic«, »Amerika in naši izseljenci«, »Ne kradi«. rrinaša tudi kuharske recepte, nasvete za hišo in demi Ln zabavno in poučno povest »Ljudje s Stržisča«, ki je sama vredna 12 din. kolikor znaša letna naročnina za list. Vabimo k naroči tv i. Taikšno štko prispe va s svoio pestro vsebino k stanovski izobrazbi hišnih poslov in pravilnemu odnosu do družine * Podzemski svet čudovito lepe Postojnske jame skriva v sebi cele dvorane. In v eni izmed teh dvoran bo na velikonočni ponedeljek 18. t m. koncert pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Na velikonočni ponedeljek bo vozil iz Ljubljane v Postoi.no in nazaj poseben vlak Ves izlet (vožnja tja in nazaj, potni list in vstopnina v jamo) bo stal 75 din. Vlak se bo odpeljal z glavne postaje ob pol 11. dopoldme ter se vrnil iz Postojne takoj po 21. uri. Prijavite se v bi-letarnicah Putnika v Ljubljani, v Kranju in na Jesenicah. * Za posebni vlak v Budimpešto od 25. do 30, maja se sprejemajo prijave le do 10. t.' m. Podrobnosti pri »PUTNIKU«, Maribor. ,.v.r..:\ * Za pirhe planincem je najprikladnejše darilo album planinskih slik »Iz naših gora«. katerega je izdalo Slovensko planinsko društvo v Liubljani. Aleksandrova c*sta 4/1. in ki ga dobite v društveni pisarni itf v vseh vefph knHgarnahr ' " 1 * Za veliko noč: Trst - Gorica .Opatija -Reka - Benetke - Pàdova - Milano /na vele-sejem) - Kim. Prtìavife. ?e takoj pri, Puiniku v Ljutiljani« Kranju ali äa Jeseaxica^,"' Pomladanski plašči in površniki za damo in gospoda, vedno najnovejši, v največji izberi po nizkih cenah pri FRAN LUKIČ, STRITARJEVA ULICA u— Strelci! Danes se pričnejo strelske vaje na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti. Pričetek ob 8. uri. Dežurni član v nedeljo br. Deržaj Rudolf. Streljanje se nadaljuje nato redno vsako nedeljo razen 17. t. m. in 1. maja. — Letošnji občni zbor družine bo v torek 19. t m. ob 20. v dvorani palače »Grafike« na Masarykovi cesti 14/V. n— Staršem šolske mladine Starši, danes ob 10.30 dopoldne nastopijo narašČajniki Rdečega križa mnogih ljubljanskih šol v veliki filharmonični dvorani. Izvajani program bo prav zanimiv. Vstopnice dobite od 10. ure dalje pri blagajni ob vhodu v dvorano. Vstopnina ie izredno nizka Otroški vozički u— Jngosi. Kirurško društvo, sekerja Ljubljana Ima 12. t. m. ob 18. strokovni sestanek v predavalnici bolnice za ženske bolezni. Spored: 1) dr. Alojzij Kramarič: Iz sodne medic, prakse. 2) dr. Vlad. Gu-zelj: Dostop do golše po prof. Schindler-ju. Vabljeni vsi zdravniki. n— Ljubljanske člane Aeroklnba opozarjamo na zbor članov, ki bo v ponedeljek 11. L m. ob 20. v mali dvorani Kazine. Dnevni red: volitev delegatov za izredni občni zbor oblastnega odbora Aeroklula v Ljubljani, ki bo v torek 12. t. m. ob 18. v pro- tori h Avtomobilskega kluba v Kazini. — Odbor. 10 evropskih jezika poucdoa mesečnik ,£oropa "Jtomesečna. 9 naročnina 72 din., Ibka metoda.% fjubljana, gospoSDZtska 12. u— Prirodoslovno društvo zaključi za leto 1937/38. serijo svojih poljudno-znanstve-nih predavanj s predavanjem prof. dr. Maksa Wrabra o botanični ekskurziji v Karpate in Podolje, ki bo v torek 12. t m. v mineraloški predavalnici univerze Predavatelj, ki se je lansko poletje udeležil mednarodne fitosociološke ekskurzije v vzhodne Karpate (Czarnohora) in poljsko Podolje, bo v številnih akioptičnih slikah prikazal pokraiin-6ke in botanične posebnosti obiskanih krajev. Nekaj rastlinskih zanimivosti bo na ogled tudi v suhih primerkih. Predavanje bo nudilo vsaj skromen prispevek k spoznavanj poljske zemlje. Začetek predavanja ob 18.15. n— Da bodo šahisti in vsi drugi, kj se zanimajo za šah in mednarodni šahovski turnir v Ljubljani, o stanju turnirja sproti in točno poučeni, bomo v izložbenem oknu oglasnega oddelka »Jutra« v Selenburgovi ulici (Tiskovna zadruga) na tabeli zabele-ževali dosežene uspehe posameznih udeležencev lumina. - o— Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Rune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. n— Brzoturnir za prvenstvo Ljnbljan«. V petek, dne 8. L m., se je vršili v dvoramd »Sloge« brzoturnir šahovskih klubov za prvenstvo Ljubljane. Od sedmih klubov so ee prijaviJi: Ljubljanski šahovski klub, Amaterski šahovski klub, š. k. Šiška, š. k Triglav in Železu.ičarski šahovski klub. Po dvo-krožnem tekmovanju so se klubi uvrstili takole: I. Ljubljanski 5. k. 52 točk, II. Amaterski š. k. 35 in pol točke, III. š. k. Triglav 31 in pol točke. IV. š. k. Šiška 21 točk, V. Železničarski š k. 20 točk. Kakor je bilo pričakovati, je prepričevalno zmagal jubilant Ljubljanski šahovski klub. Prireditev je počastil s svojim obiskom poljski prvak, velo-mojster dr. Taitakower u— Zadnja uprizoritev spevoigre »Smuk -smuk« na Šentjakobskem gledališkem odra bo drevi ob 20.15. Kdor se rad smeje, ne bo zamudil nocojšnje predstave. To je eno naj-zabavnejših del. kar so jih v zadnjih letih igralii Sentjakobčain.i. Preskrbite si vstopnice že pri dnevni blagajni, ki bo odprta od 10. do 12. in od 15. do 17. ure o l. REBOLJ & DRUG. LJUBLJANA OPATIJA (ABBAZIA) — Hotel Corso — Ploebst Vse sobe s tekočo mrzlo in toplo vodo. Zmerne cene. n— Jugoslovensko-bolgarska liga poziva člane, da se udeleže pogreba naše članice ge. Franje dr. Tavčarjeve, ki bo danes ob 14. izpred hiše žalosti na Bregu št 8. u— Jugoslovensko-češkoslovaškj ligi v Ljubljani sta darovala g. glavni ravnatelj Hanuš Krofta din 100 namesto cvetja in v počastitev spomina blagopokojne dvorne dame gospe Franje Tavčarjeve ter g. Stanisiav Hlusička, ravnatelj Češke industrijalne banka, podr. v Ljubljani d.in 100 namesto venca v počastitev preminulega g. Jaroslava Hainza, ravnatelja Češke industrijalne banke v Pragi. u— Jezdni odsek sokolske župe Ljubljana poziva članstvo, da se poinoštevilno udeleži pogreba gospe Franje Tavčarjeve. Zbirališče članstva v krojih danes ob 13. pred Narodnim domom. u— člani družbe sv. Cirila in Metoda, ki se udeleže pogreba blagopokojne gospe dvorne dame Franje Tavčarjeve, se zbirajo pred h'šo žalosti na Bregu. u_ Splošno žensko društvo poziva svoje članice, da se poinoštevilno udeleže pogreba svoje predsednice, dvorne dame Franje Tavčarjeve danes ob 14. uri. u— Za internat Franje Tavčarjeve je darovala namesto venca na krsto blagopokoj-nice ga. Vera Šlajmerjeva din 200. u— Klub Primork vabi članice k udeležbi pri pogrebu blagopokojne gospe Franje Tavčarjeve. Zbira1 ;šče v nedeljo pred Napoleonovim spomenikom u— V hvaležn spomin na najplemeni-tej&o Slovenko dvorno damo gospo Franjo dr. Tavčarjevo je šentpetrskima podružnicama CMD poklonil 200 din dosmrtni častili predsednik šentpetrske moške podružnice Viktor Rohrmann. u— Namesto cvejj^ na grob blagopokojne gospe Franje Tavčafjeve je darovala gospa H an i Breme. roj. Weber zneselk 200 din za iinternat Franje Tavčarjeve bo prvo žrebanje novega kola drž. razredne loterije! Ako še nimate srečke, se obrnite nemudoma in zaupljivd do naše hiše sreče in pooblaščene glavne kolekture drž. razredne loterije bančne poslovalnice B E Z J A K v Mariboru, Gosposka ulica 25 (tel. 20-97) ! Cela srečka stane Din 200.—, polovica Din 100.— in Četrtinka Din 50.—. n— Ponovno opoiarjamo članstvo vseh ljubljan6k'h sokolskih društev, na 2. predavanje, ki ga priredi prosvetni odsek Sokola L v 6redo 13. t m. ob pol 20. v mali dvorani na Tatoru. NasJov predavanja: »Evgeni-ka«. Predaval bo br. dr. Božo Skerl. Vabljeni zlasti Člani in članice društvenih uprav in vaditeljakih zborov. n— Ob smrti gospe Kriste Keše, matere tuk. učiteljice ge. Lukičeve, je učiteljski zbor III. drž. meš. ljudske šole v Ljubljani namesto venca zbral 200 din za podporo ahož nih šolarjev. KUHANJE na električnih ploščah SE VRŠI vsako sredo ob pol 17, Gradišče 14/1. Gospodinje vabljene! Slovenija Vas vabi u— Zveza go-podinjskih pomočnic naznanja. da bo imela v nedeljo 24. t m. ob pod 17. v Čopovi ulici 3 svoj redni letni občni zbor. Vabljene so vse članice in prijateljice organizacije, da se ga poinoštevilno udeleže. u— Gospodinje, oglejte si razstavo pogrnjenih velikonočnih miz pri Zvezi gospodinj. Gradišče 14/L, do torka 12. t m. zvečer. u— Akademski klub montanistov v LJubljani je na zadnjem občnem zboru ponovno izvolil naslednji odbor: predsednik Kožedj Tone. podpredsednik Dedič Fahret, tajnik L Marovt Lado. tajnik II. Bened;k Pavel, blagajnik Drovenik France, gospodar Cigiith Kaiman, knjižničar Jelene Danilo, arhivar Koprič Ferdto, referent za fer. prakse Hedjed Josip, nadzorni odbor: Berce Leopold, Zore Alojziij; razsodišče: Jan Vlado. Koharič Ivo, Gostiša Valentin, Mandič Nikola, Šentjur« Slavo. u— Registrirne blagajne in knjigovod-stvene stroje, Vam strokovno popravi Boris V. Simandl, Ljubljana, Dvorakova ulica 3, telefon 24-07. iVOC.M Kl.NO SOt\Ol.!šKJ DOM V SIftKI. TELEFON 41-79 Od srca se boste nasmejali, ako al boste ogledali film. kako je, kadar Žene vladajo (Strategija ljubezni) Helli Finkenzeller, Oskar Sima, E. v. Tellmann V dopolnilo zvočni tednik in barvana Saloisra Predstave v nedeljo ob 3.. 5., 7. In 9., _v ponedeljek ob pol 9. uri Naš velikonočni spored: MLADINA PREPEVA ( Wienersängerknaben )_ DOBRNA PRI CELJU i Zdravilišče za srčne, živčne, ženske bolezni ter počitka potrebne Pred in po-sezona: j 15. IV do 30. VI. in 1. IX. do 31. X. 20 dnevno pavšalno zdravljenje : za državne nameščence Din 1.100 —. 1.250.—, 1.450.—; I v ceni je vštete vse, tudi vožnja z avto- | busom iz Celja v Dobrno in nazaj. Ostali plačajo: Din 1350.—. 1.500—, 1.650.—. Prospekti direktno ali pri »PUTNIKU«. Že v Vdsteh t Lep spomenik — dar pokojnim Ogled spomenikov dolžnost Interesentov Stalna razstava — nizke cene FRANJO KUNOVAR, kamnoseštvo Tel. 49-09. Sv. Križ — Ljubljana n— Združenje krojačev sporoča, da so pogajanja s pomočn;fci v petek bila prekinjena zaradi nesprejemljivih zahtev. Mojstri so nudili za vesiko delo v I. razredu 360 din, v drugem-SOO din in v III razredu 270 din tedensko. Vodstvo pomočnikov je tudi to ponudbo odkhmilo. kljub trudu tajnika Delavake zboririSe, da pride do sporazuma. Krivda bo tudi v tem da vodstvo pomočnikov ni edino, ali naj bi se kolektivna pogodba sklenila zav-področje Ljubljane ali ie za nekaj obratov *-Pri nato sledečem sestanku mojstrov se. ^ sklenilo soglasno, da se mezdni spor rt^ù enotno za vse obrate, odklan'a pa se snrjjiem po?amezn;h nogo db. Mojstri, ki so prvj? dni. podp:sili pogodbe s nogofi. da se deltì^takoj obnovi so prek F cali svoie podpis«, ki^ pomočniki niso držali obljuba in stavkajf ria pre j. Tako tudi ti mojstri nastopajo ostali aii. Dr. KALLAY od 11. do 18. aprila neordinira u— Sleparija s fingi rano naročilnico. Te dni se Je v Zeschkovi tcvami v Metelkovi ulici oglasil delavec z vozičkom in oddal naročilnico neke znane trgovke s papirjem, naj ji tovarna dostavi dve velik; bali havajskega papirja v vrednosti 1600 din. V tovarni so že heteli naročilo izvršiti, ko je prišlo iz Zeschkove trgovine na Cankarjevem nabrežju 'telefonsko obvestilo, da gre za sleparijo. Delavca so prijeli jn ga izročili stražniku, a na stražnici je po pravici povedal, da ga je po papjr poslal neznanec, ki ga je bil ustavil na trsru z drvmi. Policija je zadnji čas prejela že več prijav o podobnih sleparijah, zato je dclavca pridržala v zaporu ln po svojih organih uvedla intenzivno preiskavo. Naposled je sleparja izdal policiji neki raznašalec kruha, ki je tudi postal njegova žrtev. Moža so aretirali in po zaslišanju ga bodo izročili sodišču, kjer se bo mora! zagovarjati še za razne drur ge prestopke. Fotoamaterjem za sezif o ! bomo razvijali filme in kopirali slike v treh urah, torej kdor prinese ali pošlje film do 9. ure dop v našo trgovino — dobi istega že ob 12. uri s slikami vred gotovega. Po deveti uri prinešeni filmi pa so gotovi še isti dan ob 6. uri zv. Fotoamaterjem izven Ljubljane razvijamo in kopiramo poštno obratno — to je: da isti dan odpošljemo kakor prejmemo. Za prvovrstno izdelavo jamči Foto Tourist — Lojze $muc LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 8. u_ Vsi kegljači vljudno vabljeni na veliko nagradno kegljanje, ki bo danes 10. t m. v Usen-ikovi go-tilni, Borštnikov trg št 2. u— Jugcslovenski Touring klub, podružnica Ljubljana, priredi na velikonočni ponedeljek izlet v Postojno z avtomobili h koncertu Glasbene Matice. Prijave sprejema Jugoslovenski Touring klub, Tyrševa c. 5 (Putnik). _ črna express kava 1.50 Din. Euiie »Rio« MSe »Rio« zendviči po 1 Din. MOŠKI! Za zdravljenje spolnih slabosti, SEKSUALNE IM POTENCE, m spolno oslabi je-nest, za ojaCen je sptHne funkcije, poskusite originalne hormonske VI-HA-GE tablete. Dobite jih v vseh lekarnah: SO tatilet Oin S4,—. 100 tablet Min ti t —. 300 fahle» Din »HO.— P« piiÄf nem (»ov7.pt fu diskretno -a/.|»" furrn Kein Uburatonunfi »Vts-vi'l«. 4potekat Mr. B. BogdannvIC. Zagreb» Langov trg 8. lOgL reg. S. ÖT, 26856/37.), BisSfe »Rio« čez ulico 2 Din cen. u— Parna kopel okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je odprta za moške vsak torek in soboto popoldne od 14. do 18. ure. za ženske pa kakor doslej, to je vsako drugo e redo popoldne. u— Enodnevni avtobusni izlet v Gorico, Doberdob, Trst, priredi Zveza DRMŽ Ljubljana, Karunova ul. 10, dne 1. maja t. L Prijave se sprejemajo najkasneje do 24. t. m u— Izgubljen ie bil v «oboto opoldne v Kotnikov! ulici drobno pisan rokopis. P*v-štf»n najditelj naj ga izvoli oddati proti na. gradi oa najbiižnji policijski etražnioj. u— Organizacija JNS za kolizejsld okraj Je imela v četrtek zvečer svoj občni zbor ki sta se ga kot gosta udeležila tudi senato! Pucelj in nar poslanec Mravlje. Oba sta na občnem zboru poročala o važnih političnih m gospodarskih vprašanjih ter sta žela iskreno pritrjevanje. Izvoljen je bil soglasno v glavnem zopet dosedanji odbor s predsednikom dr. Marjanom Zajcem na čelu. 12 Celja e— Društvo »Rranibor« N:a občnem zboru je piedsedmk g. dr Bavdek poročal o delovanju od ustanovitve v juliju 19?5 dalje Društvo ima 121 članov Predsednik je g ede na zadnje velike zunanjepolitične do-ginike poudaril potrebo poživitve delova-n a vseh narodno obrambnih društev. Blagajnik g direktor Mravljak je poročal, da je imelo društvo 4893 din dohodkov in iz-darkov. Osrednjemu odboru v Ljubljani je palalo 2100 din Društveno premoženje znaša 2 938 din Predsednik g. dr. Bavdek je zaradi preobremenjenosti .«iložii funkcijo predsednika. Novi predsednik je dr. Kloar KINU UNION Danes ob 16., 18.30 in 20.45 zgodovinski film »LUKRECIJA BORGIJA«. e— Nabavite si takoj srečke drž. raz rodne loterije v podružnici »Jutra« v Ce-lju e— Zaključno predavanje na ljudskem vseučilišču bo jutri ob 20. Predaval bo g. prof Gnjezda iz Ljubljane o »Sanjah« Opozarjamo na to zamnmvo pr-davanje Kino Metropol. Danes in jutri »MONIKA« (Maria Andergast, Svetislav Petrovič). e— Pevskj koncert celjske gimnazije in meščanskih šol se bo pričel danes ob 16 30 v celjskem gledališču Obiščite koncert naše mladine v čim večjem številu! h Maribora a— Letalski miting, dograditev hangarja Letos obhaiaio "Naša kriia-s 10 letnico svojega uspešnega delovanja na torišču prona gande za naše letalstvo. Proslavne slovesnosti bodo 7. oz. v primeru slabega vremena 15 t. m. in sicer z velikim letalskim mitingom na Tezneni ter letalsko razstavo V ta namen je bil izvoljen poseben pripravljaj ni oibor. v katerem so gg. Papov. garnizo nar Maslac. Pivka. Feldin in Koša k Predsednik ravnatelj g Krejči je poroča! o aradnji han g aria ki mora biti dograjen do konca iuni ja Odbor Aerokluba se ie konstituiral tako le. predsednik ravnatelj Krejči. podpredsednika Papov :n inž Šlajmer. tajnika Pivka in Uribernik. blasamik Ostapovič. V odbor sta Še kooptiraiia inž. Vi lic ter inž. Vukadipo vič. a— Cankarjeva »Lepa Vida« v gledališko V petek 8 t. m. je bila v gledališču pred stava Cankarjeve sLepe Vide« v uprizoritvi diiakov kla-ične gimnazije pod okriljem PJS ter v rež:ji režiserja Milana Košiča Gledališče je bilo tx>polnoma zasedeno ter so sodelujoči izkazali mnogo nadarjenosti in odrske prepričevalnosti. tako da je predstava prodorno uspe-a Posebno pažnjo >0 posvečali nastopajoči izgovorjavi in je znova r*otrdna stara resnica, da so študentje pri kreaciji vlog v sLepi Vidi« najprepri Čevalneiši. a— Velikonočne koroške razglednice nari lorske podružnice Rranihnra dobite po di nanu v knjigarnah in trafikah Kupujte podrvraite narodnoobrambno delo! Pravi čudež! Noše sivkasto perilo je naenkrat dobilo belo barvo. Naša nova pomočnica mi ni dala poprej miru, dokler ji nisem dovolila, da je kupila listo dobro terpentinavo milo Zlatorog. Nihče ne bi verjel, kako izdatno je, kako čudovita čistilna moč je v njem, kako voljno-mehko je perilo po njem, kako lepo belo tn duhteče! TERPENTINOVQ MILO ufcr>[ a— Zaradi vojjtev delegatov v Nabav-Ijaino zadrugo drž. uslužbencev bo s es tarn k zadružnikov 1. volilne edimce (II. in IV. okraj) v ponedeljek 11. t. m. pri Gam-brinu. Dostop imajo samo zadružniki te volilne edinice. — Volitnj odbor združenih stanovskih organizacij. a— žrtev žeparja je postal uradnik Milan šaupal. kj je sedel v neki tukajšnji kavarni Pri odhodu ie opazil da mu je izginila list niča z 2ora. pogojno za iobo 2 let. 27 letnega pekovskega pomočnika Iu ri ja Deučmana na 2 meseca strogega zat>ora. 41-letnega viniČarja Antona Gornika pa na mesec dni strogega zapora, pogojno za dol>o 2 let. Iz Skof)e Loke il— Škofjeloška mlekarska dola. Pomlad je tu, a vprašanje zidave novega poslopja za mlekarski zavod, ki domuje zdaj v puštal-skem gradu, ne napreduje. Mlekarska šola v Puštaiu že V6a leta sem kliče po ustrezajoči strehi. Za zidavo je bilo že odločeno polje. last bivšega graščaka Strahla v Ttari Loki. Korak dalje je bil narejen 6 skle poru kmetijskega odbora, da se po izvest-nem ključu