Poštnina plačana ▼ gotovini.
Ik^UOiU 'tmU. II«
— krat. prilog.
__________________I.	izdaja._____
Cena Din 1*—
Izhaja vsak dan zjutraj razven r ponedeljkih ' In dnevih po praznikih Posamezna številka Din 1'—, lanskoletne 2'—; mesečna naročnina Din 20-—,za tujino 00'—. Uredništvo * Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. S0-fi9 in 30-71
Rokopisov ne »račamo.
Oglasi po tarifi In dogovoru.
Oprava v Ljubljani, Gradišče 4, tel.30-C8. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 24, tel 29-00 V Celju: Slomškov trg 4. Posl. ček. ra!!.} Ljubljana 15.021.
St. 49
Ljubljana, sobota, dne 28. februarja 1931
Leto II.
Rimska pomorska pogajanja in Nemčija
Nemčija se boji, da bi ji sporazum med Francijo in Italijo utegnil škoditi pri razorožitvi na kopnem - Daljši razgovor med Hendersonom in nemškim poslanikom v Rimu - Optimizem v uradnih krogih glede uspeha rimskih pregovorov
m
»Skuk 81 metrov daleč!
1’fi smuških tekmah v Davosu je skočil Norvežan Sigiimuid, Ruud 81 metrov daleč in postavil s tem nov rekord v skoku na daljavo.
Predavanje o narodnih manjšinah v Berolinu
(Od našega dopisnika v Berlinu.)
Čiitateljeim »Jugoslovana« je že znamo, zakaj Nemoi nad eno leto niso prav nič govorili ne pisali o svojih rojakih v italijanski državi — Ko se je bil Scliober vrnil iz Rima, je prinesel v žepu posebno pogodbo z Mussolinijem, katere vsebina še danes ni dovolj znana. Ker so Nemci
V	nwjliu d'vomiili o vrednosti te pogodbe, je prihitel Schober tudi v Berlin in je ki vse merodajne kroge povsem potolažil. — Faoit vsega tega je bil: popoln molk Nemcev o rojakih v južnem Tiralu. Eno celo leto so Nemci molčali in upali, da bo Mussolini omilil usodo nemških novih državljanov, — toda po enem letu so Nemci spoznali, da so se prevanli. In z ogorčenostjo so začeli zopeit govoriti in govorijo z odkrito besedo, kako so bili varani.
Pred par tedni je prišel z Dunaja vodja nemške manjšine južnega Tirola pater Innerkofler z Dunaja ter v družbi z mladim Ingomarjem Verhouaeim — ki je 17 mesecev prebil v laških ječah — veličasten shod v tukajšnjem iužeiujer-skem druStvu. Velik« dvorana jo bila nabila odličnega občinstva in veliko ljudi je moralo oditi. — In častitljivi sivolasi pater je začel s tresočim glasom:
»V imenu Domovine govorim Vam tukaj, pa tudi na posebno prošnjo Slovencev in Hrvatov, ki pod italijanskim gospodstvom še huje trpijo nego mi južni Tirolci. S surovo silo uničuje Italija mnogoatoletmo kulturo... Mii smo vedeli, da se tudi po prijateljski pogodbi ne spremen;! nič na bolje, kajti mi poznamio italijansko miselnost od nekdaj sem. Celo leto smo molčali. Pira v nič se ni med tem spremenilo na bolje.
—	Toda nami je mogoče pomagati! Južni Tiral je mogoče rešiti za nemštvo, — an ako ne, bo to krivda nemškega naroda.
In na to je začel slikati trpljenje nemškega naroda pod fašistično Italijo v tako živi besedi, da o,- poslušalci škripali z zobmi. — Osemnajst milijonov Italijanov ne zna ne čilaiti ne pisati, iiili nemški otroci moraijo hoditi v italijanske šole ... Poprej smo imeli nad 400 ljudskih in ineS&insivih Sol, danes nimamo niti ene. Naši otroci smejo v šoli učiti so iil petii fasistične pesmi edino v laškem jeziku. In tako se v resnici nič ne učijo, nič se ne naučijo. Celo za-eebe.. pouk je strogo prepovedan. — Kjer žive Slovenci, je še mnogo hujše. Učitelji so tam slovenskim otrokom v usta pljuvali, nedolžnim otročičem so z iglo jezike zbadali. A kljub teinu im zato danes kričimo .s emu kulturnemu svetu. Mi so ne udarno — ne udarno sc!
Na to je nadaljeval s podrobnim opisom trpljenja nemškega naroda pod fašističnim terorjem' našteval je konfinacije na pustih otokih, konfinaeijo in smrt dr. Noldina, in je sklenil s pozivom vsega Nemštva: Ne zapustite mas,^prihajajte k nam, aili govorite povsod nemški, da bo ljudstvo čulo svoj jezik od vas vseli, ki mu bost ; govorili v jeziku Andreja Hoferja.
Na to je mladi Verhouz govoril o krasotah jiTaega Tirola, o njegovem ljudstvu, o njegovih &v Tali in navadah itd. in nad loO slik jun je po-kazal s svojim aparatom.	„	„
Nemnerno ogorčenje proti italijanskemu teror' sta govornika izzvala. Posledice se bodo poznale. — In.tako gre in se siri propaganda nemški Južni Tirol. V nemških vladnih krogih, v v st’’ vrogih nemške inteligence so padli vsi c' ziri, kar se pozna tudi že v nekaterih vodil-ni'i listih.
Posebno pa smo zadovoljni, da je pater In-nerkotler govoril tudi o Slovencih in Hrvatih v Italiji. Govoril je o naših mučenikih od Gordana dalje, govoril o uničevanju našega naroda in našega gospodarstva.
Rim, 27. februarja, v. Kakor je bilo že javljeuq, so se rimska pogajanja pričela že včeraj zjutraj. Henderson in Alexander sta se pred pričetkom pogajanj odpeljala z avtomobilom na kratek izlet. Tik pred 11. pa sta se oglasila v palači Chigi, kjer sta ju že pričakovala zunanji minister Grandi in mornariški general Sirianni. Henderso-na in Alexandra so spremljali izvedenci Craigie in Selby ter poslanik Graham. Najprej sta se sestala Alexander in Sirianni, bi sta razpravljala o tehničnih vprašanjih, ki jih vsebuje pomorski pakt. Henderson in Grandi pa sta izmenjala ideje o drugih vprašanjih, ki jih londonska konferenca ni rešila in ki so v zvezi z italijausko-iranco-sko-britanskimi pogajanji. Hendersonov sestanek z Grandijem je trajal 1 uro in četrt.
Popoldne ob 16. je bil sprejem pri ministrskem predsedniku. Mussolini je sprejel Alexandra in Hendersona. Pri sprejemu pa sta bila prisotna tudi Grandi in Sirianni. Govorili so 1 uro o načrtu pomorskega sporazuma.
Med tern so angleški in italijanski izvedenci v palači Chigi nadaljevali svoje delo. Diskusije so trajale do večera. V zvezi z njihovimi domenki so se Grandi, Henderson, Sirianni in Alexander zvečer spet sestali. Takšen je bil potek včerajšnjih pogajanj. Merodajni krogi so sila rezervirani.
Zvečer je zunanji minister Grandi priredil v.eoerjo na čast Hendersonu in Alexan-dru. UdeieZile so se je vodilne rimske osebnosti.
Komentarji, ki so jih objavili današnji listi, so zelo umerjeni. Značilen je komen-
tar lista »Giornale d’ Italia«, ki pravi med drugim: »Medtem ko se britanska ministra lojalno pogovarjata z našimi ministra in v družbi svojih izvedencev o pomorskem problemu, bomo skrbno pazili, da jih ne bomo motili in da ne bomo razburjali z našimi komentarji njih dobro voljo, ki so jo pokazali piri razgovorih. V takšnih okoliščinah eksemplarična rezerviranost fašističnega tiska ni samo znak uljudnosti, marveč je tudi oportuna priča discipline fašističnega tiska, ki se zaveda pomena tega vprašanja, ki je bistveno politično in ki na tak način tolmači resne misli javnega mnenja, ki pričakuje od teh pogajanj praktičnih in pred vsem konkretnih rezultatov.
Ncwyork, 27. februarja, n. Nemški poslanik Pritvvitz je službeno posetil ameriškega zunanjega ministra Stimsona ter mu izrazil bojazen Nemčije, tla bi sporazum med Francijo in Italijo mogel škoditi Nemčiji pri razorožitvi na kopnem. Stiinson je izjavil, da podrobno o zadevi ni informiran. Nemški poslanik mu je ugovarjal, češ da ga je o pogajanjih informiral francoski poslanik Claudel, Stimson je dejal, da tudi Claudel sam ni bil podrobneje poučen. Tudi angleški poslanik sir Ronald Lindsayn je prijavil svoj poset pri Stim-sonu.
Rim, 27. februarja, n. Henderson in Ale-xander sta se davi odpeljala v Villa Dosse. Henderson je nato v britanskem poslaništvu sprejel nemškega poslanika v Rimu von Schuberta, s katerim se je dalje časa raztovarjal. Pogajanja med angleško in italijansko delegacijo so se danes dopoldne
z naglim tempom nadaljevala. Ob pol 10. so se zbrali v palači Chigi italijanski deie-gatje in del angleških. Ob 10. je prispel britanski zunanji minister Henderson. Henderson je imel daljšo konferenco z Grandijem. Govorila sta zelo izčrpno o političnih vprašanjih. Ta sestanek je trajal eno uro in četrt. S tega sestanka je italijanski zunanji minister odšel k ministrskemu predsedniku Mussoliniju in imel z njim prav tako dolg razgovor.
Med tem so se v palači Chigi nadaljevali razgovori med pomorskimi izvedenci. Te razgovore sta vodila prvi lord britanskega mornariškega admiralata Alexander in italijanski mornariški minister Sirianni.
Okrog poldneva so odšli vsi člani obeli delegacij v Tivoli, kjer je njim na čast italijanska vlada priredila kosilo. Zvečer pa je angleški poslanik e ir Graham priredil večerjo na čast obeh delegacij. Politični krogi komentirajo z velikim poudarkom okolnost, (la na včerajšnji večerji, ki jo je priredil Grandi na čast angleški delegaciji, ni bilo zdravic.
Italijanski listi tudi danes popoldne niso objavili nikakili podrobnosti o razgovorih. Prav tako rezervirani so uradni krogi, ki so izdali objavo, da ne drži nobena kombinacija, kar so jih doslej o rezultatih pogajanj iztuhtali novinarji. Pogajanja so absolutno tajna. Listi vedo le povedati, da vlada na obeh straneh optimizem. Politični krogi napovedujejo, da se bodo pogajanja nocoj v glavnem zaključila, ker namerava britanska delegacija jutri zapustiti Rim in se preko Pariza vrniti v London.
Rezultati konference o brezposelnosti v Jugoslaviji
Izjave posameznih zastopstev - Stališče zastopnikov delavstva - Za gospodarski odbor,
ki bi vodil borbo proti brezposelnosti
Beograd, 27. februarja. AA. V ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje je bila 25. in 26. t. m. druga konferenca o vprašanju brezposelnosti naših delavcev doma in v inozemstvu. Konferenci so prisostvovali predstavniki naših gospodarskih ministrstev, gospodarskih korporacij in delavskih ter delodajalskih organizacij. Konferenca je imela posvetovalni značaj. Na njej so se poleg vprašanja brezposelnosti obravnavala vsa ostala gospodarska vprašanja, ki so s tem v zvezi. Konferenco je otvoril minister za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Nikola Preka. Pozdravil je predstavnike vseh korporacij in organizacij, ki so pokazale dobro voljo pomagati ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje pri reševanju vprašanja brezposelnosti.
Konferenci je predsedoval načelnik ministrstva za socijalno politiko in narodno
zdravje Dušan Jeremic, ki je v svojem govoru naglasil pomen konference ter orisal njen delokrog. Generalni tajnik cenlrale industrijskih korporacij Djoka Čurčin je naglasil v svojem govoru, da po podatkih delodajalcev pri nas niso bile zmanjšane delavske plače. Zahteval je tako gospodarsko politiko, ki bi omogočala izhod iz dosedanje gospodarske krize. Predstavnik delavskih organizacij Živko Topalovič je ugotovil, da pri nas nimamo popolnoma točnih statističnih podatkov o brezposelnosti. Po njegovem mnenju znaša število brezposelnih okoli 100.000. Dalje je govoril o vprašanju borz dela ter dejal, da je število borz premajhno in da bi bilo treba ustanoviti več borz ter jim dati sredstva in večjo avtoriteto. Nato je dr. Topalovič omenil, da v naših bankah leži do 2 in pol milijarde neangažiranega kapitala in to že tri leta. Moralo bi se pristopiti k
energičnemu angažiranju kapitala. Predlagal je, da se osnuje gospodarski odbor predstavnikov bank, gospodarskih organizacij in predstavnikov delavcev, ki bi vodil borbo proti brezposelnosti.
Predstavnik ministrstva za zgradbe inšpektor Maslaf je dejal, da bi ministrstvo za zgradbe rade volje zaposlilo večje število delavcev, toda to zavisi od sredstev. Predstavnik ministrstva za kmetijstvo Miletič je opisal delo ministrstva na polju notranje kolonizacije. Načelnik ministrstva za gozdove in rudnike Belančič je poročal
o	stanju rudnikov pri nas in dejal, da se po statističnih podatkih vidi, da pri nas ni mnogo brezposelnih rudarjev, toda mnogi delajo v mesecu samo 14 ali 15 dni.
Nato je bila konferenca končana. Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje bo proučilo referate ter pred drugo konferenco izneslo svoje stališče.
Nemški odgovor na proglas franc, intelektualcev
»Sestanite se z nami, da se skupno posvetimo delu za ustvaritev nove Evrope«
Berlin, 27. februarja, d. 199 nemških pisateljev, umetnikov učenjakov je odgovorilo na proglas, ki so ga pred kratkim izdali francoski pisatelji, umetniki in učenjaki za mir v Evropi potom nemško-fran-coskega sporazuma. Odgovor se glasi: Z globokim zadovoljstvom smo izvedeli, da hočete mirno Evropo in da stremite za uresničenjem tega cilja s sporazumom med našima državama. Nemškemu narodu so natovorjena duševna in materijalna bremena, ki jili narod občuti kot krivične. Ne govorimo o tem, da bi sodili ali da bi trpljenje obeh narodov medsebojno obračunavali, temveč da bi dosegli osnovo za resnično spravo. Vabimo francosko intelektualce, da se z nami odkrito in brez pridržkov posvetujejo o sredstvih, s katerimi moremo priti do resnične poravnave in miru. Sestanite sc z nami, da se skupaj posvetimo visoki nalogi: Ustvaritev nove Evrope.
Podpisali so to poslanico med drugimi: prof. Georg Bernhardt, Heinrich Mann, Thomas Mann, Jakob Wassermann, Theo-dor Wolf, Arnold Zweig, Bernard Keller-mann in drugi.
Konferenca o trgovini z žitom
Beograd, 27. februarja. AA. Mednarodni kmetijski zavod v Rimu je sklical 26. marca pripravljalno konferenco za razpravljanje o svetovni trgovini z žitom. Kakor je bilo že objavljeno, bodo na dnevnem redu te tri glavne točke:
1. mednarodna organizacija kmetijskega pridelovanja;
2. mednarodna organizacija kreditov za kulturo žitaric;
3. mednarodna organizacija za prodajo žitaric.
Na to konferenco so povabljene vlade vseh
držav, ki pridejo v poštev. Našo državo bodo zastopali razen stalnih članov tega zavoda tudi strokovnjaki ministrstva za kmetijstvo.
Novo Bethlenovo potovanje v inozemstvo
Budimpešta, 27. februarja, n. Predsednik madjarske vlade odpotuje koncem meseca marca ali pričetkom aprila v Rim in Pariz. Madjarska politična javnost pripisuje temu potovanju veliko važnost tako z gospodarskega kot političnega stališča. — Bethlenovo potovanje je predvsem v zvezi z ureditvijo gospodarskega položaja Madjarske. V Italiji namerava doseči, da bodo tam izvršili svojo obljubo in se obvezali pokupiti ves previšek madjarskega žita. Obenem pa namerava pripraviti italijansko vlado do tega, da bo podpirala Mad-jarsko pri najetju posojila. V Pariz pa bo Bethlen odpotoval zato, da izposluje ratifikacijo haaškega sporazuma. Brez ratifikacije tega sporazuma namreč Madjarska ne more dobiti posojila.
Budimpešta, 27. februarja. AA. MTI sporoča glede trditve raznih listov, da bo predsednik vlade Bethlen v kratkem odpotoval v zapadno Evropo, da Bethlen ne namerava nastopiti potovanja v inozemstvo in da vse take vesti ne odgovarjajo resnici.
Za državo
>0 hierarhiji naših vrednot« je naslov uvodnika, ki ga je objavil g. Anton Lajovic v najaovejši številki »Ljubljanskega zvona« in ki zasluži, da bi ga prečita! prav vsak naš javna delavec. V uvodniku so misli in konstatacije, ki so naravnost odločilne važnosti za ves naš bodoči razvoj. Ne na zadnjem mestu pa je med njimi tudi konstatacija, da smo pred in med vojno pravilno gledali in nazirali na avstrijsko državo, da pa ni naš pogled na državo tako pravilen tudi po preobratu.
Pred vojno je bilo samo po sebi razumljivo, da ni imel naš inteligent nobenih simpatij do avstrijske države in njenih uradov in da je bil nasprotno tem bolj zadovoljen, čim večje neumnosti bo delal avstrijski birokrat, ker bo tako čim preje konec nesvobodnih dni. Kajti nekaj čisto tujega in Slovencu sovražnega je bila nemška avstrijska državna uprava, ki hi bila najbolj srečna, če bi mogla z enim zamahom spremeniti vse Slovence v Nemce. S padcem Avstro-Ogrske pa je nastala svobodna jugoslovanska država, ki je imela in tima le en namen, da čim bolj razvije vse -sile Slovencev, Hrvatov in Srbov in da vsem njim z zjedinjenjem zasigura politično, gospodarsko in kulturno svobodo.
Kakor noč in dan, tako se je razlikoval cilj im namen jugoslovanske države od biv-še avstro-ogrske, zato pa hi se moralo tudi enako kardinalno spremeni bi naziranje slovenskega inteligenta in vseh slovenskih ljudi na državo. Čim manj je bila ta pred preobratom simpatična našim ljudem, tern bolj jim je morala postati simpatična po preobratu. V isti meri, v kateri so se nekateri ponašali pred osvobojenjem s svojim defetizmom, bi morali po osvobojenju blesteti s svojim absolutno zadržaviuim stališčem. To je bila dolžnost, ki je nastala takoj s preobratom in ki se je večala, čim težje so bile porodne bolečine nove države. Ta dolžnost Je bila tako velika, da bi moral vsak Jugoslovan storiti še nekaj več ko svojo dolžnost do države in da bi morali vsi tekmovat/i le v tem, kdo bo več storil za državo.
Ni pa treba naglašati, da ni bilo te tekme in da se mnogi ljudje sploh niso zavedali svoje dolžnosti do nove države. Nekateri so celo mislili, da ima dolžnosti eploh samo država in da mora ta dajati in samo dajati in to čim več in v čim obilnejši meri. Le malo ljudi pa se je potrudilo, da bi premislili tudi o tem, kje naj država jemlje sredstva, da bo mogla dajati. To neprijetno vprašanje so kar odklanjali in ga puščali nerešeno.
Baš v tem pa je glavni vzrok vseh naših neuspehov v povojni dobi. Kajti država je samo to, kar narede iz nje njeni državljani. Ce ti majo ali nočejo delati za državo, potem ta tudi ne more napredovati in dati svojim državljanom tega, kar bi si oni želeli. V zadnjih posledicah je zato delo za državo le egoistično delo, ki pa ima v sebi plemenite nagibe. In to delo bi moral vendar že enkrat vršiti vsak Jugoslovan in v najizdatnejši meri.
