MESTA IN URBANO OMREŽJE V SR SLOVENIJI ZNAČILNOSTI NJIHOVEGA RAZVOJA IN D R U Ž B E N O G O S P O D A R S K E G A P O M E N A S P O S E B N I M OZIROM NA MALA MESTA (Z 20 K A R T A M I I N G R A F I K O N I V T E K S T U , S 3 B A R V N I M I K A R T A M I V P R I L O G I , S 47 T A B E L A M I V G L A V N E M T E K S T U I N 12 T A B E L A M I V A N G L E Š K E M P O V Z E T K U ) THE TOWNS OF SLOVENIA SOME CHARACTERISTICS OF THEIR D E V E L O P M E N T AND SOCIOECONOMIC SIGNIFICANCE AND OF THE URBAN NETWORK ( W I T H 20 F I G U R E S A N D G R A P H S I N T E X T , W I T H 3 C O L O U R E D M A P S I N A N N E X , 47 T A B E L S I N T E X T A N D 12 T A B E L S I N E N G L I S H S U M M A R Y ) I G O R V R I S E R Osnova razpravi je raziskovalna naloga »Mala mesta v SR Sloveniji«, ki jo je financiral Sklad Borisa Kidriča na podlagi pogodbe, sklenjene med njim in Inštitutom za geografijo Univerze v Ljubljani z dne 15. avgu- sta 1967. Njen nosilec je bil dr. Igor V r i š e r , izredni profesor Filozofske fakultete v Ljubljani, pri njej pa je sodelovala prof. Mira L o j k , so- delavec inštituta. Risbe je izrisal Ciril V o j v o d a , kartograf. Podatke o številu in strukturi zaposlenih v mestih, o njihovih osebnih dohodkih in o ustvarjenem družbenem proizvodu in narodnem dohodku v mestih SR Slovenije je zbral Zavod za statistiko v Ljubljani. Inštitut za ekonom- ske raziskave v Ljubljani je zbiranje nekaterih zgoraj naštetih podatkov posebej finančno podprl. Prvotna razprava je bila pred predajo v tisk, januarja 1973, dopol- njena in delno predelana. Predvsem so upoštevani predhodni rezultati popisa prebivalstva iz 1. 1971 glede urbanizacije, velikosti mest in mest- nega prebivalstva, medtem ko so podatki o zaposlenih, družbenem pro- izvodu, narodnem dohodku in osebnih dohodkih zaposlenih ostali ne- spremenjeni in veljajo za leto 1966. V dokončni predelavi je razprava precej presegla tematiko samo malih mest. Zato je avtor na predlog uredništva »Geografskega zbornika« njen naslov vsebinsko razširil. Ljubljana, septembra 1973 SPREJETO NA SEJI ODDELKA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 20. APRILA 1973 I. UVOD Naša razprava obravnava sicer vso problematiko urbanega omrežja v SR Sloveniji. Ker pa so za to omrežje nad vse značilna mala mesta, se z njimi ukvarja še posebno podrobno, kar naj pokažejo tudi te uvodne pripombe. Z razvojem urbanizacije so postala »mala mesta« posebna kategorija naselij, ki se uvršča med kategorijo srednjih (oziroma velikih) mest in kategorijo različnih urbaniziranih ali prehodnih (mešanih) naselij. Še pred sto leti pojma malih mest v sedanjem pomenu niso poznali, saj je večina urbanih naselij, z izjemo redkih zares velikih mest, sodila med nje. Kot mala mesta so takrat pogostoma označevali manjše naselbine s priznanimi mestnimi pravicami, vendar brez dejanskega mestnega značaja (nemško Ztuergstadte). Ob splošni deagra- rizaciji in urbanizaciji, ki jo je doživela Evropa v teku 19. in 20. stoletja, je prišlo v naselbinskem omrežju do diferenciacije med naselji in do nastanka novih tipov urbanih naselij. Eden od rezultatov tega socialno-ekonomskega dogajanja so bila »mala mesta«, ki so postala svojstvena poteza v naselbinski strukturi večine