prispevalo o nakupu zem'ii-šča. Nekaj t>odo dale občine, nekaj .nie karske zadruge. Skupaj je bila tako zbra na vsota 500.000 din, a zdaj je prišla uova za preka. Med tem ko se je prej vedno zatrjevalo. da bo zadoščajo zemljišče v obsegu 5 ha se je pojavila zdaj zahteva, da mora obsegati zemljišče za potrebe m'^kaisxe fole 7 ha Ker znesek pol milijona dinarjev ne zadošča za nakup 7 ha. se je vprašanje spet zavleklo. čeprav vse okoliščine kličejo po čimprejšnji osamosvojitvi mlekarskega zavoda v lastnih, strokovno urejenih prostorih. šl— Nova grobova. Smrt posestnika in trgovca g. Vaclava Palečka v Gornji vasi je žalostno odjeknila tudi v škofjeloških sokolskih vrstah. Lcčki Sokol je štel gt Palečka med ustanovnike, kj so leta 1906. polagali temelje našemu društvu. Kot ognjevit Sokol je Paleček brez pridržkov pristopil k Sokolu in mu pomagal z besedo jn dejanjem. Ob času njegove smrti je vihrala zakadi tega z doma žalna zastava. a pogreba se je med drugimi udeležil tudi praporščak. — V Mlejnikovi hi-ši na Mestnem trgu pa je po dolgotrajnem trpljenju ugasnila blaga soproga višjega revidenta državnih železnic ga. Ana Re-harjeva. kj je dosegla 74 let. Spoštovano gospo smo pokoj: ali v sredo popoldne. Svojcem naše iskreno sožalje! §1— Gostilniško odruženje za škofjeloški okraj prosiavi letos 251etn|co. Predsedstvo pripravljalnega odbera je v rokah g. Antona Hafnerja, blagajno vodi g. Matevž Ziherl, tajništvo pa g Jože Kavčič. Damski od ber, kj mu načelujeta gospe Delčka Homan-Janežičeva in Anica Deisingerjeva. pa si je nadel nalogo, da še posebej priprav' vse potrebno za okrep-čilo. Za proslavo je določen zadnji dan aprila in bo v prostorih Sokolskega doma v škofji Loki Najprej bo redni občni zbor. za njim slavnostni po pogostitvi, na katero bodo povabljeni predstavn'kj krajevnega javnega življenja, pa bo večerna zabava. Zamišljena sta tudi pokušnja vin in morda predavanje o servi ran ju. Omenimo naj. da bi bila proslava skoro padla v vodo zaradi zlonamernega izroada. ki ga ima na vestj dopisnik »Gorenjca«. Intermezzo pa je bil po zaslugi previdnih mož že prebreden. I Krasna in nepozabna življenska drama iz povojnega življenja ČE UMOLKNEJO TOPOVI... KINO MATICA, ob 15-, 17., 19. in 21. uri a- Včerajšnji ribji trg je bil bolj slabo založen ter ie bila vsa zaloga rib v trenutku razprodana Prolaiaü so ciple no 20. jegulje oo 24. sipe no 24 borhone po 26. sa rdele po 10 škombre po 20 Na trgu je bilo tudi 120 kg belic po 8 d.n ter 40 kg karpov po 11 ■lin Raz^n tega 7 škafov žabjih krakov po d'n 1 nO do 2 za venec. e anKf©šk@ itole te dobite na odplačilo po isti ceni kot za gotovino V TRGOVINI ANGLEŠKIH ŠTOFOV aviovic BEOGRAD Za vzorce obrnite se na Zagreb. ZAGREB PRASKA 4 a- PokroviteìjMvo nad Jadralno letalski» šoli; tukaišnjih »Na*ih kr;l« je prevzel po velmik general C. Stanojlovitf S te:n so požrtvcvaini jadralni letalci v Mariboru de lež:r lepega priznanja a— Uspešno kulturno delo studenške Litid-ke univerze. V četrtek 7. t. m zvečer je bilo v Lju Iski univerzi v Studencih za khučno ored;ivan.;e v !eto.šnii sezoni, po ore da vanni pa občni zbor. ki ga je otvori.1 in vodil zaslužni predsednik g. Alojzij Kaloh Poročali so o marljivim delovanju v preteki-poslovni dobi podpredsednik Frnest Vrane ta mik Gustav Oblak blagajnik Franc Pašnik in Rupert L;ntner v 'menu nadzornega odio ra >!ol dne tudi okoličanom na ljubo ponovitev duhovite in zabavne rimske komedije »Dva ducata rdečih rož«. — Zvečer gostovanje Mirka Jelačina v vlogi Schuberta »Pri treh mladenkah«.. Znižane cene In nepreklicno zadnjič a - Napovedaneia Kocbekovega predavanja o »problemih malega naroda« snoči ni bilo ker ni bilo izdano zadevno dovoPenie a— Trgovine na veliko soboto. Opozarjamo da smejo bit; po uredbi banske uprave z dne 1. maja 1937. na veliko soboto vse trgovin? g špecerijskim. koionijaLnim blagom ter z delikatesarrij in sploh trgovine z živili odprte samo do 7. zvečer. Vse druge trgevjne pa, ki se ne bavijo s prodajo živil. m°rajo biti zaprte brezpogojno že ob 5. popddne, ker »lrdj sicer občutna kazen. Občinstvo se naproša, da Si pravočasno nabavj svoje potrebščine, da izostanejo eventualne neprilike. Združenje trgovcev za m sto Maribor. Iz Kranja r— K'no Narodni dom prikazuje danes ob 4., pol 7. jn pol 9 uri zvečer Pavla riorb gerja v krasnem dunajskem filmu <>V starem Dunaju«. Iz Jesenic s— Zvočni kino Radio t,o predvajal danes ob 3. uri pop in 8. zvečer dvojni spored »Poi samo meni« in Drekrasni švedski film v nemškem leziku »V krvi in plamenu«. Med dodatki tudi risana šala in Paraimountov zvočni tednik. — Sledi velefilm »Sestra Marija« Iz Novega mesta n— Kino vDom« v Sokolskem domu bo predvajal danes v nedeljo ob 15.. 18. in 20.15 veseli zvočni film »Vzorni soproge. Predigri Paramountov zvočni tednik in »Alfa« kratki film. ORDINARIJ ~~ moške bolnice in banovinski zdravnik är. Polenšek Marijan je odšel na študijsko potovanje in ne orditura do 7. maja 1938. Vsa društva, družbe in izletne pisarne, ki nameravajo prirediti poučna potovanja, izlete ali ekskurzije v tu ali Inozemstvo, dobe najudobnejše in najboljše odprte in zaprte izletne avtobuse pri avtopodjetju JOSIP KOS, Novo mesto Vsakdo na] si čimpreje preskrbi srečke državne razredne loterije ker bo prvo žrebanje že 13« in 14* m* Dobite jih v »ZADRUŽNI HRANILNICI« V LJUBLJANI DALMATINOVA ULICA ŠT. 6. šl— Delovanje škofjeloških planincev je bilo laaj zelo uspešno, kar so jasno po-i kazala poročila funkcionarjev podružnice ! SPD, predsednika g. Felksa Hafnerja, tajnika g. Leopolda Erjavca, blagajnika Avgusta Potcčnjka jn predsednika marka-■ cijskega odseka g. Janka Sicherla na ne-! davnem občnem zboru, ki je b;l 'epo obiskan. Glavna skrb podružnice je bila obrnjena na Ljubnik. Koča se je še nadalje izpopolnjevala, urejale so se poti. pred kočo so zgradjli veliko razgledno teraso in terase za solnčenje so se porazdelile okrog vrha. še vedno se misli na Vodič, zemljevid škofjeloškega pogorja se prodaja uspešno, po ncv:h strmih grebeavh Ljub-nika s? >beta še ena pot. Mnogo je bilo storjeno na področju markacij Na Brez-nici se bo pos'«.viIa garaža in izdal se bo načrt Ljubniške jame. Predvsem pa bo delo osr dotočeno na razširjenje planmske zavesti tamkaj kjer letos še ni bilo odziva. SPD šteje 84 članov. Društveno premoženje s kočo in inventarjem znaša oke-li 100.000 din. Odbor, kj na novo ni bil voljen so izpopolnili z nekaj mlajšimi planinci. Ljubnik je pcsetjlo lani preko tri tisoč ljudi. šl— Tatvine, Trgovcu Josipu Deisin-gerju so bile ukradene pred štirimi leti jz plombiranega vagona tri vreče moke. Tatu so šele te dn, izsledili. — Viktorju Vidicu, mizarskemu pomočniku je nekdo iz spalnice odnesel suknjo in nekaj drage obleke. Neznanec je ekradel tudj lastnika hiše. — Trgovcu g. Jožku Webru na Trati je zananjkalo šest vreč moke in mnogo praznih vreč. Vredno pa je zapisati, da so sitorilcd ukradene vreče prodajali gospodarju samemu nazaj... Na ta način so se seveda ptiči ujeli. šl— Drž. meščanska šola v &KOfjj Lok,-priredi v nedeljo 10. t m. drugo javno pevsko in telovadno akademijo s pestrim sporedom. Prireditev bo v šolsk, telovadnici. Začne se po šolski službi božji ( o pol 10.i. Prijatelji lepe slovenske pesmi, mladinske telesne vzgoje in mladine v obče vljudno vabljeni. Vstopnine ne bo. Iz Hrastnika h— Odlikovanje gostilničarjev. Zveza gostilničarjev v Ljubljani je dala izdelati lične diplome za zaslužne gostilničarje. Združenje gostilničarjev za območje občin Trbovelj in Hrastnika—Dola je preielo sedem takih diplom za svoje zaslužne člane. Od teh sedmih diplom je omenjeno združenje izročilo tri zaslužnim svojim člancim v občini Hrastniku—Dolu. F^r e tekli ponedeljek so p? zbrpll fimkcionarji zd*— "»nja. predsednik g. Gvjdon Počivav-šek podpredsednik g. Drago Logar in tajnik g. Alojz Podrenik, in več članov in članic v gostilni najstarejše gostilni-čarke obeh industrijskih dolin g°. Antonije Hofbauerjeve v Hrastniku. Po nagovoru je izročil predsednik diplome gospe Hofbauerjevi. ki je pri tei obrti že 52 let, g. Anton DraksPrju z Dola. ki gostilni-čari 34 let in je dolgoletni odbornik združenja, in g- F*rancu Erženu iz Hrastnika, ki ima gostilno že 31 let. V imenu odli-kovancev sta se zahvalila g. Eržen in sin ge Hofbauerjeve čestitamo! h— »Pehta« je srčkana pravljična igra Alojza Bulovca Igrale' podmladka Rdečega križa deške in dekliške Sole jo upri-zore danes v nedeljo ob 17. v Sc kol s kern domu v režiji učitelja g Pogačnika. K igri je skomponiral in naštudiral več mičnih pesmic hrastniSki učitelj g. čan-der. Rajalnj nastop 'je. pa naučila učite- i ljica gdč. Kolškova. Vabljeni! ~ I h— Razstavo ženskih ročnih del priredi društvo »Slovenska družina« danes v nedeljo v dvorani Delavskega doma v Hrastniku. Razstava bo otvorjena od pol 8 do 16. ure. h— Nov vodovod. V naši občinj se skrbi, da ima prebivalstvo zdravo pitno vodo. Tako imamo glavni hrastniški vodovod, v katerem pa v zadnjem tasu primanjkuje vode. Ta nedostatek hočejo poklicani činiteljj zdaj odstraniti. Nadalje ima ta glavni vodovod odcep v vas Pra-pretno. Lansko leto se je zgradil vodovod v Podkrnicah letos pa za vas Studence. — Vodo za studenški vodovod so zajeli pod žreblovim hribom. Veljal bo ta vodovod okrog 100.000 din. Gradi ga banovina, nadzoruje pa gradnjo Higijenski zavod iz Ljubljane K stroškom bo prispevala domača občina nad polovico. h— Zvočnj kino Sokol bo predvajal danes film »Burgtheater«. Iz Krškega k— Nepoboljšljiv tat in vlomilec Tomažin Janez s[»et pod ključem. Okolica Rake. zlasti vaščani Gmajne in bližnjih naselbin, so 6e po več mesecih spet oddahnili. Njihov rojak Janez lomažin, ki ima za seboj že več ko 15 kazni, ie bil aretiram in odveden v zapore novomeškega sodišča. Komaj je prestal lam novembra v Krškem dvomesečno zaporno krzen, je pričel krasti in vlam-iati pri domaČih posestnikih, kjer je iskal in vedno tu li dobil predvsem perutnine in le take 6tvari, ki jih je mogel sam pojesti in popiti. Prenočeval je stalno ket »slepi« popotnik po skednjih, listnicah ali tudi na prostem v kaki stelji v gozd i. k— 0 ^eon h tatovih z one strani Sotle, ki so na «jožefovem sejmu v Krškem ola-šMi nekega kmetiškega fanta za i^iih 7000 din. je pretekle tedne govorilo «e Posavje od Sevnice do Brežic. Štiri sumljive Os,el>e so sicer takoj aretirali in jih najprej nastanili v krški preiskovalni zapor, nato pa premestil: v novomeškega — toda ni še znano, ali je bil najden tudi denar. Iz Ptuia J— Izsleden tat kolega. V šupi gostilne Ivana Koržeta v Cirkovcah je bilo avgusta lani ukradeno kolo znamke »Styria«, last Rodoška Antona kj je na dan tatvine posodil kolo svojemu prijatelju Avgustu Klepu iz Prepolj. Te daj sta bila Ro-došek in Kiep v omenjeni gostilni in sta ugotovila, da je bilo neko pred gostilno stoječe kolo sestavljeno iz pokradenih delov Rcdoékovega kolesa. Zadevo sta takoj prijavila orožnikom, ki so kolo zaplenili. Lastnjk tega kolesa je prj zaslišanju zatrdil, da je kolo kupil na neki dražbi. Preiskava se nadaljuje. — Tatvina Prj posestniku Skazi Antonu v Slovenji vasi je bilo iz kleti že januarja ukradeno okoli 2000 kg krompirja. Tat je prišel v zaklenjeno klet s pomočjo ponarejenega ključa. Orožništvo je nekega osumljenca aretiralo ter ga izročilo ptujskemu sodišču. j— Lep večer Jadranske straže. Agilna pedmladka JS ra gimnazij^ in meščanski šoli sta nam nudila minili torek prav prijeten večer. Priredila sta skupino akademijo v mestnem gledališču. Uvodno besedo je imel o našem morju in smotrih JS osmošolec Kelarič. Spored je bil zelo pester in 30 ga naši podmladka ri; častno izvršili, za kar gre seveda tudi zasluga g. učitelju Haslu in ostalim sodelavcem prof. Šedelbauerju, prof. Veselku, učiteljici ge. Šedelbauerjevi in ge. Novakovičevj. Zlasti je ugajal nastop crkestra pod vodstvom g. Hasla. Izvajali so »Narodne melodije« s spremljanjem petja. Zborna deklaoiacija " .ki so jo izvajali podmladkarji gimnazije, je tako ugajala, da ro jo m crai j ponavljati. Akademija je bila zaključena z alegorijo in himno JS. Iz Trbovelj t— Frizerski pomočniški izpit je pred strokovno komisijo opravilo v ponedeljek s prav dobrim uspehom 7 tukajšnjih va enk in vajencev. Za damsko in moško frizersko stroko sta izpit položili Vera Hutarjeva in Zäh rastni k Anica, za damsko Gajšek Brona in Pirnat Dragica. Besednjak Jelka. Po-lutnik Srečko in Lisac Drago pa so položili izpit za moško frizersko stroko. V izpitni komisiji eo bili tukajšnji brivski mojstri Lisac, Hutar, Kerle Ln Vranešič. Iz Ljutomera lj— Preveč korajže je pokazal neki re-krut z Murskega polja in le malo je manjkalo, pa bi bilo po njem. Ko so 6. t. m. zjutraj odhajali naši rekruti h kadru, so bilj po starj navadi precej dobre volje. Eden izmed njih 9e je za postajališčem Ljutomerom mestom splezal celo na streho osebnega vagona, da bi s= v čisti ju-tmji sapi lepše poslovil od starega Ljutomera. Mislil je, da je proga prosta in brez vseh zaprek tja do Ormoža. Pa se je hudo zmotil, kajtj prj cestnem prelazu blizu pokopališča sta prežali nanj dve žici telefonskega voda ki drži do pristave ge. Varde. Ko je vlak z veselo mahajočim re-ki-utom na strehi enega vagona prisopihal do prelaza, je mladenič zadel z glavo v telefonski žici. Sreča je bila še ta. da še vlak ni vozil s polno brzino, sicer bi ena izmed žic brez dvoma prerezala razposa-jencu usta. Ker pa je bila žica tudi razmeroma tanka, sta se oba voda utrgala, rekrut pa je padel s strehe ne med vagone in pod kolesa, ampak na ploščad. Kajpada ga je žica hudo od ria po obrazu in vratu. Vlak se je nato za kratek čas ustavil toda ker n, bilo hujše nesreče kot odrgnina in modra lica, je vožnjo nadaljeval. Kcrajžni rekrut pa najbrž r^ bo nikoli več lezel na streho vagona. Iz Slovenjgradca sg— Občni zbor misiinjsKe podružnice SPD v Slovenjgradcu je znova pokazal agilncst naših planincev. Zbor je vodil predsednik g. Miloš Geimovšek, ki je v poročilu med drugim omenil otvoritev krasne koče pod Kopo. ki stoji na najlepšem mestu našega Pohorja in je ponos naše podružnice. Zaradi odsotnosti tajnika je podal tajniško poročilo g. Germov-šek. Podružnica ima 101 člana. Pretakio leto 7. novembra je bila otvorjena koča pod Kopo. skupno z mestno občino je bil izdan prospekt Slovenjgradca in priredilo se je več skupnih izletov. Blagajniško poročilo g. Milana šmida je nadzorni odbor soglasno odobril. Sprejeta je razrešnica s pohvalo. Gospodar g. Ivan Kavs je poročal, da je bil obisk koč kljub slabemu vremenu zelo dober. Urško goro je obiskalo 1184 oseb, Kremžarjev vrh 997, kočo pod Kopo pa 275. Za mladinska odsek je poročal g. * Vinko Cajnko. Odsek je imel 49 članov in je priredil 4 izlete. Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni gdč. Angela Tretjakova in gg. Štefan Horvat in Jurij Potočnik. Pol stoletja že deluje CM D, darujmo ie za pol stoletja! KINO SLOGA, teL 27-30 PREDVAJA grandijozen film iz cirkuškega življenja MANEŽA Atila Hörbiger, Albert Matterstock in Anneluise Uhlig Scala, gerlsi, odlična cirkuSka trupa, dresirane divje «veri, klovni polni humorja brata Arlen, največja svetovna senzacija na trapezu itd. itd. Preskrbite si vstopnice že v predprodaJL Predstave danes ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri. Iz Julijske krajine Zanimivo predavanje. Zadnji ponedeljek je jugoslovenski generalni konzul životič v okviru tržaškega rotarijskega kluba predaval o perspektivah za razvoj gospodarskih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo. Njegovo predavanje je izzvalo v tržaških gospodarskih krogih mnogo zanimanja, posebno kolikor je predavatelj podal jasno sliko o naravnem bogastvu Jugoslavije. Obeležil je njen položaj na križišču kulturnih in gospodarskih smeri v Srednji Evropi in na Balkanu, kmečki značaj njenega gospodarstva, njene prve korake v industrijskem razvoju, posebno pa podrobno opisal njene še zdaleka ne izrabljene rudne in lesne zaklade. Italijanski kapital bi po mnenju g. predavatelja lahko sodeloval še v veliki meri pri razvoju jugoslovenske rudniške industrije, posebno pa pri elektrifikaciji dežele, ki je bogata tudi na vodnih silah. Prvi korak v tej smeri je bil storjen, ko je italijanska industrija prevzela elektrifikacijo železniške proge Sušak—Skrlje-vo. Izlet v Beograd. Koncem tega meseca nameravajo italijanske turistične ustanove prirediti poseben izlet v Beograd, kjer naj bi si udeleženci izleta razen jugoslovenske prestolice ogledali tudi razstavo italijanskih potretov. Udeležencem je uprava italijanskih železnic dovolila 30% popust od cen za vožnjo do meje. Udeleženci se bodo zbrali 24. aprila v Trstu in bodo nato skupno s posebnim vlakom odpotovali v Beo- ili 1 ' r ' > i t i i Nov seznam tržaškega prebivalstva. Z odlokom, ki ga je te dni izdala tržaška prefektura. je bilo odrejeno, da morajo vsi hišni posestniki odnosno upravitelji sestaviti natančen seznam naiemnikov in podnajemnikov v svoj''h hišah, v katerem morajo biti navedeni podrobni osebni podatki. Seznam bodo hranili hišniki, ki bodo dolžni staviti ga vsak čas na razpolago varnostnim organom. Tržaško prebivalstvo je moralo s tem v zadnjem času že tretjič prijaviti oblastem svoje osebne podatke: anagrafskemu uradu, fašističnim krajevnim organizacijam in sedaj še policiji. ženitbena posojila na Goriškem. O vprašanju ženitbenih posojil, ki jih je uvedla vlada sredi lanskega leta z namenom, da bi pospešila naravno naraščanje prebivalstva, smo že ponovno poročali. Sedaj so listi objavili nekaj zanimivih podatkov o teh posojilih, ki se izdajajo že kakšnih 6 mesecev. Do 22. marca je bilo pokrajinski komisiji za ženitbene kredite predloženih 90 prošenj; 69 prosilcem je bilo ugodeno, 8 prošenj pa še ni bilo obravnavanih. Komisija