C« smo se preje ob vsaki priliki spraševali, 'kaj škoduje avstro-ograki državni misli, tako bi se morali sedaj spraševati, kaj je v korist jugoslovanski državni misli. Če bi to vedno vršili, se ne bi nikdar naše strankarstvo razpaslo do te o sirote, da je že ogrožalo državo samo, temveč vsa naša notranja nasprotja bi ostala v mejah, ki jih zahteva ozir na celoto. Pa tudi v vseh naših drugih zastopih bi ta kategoričen ozir na blagor države hipoma »boljšal vse gospodarstvo ir. dosegli bi tudi to, da bi se državno in avtonomno gospodarstvo izpopolnjevalo v skupnem delu za napredek prebivalstva.
Predvsem pa bi dosegli to, da bi se vsi politiki in javni delavci zavedali, da so vsa javna mesta le zavoljo javnosti in ne zaradi večjega ali manjšega blagra tega ali onega politika. Pa tudi politike same bi vse drugače cenili in sodili. Če bi imeli vedno le pred očmi interes celote, bi tudi postavljali na odlična mesta le politike, za katere bi bili prepričani, da po svojem značaju in svojih sposobnostih res spadajo na ta mesta. Nikdar ne bi odločevali tako nevažni oziri, da bi kdo prišel na uplivno mesto le zato, ker ga je priporočala njegova strankarska pripadnost. Vsa čast tej pripadnosti, toda šele potem, ko je kvalifikacija dokazana.
Je naravnost temeljne važnosti, da se vsi brez izjeme pričnemo zavedati važnosti dela za državo. Je pa sedaj tudi možnost, da začnemo to delo vršiti, ker 6. januar je odprl vrata na stežaj za to delo. Vedno za-
Atentat na samostan v Sv. Križu pri Gorici
Tri eksplozije na vrtu in v notranjosti samostana
monstrativnega značaja
Atentat de-
Gorica, 27. februarja, v. Včeraj se je z veliko naglico razširila po mestu novica, da so neznani teroristi izvršili bombni atentat na isamostan ital. kapueincev pri Sv. Križu pri Ajdovščini.
V	noči od srede na četrtek so neznanci, ki so precej dobro poznali samostan, prelezli samostansko ozidje in na eno izmed gred položili dve bombi, ki so ju zvezali z lunto. Nato so skozi pritlično okno vdrli v samostanski hodnik in po stopnicah v prvo nadstropje. Pred nekimi vrati so položili tretjo bombo z zelo dolgo lunto. Prižgali so lunto in stekli spet na vrt. Prižgali so tudi tam lunti obeh bomb in spet zbežali preko zidu v noč.
Tik pred 030 ponoči je zagrmela prva bomba v samostanu, takoj za njo druga in tretja na samostanskem vrtu. Hipoma so bili kapucini pokoncu. Prijor Lovrenc, po rodu Furlan, in patri Izaija, Rafael, Zefi-rin ter vratar so po prvem strahu stekli iz samostana na ulico. Ljudje, ki so bili slišali eksplozijo, so se poskrili po zadnjih kolih svojih stanovanj in se niso prikazali na cesto. Kmalu so bili obveščeni karabi-nerji in ti so poklicali telefonično na pomoč goriško policijo.
Po naročilu iz Gorice so karabinerji takoj pričeli s preiskavo. Bombe so bile, kot so dognali, sestavljene takole: bombo, ki je eksplodirala v samostanu, je bila 3 smodnikom napoljena steklenica, ki so jo
dobro zamašili in skozi zamašek napeljali lunto. Druge dve bombi sta bili docela slični prvi: dve stari avstrijski vojaški čutari polni smodnika. 2e takoj na prvi pogled so morali karabinerji ugotoviti, da je bil atentat demonstrativnega značaja in da atentatorji niso imeli namena povzročiti kakšno škodo ali ubiti kapucine.
Med tem so proti jutru prispeli z avtomobili iz Gorice k Sv. Križu goriški kve-stor Modesti, komisar Trentadue in kara-binerski kapetan Caedda, ki so uvedli sistematično preiskavo. Karabinerski oddelki so preiskali vso bližnjo in daljno okolico. Ustavili so zjutraj nebroj ljudi, jih preiskali in odgnali na karabinjersko postajo. Nekatere so izpustili, druge pridržali, a napadalcev niso iztaknili, še celo odtisov njihovih stopinj v samostanskem vrtu niso mogli prepoznati, niti najti. Preiskava se z veliko vnemo nadaljuje.
Pred petimi ali šestimi leti so se slovenski patri iz Sv. Križa pri Ajdovščini morali izseliti. Samostan pa so zasedli italijanski kapucinci z Beneškega, iz Furlanije in drugih italijanskih pokrajin. V začetku zelo revni, so se kmalu vsled darež-ljivosti ljudi opomogli, na kar so pričeli uvajati v cerkvi in šoli italijanščino in to kljub odporu prebivalstva. Vsled te asimilacijske gorečnosti italijanskih menihov je tudi najbrže prišlo do sedanjega, le demonstrativnega atentata.
Kočljiva točka nemškega državnega proračuna
Stališče socialnih demokratov napram proračunu vojnega ministr
stva še ni jasno
Berlin, 27. februarja. AA. Poslanska zbornica je včeraj odgodila seje do prihodnjega tedna. Važni bodo sklepi prora-
čunskega odbora, ki bo razpravljal o proračunu vojnega ministrstva. Stališče soci-jalnih demokratov še ni jasno. Brez njihovega sodelovanja bo proračun tega ministrstva s prvim obrokom za križarko >lk ostal v manjšini. Neki krogi si prizadevajo,
Spor med predsednikom Hooverjem in parlamentom
VVashington, 27. februarja. AA. Spor med parlamentom ln predsednikom Združenih držav Hooverom se je ponovno poostril. Hoover je na podlagi pooblastil predsedniku Združenih držav vložil veto proti zakonskemu načrtu, ki sta ga sprejela zbornica in senat o takojšnji likvidaciji polic bivših bojevnikov. Načrt je bil ponovno predložen zbornici, ki pa ga je sprejela po skrajšanem postopku.
Letalska konvencija med Anglijo in Grčijo
Atene 27. februarja. AA. Ministrstvo za promet ie podpisalo konvencijo z angleško letalsko družbo glede prometa angleških letal med Anglijo in Indijo. Razpravljajoč o tem prometu in o teh konvencijah, prinašajo grški listi izjave nekaterih diplomatov in državnikov, ki pravijo, da bo ta britska letalska proga čez Balkan lahko nenavadno dobro služila interesom balkanskega prometa. S to konvencijo daje Grčija angleškemu letalstvu na razpolago dve potrebni zemljišči /a zgraditev letališč in pomožnih letalskih postaj.
Angleška preiskovalna komisija za Malto
London, 27. februarja. AA. V spodnji zbornici je finančni minister Snovvden odgovoril na zadevno interpelacijo, da predsednik vlade Mac-donald ni mogel sprejeti malteškega odposlanstva, ki mu načeljuje lord Strickland. Odposlanstvo se sedaj nahaja v Londonu. Pač pa bodo iinela vsa malteška pristanišča priliko, da ob-razlože svoje zahteve posebni preiskovalni komisiji, ki se napoti na Malto čitnprej. Finančni minister je naposled pozval poslance, naj ne sprejmejo tega odposlanstva.
Politični krogi tolmačijo ta odgovor zastopnika vlade kot njen odločen sklep, da ne sprejme lorda Stricklanda.
Izstop iz angleške delavske stranke
London, 27. februarja. A A. Sin bivšega ministrskega pr dsednika Bakhvina Oliver je včeraj izstopil iz delavske stranke ter se pridružil Moslejevi skupini, ki šteje 4 poslance.
Velik uspeh londonske industrijske konference
London, 27. februarja. AA. Trgovski zaključki na industrijski razstavi v Londonu in v Birminghamu so kljub veliki svetovni krizi nad-krilili vsa pričakovanja. Naročila so znano večja kot preteklo leto.
Tekstilna industrija, ki je nameščena v White City, je prejela naročil za 3 milijone funtov sterlingov. Industrijsko razstavo je posetilo toliko inozemcev kakor še nikoli.
stopati državne interese, to je recept jugoslovanskega napredka in tudi čisto egoistično pravilo, kako pride vsak Jugoslovan do blagostanja. In ker vsi to hočemo, se ravnajmo tudi po tem enostavnem, a tako jasnem receptu.
da bi pripravili nemške nacijonalne soci-jaliste do tega, da se vrnejo v parlament. Ta pogajanja so bila zaenkrat brez uspeha.
Na včerajšnji seji je minister za prehrano v družbi s kmetijskima poslancema Schlange in Schoeningen ostro napadel agitacijo narodnih socijalistov na podeželju in jih imenoval agrarne diletante.
Študijsko zaposlevanje tehnikov med počitnicami
Beograd, 27. februarja. AA. Zveza jugoslovanskih tehnikov se je preko studentskih in industrijskih organizacij pogajala s študenti -tehniki v Romuniji in Češkoslovaški o tem, da bi za šolskih počitnic jugoslovanski tehniki študirali na Češkoslovaškem in Romunskem v industrijskih podjetjih, češkoslovaški in romunski študentje pa v jugoslovanskih. Pogajanja ugodno potekajo in je upati, da Be bo ta misel že letošnje počitnice lahko uresničila.
Napredovanja
Beogra, 27. februarja. AA. Z ukazom NJ. Vel.
kralja je na predlog ministra za promet v soglasju s predsednikom ministrskega sveta postavljen za uradnika v 4a-I, pri železniški direkciji v Ljubljani Josip Tičar, dozdaj 4-1, za uradnika II-2b na železniški postaji Smederevo Franc Kasper, dozdaj v Mariboru.
Za pomoč brezposelnim v Gu stanj u
Beograd, 27. februarja. L Danes sta prišla v prometno ministrstvo in v vojno ministrstvo tajnik zveze kovinskih delegatov Dravske banovine dr. Viko Vraukeš in glavni tajnik zedinjene delavske zveze Krekič. Posredovala sta na pristojnih mestih, naj bi se pomagalo delavcem, ki jih je odpustila jeklarna grofa Thur-na v Guštanju, oziroma da bi se tovarni sami odstopilo kako delo, ker je morala tovarna zaradi pomanjkanja naročil odpustiti preko 200 delavcev. Na pristojnih mestih so se pokazali pripravljene, da ustrežejo prošnji. Obljubili so, da si bodo prizadevali jeklarni preskrbeti naročila, da bi brezposelni delavci prišli zopet do zaslužka.
Nove velike količine ameriške pšenice na trgu
Nevjork, 27. februarja, d. Zvezni farmski
urad je sklenil, da bo v teiku 4 mesecev prodal v inozemstvu četrtino svojih zalog pšenice, t. j.
85,000.000 bushelov, ki so v pristaniščih At! rrt-skega in Paoifičnega oceana ter Mehiikansik. zaliva. V neki oKcijedni izjavi se poudarja, d« se bo pšenica zato prodala, da se izpraznijo skladišča *a bodočo letino. Ne gre pa nikakor za kak dumping ali aa kako tlačenje cen navzdol. Na žilni borzi so ta sklep smatrali za prvi korak k likvidaciji velikanskih ameriških pšeničnih zalog. Cena je padla za približno 2 to .pol dolarja pri bushlu. Šele proti koncu borze so si tečaji nekoliko opomogli.
Gandhi nadaljuje razgovore s podkraljem
>7ew Delhi, 27. februarja. AA. Po današnjem sestanku z indijskim podkraljem je Gandhi izjavil, da se bodo pogajanja nadaljevala.
Govorice o prelomu teh pogajanj so brez osnove.
New Delhi, 27. februarja. AA. Po sestanku z indijskim podkraljem je Gandhi povabil k sebi dva izmed osmih delegatov, ki so se udeležili konference o Indiji v Londonu. Z Gandhijem se sestaneta še ta teden. Gandhi ostane v Ne\v Delhiju še nekaj dni in ho predsedoval seji izvršilnega odbora indijskih nacijonalistov.
Bivanje admirala Gueprattea v Beogradu
Beogard, 27. februarja. 1. V teku današnjega dne nista g. in ga. Gučpratte nikamor šla, temveč sta ostala skoro ves čas v hotelu. Admiral je sprejel več bojevnikov, znancev iz Biserte, s katerimi se je dalje časa prijateljsko razgo-varjal. Go. Gučpratte je posetilo nekaj zastopnic beograjskih humanitarnih in kulturnih društev. Popoldne okrog 4. sta se admiral Gučprat-te in gospa odpeljala v mesto in pri tej priliki poselila nekatere kulturne in humanitarne ustanove. Nocoj bosta oba gosta prisostvovala predstavi v narodnem gledališču.
Avdijenca našega dunajskega poslanika pri kralju Zogu
Dunaj, 27. februarja. AA. Jugoslovanski poslanik dr. Grga Andjelinovič je bil v spremstvu prvega tajnika poslaništva dr. Stanka Er-h a rtiča danes dopoldne sprejet v avdijenco pri kralju Zogu. Ob tej priliki je poslanik Andjelinovič izjavil kralju Zogu čestitke Nj. Vel. kralja Aleksandra radi srečne rešitve o priliki atentate m žalost Nj. Vel. kralja radi smrti majorja Topolaja. Nj. Vel. kralj Zogu je ljubei-nivo sprejel g. dr. Andjelinovida, s katerim se pozna že od prej.
Koncert učiteljskega zbora iz Ljubljane v Beogradu
_ Beograd, 27. februarja. 1. Pevski zbor učiteljev in učiteljic iz Ljubljane pride v Beograd, da tu pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije priredi dva velika koncerta. Prvi koncert bo
4.	marca v veliki vseučiliški dvorani za šolsko mladino, a drugi koncert bo 5. marca v poslopju narodnega gledališča.
Protest gostilničarjev Savske banovine proti teroristom
Zagreb, 27. februarja, k. Na poslednji seji odbora Udruženja gostilničarjev Savske banovine je odbornik Mihovil Tomac iz Koprivnice ostro obsodil slugo udruženja Josipa Miklavčiča, ki je Bodeloval pri bombnih atentatih neposredno tik pred prihodom Nj. Vel. kralja v Zagreb. Upravni odbor Udruženja gostilničarjev savske banovine je prav tako ostro obsodil to sramoto ter po Tomacovem govoru skupno s predsednikom vstal in trikrat vzkliknil: »živel vzvišeni kralj Aleksander Prvi!«
Pariška žitna konferenca
Pari*. 27. februarja. AA. Odbor, ki razpravlja
0 presežkih nadprodukcije žita v vzhodnoevropskih državah, je imel danes dopoldne sejo, na kateri je odgodil zasedanje na jutri dopoldan bo 10. Danes ob 17 so se sestali člani redakcijskega odbora za poročilo, ki naj se sprejme jutri na plenarni odborovi Beji. Odbor je posebno proučil necarinske olajšave za izvoz žita i* vzhodnoevropskih držav, tako carinske uzance, uvajanje tovornih Latov, ki naj bi imeli značaj vrednostnih papirjev, ustanovitev urada za izvoz Žita in organizacijo garancij. Jugoslovanski delegat Teodorovič je izjavil, da soglaša z vsemi konkretnimi necarinskimi olajšavami, ki naj se dajo državam, toda izrazil je mnenje, da to ne more zamenjati preferenčnega sistema. Vprašanje izvoznih nagrad ovira sistem maksimalnih ugodnosti. Nato so delegati Madjarske, Romunije in poljski opazovalec podali izjave o organizaciji izvoza žita v svojih državah in o vprašanju kakovosti pšenice.
Drobiž z vsega sveta
Wellington, 27. februarja. AA. Na otokih Pidji so divjali silni viharji, ki so porušili med drugim svetilnik v Niduju. V povodnji in v viharju je Izgubilo življenje 230 oseb.
Manchester, 27. februarja. AA. Tu Je pričelo delati več bombažnih predilnic, ki so ustavile pred nekaj meseci delo. Zadnje čase so prejele te predilnice več velikih naročil Iz Indije.
London, 27. februarja. AA. Pod predsedstvom lorda Cecila se je davi sestal v Londonu odbor Društva, narodov, da razpravlja o odpravi suženjstva v Liberiji.
London, 27. februarja. AA. Privatni tajnik vsakokratnega londonskega župana sir Willlam Soulsby je po 56 letnem službovanju odstopil. Star je 82 let in znana osebnost londonskega mesta.
Stockholm, 27. februarja. AA. Švedsko društvo francoske umetnosti je pod predsedstvom princa Evgena priredilo razstavo modemih francoskih slikarjev.
Praga, 27. februarja. AA. »Narodny listi« poročajo, da bo posetilo mednarodno kolonijalno razstavo v Parizu 40.000 Čehov. Razstavo otvo-rijo meseca maja.
Pariz, 27. februarja. AA. Iz Smirne poročajo: Višje sodišče v Eškišerifu Je razveljavilo obsodbo prvostopnega sodišča, ki je obsodilo nekaj novinarjev v Smirni zaradi pisanja proti vladi.
Pariz, 27, februarja. AA. Havas poroča iz Adis-Abebe: Abesinska kraljica je srečno porodila.
Monakovo, 27. februarja. AA. Na avstrijskem Tirolskem so snežni plazovi porušili 3 hotele in 32 hiš. Dve osebi sta bili ubiti in 12 ranjenih.
Newyork, 27. februarja. AA. Listi »Moming Wordl«, »Eving Wordl« in »Sunday Wordl« so prešli v lastništvo sindikata Scrippshoward. Pogodbo so podpisali vsi trije bratje Pulitzer, čim je sodišče izreklo, da oporoka pokojnega Josepha Pulitzerja ne izključuje prodaje teh listov.
Darmstadt, 27. februarja. AA. Socijalistl so predložili hessenskemu deželnemu zboru resolucijo, v kateri zahtevajo, naj tvomice avtomobilov »Opel« ukinejo nadure.
Dunaj, 27. februarja. AA. Krsto albanskega majorja Topolaja so prepeljali na kolodvor. Truplo prepeljejo najprej po železnici v Italijo, od tam pa po morju v Albanijo.
VREMENSKA NAPOVED
Dunaj, 27. februarja, d. Večerna vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Vetrovno vreme s padavinami, zlasti v severnih Alpah. Temperatura malo nad ničlo. Napoved za jutri: Začasno zboljšanje, podnevi južno
1 vreme.
Iz ljubljanskega občinskega proračuna
Visoko število aktivnega in upokojenega osobja — Najemnine v mestnih hišah dajejo letno 2-4 milijona Din — Nova gradbena posojila v znesku 18 milijonov Din - 24 milijonov za novo carinarnico
Ljubljana, 27. februarja.
Včeraj smo poročali o splošnem pregledu osnutka proračuna ljubljanske mestne občine za 1. 1931. Danes prehajamo k potankostim.
Prejemki mestnih uslužbencev
Prejemki aktivnega osebja
Vseh mestnih uslužbencev je 452 (lani jih je bilo 438), upokojencev pa 1(48 (lani 164).
Največ uslužbencev odpade na mestni zaklad, in sicer na splošno mestno upravo 134, na poslopja in zemljišča 3, na mestne davščine 87, na ceste, ulice in trge 15, na sodjalno politiko 8, na zdravstvo 24, na šolstvo 44, na prenesen delokrog 11 in na raznoterosti 15, skupaj torej 341.
Pri poediuih mestnih podjetjih je zaposlenih: pri klavnici 14 oseb, pri vodovodu 12, pri elektrarni 53, pri plinarni 14, pri pogrebnem zavodu 7, pri zastavljalnici 6 in pri pripregl 5, skupaj torej z onimi pri mestnem zakladu 452 oseb, ki prejemajo letno 13*7 milijona dinarjev plače.
Prejemki upokojencev, vdov in preskrbo-vancev
Največ upokojencev odpade na mestni zaklad, in sicer na splošno mestno upravo 107 in na mestne davščine 37. Na mestno klavnico odpadejo 3, na mestni vodovod 4, na elektrarno 10, na plinarno 4, na pogrebni zavod 2 in na zastavljalnico 1. Skupaj je vseh upokojencev, vdov iu preskrliovanccv 168, ki prejemajo letno 3’3 milijona dinarjev. Celokupni osebni izdatki znašajo torej 17 milijonov dinarjev.
Splošna mestna uprava
Županova plača se poviša od letnih 96.000 dinarjev na 120.000 Din. Na plače in draginjske doklade uslužbencem po posebnem izkazu odpade 4'6 milijona dinarjev. Za predvidena nova službena mesta, in šifer za strojnika cestnega purnega valjarja, za zdravnika in 2 sestri pomočnici je določenih 96.368 Din. Redna napredovanja in prevedba uslužbencev po novi službeni pragmatiki bodo zahtevula nad pol mili-joua dinarjev, pokojnine in poskrbuine pa po posebnem izkazu 2’4 milijona dinarjev. Za stvarne potrebščine je določenih 1*5 milijona dinarjev.