evropskih dežel. Prav posebno karkteristična pa so za Slovenijo, kjer predstavljajo skorajda prevladujoči tip urbanih naselij. Pojem malega mesta niti v literaturi niti v praksi ni docela jasno opre- deljen in ga od pokrajine do pokrajine različno opredeljujejo. Veliko inter- pretacij pa se vendarle ujema v naslednjih ugotovitvah. »Malo mesto« je manjše, vendar normalno razvito urbano naselje, ki ima praviloma vse poglavitne mestu ustrezne dejavnosti. Glede na takšen značaj oskrbuje lastno in okoliško prebi- valstvo s storitvami in ima določeno središčno vlogo v naselbinskem omrežju. Od pravega (večjega) mesta se razlikuje predvsem po manjšem številu prebi- valstva in po slabši razvitosti določenih mestnih funkcij, za katere zaradi manjše populacije ni vedno ustreznih možnosti. Urbanizirana podeželska naselja (me- šana ali prehodna naselja), ki so pogostoma glede na število prebivalstva enako velika ali celo večja od malih mest, omenjenega kompletnega spektra urbanih dejavnosti nimajo in so praviloma funkcijsko močno enostransko razvita. Svojstvenosti in posebni problemi malih mest potemtakem izhajajo iz nj i - hove velikosti oziroma majhnosti. Glede drugih lastnosti se med seboj precej razlikujejo. Lahko celo trdimo, da so najbolj heterogena kategorija urbanih naselij. Nekatera med njimi so preostanek srednjeveškega omrežja mest in trgov, druga so se formirala v zvezi z industrializacijo, tret ja zopet so se uvelja- vila kot člen v obstoječem omrežju centralnih naselij. Nekatera mala mesta je sodobno življenje pustilo ob strani in zaradi tega počasi hirajo ali vsaj stagnirajo; v drugačnih družbenih in ekonomskih razmerah in ob drugačni pro- metni tehnologiji so imela svoj čas veliko bolj pomemben položaj. Druga zopet izkazujejo hiter razvoj in vrsta znamenj kaže, da ne bo minilo veliko let, da se bodo uvrstila med srednje velika mesta. V skladu z različnim izvorom, histo- ričnim razvojem in funkcijami, ki jih opravljajo, se mala mesta med seboj močno razlikujejo tudi glede fiziognomije, notranje zgradbe in ureditve ter glede demografskih razmer; še zdaleč niso tako uniformirana, kakor to v veliki meri velja za družbeno-gospodarsko strukturo in zunanje lice večjih mest. Zaradi vseh teh posebnih svojstev malih mest jih v geografski literaturi pogostoma obravnavajo posebej in se jim v poslednjem času posveča nekoliko več pozornosti. (1—5) V teh težnjah se geografom pridružujejo še nekateri socio- logi, historiki, ekonomisti in prostorski planerji. V geografski literaturi prevladujejo pri obravnavanju malih mest dela, ki prikazujejo v prvi vrsti posamezne kraje in njihove probleme ali pa v sumarni in močno deskriptivni obliki podajajo pregled in historiat malih mest v določeni pokrajini. (1) Ta zvrst je zlasti pogosta v srbski in nemški geografski literaturi. V anglosaški geografski literaturi so mala mesta največkrat obravnavana kot člen v omrežju centralnih krajev in se razpravlja o njihovih ekonomskih osno- vah. (2) V tej razmeroma ne tako redko obravnavani tematiki pa pogrešamo sintetičnih del, ki bi mala mesta zajela kot poseben pojav. Takšne razprave so prav redke. Med njimi je treba v prvi vrsti omeniti poljsko publikacijo o malih mestih »Studia geograficzne nad aktywizacj^ malych miast«, ki se loteva te tematike s teoretične in praktične strani. (3) Razen načelne problematike je v knjigi tudi vrsta konkretnih obravnav poljskih malih mest. Podoben značaj imata študiji D. G r o t z b a c h a in D. Z i i h l k e a o malih mestih v južni oziroma vzhodni Nemčiji. (4) Zal je težišče teh razprav na fiziognomiji, razvoju in morfologiji (nekaterih) malih mest, ne obravnavajo pa njihovega položaja in funkcije v naselbinskem omrežju in se torej izognejo ključnemu problemu. Na podoben način obravnavata mala mesta v francoskih Alpah P. in G. V e y - r e t (5). O češki študiji o malih mestih, o kateri poroča M. B 1 a ž e k (6), je težko soditi, ker je objavljeni izvleček izredno skop. Razbrati je le mogoče,' da obravnava vlogo teh mest v celotnem omrežju naselij CSSR. Pričujoča študija namerava obravnavati problematiko malih mest v Slo- veniji in sicer z vidika, katera urbana naselja imajo značaj malih mest, kakšen je njihov položaj v sedanji strukturi naselbinskega omrežja v Sloveniji, kakšen je njihov demografski razvoj in na katere družbeno-geografske temelje se opira ta njihov obstoj in prosperiteta. II. OPREDELITEV POJMA »MALA MESTA« Opredelitev malih mest še zdaleč ni tako preprosta, kakor bi na prvi pogled pričakovali. Zatikati se začne že pri poskusu izdelati prvo, najbolj splošno ome- jitev. Postavljeni smo pred več dilem, ah na j npr. med mala mesta uvrstimo tudi nekatere večje industrijske naselbine, ki so sicer znane po svoji ekonomski in socialni enostranski razvitosti (npr. Kidričevo, Mežica), ali sodijo večja ruralna središča glede na svoje centralne funkcije tudi mednje (Vipava, Radlje), kako naj se odločimo glede določenih pokrajin, ki so na široko in dokaj močno urbanizirane in so zaradi tega meje med naselji zabrisane, tako da ni mogoče razlikovati prvotnega mesta od urbaniziranega podeželja (npr. Ravne — Pre- valje, Radovljica — Lesce, Domžale — Vir — Jarše — Količevo itd.). Nadaljnji problem, ki se postavlja v tej zvezi, je, kakšno teritorialno enoto vzeti za podlago klasifikacije. V Sloveniji je npr. osnovna teritorialna enota naselje, to je skupina hiš s skupnim imenom in urejeno enotno numeracijo. V drugih jugoslovanskih republikah uporabljajo drugačne kriterije, v zahodnih deželah pa je osnovna enota pogosto občina. Pomembno vprašanje je, ali se bomo pri opredelitvi omejili na osnovno enoto, takšno, kakršna je, ah pa bomo zajeli še bližnja urbanizirana naselja, ki so pod direktnim vplivom mesta. Tovrstna operacija npr. lahko bistveno spremeni podobo slovenskih mest. Po vsem tem ni presenet- ljivo, da kljub številnim prizadevanjem ne razpolagamo z enotnim kriterijem glede opredeljevanja malih mest. Izbirati moramo med več različnimi, vendar precej nepopolnimi klasifikacijami, ki zastavljeni problem rešujejo bolj po formalni kot pa po vsebinski strani. Najpogosteje uporabljamo pri opredelitvi mest število prebivalstva oziroma velikost naselja. Prvi takšen poskus je napravila že mednarodna statistična kon- ferenca 1. 