je dosle pristala na posoiila v skupnem znesku 136.800 lir, od katerih je bilo izplačanih 107.500. Naknadno so bile priznane posebne ugodnosti onim, ki so se udeležili abesinske vojne. Zborovanje kobariških učiteljev. Po vsej Julijski Krajini se je zvrstilo v zadnjem času večje število učiteljskih zborovanj, še posebno zanimivo je bilo zborovanje, ki so ga imeli preteklo nedeljo učitelji iz Bovca, Kobarida in Breginje ter okoliških vasi. Prisostvovali so tudi zastopniki krajevnih oblasti in fašistične stranke. Kakor poroča »Popolo di Trieste« je šolski nadzornik Dogliani na tem zborovanju opozarjal uči-teljstvo na njegove politične naloge in mu dajal podrobna navodila za vsakdanje delo v šoli in javnosti. Goriški šolski skrbnik dr. Borzellino je razvil podroben program za sodelovanje šole in fašističnih mladinskih organizacij. Tudi on je obširno govoril o politični vzgoji šolske mladine. Stanovanjske najemnine v Trstu. V zadnjem času so se razširile govorice, da nameravajo hišni posestniki v Trstu povišati stanovanjske najemnine. Nanje je sedaj reagiral sindikat hišnih posestnikov z objavo, v kateri obvešča hišne posestnike in upravitelje, da višje oblasti od prihodnjega oktobra dalje ne bodo dopustile ni-kakega povišanja stanovanjskih najemnin, niti neposredno niti neposredno. Tudi stanovanja. ki bi se odtlej dalje sedanjim najemnikom odpovedala zaradi kakšnih popravil ali adapcij, se pozneje ne bodo smela oddajati po višjih najemninah. Mladinski pevski praznik Dravske in Mežiške doline Prejšnjo nedeljo je imel dravograjski srez praznik mladinske pesmi. Pet mladinskih zborov je nastopilo v Guštanju in v Dravogradu ter manifestiralo za našo lepo slovensko umetno in narodno pesem. Nastopili so zbori: iz Dravograda (vodja učitelj Veljak Miro), iz Guštanja (učitelj Gač-nik). iz Marenberga (šolski upravitelj Toma-žič Božidar), s Prevalj (učitelj Čemeč Adolf) in iz Vuzenice (šolski upravitelj Cvetko Vlado). že prej so posamezni zbori prirejali koncerte doma. ki so jih ljudje z veseljem obiskovali. saj je naša pesem tako lepa, da jo vsak rad posluša, a je še lepša, če jo poje naša mladina. Naši pevovodje so v svoje zbore vložili mnogo truda in naši malčki so se postavili Peli so tako dovršeno, da so si na mah osvojili srca številnih poslušalcev. Lepa je bila zamisel šolskega upravitelja iz Marenbersa, da bi priredili mladinski zbori Dravske in Mežiške doline skupen nastop Pevovodje so sestavili odličen program, v katerem so bili zastopani Grbec, Pregelj, Adamič, Ipavic, Scek, Čander. Mirk, Milojevič in Krs'tič. Razen tega je bilo na programu mnogo koroških narodnih pesmic. Ta »kupni nastop je imel tudi namen pokazati svetu, da je naše m'adinsko petje na lepi stopnji Zato ga je prenašala tudi ljubljanska radijska postaja; oddajala je nastop v Dravogradu Pokroviteljstvo nad mladinskim pevskim praznikom je prevzel sreski načelnik iz Dravograda g. Mi-lač. Zbori »o v nedeljo najprej nastopili dopoldne v Guštanju v dvorani Sokolskega doma. Obisk je bil izredno lep Pred koncertom je spregovoril učitelj Gačnik iz (Ju-stanja, da je ta koncert organiziralo Društvo mladinskih pevovodij, ki gre ia tem, da pokaže lepoto naše pesmi čim širšim slojem Zbori so nastopili skupno in posamezno. Skupni nastop pod geslom »Naša lepa koroška pesem« je vodil Tonvažič Božidar. Lepa je bila gesta Guštanjčanov. da so gostoljubno sprejeli male pevce in jih opoldne prav lepo pogostili v posameznih družinah. Popoldne je bil koncert z istim sporedom v Dravogradu Velika dvorana Sokolskega doma je bila nabito polna tn je mnogo domačinov moralo sedeti pri radijskih aparatih doma, ker ni dobilo prostora v dvora-ni.Občinstvo je navdušeno sledilo izbranemu sporedu. Ploskanja ni bilo konca ne kraja in so morali marsikatero pesem ponoviti. Mladinskim zborom Dravske in Mežiške doline in njih voditeljem je le čestitati na tako odličnem uspehu. Po vsem svetu je razširjen glas o krasotah ln zanimivostih Postojnske Jame. Postojna bo sedaj tudi v znanstvenem svetu prišla do večjega pomena in ugleda, ker bo postala sedež važne kulturne ustanove — Italijanskega instituta za raziskavanje jam. Raziskavanje jam tvori danes že samostojno znanost, ki ima veliko bodočnost ne samo v arheološkem in antropološkem, temveč tudi v narodno-gospodarsliem pogledu. Kras ima mnogo lepih jam s kapniki in podzemskih voda, najlepša, najbogatejša in najbolj zanimiva pa je Postojnska jama. Zaradi nje bo tudi sedež instituta za raziskavanje jam v Postojni. Letos na velikonočni ponedeljek bo v prekrasni jami koncert pevskega zbora ljubljanske Glasbene Matice. V ta namen bo vozil lz Ljubljane posebni vlak. Kakor so znanstveniki ugotovili, se razteza Postojnska jama na razdaljo kakih 28 km ln je od tega že 11 km dostopna obiskovalcem, ki prihajajo iz vseh krajev sveta občudovat čarobnosti podzemlja Jutrova posvetovalnica i Zdravniška K. F. Gorica: Kakor Je videti, ste pred leti preboleli vnetje pljuč, verjetno tuberkuloznega značaja. To, kar čutite sedaj, je pač posledica prestanega vnetja in sicer izvirajo bolečine najbrže od vnetja re-berne mrene, odnosno zarastlin. Svetujem vam, da si točno merite telesno toploto in sicer pod jezikom Ako bj bila povečana, pojdite ponovno k zdravniku! Tožite, da so vam opešali živci Po mojem mnenju n^ to bolezen svoje vrste, temveč je to v zvezi z vašo boleznijo pljuč in z diligimi težavmi. ki jih še imate. Nujno je, da postane vsak človek, kj je dalj časa bolan, več ali manj nervozen. — Bolečine, ki Jih imate v pasu, najbrže ne izvirajo iz obisti, temveč Se mi zdi bolj verjetno, da ste imeli napad žolčnih kamnov. Treba bo paziti na dieto. Jedi belite samo z oljem ogibljite se svinjine in estro začinjenih jedi' Kar se tiče močnega utripanja srca, vam moram tudi jaz svetovati, kakor vaš prejšnji zdravnik, da se morate namreč ogibati kave' Tudi glede ostalega se držite navodil vašega zdravnika! — Vzrok nerazpoloženja in slabih uspehov otrok tiči verjetno v slabokrvnosti. Dajte otrokem priliko, da bi bili dosti na svežem zraku in soncu. Kar se tiče hrane vam priporočam posebno špjnačo in 2 do 3 tedensko jetra v tej ali oni obliki. J. J. Celje r Vj trpite na posebni občutljivosti kože, ki se pojavlja pri nekaterih posebno po zavžitju raznih jedi, n. pr. rdečih jagod, rakov jn slično. Razne maže vam seveda ne bodo koristile. Tu privi* o v poštev druga zdravila in vam zato svetujem, da se obrnete na vašega zdravnika. Dobro bi tudi bilo. da bi uživali mnogo zelenjave, kislega zelja, limone in slič-nega. Janja; Težko je reči z gotovostjo, kaj bi bil vzrok vašim ponovnim bolečinam Z ozirom na dejstvo, da se vam je rana šele pred kratkim časom zacelila, je povsem možno da ste dobili mogoče zaradi telesnega napora začetno ki'o. Zaenkrat so seveda tudij zarastline vzrok takšnim težavam Zaenkrat je treba še počakati. Ogibajte se še za nekaj časa večjih na-oorov in držite se še nekaj časa diete. — Ostale težave, ki jih imate, izvirajo pač iz oslabi jen ja srca. Obrnit e se na vašega zdravnika, da vam predpiše ustrezajoča zdravila. B. Maribor; Znaki, ki J:h op'sujete. so značilni za udnico (giht). Trelba je paziti na dieto. Jesti ne smete zlasti jeter, ledvic. Mesa se sploh čim bolj izogibajte in tako tudi alkohola. Ostale težave so brez posebnosti in jim ni treba pripisovati prevelike važnosti. Pravna M. K. v K. Pravite, da ste »reveža pa si ne upate vtoževati svoje terjatve proti stricu, kateremu ste dve leti služili, ki pa vam z lepa noče plačati zaslužka. Pod »revežem« razumemo človeka, ki nima sredstev, ki so mu potrebna za vsakdanje potrebe. Morda site tudi vi taki Ako nimate denarja za takse, ki so predpisane v pravdnem postopanju, vam svetujem, da se zglasite na občini, kjer vam bodo izpolnili spričevalo o imovinskem stanju (uve-renje). To uverenje bodo poslali od občine na davčno upravo, ki bo navedbe potrdila, in na sresko načel s>tvo. S takim spričevalom se zglasite na uradni dan pri sodišču, kjer va mbodo sestavili tožbo na zapisnik, sodnik bo pa odločiti na podiagi predloženega spričevala, če vam bo v pravdi proti stricu podeljena pravica siromaštva. Taka pravica vas oprošča tudi od plačevanja vseh taks in pristojbin v zvezi s pravdo. N. F. v G. Vložili ste tožbo na plačilo neke kupnine. Sedaj vas skrbi, če bo tožba sploh rešena, ker je niste »menda« pravilno kolkovali. Nič naj vas ne skrbi. Dolžnost sodišča je, da v vsakem primeru izračuna takse in če kaj primanjkuje, stranko pozove na plačilo. Ko boste dobili poziv, nalepite nanj zahtevane kolke, pošljite vse sodišču tekom 8 dni in zadeva bo redno tekla dalje. Če bi se pa pozivu ne odzvali, bi izterjala od vas davčna uprava — po prijavi sodišča — manjkajočo takso in poleg nje še dvojno povišano takso, ki bi jo morali plačati v 15 dneh. L. P. v A Vaša gospodinja vas je močno razžalila in jo nameravate naznaniti sodišču. Tako naznanilo more biti le zasebna tožba, ki pa se mora vložiti v treh mesecih po izvršeni razžalitvi. Najbolje pa bo, posebno óe ste še v službi rn nameravate še tam ostati, da se z gospodinjo sami pogovorita in poravnata. S tem bodo prihranjene sitnosti in pota. gospodinji pa še stroški. Raje se dogovorite z njo. naj vam da del stroškov, ki bi jih imela, pa bo za obe bolje. J. K. v G. Vprašujete, kako se morete »ubraniti« zoper svojo znanko, ki trdi, da ste oče njenega nezakonskega otroka. Pravite, da vi ne morete priti kot oče v poštev, ona pa vam grozi s tožbo. Težko vprašanje stavi jate. Najbolje bi bilo, da si v tej stvari temeljito izprašate svojo vest, potem si boste sami mogli nanj odgovoriti če vam nezakonska mati grozi s tožbo in ste vi, ko ste si vest temeljito izprašali, še vedno mnenja, da niste otrokov oče, se spustite v pravdo. Tam boste mogli predlagati, da se ugotove vse okolno-sti, katere so po vašem mnenju važne za odločitev v tej zadevi. — Poročajte event. okolnos>ti, iz katerih sklepate, da vi ne pridete v poštev kot oče, pa dobite odgovor v prihodnji številki. Pojasnimo vam le še to, da bo nastopal kot tožnik nezakonski otrok, ki ga bo zastopal varuh in da bo nezakonska mati najbrže predlagana v pravdi z« glavno pričo. — Torej .. Tvrdka I v Lj. Sodišče vam je vrnilo tožbo, češ. da ni pristojno za postopanje proti vašemu dolžniku, ki stalno biva v moravski banovini. Najbrže ste vtoievali kupnino za tožencu prodano blago. Tožbi bi morali priložiti vsaj kopijo naročilnice, ki jo je toženec podpisal. Če se nahaia na njej zabe-ležba, da se moča plačati kupnin« za na- ročeno blago v določenem kraju in da se sme tam tudi vtoževati, bi sodišče tožbe ne zavrnilo. Ker naročilnice niste predložili niti trdih, da obstoja tak dogovor, je zavrnitev pravilna. Vložite novo tožbo, če ste se dogovorili, da se »plača in toži« v vašem kraju. J. K. v B Sod'šče vam je vrnilo vaš pri-ziv proti sodbi, s katero ste bili dolžni plačati nasprotniku Din 3.100 s pozivom, da morate biti zastopani z advokatom. Poziv sodišča je izdan v smislu predpisov zakona o sodnem postopanju. Priziva ne bi bili smeli v nikakem primeru sami sestaviti Če še ni poteke! 15dnevni rok od dne, ko ste prejeli izdatek sodbe, morete svojo pomoto še popraviti m stopite k advokatu, ki bo vse pi>.vt!no uredil. J H v D. v Hišm gospodar vam je poslal sodno odpoved, pa nj navedel odpovednega razloga, niti se ne čutne »krivi«. Odpoved je odvisna od vsebine najemne pogodbe, ki ste jc svojčas sklenili s hišnim gospodarjem Hišni gospodar ni dolžan navesti razloga za odpoved «n bo najbolje. da ustrežete pozivu, ki je naveden v sodni odpovedi, če odgovarja odpoved vajini pogodbi, predvsem, če je vložena v pravilnem roku. Če ste imeli »mesečno« odpoved, vam je morala bitj dostavljena pred 1. aprilom, da bo veljavna za 1. maj. Eventualni ugovor bi morali vložiti pri sodišču v treh dneh. Na ponovno izraženo željo pridružujemo k dosedanji zdravniški in davčni posvetovalnici sedaj še pravno posvetovalnico za svoje naročnike Dobivali smo že vsa zadnja leta vedno na novo razna vprašanja tudi s pravnega področja. Odgovarjali smo na nje po večini pismeno Ker pa gre v velikem številu za primere, ki so zanimivi za širši krog čitateljev, smo se odločili obiavljat; tudi odgovore na ta vprašanja v listu Naprosili smo za sodelovanje odličnega strokovnjaka, ki bo odgovarjal naročnikom na poljuden, splošno razumljiv način. Glede pošiljanja vprašanj za pravno posvetovalnico velja isto, kakor pri drugih posvetovalnicah našega lista. Naslovljena morajo biti na uredništvo ■Jutra« v Ljubljani ter imeti na prvi strani kuverte označbo »Pravna posvetovalnica«. V dopisal mora biti popoln in točen naslov naročnika, ki vprašuje, na odgovoru v listu pa bodo ozna'ene samo začetne črke imena in kraia. Ako kak naročnik želi, lahko v pismu označi tudi kake druge črke ali kako geslo, pod katerim naj se mu odgovori. ★ J. H. v B d Vaš umrli brat vam je bil dolžan 11350 din. Zapuščinska razprava še ni končana Za dedinjo je priglašena bratova žena, ki pa vam noče plačati dolžne vsote Koga morate tožiti? Dokler zapuščinska razprava še ni končana in bratovo premoženje še ni prisojeno njegovi vdovi, vaši svakinji, morete tožiti samo zapuščino kot tako Če bi vložili tožbo proti svakinji, bi sodišče tožbo zavrnilo, ker je ona le upravnica zapuščine, dokler ji ta ni prisojena. Do takrat velja zapuščina za samostojno osebo, ki jo je mogoče tudi tožiti. Zastopa jo skrbnik ali pa tudi prijavljeni dedič. G. D. v D. Hišni gospodar vam je sodno odpovedal stanovanje. V odpovedi so izrazi, ki iih smatrate za žaljivke in obrekovanja Radi bi si poiskali sodnega zadoščenja. Ako smatrate to za potrebno in hočete tožiti lahko vložite le zasebno tožbo zaradi razžaljenja časti ali klevete, in to pri sodišču, kjer je bila odpoved vložena. Tožbo morate kolkovati s 15 din, vložite pa jo lahko pismeno ali pa je daste pri sodišču napisati na zapisnik. Davčna 7. S. v T. Davčna uprava Vas namerava kakor za l. 1937. tako tudi za tekoče leto obdavčiti s 6% pridobnino, čeprav ste lani zaposlovali samo enega pomočnika in delali brez uporabe pogonskih strojev, torej z ročno močjo. Kot mali obrtnik zahtevate pavšalizacijo. — Vaše stališče je docela pravilno! Če ste se izkazali z uradnim potrdilom občinske uprave, da je bil način Vašega obratovanja v 1. 1937 res takšen, kakor ga tolmačite v svojem pismu. Vam mora davčna uprava kot malemu obrtniku v T., ki šteje 5400 duš, za tekoče leto predpisati sa,mo pavšalno pridobnino, ki znaša za Vas 140 din, za pomočnika pa 70 din. Za osnovo odmeri samoupravnih doki ad služi le 60%! letnega davka. Zglasite se osebno pred davčnim odborom, čim bo zasedal, in ga na vsa ta dejstva opozorite! F. L. na B. Oženjeni niste, vendar pa Vam podjetje, v katerem ste nameščeni, poleg uslužbenskega davka odteguje tudi samski davek, kar se Vam ne zdi pravilno. — Vaše vprašanje je presplošno! Če niste dovršili 30. in ne prekoračili 60. leta starosti in če Vaši mesečni prejemki ne presegajo 2500 din, potem imate prav. V tem primeru zahtevajte, da Vam podjetje neupravičeno plačami samski davek prilikom prihodnjega plačila uisflužbenskcga davka piše v dobro. A. D. v M. Mesečno prejemate 4150 din. Od tega zneska plačujete uslužbenski davek s samoupravnimi dokladami. Ali je to v zakonu utemeljeno? — V Vašem primeru je zaračunavanje samoupravnih dok lad zmotno, ker pri mesečnem prejemku 4.150 din ni vpostevan zakonski odbitek, ki znaša, če nimate zakonskih otrok do 18 let, najmanj 200 din. Za obdavčljivo osnovo bi bilo torej vzeti samo znesek 3.950 dm, med tem ko določa zakon, da se na usilužbenski davek, ne smejo nalagati nobene samoupravne doklade do 4.000 din mesečnega zneska prejemkov. Seveda bi morali plačevati tudi uslužbenski davek z 1% doprinosom, od zmanjšanega zneska 3.950 din, ne pa od 4.150 din. F. B. v G. Številno družino imate pa tudi razmeroma obsežno zemljišče Ali bi se ne dal na kakšen način znižati zemljiški davek — Da! Možna je znižba dopolnilnega davka na zemljarino in ne zemljartne kot take, če kot kmetovalec neposredno sami obdelujete svoje posestvo in če imate v hiiànem gospodarstvu več kot 5 članov. Znizba dopolnilnega davka do največ 5.000 din je nazdična Znaša od 0 5 do 5%. Odvisna je od katastrskega čistega dohodka in s tem v zvezi od izmere dopolnilnega davka. Če v mesecu januarju pred pristojnim občinskim oblastvom niste izpolnili posebne prijave — davčna uprava je dala možnost te davčne olajšave brez dvoma pravočasno razglasiti — za letos znižbe dopolnilnega davka ne boste deležni. M. S. v Z Davčna uprava Vas je pozvala, da vložite za l. 1938 rentninsko prijavo. Vi pa pravite, da nimate kaj prijaviti. — Preudarite zlasti, če ne prejemate od kakšnih posojil pogojenih obresti, če nimate v zakupu kakšnega dela svojega zemljišča. ali čc sploh nimate kakšnega dohodka, od Imovinskih predmetov, ki niso zavezani drugemu neposrednemu davku. Da se obvarujete kazenskih posiedic. je še najbolje, da se zglasite pr davkariji. M. Ž. na L Davčni eksekutor Vam Je zaradi zaostalih davkov zarubil edino kravo in ker nje cenilna vrednost ni krila davčnega zaostanka, tudi še nekaj orodja, ki ga rabite pri izvrševanju svoje obrti Ali je bil izvršilni organ za takšen postopek upravičen? — Ne! Eksekucija se ne sme voditi na edino kravo, ki je potrebna za Vaše in Vaših družinskih članov vzdrževanje, niti na predmete in orodje, potrebne za izvrševanje obrti. Zato ne odlagajte s pritožbo! M. O. na J Popravilo strehe na hiši, ki Jo imate deloma v najemu, Vam je povzročilo lani 2.300 din stroškov Ali smete za ta nepričakovani izdatek od 1 maja dalje sorazmerno zvišati najemnino? Àli pa Vam ga bo morda davčna uprava, če ji ga naknadno prijavite, upoštevala pri odmeri zgradarine za l. 1938? — Zvišanje najemnine je stvar najemne pogodbe če bodo najemniki nanj pristali, je vse v redu Na odmero zgradarine pa ta izdatek nima nobenega vpliva, ker se Vam kot strošek za vzdrževanje, h kateremu spada nedvomno tudi popravilo strehe, za upravo in amortizacijo od vsote kosmate najemnine po žarkemu itak mora odbiti 30%. G. P. v D. Ali se v pridobninski prijavi od kosmatega dohodka smejo odbiti vsi lani plačani davki? — To vprašanje se nam zdi v času, ko ste morali pridobninsko prijavo za l. 1938 vložiti že do 15. januarja, malo zakasnelo. Vendar pa Vas zagotavljamo, da bo smatrala davčna uprava za odbitno postavko samo v 1. 