Mestna poslopja in zemljišča
Za vzdrževanje mestnih poslopij in zemljišč
določenih B-4 milijona dinarjev. Od dohodkov odpade največ na najemnino v mestnih hišuh v znesku 2*4 milijona dinarjev.
Vzdrževalnina v znesku od 100.000 do 542.000 dinarjev je določena za magistratno poslopje, za hišo v Sredini št. 8, za hišo na Dunajski cesti štev. 62, za hišo za Bežigradom, za kolonijo 16 zasilnih stanovanjskih hiš na Vodovodni cesti, za hišo ob Jegličevi cesti št. 10, za hišo v Švabičevi ulici št. 15 in za ljubljanski grad.
Občinske davščine in takse
Občinske davščine, takse in drugi dohodki bodo dali po proručunu 36'6 milijona dinarjev (lani 32-7). Od tega odpade na doklade na državne davke 7’2 milijona dinarjev, ostanek pa na občinske davščine, od katerih zavzemata najvišjo postavko občinska trošarina v znesku 12-6 in davščina na blagovni promet v znesku 7-3 milijona dinarjev.
Kakor smo že včeraj poročali, znašajo izdatki iz tega naslova 57 milijona dinarjev.
Občinska posojila
Za obresti in odplačevanje mestnih dolgov je določenih 6'3 milijona dinarjev, dočim znaša kritje 3 milijone.
Od skupnega zneska 6'3 milijona dinarjev je določenih za obrestovanje novih posojil 1*3 milijona Din. Najamejo se naslednja posojila: za regulacijo Ljubljanice 2 milijona Din, za zgrad-
bo mostov 1-5, za napravo kanalov 3’5, za popravo magistralnega poslopja 1*4, za mehanizacijo cestne oskrbe I‘2, za nakup lleiuriharje-vega sveta ob Gosposvetski in Beiweisovi cesti 0-7, za zgradbo novega uradnega poslopja za mestni dohodarstveni urad 3, za nakup Vrhov-čevega sveta za ureditev sejmišča 0*2 in za zgradbo nove šole v Svetokriškem okraju 5 milijonov dinarjev.
Ceste, ulice in trgi
Izdatki za ceste, ulice in trge znašajo 9‘8 milijona dinarjev (lani 1(46). Od tega odpade na redno vzdrževanje 6'2, na čiščenje mesta 2’3, na razsvetljavo 07 in na plače in draginjske doklade uslužbencem (44 milijona dinarjev. Od dohodkov v skupnem znesku 47 milijona Din odpade največ na doneske za vzdrževanje in uporabo cest, ki jih plačajo predvsem mestna elektrarna, vodovod in gradbena direkcija.
Socijalno skrbstvo
Za socijalno skrbstvo je določenih 57 milijona dinarjev. Od tega gre za starostno preskrbo: za redne in izredne podpore, obleko in obutev, oskrbo bolnikov na domu in v zavodih 17 milijona Din, za mestno zavetišče za onemogle 1*3 in za mladinsko skrbstvo: za redne in izredne podpore, obleko in obutev, za podpore za šolske potrebščine, za dnevna zavetišča, otroška igrišča, počitniške kolonije, oskrbo v zavodih, za rejnine, generalno varu-štvo, za skrbstvo za dojenčke in za podpore sirotam padlih na Zaloški cesti 1-1 milijona Din.
Zdravstvo
Izdatki za zdravstvo so proračunani na 1'8 milijona Din. Na mestni fizikat odpade 0'5 milijona Din, na reševalno postajo 0'4, na osrednjo protituberkulozno ligo 07, na bolniško skrbne stroške 0'3, na Ljudsko kopel 08, na letno kopališče ob Ljubljanici 0'1, na kopališče na Taboru 48.000 in na kopališče v Mednem
30.000 Din.
šolstvo
Izdatki znašajo 4’1 milijona Din, dohodki pa 0'5. Za znanost, umetnost in prosveto je določenih 0‘6 milijona Din. Od tega odpade na podpore v znanstvene in kulturne namene 0-2 milijona Din, na Narodno gledališče 0'2, na Narodno galerijo 150.000 Din in na nakup slik
35.000 Din.
Prenesen delokrog
Izdatki znašajo 2'1 milijona Din. Od tega odpade na vzdrževanje državne policije 1’5, na vojaški urad pa 0-4.
Izdatki za mestno delavsko zavarovalnico: za bolniško in za starostno zavarovanje delavcev znašajo 08 milijona dinarjev.
Raznoterosti
Med raznimi izdatki v skupnem znesku 2 milijona Din je določenih za poklicno gasilstvo (45, za reprezentacijske stroške mestne občine 0'2, za vzdrževanje grobov in spomenikov 07, za tujski promet 07, za podpore raznim društvom in drugo 07, za doklade cerkovnikom in orglavcem 07, za pravoslavno cerkveno ob-
čino 80.000, za prostovoljno gasilsko in reševalno društvo 70.981 iJin itd.
Izredni promet
Izdatki znašajo 46’5 milijona Din (lani 37 milijonov). Izdatki so le navidezno narasli, ker je med izdatki vnešenih 23*8 milijona Din za novo carinarnico, ki jo občina zgradi na račun kaldrminskcga fonda.
6-odstotno obligacijsko in gradbeno posojilo
Izdatki za 6% obligacijsko posojilo znašajo 47, za 6"/o gradbeno in investicijsko posojilo 18 in za meščansko imovino 0'5 milijona Din.
Mestna podjetja
Izdatki za mestno klavnico znašajo 47 milijona Din, za mestni vodovod 6'5, za mestno elektrarno 137, za mestno plinarno 37, za mestni pogrebni zavod 2, za mestno zastavljalnico (44 in za mestno priprego 1"5 milijona Din.
Kot smo že poročali, izkazuje proračun 97 milijonov 45.570 Din izdatkov, dohodkov pa 87,255.507 Din. Za primanjkljaj v znesku 9 milijonov 790.063 Din se bo najelo posojilo.
Lekarnar Sušnik predsednik Mestfne hranilnice
Ljubljana, 27. februarja.
Danes ob 17. uri se je vršila seja novega upravnega odbora Mestne hranilnice, ki je bil izvoljen na četrtkovi seji ljubljanskega občinskega sveta. Izvoljen je bil za predsednika občinski svetnik mag. ph. Rihard Sušnik, za podpredsednika pa občinski svetnik g. Josip Turk. Člamii direktonija so: prof. dr. Pavel Pestotnik, občinski svetnik Miroslav Urbas; občinski svetnik Josip Olup; podžupan prof. Evgen Jarc; in občinski svetnik dr. Miroslav Lukan. Odborniki: Andrej Belič, posestnik in gostilničar; občinski svetnik dir. Joža Bohinjec; občinski svetnik Ivan Dachs; občinski svetnik dr. Tomaž Klinar; ravnatelj Rude in kovin d.d. Evgen Lovšin; občinski svetnik dr. Josip Pipenbacher; tovarnar Anton Rojina; občinski svetnik Josip Rutar; občinski svetnik Pero Šterk; finančni inšpektor Albin Zajec in mesarski mojster Ivo Žan. Seja je bila končana že ob 18. uri.
Slovenski krožek na Dunaiu
je imel v nedeljo 8. februarja svoj četrti občni zbor v svojih lepih prostorih restavracije Fuchs na Mairiabiilferstra-sse. — Predsednik Gabršček se je v nagovoru spomnil umrlega soustanovitelja dr. Zdravka Zvitt&rja in v počast njegovega spomina odredil tišino za dobo enega Očenaša. Spomnil se je tudi umrlega vrlega dunajskega rojaka g. Vinka Krušiča. — Tajnik Toroš je prečita/l poročilo o delovanju v preteklem letu, na kar se je razvila kaj živahna debata o bodočem delovanju. — Po običajnih poročilih itd. je bil izvoljen soglasno novi odbor, Itd se je takole sestavil:
Predsedstvo: Andrej Gabršček, Jakob Volk, prof. Anton Trost. — Tajništvo: Srečko Toroš, Joža Nograšek. — Blagajništvo: Fran Blazina, gospa Roza Rock. — Knjižničarja: med. Rado Kopič in akademik Fran Ogris. — Gospodarnik Fran Kurinčič. —- Odborniki: Ignac Dobrin, Frančišk« Podilijmik. Josip Schmeigert, Avguštin Šuligoj, Anton Križnič. — Pregledniki: Valentin širše, Krumpak Vincenc, Nagele Anton.
Beli zobje
olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovino tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejše z Chlorodont-šcetko. Poskusite najprej z malo tubo Chlorodont-paste, ki stane Din. 8'—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehko ščetine), za gospode(trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zclcncm omotu z napisom Chlorodont. Dobiva sc povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvorniee Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor. 56
—	Ustanovitelj in dosedanji predsednik Andrej Gabršček je bil soglasno izvoljen za častnega člana.
Slovenska jezikovna šola v dveh tečajih letos dosti dobro uspeva. Tu je poskrbljeno, da za niinutnje ne bo ponehavalo, marveč rastlo. Do slej je 24 učencev in učenk. — Poučuje koroški rojak g. Joža Nograšek.
Poleg okteta bo v kratkem začel svoje delo vanje tamburaški zbor. Tamburice so že na potu iz Zagreba.
Po vzgledu '.»koroškega večera« bo 8. marca tudi »primorski večer« s predavanjem in premnogimi skoptiškimi slikami. Morda bo s tem v zvezi tudii predavanje o enaki usodi južnotiirol-ske nemške manjšine in enako bo veliko slik iz domovine Andreja Hoferja, borca za svobodo svojega naroda. — V aprilu bo »akademski večer« z večjim sporedom umetniške višine.
Slovenski Krožek na Dunaju ima svoje redne sestanke vsako nedeljo v svojih prostorih. Gostije so vedno dobro d osli.
Občni zbor Ciril-Metodo-vib podružnic v Trbovljah
V	ponedeljek se je vršil v mali dvorani tukajšnjega Sokolskega doma 36. občni zbor mo ške in ženske podružnice Ciril-Metodove družbe. Občni zbor je vodil predsednik g. Jože Letnik, ki se je ob otvoritvi spomnil treh med poslovnim letom umrlih članov gg. Molla Jožeta, Franchettija Franca in gdč. Kostanjšek Štefanije, katerih spomin so zborovalci počastili. Iz poročil namestnice vsled bolezni zadržane predsednice gdč. Čarge in tajnika g. Pavliča je razvidno, da sta podružnici kljub težkim prilikam, ki so v naši dolini nastale, tudi v tekočem letu z velikim uspehom vršile svoje nacijonalno dolžnost. Marsikdo je napnČ nega mnenja, da je misija Ciril-Metodove družbe z nastankom naše narodne države zavrtena kar je pa povsem pogrešno, kajti družba se je poleg svojega temeljnega smotra posvetila z velikim uspehom karitativnemu delu med najrevnejšimi med revnimi — med bedno in siromašno rudarsko deco.
Gospod Kos Mirko je podal blagajniško po ročilo, iz katerega je razvidno, da je imelo društvo Din 15.788-95 dohodkov, kateri znesek je v večini porabilo v zgoraj navedene namene.
Učitelj g. Šuligoj je pregledal blagajniško po slovanje ter ga našel v polnem redu, radi česar je predlagal blagajniku odvezo in zahvalo, kar je občni zbor soglasno sprejel. — Pri volitvah je bil izvoljen z vzklikom stari odbor z g. Letnikom in go. inšpektor Hamrlovo ter go šentjurčevo kot častno predsednico na čelu Pregledovalcem računov sta bila na novo izvoljena g. Sušnik in g. Persoglio, razen tega sta pa bili na novo izvoljeni v odbor ge. učiteljici Pleskovičeva lika in Černetova Frančiška. Kem čno se je sklenilo, da se tudi letos priredi božičnica revnim rudarskim otrokom, ki so pomoči potrebni. — Nato je predsednik zaključil dobro uspeli občni zbor s pozivom, da se delo vanje društva v bodoče podvoji ter vsi odbor niki in člani skušajo pridobiti novih članov.
gledališče
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Dram«
Sobota, 28. februarja: »Glavni dobitek«. Dija ška predstava po globoko znižanih dramskih ceuah. Iven.
Opera
Sobota, 28. iebruarja: »Bela garda«. Gostovanje Hudožestvenikov. Izven.
Šentjakobski gledališki oder
Sobota, 28. februarja: »Extemporale«.
Nedelja, 1. marca: »Eztemporale«.
NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Sobota, 28. februarja ob 20. uri: »Prodana ne
vesta«. Gostovanje g. Marija Šimenc’'. Izv
Uspeh Krleže ve drame. V četrtek se je v ljubljanski Drami vršila prenvijera Miroslava Krleža drame Gospoda Glembajevi v režiji dr. Branika Gavelle. Uprizoritev je doživela zelo lep uspeh; gledališče je bilo vkljub poznemu datumu skoraj docela polno, režija tn igralci so želi lovorike kakor redkokdaj. Višek je dosegel Kralj s kreacijo Leona in pa Levar kot stari Glembay. Kralj in Nablooka sta bila deležna cvetja. Avtorja, ki je bil navzoč, pa vsi gromoviti aplavzi niso mogli priklicati na oder.
Oalda.-
FarnmcF
‘Roman	12
Jasni, poredni glas, ki ga je dražil izpod krinke, mu je udaril v uho kakor nenadno veselo zvonkljauje srebrnega zvonca in Farnmor se je zdrznil. Ko je vstal in se okrenil, se je živo spomnil večera pod lipo v Češkem lesu. In začudil se je, da se ni že prej spomnil tega glasu.
Črnooka plavolaska s praške slavnosti sv. Nepomuka, beli domino iz slavnostnih dvoran vojvodinje Luilhier-sove — Marion, markiza Vavasour je stala pred njim.
V	zlatorumenih laseh ji je tičala škrlatna cvetlica, oči so se ji poredno bliskale, njen čudoviti stas je bil odet z višnjevo svilo in s čipkami. Očarujoča, omamljiva prikazen!
Nasmehnila se je, ker je zapazila, da ga je vsaj za hip spravila iz ravnovesja. In to ni uspelo pred njo še nobeni ženski. Tako si je upravičeno domnevala.
Farnmor se ji je priklonil kot uglajen velikosvetski kavalir.
»Prav gotovo sem si zaslužil še hujšo usodo, kakor mi jo je prerokovala ciganka, ker nisem prepoznal po očeh zakritega obličja lepe gospe. Ali mi bo kdaj odpuščen ta greh?« je rekel.
Nasmehnila se je in mu podala roko.
»Odpuščam vam. Uslugo, ki ste mi jo tedaj izkazali, mylord, je bila tako velika, da moram biti prizanesljiva z vami. Svoje življenje vam dolgujem, zato vam moram biti hvaležna.«
Te besede so bile kratke in skromne. Mlado dekle, ki je jedva prišlo iz samostana, bi jih ne moglo bolj resno in ganljivo izgovoriti, kakor jih je izrekla svetska dama. Izumetničene, konvencionalne besede bi ga bile odbijale, toda njen govor ga je očaral, zakaj v ujenem glasu je odmevala iskrenost.
»Za tako veliko plačilo, kakor je vaša hvaležnost,« je odgovoril, »bi se drugi možje radi podali še v veliko večje nevarnosti, kakor sem se jaz. O tem sem prepričan.«
Zagoneten nasmešek ji je zaigral okrog lepo zaokroženih ustnic in pogledala ga je izpod črnih žametno mehkih vek z dolgim pogledom, medtem ko je sedla na stolico, katero ji je primaknil.
»Glede poklonov ne pridete nikoli v zadrego my-lord,« je rekla. »Koliko pa je v njih resnice? Vi ste diplomat in vaše vsakdanje opravilo je, da lepo govorite samo zaradi govorjenja. Je to vaša posebnost, ki vam prinese nekoč kakšno poslaniško mesto in odlikovanja. Po vsem, kar sem slišala o vas, stremi vaše častihlepje za tem, dragi prijatelj,« je zaključila, igrajoč se koketno s pahljačo, ki je v njenih rokah več povedala kakor besede.
Preden ji je utegnil odgovoriti, so se odprla vrata
salona iu grajski gostje so prišumeli notri. Njim na čelu je bila domača gostiteljica ob strani postavnega dvornega prelata. Farnmor je vstal, da pozdravi odlične goste. Na njegovo mesto je sedel medtem duhovnik, ki so mu ga predstavili za monsignorja Villaflora..
Dvorane so se polnile in kmalu so oznanili, da je obed pripravljen. Farnmorova naloga je bila peljati k mizi lady Georgijo Dashwood. S svojimi razgovori o komorni glasbi, starem porcelanu in modi ga je strašno dolgočasila. Lady Vavasour jeva je sedela predaleč od njega, da bi se mogel z njo pogovarjati, vendar pa se ni mogel premagati, da se ne bi oziral po njenem obličju, ki je gledalo iz okvira bleščečih se zlatih kodrov. Na žalost so mu razgled ovirali listi neke tuje rastline. Vkljub predsodkom, ki se jih je še vedno trdovratno držal, se je zavedal, da ga je znala očarati s svojo osebo, glasom in pogledi.
Ko so končno dame vstale od mize in odhajale iz velike banketne dvorane, v kateri je bila nekoč znamenita Valois Guizenska pogoščena, je morala mimo njegovega stola. Čipke njenega oblačila so se dotaknile njegovih ramen, vonj njenih las ga je za hip omamil, da so se vsi njegovi predsodki omajali. Tedaj ji je zdrknila na tla zapestnica, vendar ne namenoma. Farnmor jo je pobral, in ko jo je zapenjal na njenem zapestju, je ugotovil, da je njen laket krasno izoblikovan. V zahvalo se mu je nasmehnila in moral si je priznati, da ni videl še nikoli tako očarujočih iu omamnih ustnic.
Umetniški album za Nj. Vel. kralja in kraljico
Zagrebška tvrdka Griesbach in Knaus je izdelala krasen album s slikami o priliki bivanja Nj. Vel. kralja in kraljice v Zagrebu, katerega je zastopnik tvrdke Gjuro Griesbach ml. izročil preteklo nedeljo Nj. Vel. kralju v Beogradu. Zunanja oprema albuma v zlatu, srebru in emajlu je prekrasno delo filigranske umetnosti, ki je Nj. Vel. kralja zadivila.
Jul&f ?
dne 1. marca bomo pričeli objavljati velezanimivo fantastično zgodbo: »POTOVANJE PO ZVEZDI VEČERNICI« Ako hočete zares razveseliti svojo deco in sebe —
NAROČITE TAKOJ »JUGOSLOVANA«! Naroča se ustmeno in tclefonično v upravah v Ljubljani, Mariboru in Celju ter po pošti za samo 20 Din na mesec.
— Civilna letalska šola v Beogradu. Aeroklub v Beogradu bo letos otvoril civilno letalsko šolo, v kateri se bodo izurili za pilote ne samo ljudje, ki premorejo veliko učnino in pa denar za svoja letala, temveč tudi mladi za letalstvo navdušeni pilotski kandidalje, katerim bo aeroklub dal na razpolago vsa sredstva in letala.
V	šolo bodo sprejemali tudi ženske.
Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.	398—1
—r Pred prezida njem cerkve sv. Marka v Beogradu. Lami je bil sprejet načrt za novo cerkev sv. Marka v Beogradu, katerega sta napravila beograjska arhitekta brata Krstič. Definitivni načrt je sedaj izgotovljen. Ko bodo pa izvršeni tudi podrobni načrti, bodo začeli z zidanjem monumentalne cerkve sv. Marka. Stala bo
15,000.000 Din. Sredi marca bodo začeli podirati staro zgradbo v ulici Kralja Aleksandra, kjer bo stala nova cerkev.
— Nova telefonska centrala v Skoplju. Skoplje je mesto v naši državi, ki se je po vojni najhitreje razvijalo. Kot sedež armije in banovine je potrebovalo pred vsem dobre telefonske zveze in novo telefonsko centralo. Zato je mesto sklenilo, da si nabavi novo telefonsko centralo, ki bo otvorjena v nedeljo 1. marca.