1887 v Parizu, ko je priporočila, da se na j za mesta štejejo naselja z več kot 2000 prebivalci. Temu priporočilu so sledili v številnih državah. Tudi v Jugo- slaviji se je ta kriterij kl jub pomislekom uveljavil. (7) Njegova največja slabost je, da spodnja meja (to je 2000 prebivalcev) ne ustreza povsod regionalnim raz- meram. Za Slovenijo je skorajda previsoka, za Vojvodino zopet prenizka. Zgor- nja meja bi bila po tej klasifikaciji pri 20 000 prebivalcih, kar bi v glavnem ustrezalo za večino dežel. Nemška uradna statistika deli kategorijo »malih mest« na dve skupini: na Landstädte z 2000—5000 in Kleinstädte s 5000—20 000 pre- bivalci. (8) V nasprotju s to prakso predlagajo eksperti Združenih narodov za prihodnje popise prebivalstva, da se kot mesta opredele naselja ali manjše upravne enote z več kot 10 000 prebivalci. (9) Prav zaradi velikih razlik med naselji enake velikosti so poskušali nekateri naši raziskovalci vpeljati kombinirane kriterije in z njihovo pomočjo izločiti iz kategorije malih mest velika naselja s pretežno ruralnim značajem. Najbolj znana je metoda M. M a c u r e (10), ki jo je sprejela tudi uradna jugoslovanska statistika in uveljavila pri popisih prebivalstva. Kriterij uporablja za omejitev mestnih naselij velikost kraja in delež kmečkega prebivalstva. Cim manjše je naselje, tem večji mora biti delež neagrarnega prebivalstva. Klasifikacija M. M a c u r e (10) je naslednja: V e l i k o s t n a s e l j a ( š tev i lo p r e b i v a l . ) Delež n e a g r a r . p r e b i v a l , j e p r i m e s t i h m e š a n i h n a s e l j i h 5 0 0 — 1 0 0 0 __ 7 0 «/o 1 0 0 1 — 2 000 — 6 0 Vo 2 0 0 1 — 3 0 0 0 90 «/o 8 0 — 9 0 «/o 3 0 0 1 — 1 0 000 70 %> 4 0 — 7 0 ®/o 10 0 0 1 — 1 5 0 0 0 40 % 3 0 — 4 0 «/o n a d 15 0 0 1 30 °/o M. M a c u r a razlikuje med mesti in vasmi še vmesno obliko mešanih naselij. Za naša razmišl janja je pomembno, da avtor ne predvideva, da bi lahko obstajalo mesto z m a n j kot 2000 prebivalcev. Takšna naselja urbanega značaja uvršča med mešana naselja. Metodi se pozna, da je nastala kot kompromis v zelo heterogenih jugoslovanskih razmerah. Prizadene predvsem manjša mesta v Sloveniji (11), zlasti v primerih, k je r je inkorporiranje obmestnih naselij zaostalo za dejansko urbanizacijo. Očitali so ji tudi, da so bili deleži neagrarnega prebi- valstva izbrani brez znanstveno utemeljenega računa. Na M a c u r i n o metodo sta se oprla še dva raziskovalca jugoslovanskih mest, D. V o g e l n i k in D. Š t e f a n o v i č. Prvi je v svojem znanem delu o jugoslovanski urbanizaciji (12) postavil kot spodnjo mejo mest naselja z n a j m a n j 2000 prebivalci in z n a j m a n j 50 °/o nekmečkega prebivalstva. Drugi pa meni, da bi morala biti spodnja meja mest med 4000 in 8000 prebivalci (eventualno do 11 000 prebivalcev); to je veli- kost, pri kateri se formirajo stanovanjske soseske, ki so osnovna enota za oskrbo mestnega prebivalstva s šolami, servisi, trgovinami itd. (13), z drugimi besedami, naselja z okoli 3000 neagrarnega prebivalstva bi že imela mestni značaj. Kom- binirano metodo za opredeljevanje mest je zasnoval tudi srbski ekonomist P. I v k o v i č - I v a n d e k i č (14), ki pravi, da bi mesta morala imeti n a j m a n j 2000 prebivalcev, m a n j kot 20 % zaposlenih v agrarnih dejavnostih in nad 30 % zaposlenih v terciarnih dejavnostih, pr i naseljih z 10 000—20 000 prebivalci pa man j kot 4 0 % zaposlenih v kmeti js tvu in nad 3 0 % zaposlenih v terciarnih dejavnostih. Tretji