1937 dejanski plačane državne in samoupravne posredne davke, takse in carine ter izmed neposrednih davkov samo davek na poslovni promet Novi finančni zakon za l. 1938/39, ki je stopil v veljavo dne 1. t m., izpremiinja zakon o neposrednih davkih deloma samo glede družbenega davka. Vse drugo ostane pri starem. Na to opozarjamo pred vsem davčne zavezance z devetimi ali več otroki ki jnm bodo na osnovi doslej veljavnih in z novim finančnim zakonom neizpreme-njeniih določb pod že znanimi pogoje (glej št. 72 in 78 »Jutra«) tudi letos davki odpisani. Iz življenja na deželi BEGUNJE PRI LESCAH. V nedeljo S. t. m je naš gasi sk; oder, Id deiuje že preko 30 let, vprizoril špicarjevo igro »Drabosenjak«. Dvorana je bila nabito polna. Igralci so v režiji g. Stanka Eržena dokazali, da je igra prav primerna tudi za majijše odre in da se da ta igra s skromnimi sredstvi podati uspešno. Vsft igralci so odigrali svoje vloge prav dobro in naravno. Ponovitev bo na cvetno nedeljo. Začetek predstave ob 20. uri. Predstavo poeetl tudi avtor g. Jaka špicar. BLED. Zvočni kino bo pred vaiai danes »Ljubavne melodije«, ki jäh poje Marta Eg-gerlhova. Predigra zanimiv kulturen film in tednik. SVETINJE, PREJ IVANJKOVCI. Dne 25. marca so razdelili med tukajšnje potrebne občane 3000 kilogramov koruze deloma brezplačno, deloma za odslužiti na javnih delih. Dajale so se tudi nakaznice na manjše zneske z dospelostjo 29. marca 1938. Motrili smo to razdelitev, vendar nismo mogli pogruntati, kake socialne prilike so bile za to razdelitev merodajne. — Dne 27. marca je bila celodnevna tekma med SK Brebrovnikom in SK Mihalovci. Celih 14 dni prej sc je intenzivno vršil trening in so bili »drukerji« na delu. Na dan tekme so bile po nekaterih zidanicah pripravljene za SK Brebrovnik že na vse zgodaj ambulante s toplim čajem in drugimi takimi dobrotami. Pri nas namreč nimamo gostilne. Gospod dekan je imel na dan tekme dopust, za vršenje svojih dušebrižniških nedeljskih poslov si je najel zastopnika. Borba se je vršila ves dan. sreča je bila opoteča. Za SK Mihalovci je število golov tu in tam stalo boljše Navijači od nasprotne strani pa so bili pridno na delu, dobiH so ojačenija. otvorili so nove okrepčevalnice po nekih drugih zidanicah in tako je bilo do konca igre zelo napeto. Zmagalo je moštvo SK Brebrovnik Bilo je z »drukerji« vred precej utrujeno — delno zaradi dela, delno zaradi večjega števila ambulant in okrepčevalnic. Inštruktor SK Brebrovnika, študent Stanko iz Ljubljane, je vodil zmagoslavno parado. Okoli cerkve se je razlegalo huronsko vpitje, poslušali smo grde-nje nasprotnikov, da vse skupaj ni napravilo vtisa prevelike kulturnosti Naslednje dneve je poskrbel vratar SK Brebrovnika, Sbrulnik, za plakate, pome »okusnih« psovk na razne napredne ljudi. Občani se delijo sedaj v dve sorti. Tisti sedaj pošilja fante, ki so simpatizirali z SK Mihalovci, med hudiče v pekel in jih kliče k pokori in po-boljšanju itd Naši pa so s svojim uspehom zadovoljni, ker so pač častno propadli. »Slovenec« z dne 28 marca je pisal, da so bite dne 27. marca tukaj občinske volitve. Bili sta dve listi. Prva opozicijska z nosilcem g. Alojzijem Bogšo je dobila 173 glasov in 3 odbornike, druga JRZ z nosilcem g. Milošem Puckom pa 208 glasov in 15 odbornikov. Postani in ostani Slan Vodnikove dražbe! >JUTRO« it 84. ==...........= ...... ■ ^ ..........ar-a-tj» Ig, tV. 1938. Grozotne nevarnosti vožnje v oklopni kabini skozi ozračje — Oblaki, nevihte in viharji samo v nižjih zračnih plasteh — Zrak ima povsod na zemlji isto kemično sestavo Cesta bodočnosti - stratosfera Mojster korejskih narodnih plesov Izdatki kakor v vojni V svojem poročilu za mesec april ugotavlja National City Bank v New Yorku med drugim sledeče: Strokovnjaški opazovalci zunanje političnega položaja soglašajo v tem, da je kriza t Srednji Evropi minula in da do vojne ne , bo prišlo. 2aioet.no tn razočarali nas pa mora, da navziic temu obstoje še nadalje pogoji. zavoljo katerih beži kapilal iz ene dežele v drugo, iščoč varnosti. Takšni ubežni denarji nimajo namreč nobene traine kori-•■t.i za dežele, v katere pritekajo. Kar ee tiče sospodaiskih prednosti oborožitvenih naročil, je treba ugotoviti, da temelji gospodar, t-tvo na vsem svetu večinoma že na stroških jra oboroževanje in obrambna dela in da pretepajo ukrepi vlad že stroške prave vojne! Edino, kar že manjka, so izdatki za vzdrževanje armad na bojnem polju in za uničevanje materiala, ki zahteva takojšnje nadomestitve. Odločilno je vsekako to, da tendenc za nove valutne zmede, ki jih povzroča ta položaj, ne moremo brezbrižno zasledovati. Obdavčenje obedov Ogromen teleskop in cigaret Ze davno so govorili o tem, da svetovna gospodarska kriza nazaduje. Dejstva govore drugače, in to tudi v Ameriki, kjer so sd delali največ iluzij, da se bliža doba nove prosperiate. Vlada Zedinjenih držav in f poedina me,-.ta so prisiljena izdajati velike raeske za pomožne akcije. Iz Washingtons poročajo, da bo kongres določili milijone do-larjev za pomožne akcije v novem poslov-nem leta, ki se začne 1. julija, če ee poslovni položaj dotlej ne spremeni Newyoraki m°stni svet je te dni sprejel nov davčni načrt, ki določa še devet milijonov dolarjev za podpore revnim in brezposelnim. Načrt zvišuje dosedanje mestne dav-ke, razen tega obdavčuje alkoholne pijače 0 gostilniške ol*>de, ki stanejo nad 1 dolar. Občina bo pobirala tudi 1 cent davika xa vsak zavitek cigaret Smrt odličnega fiziologa V Stockholmu je umrl bivši profesor fiziologije na tamkajšnjem vseučilišču, dr. Johan E Johansson. Učakal je starost 76 let. Johansson je bil odličen strokovnjak, ki so ga poznali daleč preko švedskih mej. Bacil se je pred vsem s fiziologijo krvnega obtoka s fiziologijo prehrane. Bil je predsednik stalnega odbora za mednarodne kongrese fiziologov in dolgo let predsednik •zdravniškega odseka Nobelovega odtora. AH ste že mislili• •. < na pomladno obleko ali plašč ? Tvrdka DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA Vam je pripravila krasne pomladne vzorce. Radevolje Vam poslužimo samo z blagom, na željo pa izgotovimo oblačilo po meri. Precizna izdelava — moderen kroj! Na dolgi poti do olimpiade Švicar Fritz Steininger je odšel že sedaj na pot v Tokio, da pride pravočasno do olimpiade, ki se otvori tam 1. 1940. Mladi mož je namreč hud pešec in hoče vso to dolgo pot opraviti razen kratkega kosa z lastnimi nogami. Narodna noša ln zastava čez ramo naj povesta vsakomur, od kod je V Pretoriji, Južna Afrika, so Instalirali v ondotni zvezdami ogromen teleskop, drugi največji na svetu. Napravili so ga v angleških tvornicah Nenavadni dogodki lanskega leta Mož z najdebelejšo lobanjo — Mrtev som ga je usekal v roko - V Okla h o mi rasejo iz zemlje zlati prstani Časopis »American Weekly« je razpisal nagradno tekmovanje, da dožene deset dogodkov Lanskega leta. ki so bili celo za senzacij vajeno Ameriko nenavadni. Iz neštetih pošiljk je posebna ocenjevalna komisija izbrala visto dopisov in jih objavila. Tu gre v resnici za zelo groteskne dogodke, ki so pa dokazano resnični. Višek raztresenosti je pokazal neki chica-ški meščan, mister Carr. Ob postajališču je čakal na omnibus. Voz se je približal, Carr je hote! skočiti nanj in je pristal v nekem izložbenem oknu. V svoji zamišljen ost i je bil spregledal, da sto'i pred izložbo neke trgovine in da gleda le v šipi. kako se mu omnibus bliža. Skočil je zato v napačno stran. Z znatnimi ranami so ga morali spraviti v bolnišnico. Da ugrizne mrtev morski volk človeka v roko in sa težko rani. ie stvar, ki bi io človek komaj verjel. In vendar se je to nekemu foto-jrafu zgodilo. Mož je hotel ubito morsko pošast posebno učinkovito posneti. Živali je torej razprl gobec in je vtaknil vanj dive paličici, da bi gobec tudi odprt ostal. Z nerodno kretnjo pa .je zadel ob paličici, žrelo se je skloipilo in kakor igle ostri zobje so se zar-adiilii fotografu v meso. Najdebelejšo lobanjo na svetu ima po vsej priliki neki Edward Crower, ki je hotel zavoljo nesrečne ljubezni zapustiti to solzno dolino. Pognal si je kroglo v glavo, nastavil pa je bil orožje na mesto, kjer je imela njegova lobanja odebelimo. In to mesto je bilo trše od krogle, ki je odskočila. Z majhno prasko se je Crower poleni odločil, da vendarle še ne pojde tja, od koder ni vrnitve. Živ primer za pravilnost pregovora, da nesreča redkokdaj sama pride, jc neki zamorec iz Tennesseeja. Njegova ljulK>sumna zaročenka mu je zasadila nož med rebra. Odpeljali so ga z rešilnim avtom. Po poti je vozilo trčilo ob neki tovorni avtomobil in zamorec ter nadaljnje tri osebe eo dobile težke poškodbe. Hitro so pozvali drug avto. v katerem pa je med prevozom poškodovancev nastala ekeplozija. Ubogega zamorca je vrhu vsega še težko ožgalo. A navzlic temu jc po nekoliko mesecih živ in zdrav zapustil bolnišnico. V Oklahomi je zrasel iz zemlje — poročni prstan. Pred mnogimi leti ga je njegova lastnica, neka ga. Etonova, izgubila. Takrat je dala preiskati vse polje, a zaman. Ko so pa na tem polju lansko jesen pulili peso. so izkopali sadež, katerega korenina je bila okrašena s prstanom. Ko so sejali, je moralo seme pasti v sredino prstana in ga je potem po mnogih letih spravilo na dan. Drug čudež narave se je zgodil v Atlanti, kjer je neka kača poginila zavoljo — človeškega ugriza. Majhen dečko po imenu Jackie Bower je plazilko ujel. žival se je v njegovih rokah obrnila in prišla z glavo v bližino njegovih ust. V svoji prest rasenosti je deSko ugriznil in odgriznil ka m glavo. Kmalu potem je bila kača mrtva, dečku pa ni nie ugriz nič škodil. V New Yorku je končno neki dojenček padel sto j i materi iz rok v enajst nadstropij globok rov za dvigalo. Spodaj je obvisel na nekem kavlju in se ni niti za malenkost poškodoval. To je nekoliko dogodkov, ki se jim je dežela neomejenih možnosti lansko leto najbolj čudila. Sestanki ob oštevilčenih stebrih Londonska prometna družba si je izmislila novoto, ki jo bodo pozdravili vsi, ki 60 se zmenili za kakšen sestanek, posebno seveda zaljubljenci. Stebri, ki nosijo strop j>odzemdj-ske postaje ob Piccadillyjskem cirkusu, so označeni po novem z razsvetljenimi številkami. Kdor se bo v bodoče zmenil za kakšen sestanek, mu ne bo treba več na dolgo in na široko opisovati postajnih izhodov, oove-dal bo enostavno eno izmed Itevilk. Treba bi pa bilo še veliko več takšnih stebrov in ne samo na tej postaji. Kdaj Je ženska lepa? S tem vprašanjem so se najrazličnejše glave najrazličnejših stoletij belile lase in če precenimo danes lepotne ideale preteklih dob, ojtazimo, da ; so si nazirania zelo neenaka. Vsaka doba je imela svoj »tip« — in lepe ženske naših dni bi gotovo ne našle vedno milosti v očeh lepotnih sodnikov nekdanjih časov. Poglejmo n. pr. kaj piše neki leksikon, ki je izšel L 1715., ? Leksikon za ženske«, pod zaglavjem »Lepota.« »Lepota«, pravi ta stara knjiga, »je zunanja ugodna oblika in nad vse prijetna dispozicija ženskega telesa, ki Izvira iz pravilnega razmerja, velikosti, števila in barve udov, in ki sta jo ženskemu spolu dala Bog Ln narava, in ki.se da z lastno politura in umetnim izboljšanjem čedalje bolj povečati.« Lepoto dajeta po naziranju avtorja iz 18. stoletja ženski torej Bog in narava in kar spada k tej lepoti, navaja mož še posamez^ »Pred vsem «spada sem mladostnost, potem srednja postava in srednji obseg. Ne premastno in ne premršavo. K temu izrazita barva las, bela. rumena ali črna ; potem nežna koža, z majhnimi, modrimi žilami podložena, in rdečkasto-bele barve.« Čelo naj bo ^visoko in vedrom, oči »ljubeznive in ognjevite*, lica »okrogla in rožnata«, usta -majhna in dobro izrezana«, zobje ibeli in enaiki.« A o nogah veli stari arbiter ele-garrtiarum, U ce v mladih letih! Nelovska zgodba velikega lovca Za tigre je dobival nagrade, za vrano so ga oglobill Na svojem posestvu ob rtu d'Ail na Rivieri je umrl Anglež Francis Prideaux, nekoč visok uradnik v Indiji, ki je slovc-J kot velik lovec. V svoji lovski karieri je poleg drugih zveri ustrelil nad 200 pantrov in 149 tigrov. Nekoč pa je ta preizkušeni Nimrod vendarle zagrešil s lovski prestopek?. Pred dvema letoma so ga ponoči zbudili vlomilci, ki so se splazili na vri njegove vile. Vstal je, stopil 6 puško k oknu in ustrelil v zrak. To svarilo je zadostovalo, da so jo zlikovci od k uri li na vse pretege. Prideaux ie nato mirno legeL Drugo jutro pa ga je na vse zgodaj zbudil orožnik ki ga je vprašal, zakaj je streljal. Prideaux je možu postave razložil nočni do- Kitajci so najspretnejši akrobati To dokazuje tudi posnetek teh dveh kitajskih vrvohodcev, članov nekega ameriškega cirkusa Zlata vozovnica Župan švedskega mesta Gefleja, ki je bil trideset let clan upravnega sveta železniške družbe Göteborg - Dalerne - Gefle, je stopil sedaj v pokoj in ob tej priliki mu je železniška družba darovala prosto vozovnico, ki bo veljala za vse življenje. Ta vozovnica ima še to posebnost da je izdelana iz čistega zlata. godek. »Taiko, tako«, je menil orožnik, >in kaj pravite k temu?« Pokazal je vrano, ki je ležala mrtva na vrtni stezi. »Saj vendar dobro veste, da lov še ni odprt!« je dostaviL j Prideaux je lahko govoril, kolikor je hotel. ' bilo je zaman. Res so ga obsodili na globo, j >Če je tako, pa že grem rajši na lov na ti- Igre«, je vselej pripomnil s smehom, kadar je povedal ta dogodek. JCu&eztuó mi to, te$ domače, cfoveno fio mito! ANEKDOTA L. 1829. je izšla v »Speyerer Zeitung« naslednja osmrtnica: »Moj nadražji soprog, mestni trotenta? Jeremias Wenck, je imel bolestno nesrečo, da je včeraj opoldne ob 12., ko je malo preveč podaljšal svoj poklicni trilček, izgubil ravnotežje in strmoglavil s stolpa tukajšnje protestantske cerkve v globino. Že sredi padca je oddal svojo dušo, svoje padanje pa je vezeno nemoteno nadaljeval do cestnega tlaka, kjer .je dokončno umrl. Kdor je poznal plemenito dušo mojega soproga, bo 'ahko precenil višino moje izgube, in kdor pozna tukajšnji cerkveni stolp, bo lahko dobro presodil višino te nesreče... Po zopetni združitvi hrepeneča mestna trobentačica. vdova Marija Uršula Wen okova, rojena H en kova, gostilna pni Zelenem levu in krojaštvo.« VSAK DAN ENA »Kaiko ti ugaja pozavnist?« »Njegovi poljubi imajo okus po medi.« (»Politiken«) E dobesedno »nadzemeljsko« brzino grmi letalo skozi ozračje. Zgoraj je skoraj črno nebo, spodaj pa mogočno oblačno morje, ki zakriva vsak razgled na zemljo. Potniki sedijo v oklopnih kabinah. Gorje jim, če bi se oklep poškodoval ali če bi kdo odprl vrata! Kajti zunaj preži strupena smrt. Zrak je samo še stratosfera Tu je zrak tako redek, da bi g-a ne moglo vdihavati nobeno zemeljsko bitje. V trenutku, ko bi se vrata kabine odprla. bi se vsi potniki zadušili. Da, spričo pomanjkanja kLsika ne bi imeli niti moči za poslednji dih- Človek bi se napihnil kakor globokomorska riba ki jo potegnejo na površino morja. Notranji pritisk ji požene drobovje iz telesa. To .«j I-ila nekoliko bolj obla in lesena, bi bila morda lepa. Tako pa je njena zunanjost izražala neKakšno triost. njeno lice pa veliko hladnost »Kam«, je dejal Piloux, »pomisli, v državni loteriji smo zadeli sto tisoč frankov! Zdaj si lahko nabav:mo avtomobil in gremo obdelovat zemljo, ki si jo podedovala po svojih eorodnikih!« V prvem trenutkji je bila tudi Kamila nekoliko zmedena, toda prišla je prav kmalu zooet k sebi. »Tvoja misel ni slaba«, je odvrnila možu. >ampak še prej se moramo pobrigati za Estelli.no svatbo«. Piloux je zazijal. »Oprosti, kakšna zveza je med dobitkom in svatbo?« »Ti nepraktičen človek ti J Pomisli malo! Ce izve Estella. da imamo nekaj dmarja. bo zahtevala od naju večje in lepše poročno darilo... Jaz sem ji obljubila budilko, ka- kršna se rabi na potovanju. Ce pa izve, da smo zadeli v loteriji, bo hotela imeti naj-rnainj klavir... Počakajmo rajši, da bo omo-žena. šele potem ji razodenemo, da smo zadeli sto tisoč frankov...« »Kam, ti si biser!« je dejal vzhičeno Piloux. Tudi on je sprevidel, 'kako pametmo je govorila njegova žena, ko je hotela prikriti hčeri dobitek. »Dobro, počakala bova, da se Estella omoži«, je rekel. Svatba je bila določena za naslednji mesec, toda Estella se je prehladila, dobila je angino in je morala v posteljo. Poroko so morali odložiti. Pri naslednjem terminu je zbolel zopet Est eli in ženin. Dobil je oslovski kašelj. Ko je okreval sta otolela gospa Pilouxova in Marcel Piloux. Nu, ko so bile vse bolezenske nadloge mimo in je prišlo do svatbe, je dejal Piloux svoji ženi: »Estella ima zdaj popotno budilko. Kaj pa naš avtomobil?« »Tepec I« je rekla Kamila. »Zdaj hočeš kupiti avto? Moram ti povedati, da je včeraj umrla teta Pavlina.« »Kaj pa naj to pomeni« se Je začudil Piloux. »To pomeni, da ji lahko kupimo venec iz papirja namesto h rož Takšen venec stane samo 40 frankov, dočim bi bilo treba Šteti za venec iz pristnega cvetja najmanj deset- krat toliko. Če si pa nabav mo avtomobil, ne moremo storiti drugače, kakor da kupimo venec iz pravega cvetja!« »Tako je torej«, je dejal Piloux. >Hvala bogu, da ne bo treba pogreba odlagati, kakor je bilo s poroko. Torej proti kancu tedna ...