Zahvala
Ker mi ni mogoče zahvalili se na nebrojnih pismenih in tele grafičnih čestitkah, ki so mi dosle ob priliki moje sedemdesetletnice od raznih strani, se začasno tem potem vsem najiskrenejše zahvaljujem.
Ljubljana, 28. februarja
NOTA R 11U DO VER NIK.
Položaji v rutSarskiii revirjih se slabša
Število praznovalnili dni se bo v marcu pomnožilo — Intervencija II. skupine — Nove redukcije
Čimbolj se bližamo pogajanjem za sklep nove dobavne pogodbe med prometnim ministrstvom in privatnimi rudniki, tembolj se poostruje kriza v rudarskih revirjih. Dočim smo v februarju praznovali razen nedelj še 8 delavnikov, je v mesecu marcu napovedano praznovanje 10 delavnih dni poleg nedelj, tako da bo delavstvo delalo 16 dni, praznovalo pa 15 dni, torej polovico dni v mesecu, če računamo, da zasluži velik del rudarjev dnevno 40 Din, od katerih se odbije za bolniško, nezgodno in pokojninsko blagajno ter druge dajatve pribl. 5 Din na delavnik, bo zaslužil rudar v marcu komaj pribl 560 Din. Je pa mnogo družinskih očetov s petimi, šestimi ali še več nepreskrbljenimi otroki katere je treba poleg prehranjevanja še oblačiti zlasti v sedanjem zimskem času z gorkejšo obleko, obutvijo i. dr.
Če pogledamo samo gornje skromne številke, mora postati vsakomur jasno, v kako težkem položaju se nahajajo rudarji, osobito družinski očetje, ki s težkim srcem gledajo z dneva v dan se stopnjujočo revščino in bedo v svojih družinah, porajajočo se oslabelost in bolehnost svetih otročičev, ki jo poleg slabega ozračja v rudarskih revirjih v znatni meri pospešuje vsled dolgotrajne krize povzročeno pomanjkanje in nezadostna prehrana. — Pri vsem tem žalostnem dejstvu je treba imeti pred očmi, da so naši rudarji najrevnejši del našega jugoslovanskega delavnega naroda, ki v najtežjih in najnevarnejših prilikah dvigajo globoko izpod zemlje bogate zaklade prirodnega bogastva naše zemlje, da so vsled tega velevažen faktor našega narodnega gospodarstva, katerih težave in neprilike se ne morejo in ne smejo prezreti. — Odkar so potrkali težki časi na vrata naših rudarjev, so pričela še bolj upadati od slabega industrijskega ozračja že itak obledela lica naše
rudarske mladine. Spričo take situacije bo pač treba misliti na čimprejšnjo ustanovitev proti-tuberkulozne lige v rudarskih revirjih, kajti znano je, da je znašal odstotek umrljivosti vsled tuberkuloze 13 % od vsega umrlega prebivalstva.
Novoizvoljeni zaupniki II. skupine rudarske zadruge so izvršili v sredo svojo prvo intervencijo. Kakor znano, je bilo v priliki redukcij leta 1926 prestavljenih okrog 80 delavcev od rudnika k podjetju Dukič i dr. na dnevni kop Dobrna. Med temi delavci je bilo tudi mnogo profesijonistov, n. pr. kovačev, strojnikov, kurjačev, pa tudi kopačev in navadnih delavcev. 2e takrat je II. skupina prosila, da bi se ti delavci, ki so v večini starejši rudarji z velikim številom službenih let, sprejeli v slučaju ukinitve dnevnega kopa zopet nazaj k rudniku Ker se je pričelo v zadnjem času vsled naraščajoče krize v rudarski industriji delo na dnevnem kopu omejevati ter je bilo letos odpuščenih
že nad 300 delavcev, katerim bodo sledile naj-brže še nadaljne redukcije, ako ne pride c’o sklepa ugodnejše pogodbe med prometnim ministrstvom in privatnimi rudniki, je II. skupina prosila po svojih delegatih Trboveljsko premo-gokopno družbo, da sprejme te delavce nazaj k rudniku. — Kakor se je zaznalo, je družba pripravljena sprejeti te delavce nazaj k rudnika pod pogojem, da sprejmejo tudi profesijonisti delo, ki se jim bo odkazalo. Ker družba sta-leža vsled premestitev teh delavcev od podjetja Dukič k rudniku ne bo zvišala, bo najbrže sledila v kratkem redukcija onih rudniških delavcev, na katerih mesta bodo prišli ti delavci od podjetja Ing. Dukič in drug. — Na vsak način je položaj v rudarskih revirjih jako težaven, zato delavstvo z nestrpnostjo pričakuje ugoden izid pogajanj med državnimi železnicami in privatnimi rudniki, ki naj bi prinesla zaželjeno rešitev.
Jz i)ravsjke banovine
jevu in Skoplju. Najvišja temperatura je bila v Ljubljani 8-5, najnižja ‘2-8, v Mariboru 0, v Mostaru 2, v Zagrebu 2, v Beogradu —1, v Sarajevu —2, v Skoplju —2, v Splitu 4. Vsa opazovanja ob 7 uri.
d Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine št. 15. z dne' 28. februarja 1931. ima sledečo vsebino: Pravilnik o zdravniških pregledih učiteljev in učencev narodnih in srednjih Sol; Objave banske uprave v občinskih trošarinah, ki jih bodo pobirale občine v letu 1931.
d Imenovanje. Inženjer sekcije v Ljubljani g. Stanko Šubic je imenovan za šefa te sekcije v Ljubljana.
d Otvoritev bežigrajskega sokolskega odra.
Sokolsko društvo Ljubljana 111 je ustanovilo
— izvršujoč svoj prosvetni in kulturni program
— med drugim tudi lastni dramatični odsek. Dasiravno obstoja društvo komaj pol leta, bo stopilo s svojim odrom že to soboto pred širše občinstvo in bo priredilo svojo prvo dramatično predstavo. Agilni društveni prosvetni odsek je premagal z intenzivnim delom in neumorno energijo vse zapreke in težkoče, postavil si je lasten moderen oder ter zbral okrog sebe lepo število nadarjenih mladih igralk in igralcev diletantov, ki so se vrgli takoj na delo. Otvoritvena predstava bo v soboto 28. t. m. ob 20. uri v društveni telovadnici — Topničarska vojašnica ob Dunajski cesti — in se bo igrala velezabavna burka »Babilon«. Predstava se ponovi v istih prostorih v nedeljo 1. marca ob 17. uri popoldne. Kakor čujemo se bodo predstave vršile v doglednem času redno, zato je ustanovitev in otvoritev Sokolskega odra za Bežigradom največjega pomena. Nedvomno je, da bo tudi prebivalstvo tega okraja pozdravilo njega ustanovitev z velikim zadovoljstvom in veseljem. Mlademu društvu, ki nesebično in požrtvovalno deluje na Sokolskem, kulturnem in prosvetnem polju, je le častitati. Sokolsko društvo Ljubljana (II opozarja svoje članstvo ter članstvo bratskih društev in Sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se bo vršila v Soboto 28. t. m. ob 20. uri otvoritvena predstava Bežigrajskega Sokolskega odra v telovadnici — Topničarska vojašnica ob Dunajski cesti. Igrala se bo velezabavna burka »Babilon«. Blagajna se odpre ob 19. uri. Vabljeni vsi.
d Vreme. Barometer je kazal v Ljubljani včeraj 761-2, termometer 5-6, relativna vlaga 70%, smer vetra W, oblačnost 9. V Mariboru je kazal barometer 7G5'5, termometer 3, relativno vlaga 80, smer vetra S, oblačnost 10. Povsod v državi je bilo oblačno. Mirno je bilo v Mostaru, Sara-
Iljubljama
Sobota, 28. februarja 1931., Roman. Pravoslavni 15. februarja, Onisim.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, U s t a r na Sv. Petra cesti a Hočevar v šiški.
B Zanimivo predavanje o pokojninskem zavarovanju, ki ga je imel poddirektor pokojninskega zavoda g. dr. Janko Vrančič pri Levu se nadaljuje v torek 3. marca ob 20. uri v salonu »pri Levu«. Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev vabi vse interesente, posebno pa nameščence, k temu važnemu predavanju. Pra davatelj se bo bavil pri tem predavanju z os nutkom novega zakona o socijalnem zavarovanju.
■	Društvo poštnih, telegrafskih in telefonskih uradnikov v Ljubljani naznanja, da ima svoj redni občni zbor v soboto 7. marca t. 1. ob 20. uri v gostilni »Mrak« na Rimski cesti. Člani so prejeli posebna vabila z dnevnim redom.
H Naša drama pripravlja za prihodnji teden premijero poljska drame »Dom osamelih žena« v režiji ge. Mar.irje Vere. Drama, ki jo je napisala poljska pisateljica Nalkowska, ima sedem izvrstnih ženskih ulog. Dan premijere javimo.
Repriza Čapkove drame RUR, katere uprizoritev v nedeljo 22. t. m. v Delavski zbornici je vzbudila veliko zanimanje, bo jutri v nedeljo 1. marca ob osmi zvečer ravno tam. Vsakdo, ki je videl to dramo, ne more prehvaliti njene lepe vsebine. Preskrbite si vstopnice še danes v predprodaji v Del. zbornici, I. vhod, I. nadstropje, uprava »Ognja« Glej tudi plakate!
H Ga. Pavla Lovšctova, koncertna in operna pevka si je izbrala za svoj letošnji koncert celo vrsto programnih točk iz svetovne literature. Zastopani so skladatelji Čajkovski, Novak, Smetana, Gliere, Leoruks, Thomas Curran, Hamilton, Proh, Blech, Kienzl, Marx, Schubert kakor
Jz drugih banovin
Avto strmoglavil v Drino
Iz Užic poročajo o veliki nesreči nekega avtomobila na cesti Rogačica—Bajina Bašta, ki po zaslugi šoferja Milorada Kovačeviča ni zahtevala smrtnih žrtev. Kovačevič je vozil avtomobil na omenjeni progi in prevažal pošto in potnike. Ko je v četrtek vozil iz Rogačice, je med vožnjo opazil, da se je pokvaril volan in da vozila nima več v oblasti. Spojnice na kolesih so počile in nesreča je bila neizogibna. Na tem mestu se dviga na eni strani visoko brdo, na drugi v globini 30 m pa teče hitra in globoka Drina. Vse to se je zgodilo v trenutku, da šofer ni utegnil opozoriti potnike na nevarnost. Avtomobil je strmoglavil 30 m globoko v Drino, k sreči je pa padel v valove tako, da se ni prevrnil, šoferja je vrglo pri tem iz avtomobila. Videl je, da so njegovi potniki v smrtni nevarnosti, izgubil pa ni prisotnosti duha in kot močan človek in dober plavač se je vrgel v reko in pričel reševati potnike. Posrečilo se mu je izvleči iz valov na suho vse tri potnike in njegovega pomočnika, katerega reševanje je bilo najtežje, ker je bil težko poškodovan na glavi.
Preiskava glede smrti narednika Brodnika
Pred meseci smo poročali o zagonetni snnti Slovenca narednika Brodnika. Iti je bil komandir orožniške postaje v Bosanski Krupi, Pozneje so našli njegovo truplo v nekem goadu pri Bihaču in uvedli preiskavo, da ugotove ali je narednik Brodnik žrtev zločina ali je izvršil samomor. Narednik je nenadoma izginil 'v petek 10. oktobra lani. Po dveh in pol meseca so ga našli v neki goščavi. Prvi je opazil njegovo truplo pastir in prijavil najdbo orožnikom. Sodna zdravniška komisija iz Bihaca je odšla na lice mesta in ugotovila, da vse kaže, da si je Brodnik sam vzel življenje. Po teni so pa izsledili. da je Brodnik padel kot žrtev zločinca. Po mnenju zdravnika, ki je preiskal njegovo truplo, je Brodnik podlegel poškodbi na spodnjem delu glave. Njegovo truplo so pa našli sedeče. Bill je oblečen in držal puško v roki. Nekaj metrov za truplom so našli njegove golenice in torbo Vse to je bilo pokrito z mahom, Niso pa našli samokresa. Poškodba, ki jo je imel na glavi je izvirala od šibe c. Narednikova puška je bila popolnoma čista, dokaz, da ni streljal z
njo. Nekaj dni po najdbi trupla so našli tudi Brodnikov kontrolni list in legitimacijo. Fotografija v legitimaciji je bila na več mestih poškodovana. Komisija je tudi mnenja, da ni mogoče, da je v k,raju, kjer so ga našli, truplo ležalo več ko 2 meseca. Domneva se, da je bil Brodnik umorjen. Neke njegove predmete so poslali v kemično preiskavo. Od rezultatov, ki ji bodo pri preiskavi ugotovili, je odvisen nadaljuj potek zasledovanja tega zločina. Zanimivo pa je, da je preiskovalni sodnik dobil že Vi.o anonimnih pisem, v katerih neznani ljudje iz okolice Bihača navajajo sumljlvce, ki naj bi bili Brodnikovi morilci.
Aretiran trgovec z dekleti
Nedavno smo pisali o dekletih iz Banata in Bačke, ki so čez noč brez sledu izginila in padla v roke trgovcem z dekleti. Policija je ugotovila, da je bil neki Jovan Moholj, ki se je pečal s prodajanjem deklet v javne hiše.
Živel je v Banatu in menjaval bivališče, da so mu prav težko prišli na sled. Pred dnevi so objavili beograjski listi oglas, da se iščeta dve strojepiski za neko večje podjetje. Ponudnice naj se javijo na naslov, ki je bil na razpolago v upravi listov. Nekaj deklet se je res ponudilo za to službo. Javile so se nekemu moškemu, ki je bil Moholj in ki je izbral izmed njih najlepšo ter jo odpeljal v vas Sv. Mihajlo, kjer naj bi bila njegova tovarna. Dekle je prišlo namesto v tovarno v neko sumljivo gostilno v tej vasi, kjer ji je Moholj pojasnil, da mora tam prenočiti, naslednje jutro pa da bosta odšla v tovarno. Ker je vas v bližini romunske meje, je imel Moholj namen dekle spraviti čez mejo, kjer je imel pomagače, ki bi mu vnovčili njegovo žrtev. Dekle je še pravočasno spoznalo, kaj namerava lažni tovarnar z njo in je pobegnilo ter Moholja ovadilo oblastem. Moholja so aretirali in izročili sodniji.
b Pojasnjena tajna groba v gozdu. Včeraj smo poročali o tajinstvenem grobu nepoznanega častnika pri Mladenovcu. Po fotografiji, ki jo je objavila beograjska »Politika« in katero s., našli pri častniku, ki je bil pokopan v tem grobu, je lekarnar Krsla Novakovič iz Kraševca spoznal tri svoje znance. Ugotovil je tudi, da so ti trije dali fotografijo leta 1914 trgovskemu pomočniku Cedi Miladinoviču in je to častnik, ki je pokopan v gozdu pri Gor. Mladenovcu
ludi Verdi. Program je izredno pester in 'irez dvoma je, da ga bo podala odlična solistinja s svojimi sodelavci v vsakem pogledu dovršeno umetniško. Pesem se vrsti z arijo, mnoge so še nepoznane in prvokrat pete pri nas. Opozarjamo, da se vstopnice že dobijo v Matični knjigarni p<^|(l*)iicertnih cenah. Prihodnje dni bo na razpolago tiskano besedilo vseh pesmi, ki so na sporedu.
S3 Pevski zbori včlanjeni v Hubadovi župi
JPS bodo nastopili na koncertu, ki bo v nedeljo 8. marca v veliki Unionski dvorani. Nastopilo bo 13 zborov, deloma iz Ljubljane, šiške, Most, pri Ljubljani, Domžal, Trbovelj, Hrastnika in Celja. Na programu so dela 19 jugoslovanskih skladateljev odnosno harmonizatorjev narodnih pesmi. Predprodaja vstopnic od ponedeljka dalje v Matični knjigarni.
B Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske izvaja v četrtek 12. marca eno najlepših del P. H. Sattnerjevo kantato Oljki za soli zbor in veliki orkester. Koncert bo v počastitev 80-let-nice velezaslužnega slovenskega' komponista. Vse podrobnosti javimo.
H Šentjakobski oder vprizori danes in jutri zabavno veseloigro »ExtemporaIe« v režiji g. Karusa in v glavnih vlogah gdč. Gorjupove, Bučarjeve in Pirčeve ter gg. Kunca, Lavriča in Cuka. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Kar-ničnika na Starem trgu. Rezervirane vstopnice je treba dvigniti najpozneje pol ure pred pričetkom predstave. Pričetek vsakokrat ob 20-15.
H Lutkovno gledališče na Taboru. V proslavo stoletnice rojstva Frana Levstika se bo v nedeljo 1. marca t. 1. ob 1'5. uri vršila slavnostna premijera igre »Martin Krpan«. Društveni orkester pod vodstvom kapelnika br. Švajgerja !o odigral potpuri slov. narodnih pesmi nakar bo avtor br. Jaka Špicar iz Radovljice imel govor o značaju in pomenu tega dela.
M Društvo Brak-,jazbečar javlja, da se vrši njegov redni občni zbor 5. marca 1931. ob 20. uri v gostilni »Cinkole«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 4 z običajnim dnevnim redom.
B Poročeni v Ljubljani v januarju: Avsenek Josip in Žumer Josipina, Čampa Alojzij in Salmič Slava, Pirc Josip in Paranos Ksenija, Puhan Štefan in Gorišek Ana, Šarec Janez in Pirnat Terezija, Erjavec Alojz in Vrečar Hema, Kukec Franc in Jesenovec Ivanka, Conino Ivan in Kranjc Marija, Lilik Jožef in Zajc Marija, Sax Miroslav in Pogačnik Alojzija, Režen Janez in Klemenčič Neža, Hrovat Leon in Robas Jožefa, Švigelj Gašper in Bergant Marijana, Papež Oto in Dietrich Helena, Trobiš Štefan in Vajevec Draga, Fux Ludvik in Prašnikar Štefanija, Vene Jernej in Ajdišek Marija. Nem-čišky Ivan in Holbl Angeia, Kirar Franc in Martinčič Terezija, Šuštaršič Jožef in Gnjidovec Antonija, Godešar Andrej in Petkovšek Frančiška, Zakrajšek Janez in Žnidaršič Kristina, Bizjak Andrej in Pavlin Antonija, Bavec Ferdinand in Zidar Marija, Pirc Andrej in Istenič Ivana, Pirc Lovrenc in Veber Jožefa, Oblak Martin in Cedilnik Ana, Leon Čebular in Marija Kovačič, Bogomir Jeršič in Ana Sterle, Franc Tomažič in Lea Pavčič, Ivan Lazar in Marija Jaklič, Alojzij Vole in Pija Bračič, Valentin Brauc in Marijana Kosec, Frančišek Knez in Terezija Marovt, Herman Zupančič in Elizabeta Žgank, Josip Lepšina in Justi Veber, Jožef Šparovec in Amalija Ratajec, Ivan Fefer in Leopolda Hlebš, Anton Strah in Leopoldina Zupančič, Jožef Valenčič in Kristina Mlač, Nedeljko Ždralovič in Marija Tancak, Kosmač Ludvik in Bonča Marija- Šimic Alojzij in Likar Matilda, Strgar Ivan in Kolovič Marija, Pestotnik Rudolf in Babnik Leopolda, Korpar Viktor in Ana Rutner; v šiški v decembru: Klopčar Izidor in Kanoni Josipina, Pahor Josip in Sušnik Marija, Čebulj Franc in Tovornik Frančiška, Bonča Anton in Baloh Amalija, Loger Franc in Kersnik Ana; v januarju: Kolman Ludovik in Krnc Kristina, Nabergoj Ivan in Mulej Alojzija. -Vič: Zavašnik Jožef in Knez Marija, Knez Mirko in* Pance Marija, Bevc Ciril in Bambič Franica. — Št. Vid nad Ljubljano: Jemec Franc in Cedilnik Ljudmila.
*	Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so Srdonar Ana, 48 let stara, vdova sprevodnika juž. žel., Zaloška c. 45, Lončar Marija, 8 let stara, liči posestnika. Dvor 8 pri št. vidu, Matevžič Ivana, 45 let stara, mati cestarja, Pod žago 9 pri Vel. Laščah in Golobič Franja, 53 lel. stara, žena vratarja direkcije drž. žel., Kolodvorska 39. N. p. v m.! Žalujočim naše sožalje!
■ Potepala sc je... Na Marijinem trgu je bila aretirana radi potepuštva in beračenja služkinja Š. Pavla, rojena 1. 1908. v Primskovem. in pristojna v Staro loko.
■ Za plačilo ga je okradla. Neka B. Antonija je prenočila pri nekem tuk. obrtniku ter mu ob tej priliki ukradla 50 Din in po izvršeni tatvini neznanokam pobegnila.
B Morilec Lakner izročen sodišču. V četrtek popoldne so prepeljali morilca mengeškega nadžupnika Kušarja Ivana Laknerja iz policijskih zaporov v preiskovalni zapor deželnega sodi* šča. Obenem z njim so izročili sodišču njegova tovariša ValentinaFertiča in Antona Lampreta, ki sta obdolžena več vlomov.
H Kaznjenec pobegnil iz jctnišnicc. V četrtek okoli 14-30. ure je pobegnil iz jetnišnice 18-letni kaznjenec A. F.; splezal .je čez ograjo Misonovega vrta ter se skril v poslopje Jugo avta. Kmalu na to je prispela na lice mesta varnostna straža, ki je preiskala vse prostore ter našla kaznjenca skritega v šupi v listju. Straža je odvedla kaznjenca nazaj v zapor, kje' ima odsedeti 3 leta v poboljševalnim.
B Torbico .ji je ukradel. Na Vodnikovem trgu je ukradel neznan tat Avsenik Frančiški iz košare torbico s 45 Din gotovine, ključem in nekaj računi v vrednosti 150 Din
m Predavanje Fr. S. Finžgarja. V četrtek zvečer je pri Prosvetni zvezi predaval pisatelj Fr. S. Finžgar o duhovnem liku slovenskega kmeta. Obsežna dvorana je bila nabito polna, tako da so morali nekateri celo oditi, ker niso več našli prostora. Predavatelj je v krepkih in jedrnatih besedah orisal naše kmečko ljudstvo, ki je predvsem stvarno in resno religiozno, polno čuta vzajemnosti, gostoljubnosti itd. Vse te lastnosti mu je dalo trdo delo na, polju in drugod, borba za življenje in za pravice. Njegove lastnosti pa se zrcalijo tudi v krepki govorici, ki je ustvarila slovenski jezik. Manjka pa mu še močan državljanski čut, kar je posledica tisočletne tuje nadoblasti. Za lepa izvajanja se ,ie predavatelju zahvalil g. prof. šedevy, ki mu je obenem tudi Cest/ital k 60-letnici, ob koncu pa so pevci še zapeli nekaj pesmi. Pisatelj se je s popolnočnim vlakom vrnil v Ljubljano.
m Umesten in pravičen sklep. Naši domači mesarji in tvorničarji mesnih izdelkov morajo plačevati klavniške pristojbine od goveda po 75 Din, prašiča in teleta nad 50 kg teže 33 Din, pod 50 kg teže pa 23 Din in prodajati svoje mesne izdelke po isti ceni kakor zunanji tvorničarji in mesarji, ki plačujejo samo 5 Din, odnosno 1'50 od zaklane živali. Da se ta krivica odpravi in se podprejo domači tvorničarji in mesarji, je mestni občinski svet na svoji seji v četrtek sklenil, da se bo odslej pobirala uvoz-nina za predelano in drugo mec,o po 0'50 Din od kilograma. S tem si bo pa opomogla tudi mestna blagajna, dočim konzumenti ne bodo prizadeti, ampak nasprotno še zaščiteni pred eventuelnimi neužitnimi in pokvarjenimi izdelki.
m Velika prireditev Jadranske straže. V soboto, dne 7. marca bo priredila tukajšnja podružnica Jadranska straže v prostorih »Uniona« veliko zabavo »Noč na Jadranu«, za katero so priprave vprav velikanske. Za dekoracijo bo poskrbel poseben odbor naših umetnikov prof. Gvajca, Cotiča in Ravnikarja, angažirane bodo vse narodne dame, nastopili bodo člani Narodnega gledališča itd. Sokoli, člani Jadranske straže iz okolice bodo plačali samo polovico vstopnine. To bo sploh ena izmed največjih letošnjih zabavnih prireditev v Mariboru.
m Narodno gledališče. Danes, v soboto gostuje v vlogi Janka v Smetanovi »Prodani nevesti« Marij Šimenc; jutri, v nedeljo popoldne se ponovi Frankova drama »Karel in Ana c, zvečer pa Kalmanova opereta »Kneginja čardaša«; v ponedeljek bodo hudožestveniki vpri-zorili »Revizorja«, v torek »Belo gardo«, v sredo pa morda še »Rusijo na razpotju«; pripravlja pa se krstna predstava Reharjevega misterija »Učlovečenje« in proslava Finžgarjeve 60-letnice z »Verigo«.
m Opozorilo. Sreski odbor Narodne obrane v Mariboru nas naproša, da objavimo: Doznali smo, da se izdaja g. Pavel Cvenkel za rajonskega vodjo in zaupnika NO, zato ugotavljamo lavno, da sploh ni član naše organizacije, še manj funkcijonar In da to tudi nikdar ni bil, zato tudi ni poooblaščen nastopati kjerkoli in kakorkoli v njenem imenu. Vse, ki bi nam mogli dati o tem še kakšne informacije, prosimo, da se zglase v tajništvu v Grajski ul. St. 5-II ali telefonično na št. 2970.
m Prošnja usmiljenim srcem! Marija Koren-čičeva, vdova v Studencih pri Mariboru, Bol-fenkova ul. št. 36, mati šestih malih nepreskrbljenih otrok, brez zaslužka in premoženja in zato v skrajni bedi, se obrača na vsa usmiljena srca s prošnjo za kakršnokoli podporo. Darovi naj se pošljejo na njsn naslov ali pa na mariborsko uredništvo »Jugoslovanu«, Aleksandrova c. 24.
m Imenovanje. Za železniškega zdravnika-specijalista za kirurgijo v Mariboru je bil imenovan tukajšnji zdravnik dr. Josip Majcen.
m Predavanje o vrtnarstvu. Zadruga vrtnarjev v Mariboru bo priredila jutri v nedeljo in v nedeljo 8. marca obakrat od 9. do 12. ure v prostorih vajeniškega naraščaja v Narodnem domu teoretična poučna predavanja za vajence in pomočnike. Predavali bodo dr. Heric, profesor Vales in vrtnarji Urbanek, Jemec in Bo-rovka.
m Vzpostavitev avtobusnega prometa. Mestno avtobusno podjetje je z včerajšnjim dnem spet vzpostavilo redni promet na vseh svojih progah v mestu in na deželi. V ponedeljek 2. marca pa bo tudi avtobusna proga Maribor— Sv. Lenart spet v redu in bodo avtobusi vezali po trikrat na dan Maribor s Sv. Lenartom.
m Usoda kavarne »Park«. Kavarno »Park«, o kateri se je zadnje čase po Mariboru precej govorilo, so na tajni seji mestnega občinskega sveta v četrtek oddali v uporabo mestnemu olepševalnemu društvu.
m Trg za ribe. Na včerajšnjem trgu za ribe so se prodajale morske jegulje po 30 Din, polenovke po 25 Din in sardele, katerih je bilo zelo veliko, po 20 Din kilogram. Kupčija je bila izredno živahna.
m Pauko podlegel poškodbam. Pomožni delavec Josip Pauko iz Stražgonc pri Pragerskem, ki je ponesrečil v kurilnici državnih železnic, je poškodbam podlegel. Pokojnik je bil šele 35 let star, ne 60, kot smo prvotno poročali ter zapušča ženo in dva neproskvoljena otroka m Nesreča na kolodvoru. Pri izstopu iz vlaka je na Glavnem kolodvoru padla 20 letna Anica Birtičeva, hčerka gostilničarja pri Mestni klavnici in si zlomila levo nogo pod kolenom. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v sanatorij dr. Benjamina Ipavca.
m Plemeniti razgrajač. V četrtek zvečer je bli v nelcem javnem lokalu aretiran Josip M. pl. G. iz Koroškega v Avstriji, ker je v pijanosti razgrajal in se pretepal.
m Izsleditev vlomilca. Kakor smo že poročali, je bilo v noči od sobote na nedeljo vlomljeno v delavnico čevljarja Kotnika v Studencih. Tat je odnesel 12 parov čevljev, predpasnik, kladivo in srebrno uro z verižico. Vloma in tatvine je orož-ništvo osumilo 28 letnega brezposelnega ključavničarja in šoferja Stanislava Ferfoljo iz Opat-jega sela pri Gorici, katerega pa ni moglo izslediti. V četrtek sta Ferfoljo srečala v mestu* dva stražnika in ga povabila na policijo, da bi pričal o neka drugi zadevi, tu pa so ugotovili, da so slučajno našli vlomilca. Po dolgotrajnem
zasliševanju je Ferfolja dejanje priznal in po-.vedal, da je čevlje razprodal po deželi. Uro in verižico je med potjo na policijo odvrgel, a jo
Trageclšga slovenskega rudarja v Ameriki
Umoril je svojo ženo, s katero je živel v večnem prepiru, in so nato usmrtil z dinamitom.
V	slovenskih ameriških listih beremo: Homer City, Pa. — Frank Verhovšek, atar 42 let, je zadnjo nedeljo zvečer v bližnjem Goyu, Center to\vnsh: j>, umoril svojo ženo -in nato izvršil samomor z dinamitom, ki ga jo raznesel na drobne kosce.
Tragedija se je izvršiila v stanovanju Verhov-škove družine. Sosedje so slišali eksplozijo in k so pritekli v hišo pogledat, tej se je zgodilo, so našli v kuhinji na Meh ženo z razbito glavo. Zraven je ležal krvav ročnik kraihpa. Verhovška ni biilo nikjer. Preiskali so vso hišo in ko so se spustili v majhno klet pod hišo, v katero so vodila vratiča v podu jedilne sobe, so našli kosce trupla. Nesrečnež je legel na več kosov dinamita in ga zažgal; ker je s svojini telesom absorbirali vso silo razstrelbe, ni dinamit naredil nobene druge škode.
Sosedje so povedala policiji, da se je Verliov-šek vedno prepiral s svojo ženo. Njuno zakonsko življenje je bilo neprestan ravs. Tudi zadnjo nedeljo je bilo slišati prepir, ki se je začel zunaj na porču. Krvave lise na poirfiu so pričale, da je tam dobila žepa prvi udarec, nakar jo je mož odvlekel v kuhinjo in tam dovršil strašno delo.
Nesrečna dvojica zapušča dva sina v staro-rosti 21 in 20 let ter hčer Mary, staro 17 let, ki se nahaja v Clevelandu. Oba sinova sta bila v It cmer Cilv in nista bila priči tragedije. Ver-hevšek je živel v Coyu kakih 15 let. Njegova ž; na je prišla iz stare domovine pred štirimi leti.
je našel nek deček in prinesel v urad za najdene premete, na Ferfoljevem stanovanju so pa našli še 340 Din. Ferfolja bo izročen sodišču.
-e-a.	----------
Ulllada MisisLa zalega
Hrastnik, 27. februarja.
V	našem Narodnem domu so že večkrat opazili, da so izginjale razne stvari, ki jih je pri prireditvah kdo v dvorani pozabil. Te dni jo služkinja opazila, da sta stikala po končani predstavi med stoli dva 10, 17 letna pobalina H. in K. Ker so baš tiste dni izginile neke pozabljene sueške in pri predstavi rabljeni škornji, so bili orožniki opozorjeni na oba pobalina, kjer so ros našli izginulo obutev.
Fanta sta priznala, da se že del j časa pečata s takimi nepoštenimi posli, da sta že tudi u-kradla zajčke ter kopala vso jesen Zavraškov krompir in ga pekla.
Edina rešitev za take pokvarjene delomrz neže bi bila stroga pobotjševalnica.
Slovenska Bistrica
Mlado sokolsko društvo v Laporju, ki je bilo pred kratkim ustanovljeno, je priredilo svojo prvo prireditev na pustni torek v gostilni šifrer in je s to prireditvijo izredno uspelo. Kljub mnogim izdatkom in pretežno kmečkemu obisku je bilo preko 1500 dinarjev dobička. Vsem, ki so pripomogli, najlepša hvala! Zdravo!
Mesečni sejem 24. t. m. je bil slabo obiskan, vendar pa nekoliko boljši kot prejšnji.
Zemeljski plazovi, posledica naglo se talečih sneženih mas, ogrožajo na našem južneip Pohorju agrikulture. Tudi potoki so deloma zasipam' z ilovico, posebno tam, kjer so zemeljske plasti plitve in streme proti horincontali. Kdor je napravil pravočasno škarpe, je sedaj zavarovan. Upajmo, da bodo ljudje sedaj uvidevali, da govorenje in pisanje o naprednem kmetijstvu niso prazne besede, temveč nasveti strokovno naobraženih ljudi.
£>el#e
* Druga seja celjskega srezkega cestnega od bora bo v ponedeljek 2. marca ob 14. v uradnih prostorih odbora v Ljudski posojilnici.
* Sprejemanje strank na sreskem načelstvu. Sresko načelstvo objavlja, da se bodo odslej sprejemale stranke samo ob torkih in sobotah od 8. do 12. Ostale dni se stranke ne bodo sprejemale, razen v izredno nujnih in neodložljivih slučajih. Stranke se naj točno ravnajo po tej določbi, da ne bodo zaman tratile časa in denarja.
* Premestitev v državni službi. Uradnik predstojništva mestne policije v Celju g. škof Ivan je premeščen k Breškemu načelstvu v Gornji grad.
* Predavanje. V ponedeljek 2. marca ob 20. bo v Ljudskem domu predaval g. Ratej Miroslav "•O Trbovljah ', pesnik g. Uoštele pa bo či-tal svoje pesmi. — V meščanski šoli bo v ponedeljek^ 2^ marca ob 20. predaval g. prof. Brodar Srečko O najnovejših odkritjih na Potočki zijalkit s številnimi skioptičnimi slikami.
* Izlet Zagrebčanov na Mozirske planine. Kakor smo že javili, so zagrebške »Novosti« organizirale večji izlet Zagrebčanov v Mozirske planine. Zimsko-sportni odsek SPD v Celju bo izletnikom pridelil nekaj svojih članov smučarjev kot vodnike. To priliko bo izkoristilo tudi večje število Celjanov za izlet v Mozirske planine. Zgrebčani pridejo jutri zjutraj v Celje in nadaljujejo takoj pot v Savinjsko dolino.
* Pregled motornih vozil iz celjskega sre?,a. Pregled vseli osebnih in tovornih avtomobilov, ki še niso bili letos pregledani, se bo vršil v torek, dne 3. marca ob 11. uri dopoldne v Celju na Sp. Lanovžu pred mestno garažo. Pregled motornih koles se pa izvrši dne 17. marca islotam ob 11, uri. Vsi lastniki motornih vozil naj pripeljejo v omenjenih dneh svoja motorna vozila, ki naj bodo očiščena, opremljena z novo evidenčno številko za leto 1931 ter v neopore-čenem stanju. Proti vsem lastnikom motornih vozil, ki bi se ne odzvali, se bo postopalo po zakonu.
* Občni zbor gremija trgovcev Celje. V sredo dne 11. marca ob 1930 se vrši redni letni občni zbor gremija trgovcev Celje v mali dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Vsi člani so vabljeni, da se ga polnoštevilno in točno udeležijo ter na vidni način pokažejo svojo stanovsko zavednost. Izostanek iz gremi-jalnega zbora se mora po § 24., 4. odstavek pravil temeljito opravičiti, sicer lahko naloži načelstvo denarno globo.
* Lovski ples. 2e dolgo pričakovana in zaže-Jjena lovska prireditev se končno bliža uresničenju. — Lovski ples se no vrši v običajno s trakovi in lampijoni okrašeni dvorani, marveč dvorana sama je zelena narava. Dekoracija sama ni več dekoracija, ampak pravcat pristni gozd, kjer vidi lovčevo oko visokega pevca gozdnih vrhov, ruševca s korajžnimi krivci, ponosnega gamsa, brzega srnjaka in prebrisano zvitorepko. Za vsakega lovca in ljubitelja narave krasen pogled! Razen modernih komadov, ki lovskemu škornju niso všeč, je v najizdat-nejši meri preskrbljeno za priljubljen valček, ki ga bo do skrajnosti predvajal znani godbeni orkester »Merkur« iz Ljubljane. Preskrbljeno je v pristnih planinskih kočah za vsa lovskim in drugim želodcem primerna okrepčila. Pridite vsi, ki vam je še kaj do prelepe narave in neprisiljenega veselja! Začetek 28. II. t. 1. ob 20 30 v Narodnem domu, kouec...?	712
* Nocoj vsi na lovski ples, ki se bo vršil v sijajno okrašenih prostorih Narodnega doma. Pričetek ob 20 30. Svira »Merkur« iz Ljubljane.
* Nesreča nikoli ne pride sama. Pred dnevi smo poročali nezgodi železničarja Valanda, ki mu je lokomotiva na celjskem kolodvoru odrezala levo roko. Včeraj je njegova žena prijavila policiji, da je, ko je zvedela za moževo nesrečo, hitela na kolodvor, pri tem pa na poti izgubila večji denarni znesek iz torbice. Naj se najditelj ozira na nesrečno žensko, ki ima tri male otroke in naj odda denar na policiji. Dobrotniki pa naj pomagajo s kakim darom bedni rodbini, ki stanuje v Gaberju št. 98.
* Od žalosti zblaznela. V Mestinju je pred nekaj dnevi nenadoma umrl mali posestnik Gunže Matija. Njegova 47-letna žena Uršula si je moževo smrt tako vzela k srcu, da se ji ie omračil um. Zaletavala se je z glavo ob zid s tako silo, da se je hudo poškodovala na glavi. Prepeljali so jo v celjsko javno bolnico. Njeno stanje je po nevarni poškodbi na glavi še bolj brezupno.
* Nezgoda. 40-Letni posestnik Zlavs Karel iz Škofje vasi pri Celju je padel z drevesa na svojem posestvu in si zlomil levo nogo. Prepeljali so ga v celjsko javno bolnico.
* Knez je živ in zdrav. Mesarski pomočnik Knez, o katerem je vse mesto mislilo, da je mrtev, se je spet javil svojim znancem in povedal, da je bilo vse samo nesporazumljenje. Vsekakor ima to zaslugo, da je vse mesto in okolico tri dni pošteno razburil.
Slovenske Konjice
Skrajšanje delovnega časa. Tukajšnja tovarna usnja A. Laurich se je odločila, da skrajša delovni čas v svojem obratu vslerl zastanka naročil od 8 ur na 6 ur dnevno. Odslej se bo v tovarni obratovalo od 8. do 14. ure.
Promet zopet normalen. Ker je južno vreme, ki je nastopilo zadnje dni, stalilo znatno zapadli sneg, je omogočena zopet redna avtobusna zveza Maribor-Celje in so avtobusi že začeli vozili.
Vinska trgovina. Kakor je sicer jeseni izglodalo zelo slabo, da bi mogli naši vinogradniki spraviti svoje blago v denar, vendar opažamo zadnji čas, da se tukajšnji g. gostilničarji vedno bolj interesirajo za domača vina, kar je popolnoma pravilno. Le s tem se bodo obranili šte-vibiih vinotočev spomladi in skozi yse leto, ki bi jim sicer utegnili postati neprijetna konkurenca.
Nov hotel nameiava zgraditi letos nasproti kolodvora gospod Karol Peindl. Poslopje bode imelo tudi večje število sob za tujce, kar je vsekakor za naš trg zelo umestno, ker neprestano primanjkuje prenočišč. S pripravljalnimi deli je že začel in upamo, da bo na jesen zgradba že izročena prometu
Druga kuharska razstava v Ljubljani
K jutrišnji slavnostna otvoritvi pro
Ljubljana, 27. februarja.
V dne 1., 2. in 3. marca se bo vršila v vseh dvoranah hotela Union velika 11. kuharska razstava. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel ban dr. Marušič. V krog častnih dam so vstopile častna dvorna dama ga. Franja Tavčarjeva, soproga ministra za šume in rude ga. Gabrijela Sernečeva, soproga poslanika ga. Anči Kramerjcva, soproga podbana ga. Marija Pirkmajerjeva in županja ga. Olga Pucova.