« Na koncu tedna te povila sestrična Ka-mile Pilouxove otroka moškega spola. Veselje pri Pilouxovih je bilo nepopisno. »Saj vidiš, ljudje ne dajo, pa ne dajo miru...« je dejala Kamila svojemu možu. »Nikakor si ne smemo privoščiti avtomobila. Ne bi namreč hotela veljati za bogato teto, ki mora kupiti malemu princu najprej posteljico, potem še voziček ... Počakajmo. da se princ postavi na noge. Čez leto dni bova lahko mislila na lasten avtomobil.. .c Trajalo jn precej časa, prede se je mali princ postavil na noge. Marcel Piloux je postal medtem 6ilno nestrpen. Obiskal ie že nekaj avtomobilskih prodaialen in si ogledal razne tipe vozil. Iz vsake trgovine ie prinesel domov šop prospektov, katere sta s Kamilo pridno študirala. Ko sta že sklenila kakšen avto bosta kupila, je prihrumela nevihta z nove strani. Pred gospo Kamilo je stopila služkinja in izjavila: »Ta služba mi ni več povšeči. Ce si gospoda lahko privošči avto. zahtevam iaz večjo plačo in boljšo hrano. Sita «em večnega krompirja in fižol« ter raznih rib. Primaknite mi na mesec najmanj sto frankov!« »Kdo vam je pa povedal, da bomo kupili avtomobil?« je dejala gospa Kamila v razburjenem tonu. »Melan i ja, vi ste pač pr ši i ob pamet! Moj mož je prinesel domov prospekte zaradi tega. ker bo prodajal tudi avtomobile, ne na zato, da sd bo sam kupil tak voz. Moral 6e je ozreti po stranskem zaslužku, ker smo izgubili mnogo denarja. Ali veste, Melanija. koliko smo izgubili? Ne veste? Torej vam jaz povem: izgubili smo stotisoč frankov!« Melanija je odšla potlačena v kuhinjo, kjer se ji ie čez nekaj časa spodrsnilo, da si je zlomila nogo. Morali so jo odpeliati v bolnišnico. Kamila ni najela nove slu&inje. »Če vzamem drugo«, je dejala Marcelu, >se bo kmalu ponovila stori ia t Melanijo. Boljše je. da vzamem postrežnico. V skrajnem primeru se lahko zadovoljimo celo s 6kromneišim stanovanjem.« »In avto?« »Avtomobila sploh ne potrebujemo. Saj vozijo avtobusi na vse strani! Ti ne znaš voziti z avtom. Kdo ve. če bi se sploh naučil šofirati! Ce pa koga povoziš boš plačeval, da toš črn. Boljše, da opustimo misel na avto.« »In kaj boš s posestvom, ki si ga podedovala?« »Oddali ga bomo v najem, pa bo« Dve leti po žrebanju državne loterije «o bili Pilouxovi takšni, da IIb skoraj ni bik> moaroče spoznati. Najprej so najeli manjše Rešitev križanke st. 20 Vodoravno: 1. adut, 5. Asir, 9. kupa. 10 nebo, 11. smrt, 12. imam. 13. Uda, 14. Ida, 15. muva, 17. star, 18. Mazarin, 20. oda, 21. Kara-Kum, 25. Noni, 26. Arad, 28. osa, 29. ano, 30. tona. 32. mlin. 33. Avar, 34. osla.. 35. rosa, 36. Ikar. Navpično: 1. Aksum, 2. dum-dum, 3. upra.' va, 4. tat, 5. Ani, 6. semiti, 7. Ibadan, 8 romar, 16. Azori, 17. sraka. 19 Ada, 21 Kosovo, 22. ananas, 23. Uralsk, 24. Manila, 25. notar, 27. Donar, 31. ara. 32. mol. st-anovamje. Od tam so se preselili v dve mansardi. Otepali so polento in slsnike ic rorodnikom so se tako smilili da so storili sklep, da jim morajo pomagati. Kamilina sestra, ki je imela moža v dobri službi, je ponudila Piiouxoma mesečno dve-sto petdeset frankov podpore. Stric Evgen je prispeval na mesec dvesto frankov. Svak Roger ni hotel zaostati za drugimi in si je tudi pritrgal po zgledu ostalih Vsakega prvega v mesecu se je Marcel ogrnil v star plašč in obšel vse sorodstvo ter nabral denarja pri vseh. Časih je prinesel domov tudi ostanke jedi. Nekega dme. ko sta Piloux in njegova žena ravno obirala slastne piščance, je nekdo potrkal na njuna vrata. Odprla sta Pred njima so stali vsi njuni sorodniki Stric Evgen, najstareiši med njimi, je spregovoril v imenu sebe in ostalih: »Draga moja, prišli sano vama čestitat! Izvrstno novico vama imam sporočiti«. »Kakšno?« eta zazijala Piloux in njegova žena. »Dejal sem. da Je novica izvrstna. Torej z besedo na dan! Nedavno sem kupil za vaju srečko državne loterije Ta srečka je bila izžretana. Zadela sta čedno vsotico «to-ti®oč frankov! Siromaštva je konec. Kako bomo proslavili ta dogodek?« Pilouxova sta proslavila ta dogodek ponoči. Vrgla sta pet novcev v avtomat, doma pa sta odprla plin. Bila sta popolnoma obupana, ker nista več mogla ostati uboga... Zadnjo nedeljo so vrinili mal presledek v ligaška »kolesa« zaradi naše tekme s Poljsko Po nemalem razburjenju, ki ga je tekma s Poljsko povzročila pred nedeljo še več pa po usodni nedelji, se bomo vrnili v običajni prvenstveni milje, vsaj za to nedeljo, prihodnjo nedeljo pa zaradi Velike noči zopet presledek in bo prišla zadnja četrtina tekmovanja le «un-, koma pod streho kajti majnik je skoro ves rezerviran za nastope državne reprezentance Štirinajsto kolo s svojimi petimi tekmami najbrže ne bo prineslo velikih sprememb v tablici Prvo mesto je trenotpo 7a Haška nedosesljivo ker ima B^K tri točke naskoka prav tako je Gradianski preveč oddaljen od drusega mesta da bi mogel doseči Haška Nekoliko prerivania utegne biti sredi tablice med Bask.-m Hajdukom in Slavijo; tu se bo do konca tekmovanja razvijala v glavnem pozicijska borba za sredino tablice brez vsakih izgledov na bistveno zboljšanje in nrez pre*irane bojazni za težje poslabšani? situacije 7animiv bo le konec tablice kjer bi le polovičen uspeh enega Izmed trojice Ljubl'ana-.Tedinstvo-Concordia "nagel precej vplivati ne samo na t^notno temveč tudi na dokončno situacijo Hajdnk-Liubljana Belo-zeleni morajo v Split po revsnSo ta jesenski 2 2 Od tedaj je Hajduk bre? dvoma precej ojačil svoje moštvo dočim je naša enajstorica šele v poslednjem času doživela temeljitejšo pomladitev ki se mora šele sproti uveljavljati Neodločen rezultat iz Splita bi v danih okoliščinah pomenil vsekakor precejšnjo senzacijo Favorit je Hajduk J agosla vi ja—Jedinstvo Nas zanima vsak rezultat Jedinstva Ze zato bi mu prisodili malo nade za uspen Tudi stvarno je nima veliko Jeseni je bilo 3:0 za Jugoslavijo in če ne bi bilo to moštvo tako muhasto kaKor je bi imelo Jedinstvo pač samo nalogo da dobavi še dve piki nasprotniku Tako pa je to srečanje odprto vprašanje, v njem ni izrazitega favorita Bask—BSK V drugi domači beograjski zadevi bi prisodili Bsku več možnosti za popoten uspeh Beograjski »plavi« so zdaj v dobri formi in si bodo skušali čimprej dokončno zagotoviti prve mesto Jeseni so črno-beli odpravili s 4 2. Concordia—Hašk V isti meri kakor usoda Jedinstva nas zanimajo tudi prilike in neprilike C neor dije, razlog je identičen V borbi s Hašk -rr je Concordia čeprav ima zdaj na ra/po lago prav zanimivo moštvo, venda; »out sider« Hašk ima dovolj povoda da po množi svojo zalogo točk. saj mu je sicer v nevarnosti tudi drugo mesto 4 1 za Haška ie bilo jeseni in bi se č"dih če bi Concordi j- sedaj uspela revanša Graäfasiski—Slavija »Purgerji« gotovo še niso pozabili, še manj pa preboleli sarajevski 1 : 2 Takratni poraz v Saraievem jih je poleg ljub ljan^kesa debakla vrgel iz konkurence ?a vrh tab'i'-e v primeri z jesenjo je sedaj V neka] vrstah Občni zbor SK Trbovelj SK Trbovlje je na nedeljskem občnem zboiu puiagai račune o svojem ietnem de lovanju Iz predsedniškega tajniškega in bia=ajniškega poročila je razviden precej siab društveni razvoj v zadnjem poslovnem letu. kar izvira odtod, ker pač član; niso pokazali dovolj razumevanja za društveno skupnost in solidarno delo SK Trbovlje šteje danes okrog 160 članov in ima 17 verificiranih nogometašev Klu bova lahkoatletska in boksaška sekcija sta bili letos dokončno sprejeti v Zvezo slovenskih lahkoatletskih klubov in bok-saško zvezo Poročila teh dveh zvez so laskavo vzporedita SK Trbovlje z SK Bato in ga označila kot najagilnejšega člana v zvezi Posebno pozornost je klub posvetil boksaškemu športu in priredil v teku sezone tri nastope, kjer so se poleg domačih borilcev merili vsi najboljši amaterski boksači Jugoslavije Klub je organiziral tudi prvenstveno tekmo v boksu za dravsko banovino prvo te vrste v Sloveniji Savez je poveril SK Trbov ljam ustanovitev boksaškega podsaveza za dravsko banovino Organizacijo podsa veza je prevzel g Majcen, v upravni od bor veza pa je bil izvoljen g Kokali predsednik SK Trbovlie V novem od boru so prevzeli pred edstvo gg Kokal1 Adolf in Lopan Jože ta-.ništvo Majcpn ir Poznič b'agajno pa Božjak in Deželak — SK Trbovlje bc tudi v bodoč* por" rr-vo upravo posvetile vse svoje društven«3 mod za uresničenje vzvišenih športnih idej, med katerimi je telesna vzgoja naroda posebno koristno geslo za trbovelj- za njih položaj gotovo precej ugodnejši in jih je smatrati v današnji bitki za močne favorite Ce bo šlo po papirnati formi, bodo zmagali- Hajduk. Jugoeslavija, BSK, Hašk in Gradjanski Potem ne bo niti v vrhu niti na koncu tablice bistvenih sprememb Le na sredi bi utegnilo priti do manjših piemestitev. IV. kolo finalov LNP Popoldne ob 15.30 na igrišču Hermesa Maribor—Hermes Naš domači prvi razred se mora močno podvizati da bo do konca maja izoblikoval prvaka Zato bo šlo tekmovanje dalje nedeljo za nedeljo brez prestanka Po tretjem kolu se je položaj precej zapletel kar bo konkurenci gotovo v prid. saj bo zanjo raslo zanimanje iz nedelje v nedeljo. Današnji spored je: Maribor—Hermes Šiškarji bodo popoldne ob pol 16 nastopili na svojem igrišču proti moštvu, ki je še prejšnjo nedeljo veljalo za močnega konkurenta za prvo mesto Oboji so v nedeljo zgubili Hermes v Kranju. Marib r pa doma proti CŠKu Šiškarjem je nemara rojil po glavi še prejšnji uspeh iz Celja pa so v Kranju pozabili na igro in borb'-če so eni kot drugi ? nedeljskih neuspe hov storili log čne sklepe, se nam obeta pop idne zanimiva stvar na šišenskem prostoru. Železničar—Kranj Kranjčani gredo že drugič v Maribor in ne brez vseh nad V prvi tekmi so z Mariborom sicer občutno zgubili toda gia^ je šel o njih. db so imeli pri tem precej smole Železničar je vsaj trenotno mani nevaren nasprotnik tn bi prav lahko do pustil ugodnejši rezultat za moštvo iz gorenjske metropole ČSK—Celje V Čakovcu je težko priti do uspeha Si cer so prav Celjani glede tega boljših sku šenj. ker so še pred dobrim letom znali prinesti iz medmurske prestolnice ne odločen 2:2 V glavnem pa bo le drža o pravilo in lanski celjski podvig bo ostal nemara zabeležen kot izjema ki potrjuje pravilo Zato dajemo Čakovčanom nekai vec verjetnosti za uspeh v današnji bitki C9s£alB doraaCS spored Cermts-Slovan jun ob 14 15 na Herme-su, Svoboia-Ljubljana jun ob 10 na Ljubljani, JadranMars jun ob 10 na Jadranu; Reka-Mladika jun. ob 10 45 na Reki Rorotan-Grafika ob 16 15 na Korotanu; *Ioste- Adrija ob 14.15 in Mladika-Slav' a >b 16 na Mladiki Disk-Mengeš ob 16 v Domžalah in Kam ik-Domžale ob 16 v Kamniku Ljubelj Savica ob 16 v Tržiču Kcvirar 'adovSji ca cb 15 na Tesenicah Ptuj-Lendava ob 14 in Dra- a Slavi.ia >b 15 45 na igrišču Ptuja v Ptuju Litija DASK ob 16 v Litiji Celje-Atletiki jun. ob 14 30 na igrišč' Atletikov v Celju KSK-Padere ob 16 v Krškem Trbovlje-Olimp ob 16 v Trbovljah je preostanek prvorazrednega tekmovanja še izza jeseni. Takratne prilike so izvedbo te tekme preprečile in je prišla na dnevni red danes ob zboljšanju položaja. skega rudarja Pozivu društva za moralno in gmotno podporo se bo pač upravičeno lahko odzvala trboveljska športna iav nost. ki ji je do lastnih dobro uspevajo-čih športnih organizacij V Parizu bo imel danes orlbor za organiziranje tekmovania za svetovno nogometno prvenstvo važno sejo na kateri bodo reševali tri važna vorašania glede udeležencev tega tekmovania Kakor znano so Avstrija. Argentina in nrrka odpovedale sodelovanie na tem turn r ju. na mora odbor zdaj. ker je vrstn red vseh finalistov že izžreban, dokončno skleniti, kdo naj izpopolni vrzeli po teh treh moštvih. Za nadomestnika Avstrije je bila sprva določena Anglija, toda angleški savez je to ponudbo o^klon'1 iz prestižn'h razlogov. Z naše strani so takoj, ko le avstriiski nogometni savez izstopil Iz FTFe in preklical svoj naston kot samostojno mo?tvo v tekmah za svetovni poVaj 19?8 začel' pro-nasrirat' načrt naj bi to mesto — ali p« po Argent'nili — zasedla .Tugoslavila Usrod-na reš'tev tskšne zamene je precej dvomiva zaradi te?ra ker se prireditelji bole protestov ki jih bi naibrže prejeli zaradi tega od ostalih držav, ki so prav tako iz-oadle v Iziočdnem tekmovanju Čeprav bi nam Francozi bržkone radi storili to uslugo. ie komaj vprietno da bi naša reore-7-ena dob'la mosto med 16 finalisti teera rrlria Vsekakor ni bodo današni? "klen' infrn f^Kora r t^nrpwn^lll j ZP" t' no*"t O n/'tol'li trtrrn f etìrryy * o pt:r "a. ffifj na5-J toriflfi i O. a'-a <1 v«-l:k'rrv itsrw»h- 'f»*-ala v p*u se zdai vračata v Zagreb Naša ekip* se mora polagoma pripravit! za yrvo srečanje v tekmah za Davisov pokal, v katerih mora že v dnevih od 6. do 8. maja nastopiti proti Cehoslovakom Po usodnem naključju smo letos dobili za nasprotnika eno najmočnejših evropskih moštev in bo že od tega prvega nastopa naših odvisno skoraj vse Med tem je Punčec prejel zelo laskavo vabilo, naj se udeleži letošnjih tekem za teniško prvenstvo Amerike In privede s seboj še enega teniškega igralca iz Jugoslavije. Italijansko prvenstvo v nogometu poteka zelo napeto Vodilna Juventus je spet izgubila, tako da se ji je nevarno pribli- Članstvo in naraščaj sokolskih žup Ljubljana. Maribor in Novo mesto se bosta 24 aprila t t. poklonila pred spomenikom Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja na Rakeku Društva obmejnega okrožia bodo položila pred spomen'kom srebrn lavor jev venec z dvanajstimi listi, kolikor je so-kolskih društev tostran naše zahodne državne meje Zastopnik župe bo govoril o življenju delu in smotrih kralja Aleksan dra !.. kar ie vse zastalo po zločinskem strelu dne 9 oktobra 19M. Ali je s kraljevo smrtjo res prenehalo tudi delo za smotri, k tih je imel veliki Mučenik? Kakšni so bili njegov» smotri? Zakaj čuti prav Sokolstvo potrebo, da samostojno in v večjem številu pohiti pred njegov telesni lik na ogr« /eni meji? Kralj Aleksander ie vedel, da si je Sokolstvo iz lastnega svobodnega nagiba že pred 75 leti nadelo nalogo, da vzgoji narod za svobodno in samostojno življenje Vedel je. da se te S»-kolsrvo od vsega po-Jetka in brez prestanka borilo za ta na' všji smoter da je že v Avstriji doprina šalo težke žrtve za bodočo jugoslovensko skupnost in da ;e Sokoistvo pripravi letio in izčiščeno stopilo v nov«, državo Ze krali Peter I Osvobodili ie spoznal v Sokol stvu važn »«t za vzgojo naroda kralj A'e ksander te pa določi' Sokolstvu najvaž nejšo vzgojni' nalogo Hotel je s pomočjo sokolske misi, m sokolske združbe urediti nov o tugo-s'ovensko državn« in narodno tvorbo po sokolskih načelih po načelih enakosti svoh'Kie socialne pravičnosti tn demokratizma da Ho in država 'ahKo sta a enakovedn;) ^ ^oku sokol.ke češkoslovaške države Z^'o je uz >k(.» 1 sokolsko misel m sokolsk« delo Aa'o ie poveril So ols*vu nalogo da v/pata narod in zlasti mladino v državljanskih vrlinah m v delu 'a narodno satnosto.nost Zato tt bilo njegovo delo sokoKko delo njegovi sm'itr- sokolsk smotri Zato pa i •»iegovo smetjo del< za te smotre ne sam«» da ni nrenehaU, marveč se ie še močno povečalo Umr' ie S.»koi. a ostaci so So količi1 Ali j'h v dire'" Vsak dan veC lih te vsako uro' Sokoistvo s«- medobn zaveda komu je bi'a nan.ei.jem« m«irilna kn>gla - -• » —v- - - - -, r : - - Češkoslovaški večsr v Domžalah Dc-mža.ie 9. aprila Z ostalim: sloven.sk mi kraj: je tudi naS trg snoči na d: sto jen način manifestiral svoje simpatiie do bratske češkoslovaške republike in svoio ljubezen do češkoslovaškega ra-o^a NaS Sokol ^e ped okriljem ZKD priredi] češkoslovaški večer, na katerem je p^e^'aval češkoslovaški konzul g 'nž Stan^'av M'fiovsky. V lepo okra? dvoran' Sok-lskega doma. kj je bila oo zadTi;>.o-a prostora zasedena, je Uličnega zastopnika bratske države nai-prei pozdravil sokolsk; starosta br Skok, nate pa mu ie s primernim nasrovorom v imenu sokolskp dece mala sokoličica izrodila lep šonek rdft^'h ia.?='inov povit:h z jugoslovenske trot jko Po prstnem pozdravil šolskega uprav'teHa br. Stenm»-ca ie povzel besedo okcl =*tva Nato pa so bili predvaiani krasni filmi kj sc n?m prikaza-i lepoto čeJkcslovp?ke repu-M;ke bogastvo narodnih ros 'n lepoto s'ova'ke naredne pcs-ni odlično orga-nizac'io češkoslovaške vo-'rke in ve'iča?t-re prizore z TX vsesckolskega zleta v P-ag- Navzočni med kater'mi ie bil tudi sre-ski nodnačel^ik g. Vadnjal s soprogo, so z največjim navdušenjem vztrajali odična Julija. Snubec. Red Sreda Na:on>ka komedija delo italijanskega pi-5ca Benedetti ja f Rdeče rože« je v sodobnem duhu pisana komedija, ki se odlikuje z ble--itečimi dialogi, duhovito zamišljenim in z virtuozno lahkoto izpeljanim dovtipaim delanjem Delo ima na gostovanjih po na^i banovini izreden uspeh, ki celo presega ljubljanskega ter dokazuje, da je zasnova komedije sestavljena z vsesplošnim pozinava-njem oderskih zahtev in učinkov, ki zavzamejo zanimanje slehernega gledalca Češki dramatiki ä0 se s posebnim uspehom uve1 iavili na našem odru. Njihova, v obče uveljavili na na^em odru. Njihova, v io idejno in oblikovno današnjim zahtevam občinstva Med posebno uspešne dramatike moramo orištevaU S''n.ka. čigar dramatska lela K) imela na praških odrih velike uspehe V torek 12. t. m l;o igrala naša draana nrvo uprizoritev njeaove Iridejan^Jce drame »Nočna služba«, ki riše v okviriu nočne službe v redakciji konfliikt urednika in družbe, ki je zakrivila z avtomol i!om smrtno ne-•rečo. Prvo in tretje dejanje se godi v redakciji ča>opisa. drugo pa v odvetniški pisarni. V drami so se našli naočniki. Kdor jih je izgubil, naj ee zglasi pri gledališkem mojstru s. L^bnu v Drami. J Altonente reda četrtek opozarjamo, da bodo imeli prihodnji tedem v sredo 13. t. m. nredstavo Jakobiner« ker bo na Veliki četrtek gledališče zanrlo. OPERA •^reda 13.: Jakobiner Red Četrtek. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČ*. Začetek oh 20.15 Vedelja. 10.: Smuk smuk! tl AKiKiiKshn lil.KOAlJftČt mašo spi. Da bi ga zbudila, »a je z molitveni kom udarila po vratu. Gospoda Kurni-ka je v tem trenutku, ko je začutil udarec, od strahu zadela kap in je bil takoj mrtev. Kaj je ▼ tej zgodbi nemogočega? Poiščite to in pošljite rešitev do petka. Napisana naj bo na dopisnici, v kotu pa mora biti pripis »Ogawka kluba Metle«. Med reševalce bo stric Matic razdelil po žrebu spet nekaj lepih nagrad. Rešitev skritega pregovora Naloga ni bila prav težavna. Začeti Je bilo treba s prvo črko in potem brati počez do drugega konca. Rešitev se glasi takole: Najlepše, kar življenje dati more, so spomini lepih dni. Med reševalce je razdelil stric Matic po žrebu osem knjižnih nagrad, in sicer ta-s'i,e\ jp bila od-klonjena Pnše' 'e dan 'zvršitve obsodbe Viekli * ?? ~f> m ir* e krvnik mu je od nei jvra.'n k m groza začutil je vrv na vratu Prav ▼ tem trenutku pa je gospa Knrol» kova vsa jezna opazila, da pjea mož med XIV. kolo v ligi Ljubljana igra v Splitu — Dvojni sporeä v Zagrebu in Beogradu Le naprej, brez miru Sokolstvo na Rakek — zbor! • •• C^ss-cofintiry za prvenstvo Jugoslavije Dopoldne ob II. na SSz/Mokü ob Tyrsevi cesti Za naslov prvaka države v cross-country ju bodo nastopila moštva Haška in Concordije iz Zagreba, Maratona in Železničarja iz Mariboi a ter Ihr.je in Primerja iz Ljibljane. katerih tekači bodo nastopili tudi kot posamezniki, razen teh pa bodo starta li kot posamezniki še atleti Zaška iz Zagreba. Jugos!av:je iz Celj-i Slavijo iz Varaždina in diugi Borba za prvenstvo moštev bo obenem odločitev za prehodni pokal g bana dravske banovine. Favorita sta moštvi Concordije in Prirnorja V prvenstvu posameznikov. kjer je za zmagovalca določen pokal ljubljanskega župana, pa bo konkurenca naihniša med prvakom Krevsom (Printorje). Bručanom (Ilirija). Flas-som (Hašk) in Starmanom ter Šindelarjem (Concordia). Prireditev bo torej zelo napeta in zanimiva vstopnina je nrooa^andno nizka Pridite v čim večjem številu in podpnte naše fante v tei hudi borbi! Prireditev je pod pokroviteljstvom g bana dravske banovine in pod častnim predsedstvom ljubljanskega mestnesa župana / Jackson Gregory ; 66 Juana Castanares Roman Le pomotoma je ustrelil Parmaleeja, to je vsa reč. Tema je bilo, saj veste, Parmalee je bil nekako ist epostave kakor Hawk. in Hawkov glas sva slišala iz neposredne bližine. Oba strela je sprožil sam, on edini. Nato ste vi, fantje, mahoma priskočili, Biondino se je pa ustrašil in hotel zvaliti svoje dejanje name. Zgrabil me je in zarjovel, da sem jaz storilec. Bog mi je priča!« je zavpil in glas se mu je skoraj prekrhnil sredi grozečega molka, ki ga je obdajal. »Bog mi je priča, da govorim čisto resnico!« »Povej zdaj ti svojo molitvico, Biondino!« je ukazal Bud Bell. Blondinu se ni mudilo. Počasi se je ozrl, nato pet mirno, premišljeno izpregovoril. »Vsaka beseda je laž!« je rekel nazadnje. »Pozabite, da je vobče tidprl svoj predrzni gobec Skupaj sva prišla na to stran, ker sva zasledovala Parmaleeja. 2e ves dan sem dopovedoval fantom, da so si privoščili z nami šalo, ki jo moramo za šalo tudi sprejeti. Ves dan sem opazoval Parmaleejevo početje. Takoj sem si mislil, da kani napraviti zdrah^ —« »Lažnivec!« je ^zko zavreščal Kid French in se hotel zapq^ì vanj Pozabil je bil na samokres ki mu je grozeče meril v tilnik. Potegnili ser ga4 nazaj, in spet je obmolknil, le pesti so se mu (krr čevito stiskale. »Kid je imel snoči s Hawkom spopad,« je Blon* dino mirno nadaljeval. »Sprla sta se, zaradi nekega dekleta. Kid se je danes že ves dan rotil, da se mora Hawku maščevati in ga upihniti. Zato sem takoj po njegovem strelu zaklical, da hoče Hawka ubiti. Nepravega je zadel, to je vse. Menda je takoj spoznal, da ga je zamenjal in ubil Parmaleeja. In tako je ustrelil še enkrat — in zadel Toma Marcha,« je mirno končal. Bell je ogorčeno zarohnel. »Dva prekanjena lažnjivca, ki bi se rada rešila zanke, dokazati pa ne moreta nič drugega kakor to, da sta oba —« »Imam dokaz, da boljšega biti ne more,« je rekel Biondino. »Dokaz? Na dan z njim, človek, če ga imaš!« »Ali ste morda pomislili na to,« je porogljivo zaklical Biondino, »da tisti, kdor je streljal, potem ni več utegnil znova nabiti samokresa?« Ne, to ni bilo prišlo nobenemu na misel. V hi-trici, s katero so se vrstili dogodki, ni bil še nihče utegnil premišljevati. A že omemba tega dejstva je zadostovala, da so vsi razumeli migljaj. »Kdo je vzel Blondinu samokres?« je rezko vprašal Bell »Jaz!« se je oglasil nekdo. »Evo ga!« Cowby Curley je stopil k ognju; v roki je držal težak samokres. »In kdo ima Kidov samokres?« . Kratek molk Kidovega orožja ni bil menda | nihče videl. Dva ali trije so ga bili preiskali, a njegov pas je bil prazen — Tišino je pretrgal Kidov divji vzkrik. Videl Je, kaj prihaja — in zapopadeL »Ta dolgin me hoče spraviti v zanko!« je zakričal, in spet sta ga morala dva držati, da ni planil Blondinu na grlo. »Ko me je zgrabil, mi je izdrl samokres iz roke! Potegnil sem ga bil šele, ko sem ga slišal, da strelja —« Zbor poslušalcev ga je prevpil. Nad hrup se je vzdignil Blondinov neomajni glas. »Izbil sem mu orožje iz roke! Stopite tja, kjer se je vsa reč zgodila, pa ga najdete. Z dvema izstreljenima nabojema!« To rekši, je obrnil glavo in zastrmel Kidu v spačeni obraz. Samokres so takoj našli. V njem sta bila dva prazna naboja. Iz drugega samokresa, ki ga je bil Curley, kakor se je slovesno zaklel, potegnil Blondinu izza pasu, ni bil oddan noben strel. Kidu Frenchu je predla slaba. Nihče ni poslušal njegovih histeričnih izbruhov, nihče razen Juliana Hawka. Ta je predobro poznal Blondina in vedel, da se Kid ob Blondinovi strani in pod njegovim vplivom brez njegovega izrečnega ukaza nikoli ne bi lotil takšne predrznosti. Pomislil je na smrt malega Pedra Perriga; tudi tega je bil Biondino izrabil in hladnokrvno spravil s poti, ko se mu je zazdel nevaren. Ali ni skušal Biondino tudi zdaj izročiti Kida Frencha smrti na vešalih, da reši samega sebe? O tem skoraj ni bilo moči dvomiti. Oba sta bila lažnivca in sta bila obilno zaslužila konopec, ki se je zdaj obetal vsaj enemu izmed njiju. Toda Hawku je zvenela iz Kidovih obupnih zatrdil resnica. »To je moj samokres — ta, ki ga ima Curley!« je hropel Kid French. »Biondino ga je zamenjal, prekleti —« »Pred vsem,« je dodal Hawk in s tem končal prepir, »pred vsem bo jutri zjutraj laže zanesljivo dognati, čigava sta samokresa. Niti od Kida niti od Biondina ne bomo zvedeli kaj drugega kakor zdaj, a našli bomo priče, da nam razjasnijo to zadevo.« Hawk se je umaknil in poiskal Dan'la. Zdaj se je vendar že utegnil pobrigati za Guero. Vedel je samo toliko, da je ni bil nikjer videl in da je ni bilo v šotoru, ko so prinesli Marcha. Najbrže je bila slišala prihajajoče, in ako je cula Blondinov glas ali tudi samo druge, ki so ga klicali, je bila smuknila iz zavetja, preden so možje stopili vanj. Dan'1 je utegnil kaj vedeti o tem. A Dan'1 ni vedel ničesar, prav tako malo kakor John Cobb ali stari Sam. Z vso naglico so jo jeli iskati. »Daleč ne more biti, gotovo se je v temi kam skrila,« je zamrmral Dan'1 in šel venkaj pogledat. Tudi Hawk jo je šel iskat. Hkratu je hotel zvedeti, kaj se je zgodilo z ujetnikoma. Hawk, ki je krepko stopal, je mahoma obstal. Počasi se je obrnil in krenil nazaj, po isti poti, kakor je bil prišel. Preden je dospel v svetlobni krog tabornega ognja, je spet obstal. Slišal je zapovedujoči glas Buda Bella in ga videl, kako je odšel, da izpregovori najprej besedico z Budom Bellom. Torej je tudi Bud vedel, da Biondino laže? Vsled adaptacije v regulacijsko črto smo prisiljeni svoje dosedanje trgovske prostore BJJ1 * äHk tffc 1gk _ Petra Da do tega časa svojo zalo o čimbolj r odam nudimo vse m»nufakturno ■ ■ ■■ w ■» ■ J L. JUDL. Jfillftj cest 29 in konfekcijsko blago, ter perilo 20 30 ceneje. popolnoma izprazniti najkasneje do JO. majat. 1. _Poshffrte se te urodnp prHike. ter si nabavit*» svoje pomladanske potrebščine ori nas! srečke državne razredne loteri\e v glavni kvlekturi Gioisti (Piatii ti še G Ljubljana, Beethovnova 14* Tel. 35*10 Žrebanje 13. in li. apri la H. SUTXE ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK! Nič več plešavosti* Javne zahvale. Z uporabo tekočine » MORAN A« sem dosegel odličen rezultat: prhljaj je izginil, in mladi lasje mi rastejo. Anton Pavlovič, Zagreb, Bakovčev trg 4. Vaša voda »MORANA« mi je ustavila izpadanje las in zdaj mi rasto novi lasje, a prhljaj je izginil. Ona je zelo dobra in se zam zahvaljujem. Danilo Lazarevič, Brodarevo. Za prvo porabljeno steklenico »MORANE« se vam v naprej zahvaljujem, ker sem že po prvi dosegel odličen rezultat. Hvaležen sem vam. Andrija Rao s. Obrenovac. Nimam besedi, da bi se vam zahvalila, ker mi je vaša voda »MORANA« pomagala pri porastu novih las in izginutju prhljaja. Vsakomur bom priporočila »MORANO«, Marija šilovič, Krivošije. »MORANA« mi je preprečila izpadanje las in okrepila lasišče; dokler nisem rabil »MORANE«, so mi lasje izpadali. Zdenko Vačič, Urovica. Vašo pridobitev »MORANO« sem preskusil na sebi. Odlična je, izginil je prhljaj in mladi lasje mi že rastejo. Alois Müller, Fužine. Z zahvalami nadaljujemo v nedeljo, dne 17. t. m. L, ESA AXO" PRVOVRSTNA KAKOVOST ZNAMKE m j Jj^ V ~ " LEPA OBLIKA V KRALJEVIČI ob morju nudi imenitno bivanje restavracija „Bosna" Pension ob 7 do 10 dnevnem bivanju (najboljša hrana) samo 450 do 500 Din z vsemi taksami. KUPITE UGODNO PRI L J l! B I, J % \ A ALEKSANDROVA 6. - TEL. 34-70 ODELEK ZA RADIO IN KOLESA UGODNI PLAČILNI POGOJI ! OGLED BREZOBVEZEN S št. 15100 — Moško kolo znamke AXO iz jeklene cevi z obojkami, zunanje lotano. Okvir črno emajliran, vsi svetli deli poniklani. Obroči iz iekla. s fino poniklanimi žpieami. »KOMET« os za prosti tek (fabrikat Fichtel & Sachs) ter »TRIGLAV« pnevmatika. Krmilo navzgor obrnjeno z gumijastimi držali. Zavora zanesljiva in fino poniklana. Blatobrani 60 mm široki in podaljšani. Sedlo z dvojno vzmetjo, iz pravega usnja. Pribor: fin ?rvonec dobra pumpa in torbica z orodjem. — Pin 975.— MOŠKO KOLO V LUKSUZNI IZDELAVI S KRO MIRAN IMI OBOJKAMI TER PISANIM PROČELJEM St. 15400 — Moško kolo znamke AXO v luksuzni izdelavi, t j. okvir črno emajliran, s progami v raznih barvah, s pisanim pročeljem ter kromjranimi obojkami. Vsi ostali beli deli pokromani. Okvir iz izvanredno dobre jeklene cevi. Obroči iz izvrstnega jekla, s kromiranimi špicami. Original Fichtel & Sachs »TORPEDO« os za prosti tek ter s prima angleškimi gumami znamke »GOODSON«, auto tipa. Krmilo navzgor obrnjeno, fino kromirano, z gumijastimi držali. Zavora zanesljiva in fino pokromana. Široki blatobrani, podaljšani. Sedlo iz finega mehkega usnja, z dvojno vzmetjo. Varovalo za verigo kromirano. Pribor: dobra pumpa, fin zvonec ter torbica z orodjem: Din 1500.— MOŠKO KOLO S PISANIM PROČELJEM V RAZNIH BARVAH Št. 15200 — Moško kolo znamke AXO iz jeklene cevi, z obojkami, zuanje lotano, s pisanim pročeljem, v raznih barvah. Okvir črno emajliran, vsi svetli deli poniklani. Obroči iz jekla, s fino poniklanimi špicami. »KOMET« os za prosti tek (fabrikat Fichtel & Sachs) ter »TRIGLAV« pnevmatika. Krmilo navzgor obrnjeno, z gumijastimi držaJi. Zavora zanesljiva in fino poniklana. Blatobrani 60 mm široki in podaljšani. Sedlo z dvojno vzmetjo, iz pravega usnja. Pribor: fin zvonec, dobra pumpa in torbica z orodjem. — Din 1090.— Št. 16.200 — Isto kolo damsko: Din 1165.— DAMSKO KOLO V KROMIRANI IZDELAVI Št. 16.800 — Damsko kolo znamke AXO iz prvovrstnega materi jala v kromirani izdelavi, t. j. okvir črno emajliran s progami v barvah ter vsi beli deli pokromani. Okvir iz močne jeklene cevi, zunanje letan, t. j. z obojkami. Obroči iz jekla s kromiranimi špicami. Original Fichtel & Sachs os za prosti tek »KOMET« s kontra zavoro ter s prima angleškimi gumami znamke »GOODSON«. Krmilo navzgor obrnjeno, fino kromirano, z gumijastimi držali. Zavora zanesljiva in fino pokromana. široki blatobrani, podaljšani. Varovalo za verigo črno emajlirano ter s fino svileno mrežico za krilo. Sedlo z dvojno vzmetjo, iz mehkega platna, prevlečeno s povoščenim platnom. Pribor: fin zvonec, dobra pumpa in torbica z orodjem: Din 1865.— MOŠKO KOLO V KROMIRANI IZDELAVI St. 15800 — Moško kolo znamke AXO iz prvovrstnega materijala, v kromirani izdelavi, t. j. okvir črno emajliran, s progami v barvah ter vsi svetli deli poniklani. Okvir iz močne jeklene cevi, zunanje lotan, t. j. z obojkami. Obroči iz jekla, s kromiranimi špicami. Original Fichtel & Sachs »KOMET« os za prosti tek s kontra zavoro ter s prvovrstno angleško gumo znamke »GOODSON«. Krmilo navzgor obrnjeno, fino kromirano ter z gumijastimi držali. Zavora zanesljiva in fino pokromana. široki blatobrani, podaljšani. Sedlo z dvojno vzmetjo, iz mehkega platna ter prevlečeno z voščenim pìatnom. Pribor: fin' zvonec, dobra pumpa in torbica z orodjem: Din 1270.— DAMSKO KOLO V LUKSUZNI IZDELAVI S KROMIRANIMI OBOJKAMI TER PISANIM PROČELJEM St. 16.400 — Damsko kolo znamke AXO v luksuzni izdelavi, t. j. okvir črno emajliran s progami v raznih barvah, s pisanim pročeljem ter kromiranimi obojkami. Vsi ostali beli deli pokromani. Okvir iz izvanredno dobre jeklene cevi. Obroči iz izvrstnega jekla s kromiranimi špicami. Original Fichtel & Sachs »TORPEDO« os za prosti tek ter s prima angleškimi gumami znamke »GOODSON«, auto tipa. Krmilo navzgor obrnjeno, fino kromirano, z gumijastimi držali. Zavora zanesljiva in fino pokromana, široki blatobrani, podaljšani. Kromirano varovalo za verigo ter svilena mrežica za krilo. Sedlo iz finega mehkega usnja, z vzmetjo. Pribor: fin zvonec, dobra pumpa in torbica z orodjem: Din 1600.— CENE MAXIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din S.— davka za vsak oglaa in enkratno pri- i* stojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12<—. Dopisi -in že ni tv e se zaračunajo po Din 2—— za vsako besedo. Din 3.— davka V za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—k Ponudbam na šifre ne prilagajte zn^mk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T) «m '< % m w _odgovor, priložite V Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska i. pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoca se malih oglasov, je naslavljati na : Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Kam pa,kam ? bcorüa i DUI. aave* i UUi <43 3Urv ai> dajan j t Oixuuva 3 L>U». £Xreime umetni mlin K. Goldschnieg, Fram pri Mariboru. Plsča din 200. 9488-1 Pridno pošteno dekle vajeno kuhe in hišnih, del, ;ščem k mali družini. Naslov v vseh poslovalnicah Tutr». 9' 85-1 Frizerskega praktikanta fbubištucerja) spreime salon Ljubica logar, Aleksandro^ va cest» 16. 9498-1 Sluibe išče Vsaka Deseda SO par. ds vek S Oln. aa »Uro ali dajanje oaaiova 5 pln najmanjši znesek 13 t>ln Natakar l£če službo sezljko kot Jelonoša ln vinonoša. Naslov v veh poslov Ju tra. 9206 2 161etno dekle nužbe k mili dru ŽUnl. Nastopi lahko ' t* koj. Naslov v vseh ur.-v q-ttw-a. Dve sobarici lzvežbanl v vseh poslih, tudi kuhi, nastopita v letovišču all kjerkoli — službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Pod »Sezlja« 9116 2 Kuharica vetea vseh hišnih del želi službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna« 6076-2 Plačilni natakar dobro verziran v restavracijskem in kavarniškem poslu išče sezijsko nameščenie Govori več lezikov. Cenie-ne ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Jamčevina«. 9332-2 Lovski čuvaj z Izpitom, oženjen, mala družina, kl je obenem oskrbnik velike gra ščine, razume dobro vsa gospodarska dela, že U premeniti službo takoj ali pozneje, ker je sedaj v n ©odpoved ani službi. Ponudbe na ogl. odd."" Jutra- »Ve-~ sten ln zanesljiv«. 9146 2 Kot dober strojni ključavničar vešč vsakih del v popra iu. avLomaticnlh stro jev sprejmem zač. me sto v vsakem strojnem podjetju. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod šifro »Strokovnjak« 9155-2 Nadvse zanesljiva samostojna gospa trgovsko, gospodinjsko izobražena, z dolgoletni ml spričevali želi aaup no mesto. Ponudbe pod • v Ljubljani« na oel. odd Jutra. 9156-2 Brivski pomočnik prvovrstna moč Išče stal no službo Nastop lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvo vrsten« 9157-2 Manufakturist samostojen želi preme-nitl sedanje mesto. Po rr.'.dbe na Oi odd .IV/ tra pod »Agilen proda Jalec. 9261-2 Trgovski sotrudnik manufakturist. star 26 let. nameščen v tovarni moškega perila v mestu na deželi, žel« premestitve. Obširnejše podrobnosti sledijo pismeno. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod >Zane6ljiva moč« 9233 2 Trgovski pomočnik želesninar vešč v mešani trgovini, vojaščine prost išče stal no mesto železnlnarja. A. Ojsteršek. Jagoče, La ško. 9268-2 Drogerist - laborant vešč fseh poslov v tej stroki- išče zaposntve ev. tutti « lekarni, kemični tovarni 1. dr. Nastopi ta koj. možen nemščine. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Drogerlst« 9170-2 c Gospodinja pet^ekm-a kuharica, vajena vseb hišnih del, gre kamorkoli. — Le resne ponudbe: Mari)« Koračin, Vič, — Glipc^. Cesta 1X„ št. 8. , 9 13 9420-2 T Blagajni čarka vestna, z večletno prak so. Išče nameščenja za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Verzi rana« 9292 2 Mesto hišnika išče mlad oženjen mizar brez otrok v boljši hiši v Ljubljani. Dopise pod »Vesten hišnik« n« ogl. odd. Jutra. 9299 2 Dekle Išče mesta v mlekarni, pekarni ali podobno. — Zna tudi šivati, gre ev. za sobarico. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »SlmpaUčna« 9397 2 Gdč. z malo maturo išče mesta k otrokom, grg tudi kot blagajni čirka aH podobno. Po nudbe ria ogl. odd. Jutra pod »Maturantlnja« 9398 2 Šiviljsko vajenko spreime «te)je Hitv, Koo 3 grešni trg lì 9322-44 Frizersko vajenko spiejme frizerski salon »Rakar«. Prešernova ul. 7. 9282-44 Zdravega učenca .-.dae^a, sprejmem v tr govlno « meS. blagom. Ponudbe pod - »Pošten učenec« na ogl. odd. Ju tra 92144' Mesarskega vajenca poštenega krepkega takoj sprejmem. Alojz Sršen, Badomlje 13. 9223-44 Mizarskega vajenca močnega, zdravega z vso oskrbo v hlšt ln dva po močnika spretna, vajena stavbnega dela sprejmem Avguštin Primožič, stroj no mizarstvo. Tržič. Gor 9225-44 Frizersko učenko lepe pojave, sposobno sprejmem. Prednost z ne kaj prakse. Ponudbe z opisom ln celo sliko na B. Llsac, Bečka 1. 9237 44 Lesni veletrgovci! Sprejel bi zastopstvo ali blago v komisijo v Bački, na prometnem kraju, poteg Dunava, kier je letni pro met 3 000 ccm lesa. Izvolite K obrniti na. josip Adam. trgovec. BoROjevo. 9061-5 Razna zastopstva dobro stoječih firm iščem. Potujem celo Dravsko, Savsko in druge banovine. Ce njene ppnudbe z navedbo provizije poslati na ogl. od del. Jutra pod »Zastopstva« 9334-5- Proti lepi mesečni plači iščemo nekoliko zaupni kov za dostavo loterijskih srečk (ne za prodajo) ln lnfcaso v do-ocenem rajonu. Zas!gu rana eksistenca. Kavcija 300 din kot minimum potrebna. Fran ki rane kü verte za odgovor prUo-žltl Naslov * vseh poslov. Jutra. 9250-5 Potniki pozor! Kot sopotnik z malo ko lekcijo tekstilne stroke , bi se pritJružU potniku, ki poseduje 6voj avto za savsko banovino. Hitre ponudbe na podružnico Kart ovac" ' Jutr» Maribor pod -Spo razum« 9483 5 Aranžer, trgov. pomočnik manufakture, mode. ga tanterlje, konfekcije, z ddietao prakso in štu-ijem v tu in inozem-tvu, verziran v U ln propagandi, govc več jezikov, z odllč- pol noma samostojen na stop takoj, prosi primer nega mesta. Cen j. ponudbe na ogl odd. Ju tra pod »Inozemstvo« 9402-2 Natakarica 27 let stara želi službe v restavraciji ali dobri gostilni. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobra ln 6lmpatlčna« 9366 3 Starejša gospodična vešča amostojnega go spodnjstva, šivanja strež be bolnikov gre k bolj ši, 'tare jšl gospe j ali go spoeta. Ponudbe na ogl. odkfe Jutra, pod »Zan»-|«. si ji va ln potrpnžljlva« 9326-2 Mlada gospa ločena ne po l&stni krivdi prosi dobra srca za kakršnokoli zaposlitev Ponudbe na ogl. odd_ Jutra pod »Upanje« 9275 2 Mesto skladiščnika aH kaj sllčnega Iščem. Položim kavcijo 20 do 30.000 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Skladiščnik 12- 9302-2 Brivski pomočnik z - piojstrskim Izpitom išče službo za takoj ali ponaeje. Naslov v vseh poslov. Jutra. 9361 2 Samostojn 0 kuharica išče mesta sezonske ku harice ali kot pomočnl ca k privatni stranki ali v hotel. Naslov v vseh poslov. Jutra. 9380 2 Trgovski pomočnik starejša moč, verziran mešane stroke, išče mesta kjerkoli. Prevzame vodstvo trgovine, potnika. Reflektira na resne ponudbe, stalno nimeščtnie. — Ponudbe na ogl. pdd. Jutra pod »Kavcij» 10.000«. 9480-2 Mlajša frizerka išče stalno mesto Nastopi lahko. 20, II. Greta Ogrizek Maribor, Gosposka M. 9486-2 Dekle 1 4. razr. gimnazije liče zaposlen J a v mlekarni ali k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod » Skromna «. 9286 2 Dipl. strojnik vešč vseh sistemov strojev, želi spremeniti mesto. Ponudbe ped »Mašinist« aa ogl. odd. Jutra. 9314-2 Kuharica «mosto j na .išče metto gospodinje 1. maja pri boljšem vdovcu gostilničarju ali vpokojenen, stara 30- let. — Gre kamorkoli. Ponudbe nt ogl. odd, Jutra pod iifro »Dobra varčna gospodinja«. _9306-2 Tkalski mojster tuj državljan, s stalnim dovoljenjem bivanja, sposoben voditi samostojno podjetje, želi spremeniti službo. Ponudbe pod »Saalmeister« na ogl. odd. Jutra. 9315-2 Natakarica želi l. nuja premeniti službo, na)tajil na Gorenj ako. Stara 23 «t pridna, poitaaa, vaj«« Poaudbe ped aa ogl. edd. Jutra. 9429-2 •t. pridna. 1 «ottilas. — »Polten« Ì9* Šofer X dolgoletnim' spričevali, oženjen. zmožen kavči ie, želi službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6973-2 IHUKII11 IKtKMItwji liti >111 lattai • U4< t:it:MtOIH«Mll r! i I lili ■ Vajenci (ke) ■u^uHBatoiiiii^itMiu;, ■ .yiui'^iiiiaas ,J Din. davfk * šllro ali dajanje siftva ò.Dld. Najmanjši hsek 17 Oln. $ Vajenko sprejrtem takoi. Zora Smaj-dek, Samska modna kroia-čica, Stožice 114 (ulica za fotografom Lampičem), pošt* J«Žica. 912944 » o Učenca 14 let starega, poštene rodbtoe, sprejmem v tr- govum Pauer, liraslov-Se - " ' 9122 44 i n' Vajenca «Wejmem za slikarsko in pjffkanfco "hrt. Josip. Se-Slika 14J--Liub- ot 9331-44 --ii-1- Učenko ki Je dovršila meičan-d din 750 — madraci že od din 190. Dobite samo v velikih zalogah pohištva pri firmi » S A A " govina pohištva v nebntič-iiku, Gajev* ui. mizarstvo Rožn dolini Cesta IV 18 Sprejemamo naročila po najnižjih cenah. 9411-12 Glasbila -seseda t Ulli Javeit - nn, ua àure m laja&jt ìaslova o Din Naj man is snesek t? Dtn Harmoniko ilavirsko. rabljeno, ku pim. Ponudbe na Jer man Vinko. p. Radomlje 91752t Pianino skoraj nov, lep glas — godno piodar.i Vošnja ko va 4 TV. desno. 9256 26 i Kromatičr o harmoniko äkoro novo prodam po nizki ceni. 120 basov preda, 5 vrstna z regi ström. Naslov : Albert Fonda. Šoštanj, 9230 2fc Pridelki Beseda 1 Din. davek Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjéi znesek 17 Din. Domač cvetlični med nudi najceneje J Me aart Domžale 6142 3: Neposneto mleko dostavljamo dnevno Dt. i Marci us, Sv Peter pri Ma riboru, Vodole 28 6974-4- Vino in jabolčnik in večjo za loco sorti ranega vma, prodam. Janez Vindiš Breg pri Ptuju 9138-33 Bizeljsko vino prvovrsten domač pride ek 100 hI naprodaj čei nelč ockar Celje Can kar,eva ulica 11 ->476 3': POZOR! Pianine provrstne naj ■eneje dobite od tvrdke Ivan Kacin, Domžale tu di na obroke. Zahtevaj e cenik Naročila Ljub Ijana. Komenskega 26 9386 2P Avtomat, gramofon skoro nov to radio 8ce v ni Hls Masters poceni prodam. Gostilna Mar tinc. Zg. Šiška. Ljublj 9387 26 mmtm beseda 1 Din. davek t. J in za àuro all dajanje lasiova 5 DLn. Najmanjà) snesek 11 Din Dieselmotor 7 HP, najnovejše konstrukcije naprodaj. Na slov v vseh poslov. Ju tra. 9204 23 38 šivalnih strojev Singer. Piali ln več dru glh. pogrezljlvih, popol nema novih po neverjet no nizkih cenah ima a prodaj Promet (naspro ti k rižanske cerkve). 9177-29 j>rod;u 4-sedežni luksuzni avto Plvmont. 4 cilindre, vo žen 14.000 km prodata, ali zamen iam za tovor nega od 3 t or. e dalje. Leopold Ložekar. Luče, Zg. Sav dolina. 9134-10 Krasen avto »Buick«. spor,na tipu. skoro nov, 80 KS. tiid- na obroke prod,-m. Ing. Šti-bi, Aleksandrova c. 4. mez3nin. — Telefon 29-66. 9149-10 Motor Cpel Motoclub 500 ccm. stanje prvovrstno, se proda Fric Garnser, Gornja Radgona. 9139-10 Avtomobil »Dlx1« še dobro poraben proda za 3000 din tovar na Pekatete, Glin ce. 9228-10 Osebni avto * sedežni ali motorno ko lo s prikolico v najbolj šem stanju z malo uporabo bencina kupim. Po nudbe z opisom in ceno poslati na Orešnik Mir ko, Gornja Radgona. 9242-10 BSA 500 ccm s prikolico ali brez se ugodno proda. Slavko Grmovšek. Starj trg 6 n. Š2S4-10 Izredna prilika! Na prodaj avtomobil OM. 6-sedežni, odprt, belolaki-ran, v brezhibnem staniu, z novim motor.em, 6 skoraj novimi pnevmatikami, novimi usnjenimi svetlomodrim: sedeži. Uporaba bencina 12 litrov. Inte-^enti na) se obrneio na naslov. Ing. G. Tönnies, teleion 27-62. 9433-10 Ü Beseda 1 Din. davek i Din za šifro ali dajanje a&siova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia. Vsakovrstno pohištvo najcenejše, ca:modernejše, » priznano solidni izdelavi — se dobi samo v veliki zalogi tvrdke »OPRAVA« Ljubljana, Celovška 50 Sprejeraa'O se naročil». 73-12 Pohištvo novo in že rabljeno, ki ga želite prodati aH sa ino dati v shrambo — sprejmemo v posebni od deiek v komisijsko pro dajo po aelo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno do voij za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici aH ustno. Prevoz pohl štva v naš komisijski (»dde.es preskrbimo sa rm. Ivan Mathian. Ljub Ijana, Tyràeva cesta 12. 79 12 Kompletno spalnico lepo, radio 4 cevni, kuhinjo in razno pohištvo, prodam. Vprašati: Resljeva c. 23, spodaj. 9054-12 Orehova spalnica lepa- popolnoma nova ln kuhinjska oprava poceni naprodaj. zaradi prevoza ln previsoke voznine. Naslov v vseh poslov. Jutra. 9100-12 Moderno jedilnico kavkaéki oreh, radi selitve takoi ugodno prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 9126-12 Češnjeva spalnica in razno pohištvo radi selitve ceno na prodaj. — Prijol, Cerkvena 21. 9493-12 Nov šivalni stroj poceni naprodaj. Naslov v vseh poslov, Jutra 9240 29 Motor Dijamant skoro nov, ugodno prodam. Vzamem v račun dobro moško kolo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9333-29 Vrtalni stroj za vrtanje min lnngersol ali Flottmann kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Brezhiben«. 9103-29 2 stroja za izdelovanje cement, strešne opeke, z dvojno zarezo, prav dobro ohraniena in 1.400 podlog m ves pribor, ugodno prodam. Iv. Oma-ben, Višnjagora. 9088-29 Šivalni stroj Gritzner. pogrezljiv z okrogli,,, čotalčkom, šiva naprej in nazaj stika, takoj naprodaj 2» smešno ceno. Novi trg 4. vra ta 5 levo. 9391-29 5 kom. stružnic najmodernejših 155x1000 200x2000 za promptno dobavo od tovarne v Nemčiji po zelo ugodnih cenah pri Ludvik Ileršlč, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13 (Rimska ceste). 9459 29 Ženski šivalni stroj pogrezljiv, malo rabljen prvovrstne nemške znam ke. šiva naprej ln nazaj štika.. štopa itd. zelo po ceni naprodaj. »Vesta«, LJubljana* Kolodvorska UL 26. 9449 29 Stabilen motor znamke Worthinton 15 KS, dobro ohranjen pripravljen za sesalni plin (Sauggas) — ugodno na prodaj. Ivan Zupančič, mizarstvo, Leskovec pri Krškem. 9409-29 INSERIRAJ V „JUTRU" ! Beseda 1 Din davek 3 Din za šiiro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj znesek 17 Din Novost za dame!!! Izvršujem trajno ondu acijo na najnovejšem ln najlažjem aparatu se danjostl posebno pri poroči jlv za občutljive dame Frizerski salon— »Rakar«. Prešernova ul 7 nasproti slaščičarne Košak, vežnl vhod. 140 3t Milostiva! Vaš krzneni plašč Vam čez poletje shranimo, obenem iz vršimo potreDna popravila za polovično ceno. Plačljivo >ele jeseni ob prevzemu. L. ROT, Ljubljana, Mestni trg 5, Teleion 20-03. 172-50 tamr» Besedo 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Hranilne knjižice vrednostne papirje, delnice i% obveznice vnovčuierr po na>viš|i cenj takoi * gotovini. Kupujte srečke Dri. razred ae loterije v moti kolekturi »Vrelec sreče«. AL. PLA1N1NSEK Ljubljana. Beethovnova 14. Ielefoe 35-10. Trg. agenrura za bančne ta kreditne posle. Z5-I6 Ureditev dolga potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti ▼ konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije. Sestava in aprohaciia bilanc. Preskrbe kreditov. Nasveti glede hranilnih vlog m plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina tconcesionirana komercialna pisarna. LOJZE ZAJC Ljubljana, Gledališka 7. TELEFON 38-18. Družabnika(co) mlajšo moč, n« nad 30 let sposobno aa knjigo vodstvo z vlogo od 30 tisoč din sprejmem v dobičkonosno podjetje— Ponudbe pod »Sigurna eksistenca« na ogl. odd. Jutra. 9400-16 S kapitalom 40 do 50.000 din se želim udeležiti prt do bro ldočem podjetju So delovanje pogoj. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Sodelovanje«. 9301-16 Hranilno vlogo Ljubljanske kreditne banke ali njenih podruž nlc do 15.000 kupim Naslov v vseh poslov. Jutra. 9142-16 Trgovina z mešanim blagom z do o rim prometom v Ljub Jani se odda v najem iziroma se sprejme dru tabnlk Samo resni pl» 11» zmožni Interesenti -laj stavijo ponudbe na Lojze Zaje komerclsln« olsarna Ljubljana Gle lallška 7. 9363 16 Banfno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 Icujv tako> m clača nai bol K nranilnt Kn|'tnx bank 10 hranilnic, rednostne papirie •. ?>b banovlnskl cesti Bre ■e Krško »elo n^od" >.nrod»J. Polastila da - Marttn BurSič, Stevre n. Videm ob P- - ' 9045-20 Ob Ižanski cesti zelo ugodno prodam — enonadstropno poslopje z gozdovi, travniki in z njivami po parcelah Pojasnila daje Rakuš. ijubljana, Sv. Pet~> 9043-20 Hišo v Ljubljani kupim. Cena 900.000.— Polovica gotovina, oste lo knjižica Kmetske hra n! talce. Ponudbe na ogl odd. Jutta pod »Resen kupec« 9086 20 Nova vila v Sevnici, 2 stanovanjska, lepa, solnčna lega z velikim vrtom, elektri ko in lastno vodo, s hi po teko ugodno naprodaj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9089 20 Hišo z vrtom obstoječo lz 4 sob 2 ka hin j, kleti, delavnice, prodam. Cena 40.000 din prašatl ^stilna Jelen, Teano pri Mariboru. 9124-20 Manjše posestvo vzamem v najem ali ku pim. Naslov: Fink Josip, Zagreb, Juttčeva 34 9119-20 Parcela z njivo ob glavni cesti naprodaj. Prilika za gostilno ln trgovino Cena 10.— din m2. Vprašati: Studenci. Kralja Petra c. 18 pri Mariboru. 9081 20 Lepe stavbene parcele in nfive, po ugodni ceni predam. Poizve se Vižmarje 39. pošta St Vid. nad Ljub ijano. 9329-20 Trostanovanjska hiša s lepim vrtom, periferì ja Kranja, ugedno na prodaj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobro obrestuje« 9257 20 Enonadstropna hiša nova z vrtom blizu ko lodvora ln nove tovarne Videm Krško naprodaj na javni dražbi dne 18 aprila ob 9. dopoldne ouui ttuu 119 pri Kr -m. Plačilo po doif. il r " "o z gostilno n trgovino na promet nem kraju kupim Po nudbe na ogl odd Ju tra pod »Ne nad 50 ti %ot din« 9224 20 Ugodna prilika -urni nboUrt ir kopališče pritlično hišo in vrtom r>od ueodnimi p^eoii napro daj Zelo priklidno za go -tilno ali letov «če Posre lovalet izključeni Informa ii t »Anker« Kralta Petra rr« 4 9098 20 Vilo, hišo ali parerlo eno ali večstanovanisko. noveišo solimo zidano, v nližini centruma. Sv Krištof - Bež gra I. — kupim oroti gotov-ni Po u^be z navedbo cen- pod šifro »Plačam tako'«. 3845 20 Pri kolinski tovarni med Savsko in Smartinsko cesto se poceni proda kompleks desetih stavbnih parcel. bodisi skupno ali posa mič Ves kompleks meri 18 000 kv m. posamezne parcele od 800—1 500 kv m Poiasnila daie Belčič. Liub-liana, Vidovdanska 4 od 12. do 14. ure. Novo hišo dvostanovanjsko. celo podkleteno vodovod ln elektrika zraven tram vaja prodam Rožna dolina cesta XIX 14. 9355-20 Posestvo obstoječe iz »tanovaniske hiše. hleva, kiito z opeko, poleg ležečiir vrtom, oddaljeno 20 minu» oo farne cerkve, šole. ^ostaie v Bo rovnici, naprocai Po želu kupca tudi travniki, njive in gozd na razpo,ago Pro-Jaini pogon godni Poizve se pri Jože ialar, gostilna v Borovnici. 9426-20 «eda i nin -lav** < lin za šiiro al) iaianjf i!U?i"v» S nir, Naimanlš' znesek 17 Oln Lokal ' dvema prosim oma pr' meren za vsako jbrt. v sre din> mesta, oddam 1 maja Naslov v /sel p tslovalni cah lutra 9104-19 Buffet I menza, v strogem centru Zagreba, dol«>o ei obstoječa, velik promet, stalni gosti stalni radi bolezni naprodaj pod ceno. Vpri-i šati Petriniska 29-V., Ve-leb.t 91S1-19 Kupim hišo dvo ali tristanovanisko pod Liubliano. cena do 60.000. Dam 30 000 gotovine, drugo prevzamem hipoteko. — J Ponudbe na ogl odd Jutra pod »30.000« gotovine«. 9296-20 I Bakar, slovensko letovišče naprodaj vila z 2.577 kv. m zemljišča, z gozdom 10 m od morja. — Informacije Hugo Sepie. Bakar. 9318-20 Tovarna za bučno olje srednje velika dobro idoča. 12 ur 450 kg olia, ? inven tariem in stanovanisko hišo, naprodaj. Realna vrednost Din 625.000, prodam radi starosti m boiehnosti za din 475.000 — Tretjina ostane lahko vkniižena. Ponudbe na : Tovarna olja, Maribor, Taborska. Lokal za trgovino takoj oddam ob glavni . cesti ln industriji na 9313-20 J prometni točki. RentabU no. Naslov v vseh poslov Jutra. 9165 19 Cestni lokal oddam, pripraven za branja-riio, mlekarno ali slično obrt. Tržaška cesta 71, — G'ince, Mahnič. 9154-19 Vinska trgovina še obstoječa na prometnem kraju takoj r:apro daj. Samo Inventar — brez zaloge. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Zaloga« 916319 Špecerijski lokal ! lep, z inventarjem in stanov» skupno takoj ugodno odda. Tyrševa c. i 124. 9324-19 Mesnico dobro vpeljano oddam \ najem. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra. 9321-17 Obratni prostori za večji obrat tekstilne ali ' ige stroke ali skladišča, ^ dajo v najem. 2 prostora 31 X 13 4.10 višine. 3 prostori 15 X 15 in drugi stranski prostori te. b vša kantina. Vse svetlo, suho, voda in elektr ka « »dda se skupno ali posamezno. Ponudbe pod «Zmerna cena« na ogl. odd. Jutra. 9561-17 Dva paviljona Dnlonske pivovarne za pomladansk) ln jesenski velese^em oddamo Infor nacije v uradu ve esej ma. 9235 17 Kovačnico i orodiem, iščem v najem na prometnem kraju v bližini mesta ali večiega trga. 9342-17 Gostilno vzamem na račun ali v najem takoi v Liubljam aii okolici. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Zakonca«. 9434-17 Pekarno dam takoj v najem Naslov v vseh poslov. Ju tra. Na pisma ne od govarjam. 9073-1 « Branjarijo prodam ali dam v najem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Branja rija« 9352-17 •rt 'Un 1avi»K Un. za šifro ali dajanje -asiovt, 5 um Najmanjši anes^k 17 Din Enosob. stanovanje oddam. Naslov v vseh po slov. Jutra. S166-21 Lokal z inventarjem za trgovino. primeren tudi aa mlekarno, takoj oddam. Polzve se Sv. 32s0-201 Jakoba trg 6. med 11. in 12. uro. 9259 19 Parcela v Kranju v mestu na Jfe^ski cesti, 1050 kv. m, solnčna lega, vodovod in elektrika nape Ijana, neposredna bližina [ Bakar, slovensko naselje I v najem damo trgovino z J mešanim blagom, center. — nove Jole._ naprodaj. Naslov informacije: Hugo Sepič, Kranj, poštni predal ?t. 14. 3846-20 Bakar. 9319-19 Nova hiša V Celju se teko j odda trgovski lokal z Inventarjem na prometni točki blizu to varn. Naslov Josip Leblč Sp. Hudinja 28. Celje. 