V poslovnem odboru II. kuharske razstave, ki vodi glavno skrb za prireditev, so naslednji gg.: predsednik Babinek, šef kuhinje hotela Union, podpredsednik Rudolf Wand, šef kuhinje restavracije Slon, tajnik Rihard Vospernik, Viktor Seidenglanz, Alfred Dolinšek, Ivan Krenn, patiser parne pekarne Dolinar, Charles Rist, Lojze Dežman, poslovodja parne pekarne Dolinar in nadarjeni učenec g. Babineka Milan Kokalj.
Razstavili bodo: Teslič iz Siska po svojem zastopniku Ivanu Jelačinu mineralne vode in likerje, ki jih bo tudi obilno delil, tovarna Uta iz Kamnika gorčice, Jože Rozman iz Ljubljane kranjske klobase, Hag d. d. iz Zagreba kavo, ki jo bo tudi delila in Meinl iz Ljubljane; ta bo seveda tudi delila svoje dobrote. S svojo originalno mizo se bo udeležil razstave sloviti gostilničar Ivan Maček od »tam za vodo«. Svoje izdelke bo bogato delilo tudiCeutralno mlekarsko društvo iz Ljubljane. Novost za Ljubljano bodo slaščice Voltmannove slaščičarne iz Prešernove ulice, dalje razstavni predmeti: Ribe, Motoha in Keršiča iz šiške. Razstave se udeleži (udi prvi slovenski strokovni kuhar Josip Foršek, ki se pripelje v Ljubljano naravnost iz Skoplja.
Poleg Krekove gospodinjske šole iz Zg. Šiške z 11 šolskimi kuhinjskimi platami, razstavi tudi šolska kuhinja Kraljice Marije. Dalje tovarna keksov Pauer, slaščičarna Glalle, tvrdka
— Važna razstava za naš tujski met
Agnola, Legat iz Ljubljane, dvorni dobavitelj Verbič, izdelovatelj slovečih kranjskih klobas
*	Urbas, parna pekarna Depa, Golob z Lesnega brda, pekarna Franc Dolinar, »Juhan«, domača tvrdka za juhi 11 ekstrakt, Božek, Anton Duša, gostilničar iz Zelene jame. Senzacijo bo vzbujala lovska miza kavarnarja Leona Pogačnika.
V	koji bo razstavila Adrija Coloniale; tam bo lahko vsak vzel paket dobrot te tvrdke. Po veliki dvorani bo vozil vagonček s hladilno omaro Jugotehne, tako da se bo lahko vsakdo prepričal, kako imenitno je, če je pri hiši.
Razstave se udeleži z jedili, ki jih bo v dneh razstave oddajala, tudi javna kuhinja Delavske zbornice. Ob tej priliki bo pokazala, da zna po naročilu napraviti najfinejše stvari. Načrt za ureditev razstave Delavske zbornice je napravil mladi arhitekt Marjan Mušič iz Novega mesta. Z medom bo zastopan blagovni oddelek Čebelarskega društva. Senzacijo pripravljata Klasek in Roth od hotela Slon. Zaostajati seveda ne bo hotel Konrad Rist za Union. Kakor zatrjujejo poznavalci razmer, je pričakovati največ iznenadenj prav od Slona in Uniona. Bo-laffio bo seveda tudi letos delil brezplačno po-kušanje svojih vin, tako da bo, kakor je videti po seznamu razstavljalcev, prišel pač vsak obiskovalec na svoj račun.
Pripravljalna dela naglo napredujejo. Danes preurejujejo z največjo naglico veliko unionsko dvorano. Dvorana bo okrašena na prav umetniški način. Dekoracije so poverjene renomi-rani tvrdki Korsika, ki se bo potrudila, da zadosti tudi najbolj razvajenemu okusu. Njena skupina tulp, obstoječa iz sedem vrst, bo nedvomno vzbujala globok vtis.
Slavnostna otvoritev nad vse zanimive 111 za naš tujski promet zelo važne razstave bo v nedeljo ob 10. dop. z vojaško godbo v veliki dvorani Uniona. Že danes opozarjamo, da bo razstava trajala nepreklicno le tri dni.
Dve velikopotezni tatici
V treh mesecih sta odnesli trgovcema Klobasi in Smolčniku v Slo-venjgradcu blaga za 20.000 dinarjev
Slovenjgradec, 26. februarja.
Ni se še poleglo razburjenje po zadnjem vlomu v naše župnišče, že imamo zopet žalostno senzacijo o veliki in prefrigani tatvini zneska nad 20.00i'' Din v blagu.
Tukajšnja trgovina Klobasa in Smolčnik ie pred 3 meseci sprejela v službo služkinji A. Č. in A. M. v starosti 18 in 20 let, ne sluteč, kakšni nevarni tatici je sprejela pod svojo streho, ki sta mu dva meseca izmikali manufak-turno blago in ga »izvažali« iz trgovine s pomočjo 30-letne perice L. F. na zelo pretkan na čin. Trgovca Klobasa in Smolčnik imata v I. nadstropju skladišče raznovrstnega blaga, kjer sta tatici lahko brez skrbi zbirali raznovrstno blago, ker je bilo skladišče skoraj ves dan radi dela v spodnji trgovini brez kontrole. Že omenjena perica je hodila po perilo k trgovcema in nihče ni sumil, da je pod perilom v košari razno ukradeno manufakturno blago, ki ga je spravljala pri posestniku V. na Gmajni, kjer je poročena sestra tatinskih služkinj.
Tatvine bi se gotovo še nadaljevale, ako bi ne bile tatice po usodnem naključju razkrinka-
ne. Tatica si je dala delati obleko iz ukradeno svile pri neki šivilji v Pamečah pri Slovenj-gradcu. Ker je šivilji zmanjkalo pri obleki svile, je poslala učenko v trgovino Klobasa-Smolčnik j)o košček istega vzorca, ki ga je spoznal trgovec g. Klobasa za ukradenega. Po natančni ugotovitvi je spoznal, da mu manjka v skladišču še drugo blago, in tako je bila tatvina razkrinkana in tatice takoj izsledene/
Po temeljiti preiskavi našega vrlega orožni-štva so zasledili in zaplenili vso manufakturno zalogo svile, blaga za rjuhe, za ženske in moške, blazine, letne in zimske odeje, nekaj izgotovljenih moških in ženskih oblek in drugo v skupni vrednosti preko 20.000 Din. Kaj so hotele tatice s tako množino blaga, ki bi kmalu zadostovala za kako podružnico trgovine kje na deželi, ni znano. Najbrže se pošteno obleči in nato razprodati preostalo ukradeno blago.
Tatici sta bili takoj aretirani in izročeni v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča, tretja pa. ki je prejšnji dan ušla, ne bo dolgo časa uživala zlate svobode. Kam plove naša mladina, čeprav ni brezposelna in ne živi v pomanjkanju!
ŽlmeviŠkc moderno sadjarstvo
Not« metod« m podvig plemenitosti in rodovitnosti.
Statistika našega sadnega izvoza v preteklem letu, prikazuje prav lepe in zadovoljive rezultate. Jugov/.bodna področja srednje Evrope »o leto« prav posebno dobro izkoristila slab pridelek sadja na zapadu Evrope. Švica, Nizozemska, Nemčija, Se celo Danska so vsled vremenskih neprilik doživele v preteklem letu ogromno škodo na sadju, posebno jabolkih, zato je bilo samo ob sebi umevno, da bodo morale druge dežele pokriti ta primanjkljaj.
Naša država je, kakor rečeno ta konjunkturni vat v veliki meri izkoristila. Če bi razpolagali po vsej državi z dobro in smotreno prodajno organizacijo, bi se dosegli seveda še znatno večji uspehi. Za naše sadjarje in sadne izvoznike pomeni pretekla seziija važno učno dobo, kako naj se dela in tudi kako se absolutno ne sme sklepati kupčij v tem poslu. Ni naš namen na tem mestu pokazati na nedostatke naše izvozne trgovine sadja, pač pa hočemo opozoriti naše sadjarje nove metode produkcije same.
Kdor občuduje enakomerno zdrava ameriška jabolka s svojim brezmadežnim olupkom, se nehote vpraša, na kak način se to sadje vzgaja. Ameriški sadjar zavrača vsako plemenito podlago In vzgaja svoje jablane izključno na divjaki. S tem doseže dober in zdrav razvoj korenik, dobro razkošateno krono in odporno zdravo deblo.
Moderno gozdarstvo polaga veliko važnost na ohrauitev zdrace in naracne gornje zemeljske plasti, ker so s tem ustvarjeni pogoji za dobro stanje gozdnih dreves; osigurana je produkcija zdravega in dobrega lesa ter rodovitnost semenja. Travnate plasti v gozdu zavirajo razvoj dobrega lesa in njegovo plodovitost. Iz tega nauka se je razvilo moderno sadjarstvo v Ameriki.
Kar velja za gozd, mora najmanj v isti meri veljati tudi za sadno drevje.
Ameriški sadjar sadi mladike v pripravljene jamice — tudi na travnatih tleh — ter pokrije obrobno zemeljsko plast z debelo plastjo slame. Do štirikrat ge v poletnih dneh pokosi trava na površini in potrosi na debelo pod vsako drevo. S tako travnato in slamnato odejo se zavira preveliko izhlapevanje, medtem ko se padavinam omogoči naglo pronicanje. Pod stalno vlažno, odejo se pričnejo travnate rastline razkrajati. 8 tem pospešujemo razvoj bakterij, ki vežejo dušik in večamo humusna hranila zemlje. Na ta način 90 ameriški sadjarji dosegli lepoto in sijajen okus jabolk.
Slični poskusi v državnih preskuševalnicah so pokazali v primeri z drugimi vzgojnimi metodami mnogo večjo in dragocenejšo plodovitost. Jablane kar kipijo zdravja in dobre letine so postale pravilo. Pri nas se smatra travo kot dragocen pridelek, vendar razpolaga vsako gospodarstvo z dobrimi nadomestki. Biti pa moramo pri izberi primernih odej previdni, da ne uporabljamo snovi, ki tvorijo kisline in bakterijam sovražne primesi. Predvsem ne smemo uporabljati šote, mahu žaganja itd.
Ta metoda sadne odeje, kakor bi jo imenovali, se posebno dobro obnese pri starejših jablanah in jih nekako poživi. Take jablane bolujejo običajno na dobri koreninski asimilaciji, ali pa so vsled kvarljive tvorbe krone izravnovešene. Sadna odeja se mora vedno na novo prenavljati s polaganjem novih snovi. Eventuelne tvorbe plevela se morajo uničiti. Kot jesensko, oziroma zimsko sadno gnojenje lahko uporabljamo apneno mleko, s katerim odejo polivamo. S tem bomo ogromno dvignili hranilno vrednost ze-meljsih plasti, in s tern seveda tudii plodovitost sadja.
Gospodarske vesti
X Zaključek Šesttedenskega kmetijskega tečaja v Vuhredu, srez dravograjski. Šestteden-ski zimski kmetijski tečaj, ki je trajal od 20. januarja do 22. tebruarja 1931, je bil v nedeljo dne 22. februarja t. 1. primerno zaključen ob navzočnosti načelnika sreskega kmetijskega odbora g. inž. Franja Pahernika, sreskega banovinskega kmetijskega uradnika g. Alfonza Zdolška in občinskega kmetijskega odbora. — Udeležba je znašala 35 oseb na dan. Na tečaju so predavali sledeči gg.: sreski načelnik dr. Dionizij Maraž, položaj kmetijstva v srezu. Breški podnačelnik Ivan Milač, kmetijski zakoni, kmetijski uradnik Zdolšek, sadjarstvo, živinoreja, travništvo, poljedelstvo, zadružništvo, planšarstvo, umetna gnojila, prašičereja, sadjarstvo in sadni škodljivci, sreski šolski nadzornik Močnik Peter, kmetijsko računstvo, knjigovodstvo, kletarstvo, vrtnarstvo in konzerviranje sadja. O gozdarstvu je predaval inž. Pahor-nik, o higijeni dr. Maks Pregelj, okrožni zdravnik iz Vuzenice, živinozdravništvo je poučeval uradni veterinar Kolenc.
X Gostilniška pivovarna d. d. Laško. Priprave za ustanovitev pivovarne d. d. Laško so končane. Predsubskripcija je imela popolen uspeh. Te dni izidejo razglasi o redni sub-skripciji, ki naj prinese še ostanek potrebne delniške glavnice. Predkoncesija je podeljena; prošnja za izvirno koncesijo bo te dni rešena pri ministrstvu v Beogradu; pravila so v tisku, stavbišče je kupljeno, ustanovni občni zbor pa se bo vršil tekom meseca aprila t. 1. Pivavarna v Laškem bo domače podjetje; vodili ga bodo domačini.
X Razdelitev žitnih zalog bodoče žetve. Pri prevzemu predsedniškega mesta v odboru za razdelitev žitnih zalog bodoče žetve je francoski državni podtajnik g. 1’rancois Poncet imel govor, v katerem je dejal, da je število odgovornih članov v tem odboru omejeno, da pa so neke države, kakor n. pr. Romunija, Madjar-ska. Bolgarska in Poljska odposlale vanj svoje opazovalce. Poncet je pristavil, da se za presežke žitaric zanimajo svetovna tržišča. Evropa, ki ne prideluje dovolj žitaric, uvaža iz prekomorskih dežel 100 do 150 milijonov kvintalov pšenice in 80 milijonov kvintalov koruze. Tudi če se v Evropi pokupijo vsi presežki žitnega pridelka, ostane še vedno 70 do 80% žitnega konzutna, ki ga je treba kriti z uvozom iz prek-niorja. Poncet je nadalje poudaril, da je treba želeti, da odbor krona svoje delo s sporazumom evropskih držav napram prekomorskim deželam. To skupno stališče naj pride do veljave na prihodnji žitni konferenci v Rimu. V to svrho bo treba proučiti preferenčne sisteme, ki naj se uveljavijo napram prekmorju. Odbor naj nadalje prouči kvaliteto evropskih žitaric in organizira žitno trgovino. Naposled naj prouči predloge za bodoči kreditni zavod za poljedelstvo ter predloge za bodočo evropsko konferenco o cerealijab.
X Proti ukinjenju pomorske zveze z Levau-toiu. Gospodarski krogi na SuSaku so vznemirjeni radi vesti, da namerava Jadranska plo-vidba ukiniti redno paroplovno linijo z Levan-tom, kjer imamo dobre trgovske odnošaje. Bilo bi celo treba podaljšati to linijo do izliva Donave v Crno morje. Pravijo, da namerava Jadranska plovidba ukiniti to linijo radi domače konkurence in ker država ne podpira v zadostni meri onih paroplovnih prog v Sredozemskem morju, ki jih je na vsak način treba vzdrževati,
X Zakon o poljedelskih šolah. Poljedelsko ministrstvo je izbralo posebno strokovno komisijo, ki ima nalogo, da izdela zakonski osnutek poljedelskega šolstva v naši državi.
X Tarifne ugodnosti v rečni piovidbi. Da olajša izvoz, je direkcija rečne plovbe Jugoslavije določila za izvoz moke, mlinskih proizvodov in fižola preko obmejnih postaj iste znižane tarifne postavke, ki veljajo tudi za izvoz žitaric po železnici, pod pogojem, da gre za kompletne vlačilce z najmanj 30 vagoni.
X XII. dražba kož divjadi bo dne 23. marca t. 1. na velesejmu v Ljubljani. Opozarjamo vse
posestnike divjih kož, da je to zadnja dražba kož divjadi v tem letu. Zato naj nihče ne zamudi te ugodne prodajne priložnosti. Kože se sprejemajo že sedaj in najpozneje do 20. marca. Letošnja januarska dražba je navzlic neprili-kam, ki jih povzroča splošna gospodarska kriza, dobro uspela. To je posledica organizacije »Divja koža«, v kateri sta sedaj zvezana pri-dobitelj in prodajalec. Ugodile posledice njenega dela čutijo danes vsi jugoslovanski lovci. Kože sprejema in daje navodila »Divja koža«, Ljubljana, velesejem.
X Zveza tekstilne industrije. 23. t. m. se je vršila pod predsedništvom Vladimirja Iliča glavna skupščina Zveze tekstilne Industrije kraljevine Jugoslavije. Udeležili so se je zastopniki iz vse države. Sprejeta je bila resolucija, ki naproša vlado, da po zgledu drugih držav podpira domačo industrijo, zlasti tekstilno. Posebno prosijo tekstilni industrijci zaščite pri sklepanju mednarodnih trgovskih pogodb. Nadalje se prosi posebnih ukrepov zoper prenašanje starih tovarn s starimi stroji v našo državo. Resolucija se nadalje prottvl uvedbi zavarovanja delavcev za starost ln prosi, da se sedanji zakon
o	delavskem zavarovanju ne izpremeni, in prosi, da se pri zakonu o skupnem davku na poslovni promet kot najnižja stopnja ne vzame 1%, nego 5%.
X Za milansko razstavo. Ministerijalni svetnik g. Jaša Grgaševič odpotuje v Maribor, da pregleda živino, ki je namenjena za milansko razstavo, kjer bo tudi iz naše države razstavljeno večje število plemenske živine.
Dobave
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. marca t. 1. ponudbe glede dobave 150 kg razne žice; do 6. marca t. 1. pa glede dobave 300 doz čistila za kovine, 40 kg stenja za petrolej in olje, 1500 komadov nalučnikov, 30 kg voska, 5000 polsteklenega papirja, 2500 pol gladilnega platna, 200 m hesiana, 100 komadov metel, 200 komadov krtač za ribanje, 10 omel za prah in 20 omel za pečne cevi. — Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejemu do 9. marca t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin. (Pogoji so na vpogled pri posameznih oddelkih). — Direkcija državnih železarne Vareš sprejemu do 11. marca t. 1. ponudbe glede dobave 6000 kg masti in 10.000 kg riža.
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled).
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg olja, 2500 kg kave in 5000 kg riža.
Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede dobave inammianovih cevi, žičnikov in druge železnine.
Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede dobave balat jermen in gonilnih jermen.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 12. marca t. 1. ponudbe glede dobave 80 komadov sodov, 110 komadov elementov, 9 komadov armatur in 2 zobatih koles.	»
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled).
Borzna poročila
dne 27. februarja 1931 Devizna tržišča Ljubljana, 27. februarja. Amsterdam 22-83, Berlin 13-5125—13-5425, Bruselj 7'9343, Budimpešta 9-9178, Curih 1094-40-1097-40, Dunaj 7-97C3-80063, London 27010—27690, Newyork 56-815, Praga 168 01-168-81, Trst 296-90-298-90.
Zagreb, 27. februarja. Amsterdam 22’83 bi., Dunaj 797-63—800-63, Berlin 13-5925-13-6225, Bruselj 793-43 bi., Budimpešta 99178 bi.. London 276 10—276-90, Milan 296-968—298-968, New-york ček 56715—56-915, Pariz 222-09—224-09, Praga 168-01-168-81, Curih 1094-40-1097-40.
Beograd, 27. febr. Berlin 13-5125—13-5425, Budimpešta 990-28—992-28, Curih 1094-40 do 1097-40, Dunaj 797-63-80003. London 276’10 do
276-90, Milan 296-90—298-90, Praga 16801 do 168-81, Sofija 32-29—3379.
Dunaj, 27. februarja. Amsterdam 285"54, Beograd 12-4963, Berlin 169-10, Bruselj 90-20, Budimpešta. 124"09, Bukarešta 4-2325, Kopeuhagen 190-20, London 34-5525, Madrid 74-50, Milan 37-2425, Newyork 711-40, Pariz 27‘875, Praga 27-875, Sofija 5-1550, Stockholm 190-30, Varšava 79-68, Curih 136-91.
Curih, 27. februarja. Beograd 91260, Pariz 20-3625, London 25‘2375, Newyork 519-46, Bruselj 72"375, Milan 27-195, Madrid 54-25, Amsterdam 208-375, Berlin 123'45, Dunaj 72"9l, Sofija 3-7625, Praga 15-3875, Varšava 58-15, Budimpešta 90-525.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 27. februarja. Drž. papirji: 1% inv. pos. 86-50—87-50 (86, 87-50), voj. škoda ar. 416-50—417. kasa 416-50—417 (416-50, 417), voj. škoda marc, april, maj, junij 416—417 (marc 417), 4°/o agr. obv. 51—5175, 7% Bler. 8175 do 82 (82), 8% Bler. 92—92-50 (92-375), 7% pos. hipot. 81-50—82. — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 975—980, Udružena 193-50 do 194, Ljublj. kred. 125 d., Medjunarodna 69-50 d., Narodna banka 8110 d. — Industri-j a : Šečerana Osijek 282-50—285, Trboveljska 333—334, Slavonija 200—202, V^vče 128 d.