9475-19 pod roko naprodaj najboljšemu ponudniku. — 300 m2 zazidane ploskve LJubljana — Moste. Pot na Fužine. V hiši se Izvršuje gostilniška obrt. zraven pripadajo stavb I Oddam takoi ne parcele. Interesenti J naj se zglasljo v torek I trgovino 12 aprila ob 15. ur; po- z mešanim blagom pri poldne. Pot na Fužine 4 postaji zraven tovarne 9376 20 ki obratuje. Poleg tega j prodam vso opremo — (stroje) ?» mlekarstvo j in sirarstvo. Pismene po nudbe na podr. Jutra Celje pod »Oddam takoj« 9481-19 Za posestvo se zamenja 5 stanovanjska novozlda-na hiša z lokalom tik Maribora.— Posredovalnica Triglav, Maribor, Aleksandrova cesta 12 . 9485 20 Hišo enim ali dvema stanovanjema z vrtom sredi Rožni ka, zelo ugodno oddam so lidni stranki. — Trgovina Verbič, Stritarjeva. Manjši lokal od Škofije do Starega trga, iščem. Ceni. ponudbe na ogl. odd. Ju-ra pod šifro »Točen plačnik 999«. 9465-19 Trisobno stanovanje zelo lepo. Romantično, parketirano, oddam pri Ljubljani. Naslov v poslov. Jutra. 9189-21 Stanovanje •ddam s 1. majem. Oe sta v Rožno dolino 9. 9258 21 S 1. majem oddam enosobno sončno stanovanje v podpritličju Pleteršikova 3 za 450 din. 9262 21 Dvosob. stanovanje oddam mirni stranki 1. maja po nlzkj ceni. Peč nlk Stanko, trgovec.— Stožice 175, p. Jezica. 9264-21 Dvosob. stanovanje kabineta ln kuhinje od damo v Podmilščakovi ulici 14 za 530 din. 9267-2' Trisob. stanovanje komfortno v vili z majem oddam. Korun, Več na pot 14. 9252-21 Enosob. stanovanje oddam takoj all s 1. ma jem. Naslov v vseh po slov. Jutra. 9255 21 Stanovanje oddam, Tovarniška 26. 9231 21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami oddam z malem- Naslov v vseh poslov. Jutra. 9457 21 4-sobno stanovanje komfortno v vili z vr tom oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra 9448-21 Lokal za mesarijo dd Jutra pod »Bežigrad«. 9451-21 2-sobno stanovanje s pritiklinami solnčno, — zračno, oddam mirni stranki. Soška ul 15, vogal Mencingerjeve Kolezua 9412-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami. takoi oddam Sv Petra c. 54. 9491-21 Trisobno stanovanje solnčno, na Miklošičevi cesti, oddam mirni stranki ali za pisarno Naslov v seh poslovalnicah lutra. 9463-21 2-sobno stanovanje komfortno s kopalnico za 1. mej ali 1. junij '»ddam. Detelova 5 pri Sv. Krištofu. Informacije v hišL 9390 21 Dvosob. stanovanje lepo. sončno, s kopalni co ali brez oddam bolj šl stranki z majem na Kodeljevem, Cankarjeva ul 9. 9365 21 Dvosob. stanovanje lepo s kopalnico in vrtom oddam z majem Tyrševa c. 116. 9364-21 Dvosob. stanovanje oddam poleg tramvaja. Rožna dolina c. XIX. št. 16. 9357-21 Stanovanja Vilo dvostanovanjsko, prodam. Možnost prevzema hipoteke. Ponudbe na podružnico Ju tra Celje pod »Vila«. 9471-20 Prodam trgovino 9492-20 I mešanega blaga centru Najemnina 600 din. Za prevzem 10.000. Naslov v vseh poslov. Jutra. 9382-19 Hišo - vilo v Celju, Mariboru ali Ljubljani, kupim. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Ugodna cena«. 9472-20 Mesarski lokal že več let vpeljan na prometni točki oddam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 9383 19 V okolici Celja tik državne ceste, prodam parcelo in zgradim hišo po Jelji in načrtu kupca. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Mlekarno dobro vpeljana, na zelo pro metnem kraju v Ljubljani, takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »A. K«. 9440-19 Stavbno parcelo veUko vrtno parcelo skupaj 5.500 m2 v mestu prodam Izredno ugod no. American Motors LTD., Tyréeva cesta 24. 938120 Garažo 9474-20 j pr0St0rn0i oddam. Informacije pri hišniku, Groharjeva c. 2. 9424-19 x„ GLAVNO ZASTOPSTVO: J. LOVSE — Ljubljana, Tyrieva 35 TELEFON 27-28 lišo z mesarijo klavnico ledenico, delavnico vlso-kopritllčno ob prometni cesti z lepim vrtom ugodno prodam. Naslov v vseh poslov Jutra. 8323-20 reseda I Oln da ve» • Oln es šifro al) dajanj» naslova S Din Naj man jA' 19 Oln. Trgovino s kolesi in motornimi kolesi oddam v naiem z manjšo zalogo. Informacije pri F. Kimeswenger, Kamnik 6983-17 Eno ali dvosob. stanovanje lepo z vsem komfortom v Zg. Šiški oddam pod Izredno ugodnimi pogo Ji onemu, ki ml posodi 20.000 din. Varnost — vknjižba. Naslov v vseh poslov. Jutra» 9236-21 Enosob. stanovanje veliko v L nadstr. oddam. Einšpllerjeva 23. 9229 21 Dvosob. stanovanje oddam samo odraslim osebam za maj. Cerkvena ui. štev. 15. 9343-21 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din Nalmanjél znesek 17 D1n Dvosob. stanovanje išče mirna in čista družina na Vodovodni cesti ali v bližini bežigrajske šole, za junij ali julij. Plačuje redno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod i>4 mirni člani«. 9047-21a Udobno stanovanje 2 sob, kabineta in prltlklto. soinčno Iščem za maj v bližini centra za 2 oseM. Ponudbe na Ko baL Tyrševa 17. 9173 21a Poročen drž. nameščenec išče za maj enosobno solnčno stanovanje v centru. Ponudbe pod šifro »Dva člana« na ogL odd. Jutra 9559 2la Dvosob. stanovanje išče v bližini Tabora drž. nameščenec. P on ud be pod »Redno plaču-lem« na. ogl. odd. Jutra- 9276-218 Stanovanje 2 sob in kabineta, komfortno, ožji center, v novejši hiši, išče za avgust mirna, točna stranka Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Tudi prej«. 3844-2ta Enosob. stanovanje iščeta zakonca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Brez otrok«. 9467-21a Dvosob. stanovanje parketirano, sončno, z vr tom, oddam v najem za din 500. Podaljšek Marmontove štev. S. 9311-21 Enosob. stanovanje oddam za maj. Rožna dolina XV-6. 9291-21 Dvosob. stanovanje lepo. s kuhinjo oddam v Rožni dolini blizu tramvaja. Polzve se c. XIX 18. 9405-21 4-sobno in 2-sobno stanovanje kopalnico ln vsem komfortom ugodno od dam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kom fort«. 9450-21 rnrrrmr'^ Beseda i Din. davek b i>1il za šifre ai) da lan J« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Opremljeno sobo lepo sončno oddam solidnemu gospodu s L majem ali takoj. Souporaba kopalnice. Nasi, v vseh poslov. Jutra. 9370-23 Dve prazni sobi sončni, parketlrani, s posebnim vhodom oddam. Mes. cena 450 din Nasiov v vseh poslov. Ju tra. 9179 23 Garsoniera v palači »Dunav« Beethovnova 14 se odda s 1. majem v najem. Informacije pri upravitelju Is to tam. 9182 23 Sostanovalko sprejmem. Naelov v poslov. Jutra. 9176-23 Lepo sobo za dve osebi oddam Go sposvetska 13-1 vrata 99 9353 23 Sobico oddam solidnemu gospodu. Gaj èva 9-II., vrata 9. 9430-23 Gnoj nične črpalke razpršilce Travniške brane — pluge — okopalnike — osipalnike — sejalnice i.t.d. Vam nudimo po izrednih cenah A. KREMŽAR strojno podjetje $t Vid ^Lj. Zahtevajte brezplačne in neobvezne ponudbe! Za*<<>%l)lv vodu Opremljeno sobo posebni vhod svetlo ln čisto z 1 ali 2 postelja ma ölizu Tabora oddam Fü'.nerjeva ul. 13 IX. vra^a 16. 9067 23 Opremljeno sobo s posehn-ai vhodom oddam gosp.osestvo aH trgovino i'onudbe s sliko na ogl. >dd Jutra pod »fejst fant«. 6389 25 Gospod srednjih let s penzuo, gre ■tar.cvai k posestnici, uradnici itd., se tudi poroči. Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Tudi dežela«. 9325-2J Kuharica stara 35 let z neka) gotovine želi znanja » gospodom ki ima «talno službo. Ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Resnost«. 9277-2'. Železniškega upokojenca iščem v svrho ženitve. Imam pohištvo ln lep prihranek Dopisi pod »50 let« na ogl odd. Ju tra. 9143-25 Gospodična z lastnim domom žeU poročiti državnega na maščenca nad 30 let. Resne ponudbe s sliko na ogl odd Jutra pod »Državni nameščenec« 9560 25 Mlad trgovec Inteligenten, simpatičen žel} poročiti pridno go spodi no vesele narave, ki ima veselje do splošnega ( nadzira ) gospodar s t va in trgovine ali po možnosti iste stroke Po treben kapital Tudi de želanke niso izključene Slika ki se vrne, zaže ljena Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »Velikonočna sreča 20 tisoč« 9487 25 MORSKO KOPALIŠČE SUTIVAN HOTEL VESNA neposredno ob morju. 40 minut vožnje s parobro dom od Splita. 50 udob nib sob. 80 postelj, sobe '.a turiste električna raz svetljava, restavracija z renomlrano kuhinjo, pr /ovrstna na ledu hlaje na dalmatinska vina. — Park vrt, dobra pitna voda sodobne cene. V hiši zdravnik. Ves pen sion 68 din. Ini. Putnlk ln hotel. frmifi/kttlm poutr » pranje/ TRGOVSKO HIŠO V KOČEVJU O/tare oa Om aB-Harmomke od . 59'-lohrevajte brvtptofen HEINEL'HfROlD di Oj ZO/. t fornir* Q/a sbrt • MARIBOR* 101 =31 • GLAVNI TRG TAKOJ PRODAM Naslov v ogl odd Jutra Novi naslov: Frančiškanska al. 8. INSERIRAJ V „JUTRU"! NEGA LEPOTE SMRT! 100 kr«. več škode Vam napravi mrčes » fta.no icvaniu, ko* stane naš odlikovani H a m a d prašek! dahtevaite povsod on-ginalno HAMAD škaf lieo. Din 5,- (znamke) za navodiio in vzorec r o s i i. L uh1.tna. — Star- Lg 6. Sveže najfinejše norveško ribje olje lz lekarne dr. G. PICCOLLJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam j OSEBNE NOVOSTI,| I vseh oblačil, sport >»ha ?nati izbirati šminko. V presenetljivi izberi šm.nke PASTEL boste našli, milostiva gospa, ono nianso, ki zares odgovarja Vaši polti Svetle, nežne in baržunaste šminke FARt^ D A STEL Vas bodo navdušile. Dopisi Beseda I Din davek 3 Din aa šllro ali dajanje aasiov t I >u. Naitnanlši znesek 17 Oln Gospod star 35 let. značajen. želi prijateljstva z bolj šo korpulentno damo do 42 let staro. Dopisi na podr Jutra v Celju pod »Harmonija« 9118 24 Katera gospodična aH vdova s cca 50.000 in brez ozira na svoj sedanji stan tn me vzela za moža če bi jI nudil srečno zakonsko življenje Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Lastni i ca tovarne«. 9349-25 Katera premožna gospodična ali mlinska posestnica do 32 let po možnosti z znanjem nemščine, bi poročila tehnično izobraženega profesi-jonista. Resne dopise na ogl odd. Jutrs pod «ifro 9428-25 Vdovec 55 let star, dobro ohranjen trgovec in gostil nlčar sedaj zasebnik s posestvom vrednim 2 mi lljona din želi poročiti primerno ženo z nekaj kapitala Resne ponud be podr. Jutra v Marl boru pod »Prijeten dom Slovenije«. 9082 24 Laverca Mislim mnogo na Tebe m pričakujem Tvojo pošto. 9239 24 Partnerico do 25 let staro, vitke .ostave, čedne zunanjo iščem za izlet preko ve likonočnlh praznikov. Stroški v moje breme, diskreclja zajamčena Na slov prosim pod »Avto part« na ogl- oddelek Jutra. 9404-24 Samostojna gospa dama iiče prijatelistva dobro situiranega značainega mte-ligenta srednjih ei visoke postave. — D >pise na ogl. odd Jutra pod šifro oDu-drilo« ševno razve d 9490-24 Gospodična sltulrana, želi spoznati drž uradnlk3 Ponudbe na podr Jutra v Ma ri boru pod »Posest« 9192 25 ■1111 Potnika za Ljubljano In bližnjo okolico SPREJME 3tara, vpeljana, reno-mirana tovarna perila proti proviziji. Ponudbe pod značko »Agilen-strokovnjak« na ogl. odd. »Jutra«. Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnica Med mestom In dežele »osrednif »Jutro» □□□□□□□□□□□□□L BOURJOIS Par Jk um e ur - Paris jt Kožuhovino v shrambo čez poletje, ob tej priliki se na željo Isto po ugodni ceni te meljlto popravi. Velika izbira raznih lisic. Spre jem kož v stroj ln barvo. Josip Dolenc, krznar Sv Petra 19. telef 22 62 9245 37 ln nadomestnih delov nudi po zelo ugodnih cenah VLAD. KLANJŠČEK TYRSEVA 51. Kavarna Majcen — Sv. Krištof BEŽIGRAD. 100 uspehov oa en oglas * „JUTRU" i.vi tillllfliUllliti'tt«niii«titilltlfKrililt**itiXl«Slii*ill(ì|j|(tillilliitlMiltf:'itl^filllI^ìlIilItiilIièllliltfiiftìliltlIftftillllllt^ill^ftliCtllitl^llLiiitTtlCKtillil**!!**«!'!!'* RZOPARILNIKI z bakrenim ali jeklenim v ognju pocinkanim kotlom KOTLI ZA ŽGANJE KU II O vseh sistemov, kakor tudi pralni kotit, bakreni in alu-minjasti kotli za sadne soke, tovarniške naprave itd najceneje pri tvrdKi „KOTLARKA" dr. z o. Z. LJUBLJANA, Kolodvorska 23, Tel. 37-92 Zahtevajte prospekte! (prvevutne veCißanoene gnjati (š un tee) "«»«Vorcco tv f dfca ^trstom eeßf ogìasu$e ia napreduje f m- JE pravo zavarovanje NI samopomoč Mesečni prispevki so stalno enaki. Zavarovalne vsote se izplačujejo v celoti. Izplačila niso odvisna od števila članov, ne od višine mesečno vplačanih prispevkov. JAMSTVODIN 75,000.000.-* JJ f m je največje ljudsko za varovan je v JugoÜavi ji Ljublfana, palača Vzajemne zavarovalnice — Maribor, Orožuova 8. ... ~__üt « i CELULOIDNE I ŠČITIŠ ZA VRATA iraBEKSanBBBBEHB^ •Marihcf, &urcieeoa ti lica st. 3 .. I Krapkskd Toplice _ ARODNA liSKARNA L3UBLDANA KNAFL3EVA 5 IZVRŠUJE VSE VESTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE CELULOID T V PLOŠČAH naročajte pri F. Zrnec Ljubljana, fÖDpitarjeva ul. 1 . • r- Ji»x,/peviIC.C .'i£.\V1i starodavno znamenito, radioaktivno zdravilišče s termalno vodo in muljem zdravi zanesljivo in uspešno razne bolezni. Terapija po najnovejšem raziskovanju revme. Kopeli v hiši, izvrstna kuhinja, novozgrajen termalni bazen na odprtem prostoru, brezplačen povratek po železnici itd. V pred- in posezoni posebni popusti in znižane pavšalne kure. Prospekte razpošilja in vprašanja rešuje kopališčna uprava. ca strepe iz najboljšega materijala, vezano a pobakreno žico izdeluje in dobavlja Jos. E. Pult, Lfublfana ZALOGA PASKETOV. Gradaška ulica 22. Telefon 2513. ~tlMflflfciirtltiiu.i 'l>llilllllUllil!IIUIIiUUtl«MUUHWU'•. •• . --. .; Vl Vse informacije pri tvrdki L KNEZ, LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 3. iPanelplošše Farkste (hrast, bukov, javor) Brodski pod Les za stavbe in pohištvo (cepanice in odpadke od parket) CHAMPION DAJE MOČ izdeluje in dobavlja po zmerni ceni: i-S-" parna žaga, tovarna parket in furnirja Straža pri Novem mestu Žel. postaja: STRAŽA-TOPLICE Telef. Straža 2. tovarna cikorije in k a vinih STROGA'i oy — zemun obvešča svoje spoštovane odjemalce, da g. franjo breznik ni več potnik to-vare in da nima pravice do prodaje njenih izdelkov ali do naplačila v katerem koli pogledu. 3577 VRTNE SOLNČNIKE Izdeluiem počenši od Dm SC — BELLA FETTMANN Zagreb, Masarykova 9. Glavno zastopstvo in skladišče Robert Weinberger, Zagreb, Gunduličeva ul. 16. Potnike izvežbane za prodajo rolet sprejme Peter Kobal, Kranj Otroški gumijasti čeveljčki na zaponko praktični za šolsko d eco, ki Ima -daleč do tole. Vel. 27—30 Din 25.—, 31—34 Din 29.—• tewke Din 35.— Najbolj zahtevani otroški čeveljček Iz finega laka z zaponko in močnim usnjenim podplatom. Od št. 24—26 Din 49.—, od St. 27—30 Din 50___ SI—40 Din 69.—. od št. Nemirni deei za Solo ln Igro so najprimernejši ti polčevlji lz močnega usnja z neraztrgljlviml gumijast i nü podplati. Od St. 31 —34 Din 49.—» od št. 35—38 Din 59.—. Dobrim otrokom za pomlad ta fini fleksibl sandal z okraskom ln zaponko preko narta. Od št. 27 —30 Din 49.—, št. 31—34 Din 59.—, št. 35—38 Din 69.—. Najboljša zračna otroška obutev za pomlad, so sandali iz močnega usnja z usnjenimi podplati. — St. 27—30 Din 49.—, št. 31—34 Din 59.—, št. 35—38 Din 79.—. Moški Din 99.—. Za Vaše najdražje fini ln lahki čeveljčki t rjavi barvi z okusnim okraskom in preponke preko narti. t. 27—30 Din 59.—, št. 31 —34 Din 69.—. Ugodni platneni polčevej na zaponko z gumijastim podplatom ln nizko peto. Delane t drap in sivi barvi. Novi pomladni model. — Lahki udobni ženski čeveljčki Izdelani v rjavi barvi so za Vaš novi kostim najbolj primerni. Lahki damskl čevlji Izdelani lz močnega platna z okraskom iz difMna. Jako so lahki, udobni in pripravni za lepo vreme. Elegantni, lalikl in zračni damskl sandali. Izdelani lz močnega belega usnja, kombiniranega s plavim usnjem preko narti. UDOBNOST NAD VSE! Izrezani v nartu in bogato okrašeni čevlji. Vežejo se x okrasnimi pentljami. Jako so lahki, zato Jih kupite za sprehod. Okusno In bogato perfori-ran polčevelj, ki bo popolnoma odgovarjal Vašemu kostimu. Izdelani so iz črnega ali rjavega boksa. Ženski čevlji s široko prepon k o preko narta, z usnjenimi podplati, nizko podpetnlco. Udobna oblika in nizka peta očuva Vaše noge. Odlični dekUškl čeveljček izdelan lz rujavega boksa ln kombiniran z tamno-rjavim semišem. Isti čeveljček Izdelan iz črnega laka. kombiniran % črnim semišem. POSLEDNJI DUNAJSKI MODEL! Dekoltirani čevlji Iz modrega ševroa z okraskom preko narta in visoko pod-petnico. Zaponka je kombinirana s semišem. Lahki moški polčevlji Izdelani lz rujavega usnja s kožnatim podplatom. Luk-njičastl okras pospešuje zračenje noge. Stanejo <=a-mo Din 99.— Močni moški polčevlji, s popolnoma novim okrasom, Iz rujavega usnja z usnjatim podplatom. Stanalo samo Din 99.—. Novi model. Za elegantnega gospoda k pomladanski obleki, okusni čevlji t drap-rujavi kombinaciji. Lepi damskl čevlji lz modrega semiša z belim ali modrim pletenim okrasom spredaj. Neobhodno so potrebni k pomladanskim plaščem ln kostimom. Bogato okrašeni moški čevlji lz sivega semiša aU drap usnja z usnjenimi podplati. Pristojajo k vsaki letiU obleki. NAŠ PONOS! Okusen moški čevelj, izdelan iz finega rujavega ali črnega usnja, z usnjenim podplatom ln usnjeno podpetnico. i s6 H a I « Franc Kregar ét Co fi Viimirje 87 St. Vid NAJNOVEJŠE TIPE MOTORNIH KOLES 1938. od 100 ccm do 500 ccm — posebnost: tudi mall ARDIE 125 ccm opremljen % akumulatorjem dvojnim Izpuhom ter c BOCH signalom 350 ccm in 500 ccm — najnovejši na trgu. Je znano vodeče motorno kolo, opremljeno s prestavami na ročno ln nož no ooslugo ter amerikansklm »COLUMBUS« motorjem. 100 ccm, 120 tem tn 150 ccm — nova konstrukcija 1S38 Ima nižje ta še močnejš» ogrodje, močnejši motor ter pojaceao traino. Razpis« Občina Koroška Bela bo na dražbi dne 20. aprila 1938 ob 9.45 uri pri okrajnem glavarstvu v Radovljici ODDALA V ZAKUP OBČINSKO LOVIŠČE ki je zelo dobro ohranjeno. Občina Koroška Bela, 4. aprila 1938. nrrpntjuuuuuuLJL. Cunje krojaške oàrezk* «tari papi tekstilne odpadke ovčjo volno govejo d a ko (aravco) - Kup. v6a ko množino ARBEITER Mariboi Oiavska ul 15 e «J