Beograd, 27. februarja. 7% inv. pos. 87 do 87'50, 4% agr. obv. 51—52, 7l)/o pos. drž. hip. banke 8175, 7% Blaire 82-25—82-50, 6% be-gluške obv. 68-75—69, vojna škoda 416-25 do 416-50.
Dunaj, 27. februarja. Bankverein 16-45, Kreditni zavod 4670, Dunav-Sava-Adria 75-65, Prioritete 93-27, Trbovlje 41-10.
Notacija naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 27. februarja. 7% Blaire 79—81.
Newyork, 27. februarja. 8% Blaire 91-50 do 92-50, 7°/« Blaire 81-25—82, 7% pos. drž. hip. b. 81-81-75.
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet:
1	vagon anten.
Žitna tržišča
Tendenca na ljubljanskem tržišču stalna, promet: dva vagona pšenice.
Novi Sad, 27. februarja. Pšenica: baška okolica Novi Sad 79-80 kg 152-50—155, baška okolica Sombor 79-80 kg 142-50—145, ostala ne-izpremenjena. Vse ostalo neizpremenjeno. — Promet: pšenica 13 vagonov, koruza 33 vagonov, ječmen 2 vagona, otrobi 7 vagonov. Tendenca: slaba.
Sombor, 27. februarja. Oves: baški 150 do 155, sremski, slav. 147-50—152-50. — Koru-z a : baška garant. 77-50—82'50, baška marc 80 do 85. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: neizpremenjena. Promet: 97 vagonov.
Budimpešta, 27. februarja. Tendenca neenotna. Promet: miren. Pšenica: marc 14-69 do 14-75 (14-75—14-77), maj 14-80—14-92 (14-90 do 14-91). — Rž: marc 11-17—11-23 (11-22 do
11-23), maj 11-20-11-26 (11-25-11-26). - Koruza: maj 12-40—14-58 (12-54—12-56), julij
12-72.
Paberki z bohinjskih tekem
Hotel Sv. Janez je bil glavni stan JZSS in novinarjev. Tu so bili nameščeni tudi češki in avstrijski tekmovalci, Tu smo prebili največ prostega časa.
Hotelske odnosno restavracijske sobe so prav čedno razdeljene, vsaka je dobila za časa mednarodnih tekem svojo zgodovino. V prvi, ležeči nasproti kuhinji, smo navadno kraljevali novinarji. Ob vhodu na desni strani so se utaborili naši skakači, med njimi Norvežan Gut-tornsen, nad katerim je plapolala norveška zastava. Fant ima tako rdeča lica, da je bolj podoben pristnemu Gorenjcu. Prav postaven in čeden je — marsikatero žensko oko je z globokim vzdihljajem obtičalo na njem. Posebno dobro se je razumel z neko... pardon — le ni-kake indiskretnosti, kdor je bil pri Sv. Janezu, ta že ve. Nasproti je bila avstrijska delegacija
—	med njimi neka prav čedna rožica Celovčanka. Salonski tigri iz Ljubljane so tukaj dominirali.
V	sobi na desni je bila miza Čehov. Tu je bilo zelo resno. Le po končanih tekmah je tudi ta kotiček pokazal, da ni brez temperamenta. Prav neradi so odhajali naši severni bratje, ni čuda spričo številnega nežnega spola.
Soba na levi je imela znanstveno obiležje. Resni obrazi zdravniške komisije so spominjali človeka, da bacili še niso izumrli. Hvala Bogu, so imeli opravka le s tekmovalci — kočljivih slučajev ni bilo. Zvečer je v tej sobi ob dolgi mizi triumfi ral cviček, kapljica, kakršne v Ljubljani ne dobiš zlepa.
Po hodniku dalje si prišel v salon. Jazz Sokola I. iz Ljubljane je tu privzdigoval podplate, plesa željni so prišli na račun.
Nekaj korakov od hotela stoji trafika. Ljubljanski časopisi so bili vedno že zgodaj razprodani. Pri tej priliki moram omeniti, da je napravila konkurenca daljšo turo na smučeh: od hotela do trafike. Precej masivni kolega je vozil s tako hitrostjo, da smo se bali, da ne bo izdržal peklenskega tempa. Pa se je pokazal dobro treniranega — vozil je celo brez palic. Zlobni jeziki so sicer trdili, da je možakar nataknil smuči le radi razmočenega dvorišča, jaz za svojo osebo tega ne verjamem.
*
Zabave je bilo dovolj, za njo sva preskrbela konkurenca in jaz, kar moram navzlic prirojeni ponižnosti priznati. Nekega večera smo priredili boks-match. Nastopila sva z »Ribo«, kot sodnik je fungirala »konkurenca«, moj sekundant je bil Tegetthof. Tisočglavi množici je nastop ugajal, bila je pač dobrodošla sprememba.
»Tegetthof« in »Riba« sta se sploh izkazala kot allround-umetnika. Njihov solo ples na mizi je razgrel vse.
*
Kdor ni bil strokovnjak. Se mu je slabo godilo. Nekega poročevalca je hudobnež potegnil, da vodi tekmovalna proga na Mali Triglav. Raznesla se je tudi govorica, da je maratonca Sporna zasul med tekmovanjem plaz, Skoda, da je neki nepoučeni savezni funkcijonar pokvaril šalo. Stvar je nato popravil s senzacijonalno
vestjo, da je Nemecky diskvalificiran, ker je skrajšal progo in da je prvak naš Janša. Bliskovito se je kmalu nato raznesla vest, da je Nemecky padel v vodo in je moral napraviti testament. Vsebina istega, da je tako zanimiva, da bi jo morali objaviti vsi časopisi. Še več krepkih je bilo. Iz tega je razvidno, da smo morali biti poročevalci sila previdni, da nismo zašli v babilonsko zmešnjavo.
*
».Taj elskedraj!«, cenjene čitateljice, to je sladka beseda, ki vam najbrže ne bo znana. Kdor je bil pri Sv. Janezu, ve, kaj pomeni. Bila je v ponedeljek zvečer po končanih tekmah v splošni uporabi — pri moških in ženskah. Ne bom vas mučil — »jaj elskedraj« je norveško in pomeni po naše: ljubim vas. Ko smo se raztepli ob koncu na vse vetrove, smo se poslavljali le norveško (seveda z nežnim spolom). Celo naši severni bratje so stiskali ročice lepim Slovenkam, mrmrajoč pri tem iai elskedraj...	M.	P.
Smuška tekma na Jesenicah
KVnrfut0 .s",'u8.k?. ,tek‘»o za prehodno darilo Kranjske industrijske družbe na Jesenicah priredi podružnica TK. »Skale« na Jesentcah v nedeljo dne 8. marca t. 1.
Start: Rožca sedlo; cilj: Planina—Sv. Križ nad Jesenicami. Proga je dolga 6 km in znaša višinska razlika 6G0 m. Pismene prijave je poslati na jeseniško podružnico TK. »Skale« najkasneje do 6. marca. Naknadne prijave se bodo sprejemale še na dan tekme pred žreba-kj ae vrši ob 8. uri pri »Kopišarjuc (bv. Križ nad Jesenicami). Startanje je dovolje-Rezultati	verificiranim	tekmovalcem.
Poleg prehodnjega darila, ki je razstavljeno trgovini g. Riharda Mežika, je razpisani! še troje ličnih diplom I.-III. zk posamezne 'tekmovalce. Iskreno vabljena vsa društva.
Sadio
Ljubljana, sobota, 28. februarja. 12.15 Ploščp (slovenske pesmi, plesni šlagerji). 12 45 Nn-
vSiZ13dr^ih dmmižr in *l^P«tee
vesti. 13.00 čas, napoved, nato plošče, n -to
B Si&r-li'«i1k'30i!(XpOldansld koncert. 18'.30 Fiii r- Sahovsk« 19.00 G. dr. Veber: Filozofija evangelijev. 19.30 Ga. Orthaber poučuje angleščino. 20.00 Plošče. 20.30 Prenos iz ■naro<lnega gledališča v Beogradu. 22 00 Časovna naipoved, dnevne vesti, šport, vreme. 23 00 Napoved pr agrarna za naslednji dan.
Ljubljana, nedelja, 1. marca. 9.00 Kmetsko predavanje (ing. Edo Fugina: O osuševanju zemljišč). 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 Versko predavanje. 10.20 G. F. Jelenc: Nauk o serviranju. 11.00 Radio orkester. 12.00 Časovna napoved in dnevne vesti. 15.00 Kmetski dom — ponos kmetske žene. 15.30 Reproducirana slovenska (?)«»)>a. 16.00 Hiunorlsti&no 6t Wo (aa»n Milčinski). 16.30 Radio orkester. 17.00 Turgenjev- > 1 ujji kruh«, igra (51. Ljudskega odra).
20.00 Koncert Dravske divizije. 22.00 Naipoved čas«, dnevne vesti, šport, vreme, Havvai-jazz.
23.00 Napoved programa za naslednji dan. Zagreb, sobota, 28. februarja. 12.20 Kuhinja.
12.30 Sneg in vreme. 12.35 Plošče. 13.30 Poročila. 17.00 Popold. koncert Radio orkestra. 18.30 Novioe. 18.45 Abstinenca. 20.20 Uvod k prenosu.
20.30 Beograd. 22.30 Novioe. 22.40 Plesna glasba. Zagreb, nedelja, 1. marca. 11.30 Doipoldanski
koncert. 12.00 Zvonenje. 12.05 Koncert. 12.30 Kuhinja. 17.00 Koimorna glasba akademskega kvarteta. 20.05 Uvod k prenosu. 20.15 Dunaj: »Tan>nh8user — Parodija«, K. Binder. 22.15 Novice in vreme. 22.25 Lahika večerna glasba.
Beograd, sobota, 28. februarja. 11.30 Plošče. 12.45 Radio orkester. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Vokalni koncert. 17.30 Koncert radio orkester. 19.30 Tiskarna v Beogradu. 20.00 Tam-burafibi koncert. 20.90 Prenos iz narod, gledališča (operni solisti in orkester, akad. pevski zbor »Obilič«), 23.20 Plošče.
Beograd, nedelja, 1. marca. 9.00 Prenos iz Sabot-ne cerkve. 10.30 Poljedelstvo. 11.00 Plošče. 12.30 Opoldanski koncert Radio orkestra. 13.80 Novice. 16.00 Delavska ura. 17.00 Zdravstvo. 17.90 Komedija. 18.00 Narodne pesmi. 19.30 Zena in svetovni mir. 20.00 Narodni napevi. 20.40 Koncert: petje in flavta. 21.25 Plošče.
22.00 Novice. 22.20 Po Evropi.
Oglati socijulrte in posredovalne vsebine: beseda 50 par. Najmanj Din S'—* Ogluši reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10— (do 5 besed). Psakn nudaljna beseda 50 par.
Za pismene odgovore priložite znamko.
Telelon 2059
Premog /\ suha drva
Pogaii.iL, Bohotile v« ulica 5
Nogavice, roka« vice, volna in bombaž 463
najceneje in v velik! izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulioa in Stari trg
Elegantfna hiša
z zelenjadnim ter sadnim vrtom poceni za prodati: Vransko pri Celja, Sorialt. 677
Zakoni v kniiži-cah:
Zakon o pobijanju nelojalne konkurence 6 Din. Zakon o javnih beležnikih (notarjih) 12 Din. Zakon o glavni kontroli 10 Din. • Pravilnik o pomožnem osebju drž. prometnih ustanov 8 Din. Uprava »Jugoslovana«. Gradišče 4
Gg. odvetnike, notarje in trgovce
opozarjamo, da dobijo zakon o nelojalni konkurenci v upravi Jugoslovana«. — Cena Din 6 —.
Službene objave
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 45/7.
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 8. februarja do 14. februarja 1031.
Srez	iš ■ o	o o ® a o ■s*	*© ► 2 •d M O	Dmrii	.2.2 a i o ►
Skupina tifuznib bolezni.					
Celje • . . . . Dolnja Lendava ... Konjice ...... KrSko • « » . § i • Litija i • « . i i , Ljubljana (mesto) . . Novo mesto . * . Slovenjgradec . . .	3 1 1 1 1 6 1 1	—	2 1	—	1 1 1 1 1 5 1
Skupaj	14	-	3	-	11
ftkrlatinka. — Searlatina.					
Celje . ... Celje (mesto) ... Dolnja Lendava . • > Kamnik . . . t • . Kočevje K ,-ško • . . . t • . L iti ja Ljubljana (mesto) . . Ljutomer . . Maribor desni breg . . Maribot levi breg . . , Murska Sobota ... Ptuj. 	 Slovenjgradec ....	2 2 1 6 1 1 12 2 2 1 8 1 3	i i i	4 1 1 2	—	2 2 1 1 12 3 2 1 9 1 1 1
Skupaj	41	3	8	-	36
Ošpice. — Morbilli.					
Ptuj	 Ptui (mesto)		30 2	19	22 2	—	27
Skupaj	32	19	24	-	27
Davit-a. — Diphtcria et Croup.					
Brežice Celje ...■■•• Celje (mesto) . • , , Dolnja Lendava . • . GornJiRrad ..... Kamnik . . t « • . Kočevje ■••*■» Konjice .*••>• Krško Litija Ljubljana (srez) . • • Ljubljana (mesto) . . Ljutomer	 Maribor desni breg . . Maribor levi breg . . . Maribor (mesto) , , . Murska Sobota .... Novo mesto . . . • . Prevalje ..'»it. Ptuj Radovljica . . ■ • . Slovenjgradee .... Šmarje pri Jelšah . .	10 1 1 1 1 4 3 1 21 6 3 6 3 fi 1 2 2 2 2 6	3 2 1 2 1 3 1 3 2 2 7 2 1 1 3	8 1 1 1 2 1 1 2 3 1 2 2	2 1 1 1	3 2 1 4 6 1 4 21 3 2 7 2 2 8 6 1 1 1 1 2 1 7
Skupaj	80	34	26	6	84
Nalezljivo vnetje možganov. — Meningitis cerebrospinalis epidemica.					
Litija	 Ljubljana mesto . . .	1	1			1	1
Skupaj .	1	1	-	1	1
Dušljivi kašelj.	— Pertussis.				
Murska Sobota ....	1	-	1	-	—
Skupaj	1	-	1	-	—
Sen. — Erysipelas.					
Celje ....... Konjice . . . • . , Litija ..... f . Ljubljana (mesto) . . Maribor desni breg . . Maribor (mesto) . . . Prevalje	 Radovljica .....	l 1 1 2 1 2 1	2 1 1 1	2 1 1 1	—	1 1 1 2 2 1 1
Skupaj .	9	6	5	—	9
Otročniška vročica. — Sepsis puerpe-ralis.					
Novo mesto . . .	1	-	-	-	1
Skupaj .	1			-	1
Ljubljana, dne lg. februarja 1931.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine t Ljubljani.
*
VI. No 696/17.	519-3-1
Razpis.
Na temelju »Zakona o državnem računovodstvu (čl. 82 do 105, oddelek B pogoJbe in nabave) se razpisuje pismena ofertalna licitacija za dobavo mesa in mesnih izdelkov ter slanine, mleka in mlečnih izdelkov, kruha, moke in mleVskih izdelkov, špecerijskega in kolonijalnega blaga 'n hišnih potrebščin v proračuusl. :zn letu
1931/32, to je za dobo od 1. aprila 1931 do 31. marca 1932 za sledeče zavode:
A.
1. Splošna bolnica v Mariboru;
2. Banovinski dečji dom v Mariboru;
3. Javna bolnica v Celju;
4. Javna bolnica v Slovenjgradcu;
5. Banovinska javna bolnica v Murski Soboti;
6. Javna bolnica in banovinska hiralnica v Ptuju;
7. Banovinska hiralnica v Vojniku;
8. Jav-’ bolnica v Brežicah;
9 Banovinsko zdravi''.a i na Golniku;
10. Zavod za slepo deco v Kočevju;
11. Bolnica za duševne bolezni v Novem Celju.
B.
Vse dobave, izvzemši le dobavo mesa, mesnih izdelkov in slanine, pa za:
1. Banovinska splošna bolnica v Ljubljani;
2. Banovinska bolnica za duševne bolezni Inibljana — Studenec;
3. Banovinska bolnica za ženske bolezni v Ljubljani;
4. Gluhonemnica v Ljubljani;
5. Banovinski dečji dom v Ljubljani.
Licitacija se bo vršila
v torek dne 17. marca 1931 ob desetih in sicer za vse zavode pod B pri upravi Banovinske splošne bolnice v Ljubljani, za Splošno bolnico v Mariboru in Banovinski dečji dom v Mariboru pri upravi Splošne bolnice v Mariboru, za Javno bolnico v Celju, Bolnico za duševne bolezni v Novem Celju in Banovinsko hiralnico v Vojniku pri upravi Javne bolnice v Celju, za vse druge zavode pa pri upravi dotičnega zavoda.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji so interesentom na vpogled pri upravi zavoda, ki se mu hoče ponudili dobavo.
Ponudbe, opremljene s kolkom za Din 100 v zapečatenem ovitku z oznako »Po-r ldba za dobavo (navesti predmet) ponudnika I. N.« morajo izročiti ponudniki ali njihovi pooblaščenci najkasneje na dan licitacije do desetih v roke dražbene komisije. Ponudnik se mora že v ponudbi obvezati, da v celoti pristaja na dražbene in dobavne pogoje ter mora položiti najkasneje eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo ter predložiti licitacijski komisiji potrdilo o dražiteljski sposobnosti in potrdilo o plačanih davkih.
Upravam zavodov kot tudi dobaviteljem je pridržana pravica, odpovedati dobavno pogodbo za vsako nadalj.no četrtletje proračunskega leta 1931/32 najmanj deset dni pred potekom četrtletja. Mo se pogodbenika ne poslužita te pravice, odnosno ako sporazumno vsled spremenjenih tržnih cen recidirate dobavno ceno, velja pogodba tudi vnaprej.
Ponudbe se morajo glasiti na stalno ceno za celo dobavno leto.
Kraljevska banska uprava ni vezana na najnižjo ponudbo in ima pravico pora/jde-”ti dobavitelje na posamezne zavode.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 14. februarja 1931.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Kps 137/30	495
V imenu N]. Vel. Kralja!
Podpisano okrajno sodišče v Rogatcu je razsodilo z razsodbo z dne 15. oktobra 1930, da je Rupnik Anton, 31 let star, po poklicu čevljar v Sodni vasi, kriv prekrška po čl. 6. zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije, storjenega s tem, da ni imel kot kramar na sejmu dne 25. avgusta v Rogatcu vidno označenih cen življenskim potrebščinam in sicer čevljarskim izdelkom.
Zaradi tega je bil obsojen po čl. 6 zgoraj navedenega zakona na 24 ur zapora in na 50 Din denarne kazni, ki se spremeni oL neiztirljivosti v nadaljno kazen 24 ur zapora.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. II.,
dne 15. oktobra 1930.
*
Kps 136/30—4	‘	476
Sodba.
Okrajno sodišče v Slovenjgradcu je razsodilo z razsodbo z dne 4. 2. 1931, da je Štalekar Viktor, 24 let star, mesar v Slovenjgradcu, kriv prestopka po členu 8. zakona o pobijanju draginje življensbih poti vbščin in brezvestne špekulacije, storjenega s tem, da je v novembru in začetkom decembra 1930 kravje meso prodajal po 16 in tudi po 18 Din, torej za življenjsko potrebščino zahteval višjo ceno, nego je ona,
ki zajamčuje običajni in dovoljeni čisti dobiček.
Zaradi tega je bil obsojen po členu 8. zgoraj navedenega zakona na 5 (pet) dni zapora in na 200 Din denarne kazni, ki se izpremeni ob neizterljivosti v nadaljno kazen 4 dni zapora.
Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, odd. II., dne 11. februarja 1931.
*
E 2949/30—11	507
Dražbeni oklic in poziv k napovedi
Na predlog zahtevajoče stranke tvrdka Tra/mscheg Franc v Celju, ki jo zastopa dr. Frid. Zangger, odv. v Celju, bo dne 31. marca 1931 ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi e tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin:
zemij. knj. Loka, vi. št. 158, gospodarsko poslopje, cen. vr. 20.000 Din, mlin 10.000 Din. zemljišča 648 Din, pritikline posestva 75 Din, pritikline mlina 830 Din, skupaj 31.553 Din, najmanjši ponudek 25.469 Din 36 p;
aeinlj. knj. Loka, vi. Št. 197, zemljiške parcele ocenjene na 13.301 Din 80 p, polovica od vi. št. 197 k. o. Loka 0650 Dm 90 p, skupaj 38.203 Din 90 p.
Vadij: 3820 Din 30 p.
K nepremičnini zemljiška knjiga Loka, vi. št. 158, spadajo sledeče pritikline: razno gospodarsko in poljedelsko orodje v cenilni vrednosti 75 Din, k mlinu pa 1 tehtnica, 1 skrinja z moko, 1 čistilni stroj za moko in razno drugo mlinarsko orodje v cenilni vrednosti 830 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Celju, odd, III.,
dne 10. februarja 1931.
*
E 20/31	521
Dražbeni oklic.
Dne 9. aprila 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3. dražba nepiemičnin: zemljiška knjiga Goriški vrh, vi. št. 16.
Cenilna vrednost: 59.658 84 Din.
vrednost pritikline : 8.005 Din;
najmanjši ponudek: 43.658'84 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Prevalje, dne 21. februarja 1931.
•je
Kps 7/31.	474
Prepoved.
Glasom sodbe z dne 20. februarja 1931. opr. št. Kps 7/31—7 okrajnega sodišča na Brdu ne sme v dobi od 20. februarja 1931 do 20. februarja 1932 zahajati v krčme Kurent Jurij, rojen 15. februarja 1901, posestnik na Prevojah žt. 39 pri Lukovici.
Okrajno sodišče na Brdu, dne 20. februarja 1931.
Konkurzni razglasi
Sa 4/31—2.	465
186.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o irno-vini Rebolja Franca, trgovca in gostilničarja na Gmajni — Krka št. 18.
Poravnalni sodnik: dr. Močnik Ivan, starešina okrajnega sodišča v Višnji gori.
Poravnalni upravitelj: Zevnik Anton, notar v Višnji gori.
Narok za poravnavo pri okrajnem sodišču v Višnji gori dne 2. aprila 193 1. ob devetih.
Rok za oglasite v terjatev do dne 2 6. marca 1931 pri okrajnem sodišču v Višnji gori.
Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 19. februarja 1931.
S 20/30-54.	498
187.
Določitev naroka za prisilno poravnavo.
Prezadolženka Hvala Fani, trgovka e cvetlicami v Ljubljani.
Za razpravljanje in sklepanje o prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadolženka, se določa narok na dan 7. marca 1931 ob p o 1 e n a j s t i h pri tem sodišču, goba štev. 140.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. februarja 1931.
$
S	i 4/30—74.	477
188.
Potrditev prisilne poravnave izven tečaja.
Poravnalna zadeva tvrdka M. Rauch in Anita Rauch iz Celja.
Potrjuje se poravnava, katero sta sklenila izven stečaja poravnalna dolžnika tvrdka M. Rauch in Anita Rauch, trgovca v Celju, z svojimi upniki piri naroku dne 7. februarja 1931, te vsebine, da je prvenstvene terjatve plačati v celoti, ostali upniki pa dobijo 40% kvoto, plačljivo v 10 enakih mesečnih obrokih, pričenši 60 dni po pravomočni potrditvi poravnave; da v slučaju nepravočasnega plačila oživi cela terjatev v ugotovljenem znesku in da pristopi kot porok in plačnik k tej poravnavi Ljubljanska kreditna banka, podružnica v Celju.
Okrožno sedišče v Celju, odd. I.,
dne 18. februarja 1931.
$
6	650/30—11	510
18».
Sklep.
Za dne 13. marca 1931 ob desetih pri podpisanem sodišču v eobi št. 2 razpisana dražba nepremičnin: k. o. Leskovec, vi. M. 788, zemljišče s prostorom za žago, ziidani mlin in zidana strojnica ter ležarinski prostor s pritiklinami, cenilna vrednost s pritiklinami 241.000 Din, najmanjši ponudek 120.500 Din se prekliče in uradoma preloži na 27. marca 1931 ob isti uri in istotam ter popravi v toliko, da zmaža najmanjši ponudek Din 160.670, v ostalem pa ostane oklic z dne 5. 2. 1931 neizpremenjen.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II., dne 20. februarja 1931.
$
E 780/30—14.	493
190.
Sklep.
S tus. sklepol E 780/30—1 dovoljena prisilna dražba nepremičnin, vi. štev. 35 k. o. Hotiza, se v smislu § 151 i. r. ustavlja.
Pred potekom pol leta po ustavitvi se radi iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II.,
dne 16. februarja 1931.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 29. 9/1.	624
Dražba lova.
Lovska pravica krajevne občine Studenca pri Mariboru se	da	potom	javne diražbe
do 31. marca 1935.	v	zakup.	Dražba se vrši
v torek dne 81. marca 1931 ob desetih v pro-' vrih sreskega načelnika Maribor desni breg v sobi št. 35.
Sresko načelstvo Maribor — desni breg, dne 21. februarja 1931.
T. No. 421/1—F.	505-3-2
Razglas
o drugi ustmeni licitaciji za dobavo gramoza xa državne ceste v območju tehničnega razdelka sreskega načelstva v Kranju.
Ker je I. ustmena licitacija za dobavo gramoma za leto 1931/32 le deloma uspela, razpisuje podpisani tehnični razdelek drugo ustmeno licitacijo na
20. marca 1931. ob devetih za sledeče cestne	proge:
1. med	km	642 0	do	663 5,
2. med	km	663 5	do	664-5,
3. med	km	664'5	do	694-5,
4.	med km 707‘0 do 709 909.
K licitaciji morajo ponudniki prinesti potrdilo davčne uprave o plačanih davkih za tekoče četrtletje.
Popolni razglas o dobavi gramoza glej v Službenih objavah časopisa »Jugoslovana« od 25. januarja 1931., stran 14.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju, dne 23. februarja 1931.
Razne objave
502—3—3
Poziv upnikom.
Gradbeno podjetje Slokan in Svetina, družba z o..z. v Ljubljani, je stopilo v likvidacijo in se pozivljejo upniki, da se tekom treh mesecev zglase pri poslovodjih, obenem likvidatorjih družbe.
Likvidatorji.
625
Objava.
Izgubil sem indeks tel uči. fakultete (geodetsk:	ddelek) univerze v Ljubljani
na ime: Žbontar Mihael iz Kamne gorice.
Proglašam ga za nev^javr^a.
Žbontar Mihael, s. r.
*
‘	521'
Objava.
Adamič Karl, bivajoč v Ljubljani, Hrenova ulica štev. 17 je izgubil šofersko legitimacijo na ime Adamič Karl ter jo s tem proglaša za neveljavno.
Adamič Karl. s., r.
£. 5M. Hctnarcjue:	29
SPef me&zaj
Koman
(Copyrighl iy M, Fcuturc Syndicate.
Ponatis, tudi v izvlečku, prepovedan.)
Ko sem se vrnil, sem opazil, da je še nekdo v hiši. Bila je Adolfova žena. Držala se je pokonci, toda njeni rami ste bili mehki. Tilnik žene je nekaj, kar učinkuje na moža. Po njem so žene podobne otrokom, tako da človek ne more biti hud nanje. Seveda je drugače z debelimi ženskami, ki imajo tilnik zalit z mastjo.
Voščil sem dober dan in potegnil čepico z glave, žena ni odgovorila. Smotke sem postavil pred Adolfa, toda vzel ni nobene. Ura je tiktakala. Pred okni se je poigraval veter z listjem kostanjev. Semintja je prišumel kak kostanjev list do stekla v oknu, in veter ga je pritisnil nanj. Pet rjavih kostanjevih listov, združenih na enem stebliču, je žugalo od zunaj skozi okno v sobo; vse je bilo podobno stegnjenim, grabečim prstom. Rjavi, mrtvaški prsti jeseni.
Adolf se je zganil In dejal s takim glasom, da ga nisem spoznal: »Marija, pojdi že.«
Kakor otrok v šoli, tako poslušno je vstala, pogledala pred se in šla. Mehki tilnik, ozka ramena, kako je vse to mogoče?
»Vsak dan pride, se vsede, ne spregovori besede, samo gleda me,« mi je žalostno pripovedoval Adolf.
V	meni je vstalo sočutje do njega, pa tudi do njegove žene. »Pelji se z menoj v mesto, Adolf. Saj je brezsmiselno tu čepeti,« sem predlagal.
Ni hotel. Zunaj se je začel oglašati pes. Zena je šla po vrtu nazaj k svojim staršem.
»Kaj želi priti zopet nazaj?« sem ga vprašal. Prikimal je. Več nisem spraševal. To mora sam urediti. »Pa bi bilo le dobro, da bi šel z menoj,« sem poskusil še enkrat.
»Pozneje Ernest.«
»Zapali si vsaj smotko«. Porinil sem škatlo predenj in počakal, da si je nažgal eno. Potem sem mu stisnil roko. »Te bom še obiskal, Adolf.«
Spremil me je do vrat na dvorišču, čez nekaj časa sem se ozrl. še vedno je stal ob ograji, za njim je pa vstajala večerna tema kakor takrat, ko je stopal od kolodvora proti vasi. Pri nas bi moral ostati. Zdaj je sam in tako nesrečen, mi mu pa ne moremo pomagati, četudi bi mu radi. Oh, tam zunaj je bilo to vse drugače; — samo, da je bil človek živ, pa je bilo vse dobro.
POT NAZAJ
Ni se mi hotelo domov, ker v tem razpoloženju nisem hotel biti sam. Imel sem občutek, da bi bili vsi ogroženi, če bi se Adolfu Bethkeju kaj zgodilo.
Poiskal sem svoje tovariše in jih našel pred Ko-
nersmannovo krčmo. Slavili so Valentinov god in so se ravno pripravljali na sprehod, da si ohlade vroče glave. Tudi Albert je bil med njimi. Pridružil sem se jim.
šli smo proti trgu pred kolodvorom, ki je bil od par slabih luči potopljen v migljajočo poltemo. Iz grmovja v parku je vel vlažen veter. Vrhovi dreves so šumeli. Z neke klopi je nekaj nejasno svetlikalo.
»ženska,« je dejal Tjaden kot elektriziran.
Neodločni smo se ozrli tja. Medlo svetlikajoča se obleka v temini grmovja je imela nekaj posebno zapeljivega za nas, zlasti ker ni bilo od ženske ničesar drugega videti.
»Ali gremo tja?« je vprašal Jupp.
»Gotovo bo kakšna sloka,« je izjavil Tjaden, »to lahko gladko opravimo. Podarim ti jo za god, Valentin.«
Popravil si je uniformo in šel proti klopi. Napeto smo mu sledili s pogledi. Sklonil se je čisto nizko do ženske. »Da bi ga strela, temu se pa mudi,« je šepetal Willy.
Toda Tjaden se je hitro zopet vzravnal in se obrnil proti nam. Smejali smo se mu, on je pa pomigal in zaklical: »Ne gane se.«
Sledili smo mu. V kotu klopi je slonela suha postava, odeta v svetlo siv plašč. Glava je bila nekoliko nazaj nagnjena in naslonjena na ramo, ko da spi. Willy je kresnil žepno svetiljko.
Iti kas
Prva vožnja veslačev v Cambridge-u
V angleških vseuCHiških mestih Oxford in Cain-bridg gojijo s posebno vnemo veslanje dn vsakoletna tekma obeh moštev je za angleške športnike važen dogodek. Na silifci vidimo veslače h Cambradge-a, ld so se te dni aačelj vaditi za tekmo.
Kemalpaša in ženske
Ženske na Turškem so se nenavadno hitro dvgnile iz nekdanje haremske tesnobe in omejenosti do višine modernega, svobodnega življenja in danes uživajo ženske na Turškem iste pravice kakor moški. Pa ne samo to, da uživajo enake pravice, ampak postanejo lahko tudi ču-varioe pravice, ker postanejo lahko tudi redarke. Moškim to seveda ni bilo všeč in neki duhoviti turški dramatik je napisal sijajamo gledališko satiro na ženske kot redarke, da so se ljudje v gledališču kar lomili od smeha. Kemad-paša, današnji gospodar Turčije, pa je Sel še datlje. Ko je nedavno obiskal v Smirni neko razstavo, ki so |o bilo priredile taimošnje učiteljice, je govoril tudii o praivicab žensk in rekel, da bodo morale ženske prevzeti tudi vse dolžnosti moških, če hočejo uživati enake pravice _ to je, da bodo morale služiti tudi pri vojakih (kakor v sovjetski Rusiji.)
Ta iisjava Kemail-paSe je izzvala med ženstveni v Turčiji precejšnjo razburjenost in sedaj se pripravljajo Turkinje na odločen odpor proti vojaški službi.
Nož, ki kašlja
Kdor je pravi slepar in goljuf, v<5 prav dobro, da se ne da vsakega človeka oslepariti na isti način. Z Nemcem je treba postopati drugače kakor z Italijanom in s Švicarjem zopet drugače kakor s Frauic&zom ali z Angležem. To pravilo pozna posebno dobro »mož, ki kašlja« in ki slepari ljudi na debelo po raznih italijanskih mestih.
Če je izbrana žrtev Italijan, postopa mož po temnle receptu: Tujca nagovori na ulici pod to ali ono pretvezo neki tretji. V Milanu n. pr. se neznanec tujcu jako prijazno ponudi, da mu tir *e razkazati katedralo, potem pa skupaj obedujeta ali večerjata. Naslednjega dne pa se pojavi pri mizi gospod, ki je prejšnji dan obedoval pri sosednji mizi in ta se kmalu vmeša v pogovor. Tudi ta gospod je »tujec« v Milanu. Ko pa so vsi trije že precej dobro znani, napade >gospoda« hud kašelj; oba soseda pri mizi in prijatelja mu skušata seveda pomagati. »Španski prašek, o španski prašek — če bi tega imel pri sebi, bi kašelj takoj ponehal« — stoka gospod. Pravi tujec se res takoj ponudi, da pojde v bližnjo lekarno, sleparski »gospo«t pa mr izroči bankovec za 100 lir. Tujec res vzame 100 lir, toda že pri vratih se obrne in
vr le mizi z besedami: »Oprostite, gospod, vi me vendar ne poznate — evo vam mojo listnico kot jamstvo, da vam ne boni pobegnil z v-Sim denarjem!« Slepar, ki kašlja, se seveda brani, toda tujec vztraja na svoji zahtevi. Čez nek ij minut se vrne iz lekarne, toda tu se pokaže, da je prinesel napačne praške. Tujec hoče še enkrat oditi, v lekarno, toda sedaj se začne priv igra. Italijani, ki so silno vljudni, se nočejo dati od nikogar prekositi in nato italijanski (pravi) tujec v Milanu izroči kašljaču svajih 100 lir za nakup praškov, slepar pa mu zastavi svojo listnico. Nato odide slepar >v lekarno« ne vrne; se pa nikdar več. Tujec pa lahko spravi prazno listnico za spomin.
Dr -go:’ slepari »mož, ki . kašlja« zopet z doli ' 'no. tjo. Razdeliti '»oče baje neki denar, ki pa leži še v banki. Žrtev se ponudi, da založi d. za toliko časa, da dvigne v banki denar, toda prodno žrtev v banki izve, da zanjo nimajo nobenega denarja, je mož s svojini kašljem vred, že zdavnej čez hribe in dolin".
ljubezen na tfuj račun
V mestu Nidavos na Norveškem se je te dni začela razprava proti glavnemu blagajniku ta-moišnijega finančnega. ravnateljstva Langbachu, ki je obložen, da je zadnje dve leti poneveril nad 270.000 norveških kron državnega denarja ali 4 milijone dinarjev. Ta razprava vzbuja na Norveškem tem večjo pozornost, ker.je Norveška ena izmed redkih dežel, kjer taki slučaji niso na dnevnem redu. Poleg tega pa je obtoženec zavzemal v družbi in v javni službi visok položaj. Zanimivo je, da je dal ravno obtoženec še i niči jati vo za ustanovitev društva, čegar naloga je bila, da' po možnosti preprečuje in zasleduje takšne zlorabe...
Na krivo pot pa so pripeljali tega človeka — ženske! Na nekem uradnem potovanju se je bil Langbach namreč seznanil z neko mlado ženo, v katero se je bil zagledal na prvi pogled. Vozili se je začel vedno pogostejše v švedsko "lavno mesto Oslo, kjer je stanovala n.iesova
Voz cestne železnice v votli
V Ateeali je te dui pri nekem vozu cestne železnice odpovedala zavora. Ko je voz vozil po neki strmini, se je najprej zaletel v dvokolesni voziček, ki je padel v reko Ilissos, nato pa je skočil voz cestne železnice iz tira An se prelomil na dvoje. Polovica prelomljenega voza je obvisela na bregu, draga polovica pa je padla v reko.
Pogreb ponesrečenih rudarjev v Eschvveiler-ju
Pri nesreča v rovu sEsclnveiler-Reserve« blizu Aachena je 32 rudarjev prišlo ob življenje. Ponesrečene rudarje so slovesno pokopali pretekli torek.
»zvezda«. Ko pa se je bil naveličal te ženske, se je se vseeno vozil v Oslo k drugim svojim »prijateljicam«.
Kr pa mu je zmanjkalo denarja, je segel v državno blagajno, ki jo je bil dotlej vestno upravljal. Segal je ye<lno. globlje, kajti čim je darova! eni svoji spritjateljici« kaj lepega, je zahtevala druga še kaj lepšega.
Razprava je dognala, da je bil Langbach jako darežljiv. Samo ena ^prijateljica« ga je veljala v enem letu skoro milijon dinarjev... S seboj pa je vedno nosil velike svote in samo v telovniku je imel pri sebi zašitih okoli 1 milijon dinarjev.
Obtožba se je seveda končala z obsodbo na večletno ječo.
Biako mora govorili modisiinja?
Ubožni ženski: Resnično bogastvo se kaže v priprostosti.
Bogatinki: O, kako dobro izgledate, milostljiva!
Ženski majhne postave: Vse filmske dive so majhne in ljubke.
Ženski visoke postave: Vendar enkrat izvrstna postava za mal klobuček!
Debeli ženski: Hvala bogu, da je minila doba kostnjalcov.
Suhi ženski: Vitkost je bila jn je še vedno modni ideal.
Grdi ženski: Kako pusto je to, če je ženska lepa! Danes igrajo prvo vlogo samo interesantne ženske.
Lepi ženski: To vse ni nič — moderna ženska mora biti lepa.
Bahati ženski: ICdor ima, ta se lahko pokaže.
Priprosti ženski: O, kako mi je vsaka bahard-ja zoprna!
Dami z briljanti: Kako krasen je vaš briljantni nakit! Gospa generalnega ravnatelja se silno zanima, koliko karatov ima vaš prstan.
Dami bez nakita: Vaš dobri okus vam pač pravi, da bi nakit vaš ljubki obraz samo pačil in kazil.
Stari mami: Le tega klobuka nikar — ta je samo za starejše gospe.
Vnukinji: V tem klobuku ste že kar dorasla dama.
Slabi plačnici: Res imenitna gospa plača le enkrat na leto.
Dobri plačnici: Daj bog, da bi vse dame tako točno plačevale kot vi!
»Ali bodo novi zobje, ki mi jih boste nasadili, prejšnjim mojim tudi podobni?«
»Tako izvrstno vam jih bom nasadil, da vas bodo celo boleli kakor pravi zobje!«
»Svojo najnovejšo sliko bi rad poklonil kakšul javni ustanovi. Kaj praviš, kateri?«
»Daj jo zavodu za slepce...«
Humor
>Tega pa le ne smerno dopustiti, da bi »mali« postal moker!«
ledaja tiskarna »Merkurc Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Miliilek.- Urednik Milan Zadnek. — Za inseratni del odgovarja avgnst Kocman. — Val v Ljubljani