kriterij , ki se ga lahko poslužimo pri opredeljevanju malih mest, je uporaba administrativno-političnih določb o upravno-teritorialni razdelitvi de- žele. V večini dežel obstajajo tovrstna zakonska določila, ki imensko nava ja jo mesta oziroma k ra j e z mestnimi pravicami. V Sloveniji smo potem, ko smo zavrgli predvojno in v marsičem preživelo razdelitev mestnih naselij na mesta in trge, izvedli glede opredeljevanja mest več upravnih reform. (15) L. 1952 (16) je upravna ureditev priznala 48 naseljem naslov mesta, mestne občine s po- sebnimi pravicami in mestne občine.* L. 1955 (17) so pravni pojem mest oziroma mestnih občin odpravili, vendar so v zakonu o administrativni ureditvi priznali vsem mestom iz 1. 1952 mestni značaj in pri tem navedli, katera območja sodijo k posameznim mestom. Zaradi inkorporacije cone B STT se je število mest povečalo na 50. Leta 1964 je »Zakon o območjih okrajev in občin v SR Slo- veniji« (18) v glavnem obdržal pojmovanje mestnih območij iz 1. 1955. Izvedene so bile le nekatere na jnujne jše korekture v okolici mest, k jer je urbanizacija naglo napredovala. Med mesta se je nekoliko pozneje uvrstil še Žalec; s tem je število mest v SRS naraslo na 51. * Pravni položaj mesta so dobili Ljubljana, Maribor in Celje. Mestne občine s po- sebnimi pravicami so bile Bled, Idrija, Jesenice, Kamnik, Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Ptuj, Skofja Loka, Trbovlje in Tržič. Status mestne občine je imelo naslednjih 31 občin: Ajdovščina, Bovec, Brežice, Črnomelj, Gornja Radgona, Hrastnik, Ilirska Bistrica, Kočevje, Kostanjevica, Laško, Lendava, Litija, Ljutomer, Metlika, Ormož, Radeče, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šoštanj, Tolmin, Velenje, Videm-Krško, Višnja Gora, Vrhnika, Zagorje ob Savi. Ta seznam* mestnih območij je še vedno v veljavi, čeprav bi mu glede izbora mest in glede naselij, ki jih zajemajo mestna območja mogli mars ikaj očitati.** Prav zaradi svoje nedognanosti ali celo nedoslednosti je uradni spisek mestnih naselij v SR Sloveniji doživel tri značilne dopolnitve. Do prve je prišlo ob izdaji »zakona o nacionalizaciji stavb in stavbnih zemljišč«, ko so s posebnim odlokom določili kraje , ki štejejo po tem zakonu za mestna naselja. (19) Drugo dopolnitev pomeni »zakon o u re jan ju mestnih zemljišč« (20), t re t jo pa »zakon o urbanističnih projektih. (21) Pri obeh zakonih so z odloki imenovali kraje, k j e r je treba uveljaviti n juna določila. Upoštevajoč te tri zakone se zveča število mestnih naselij v SRS od že navedenih 51 za nadal jn j ih 77 krajev. Skupno bi bilo torej 128 mest in mestnih naselij. Dopolnilni seznami so zajeli predvsem nekdanje trge (npr. Cerknica, Črna, Dravograd, Kanal, Kobarid, Mengeš, Mo- kronog, Mozirje, Muta, Radlje, Ribnica, Rogatec, Sodražica, Šent jur pri Celju, Vipava, Vuzenica, Železniki, Žužemberk), pomembnejše turistične k ra j e in zdra- vilišča (npr. Dobrna, Dolenjske toplice, Kranjska gora, Portorož, Radenci, Ro- gaška slatina, Topolščica) in nekatera večja, pretežno urbanizirana naselja (npr. Beltinci, Borovnica, Grosuplje, Kidričevo, Medvode, Mežica, Miren, Pivka, Pre- valje, Rakek, Ruše, Senovo, Store, Zreče). Presenetljivo je, da so iz seznamov izostali nekateri kraji , ki bi sicer sodili mednje ; npr. Lovrenc na Pohorju, Kropa, Vojnik, Cerkno itd., imenovani pa so nekateri, ki tega povsem ne zaslužijo (npr. Dobrova pri Ljubljani, Petišovci, Divača, Prebold, Zidani most, Pre- stranek itd.). (22) Naslednji kri teri j za opredelitev mestnih naselij so mestne in tržne pravice, ki so jih posameznim kra jem podelili v preteklosti. To merilo se v takoimeno- vanih »pravnih državah« zahodne Evrope zelo spoštuje, čeprav je v marsika- terem pr imeru docela anahronistično. Do podobnega sklepa pridemo pri premo- t r ivanju slovenskih urbanih naselij, kaj t i v tem primeru bi morali upoštevati po eni strani vrsto srednjeveških mest in trgov, ki že dolgo ne opravl ja jo več svoje funkci je (npr. Lož, Vipavski Križ, Višnja Gora, Žužemberk, Vitanje, Se- nožeče, Vinica, Središče, Podsreda itd.), po drugi strani pa bi izostala številna naselja, katerim do nedavna ni bil priznan urbani značaj (Trbovlje, Hrastnik, Sežana, Ilirska Bistrica, Tolmin itd.). Dober pregled teh razmer podaja ta pr i - ložena tabela in kar ta »Naselja z mestnimi in tržnimi pravicami v SR Sloveniji«. Do enakih sklepov je prišel V. M e 1 i k (23), ko je proučeval razvoj mest- nega prebivalstva na Slovenskem pred prvo svetovno vojno. Tudi za to obdobje se je »historični in pravni kri teri j« izkazal kot neuporaben. Zaradi tega se je * Mesta po UL SRS 35/64 (z dopolnitvami) so: Ajdovščina, Bled, Bovec, Brežice, Celje, Črnomelj, Domžale, Gornja Radgona, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kostanjevica, Kranj, Krško, Laško, Lendava, Litija, Ljubljana, Ljutomer, Maribor, Metlika, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Radeče, Radovljica, Ravne na Koroškem, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Šoštanj, Tolmin, Trbovlje, Tržič, Velenje, Višnja gora, Zagorje ob Savi, Žalec. ** Med mesta sta šteti Višnja gora in Kostanjevica, ne pa npr. Dravograd, Črna, Ruše, Šempeter pri Gorici itd. Mesto Zagorje npr. ne zajema rudarskih Lok in Kisovca, čeprav dejansko sodita k mestu. Podobni primeri so pri Velenju, Škofji Loki, Hrast- niku itd. Tabela 1. Naselja z mestnimi in tržnimi pravicami v SR Sloveniji S k u p n o P r i z n a n a k o t m e s t a p o 1. 1945 N e p r i z n a n a k o t m e s t a p o 1. 1945 1. Stara fevdalna mesta 21 21 — 2. Stara fevdalna mesta, v sedanjosti brez večjega pomena in z maloštevilnim pre- bivalstvom 4 2 2 3. Stari fevdalni trgi 31 18 13 4. Stari fevdalni trgi, v sedanjosti brez večjega pomena in z maloštevilnim prebivalstvom 30 — 30 5. Naselja, ki so dobila tržne pravice v 19. ali 20. stoletju (do 1. 1945) 11 5 6 6. Trgi, ki so dobili mestne pravice v 19. ali 20. stoletju (do 1. 1945) (9) (8) (1) 7. Naselja, ki jim je bil priznan mestni značaj po 1. 1945 5 5 — 8. Središča in glede na prebivalstvo večja na- selja brez priznanega urbanega značaja 20 — 20 122 51 71 odločil uvrstiti med mesta vsa takra tna naselja z več kot 1000 prebivalci; hkrat i je k mestom prištel tudi večja urbanizirana predmestja , ki so sicer imela značaj samostojnih naselbin. Razen obravnavanih kri teri jev zasledimo v literaturi še nekatere druge predloge za opredelitev urbanih naselij. M. B a n predlaga za indikator urba- nega značaja število gospodinjstev, ki je v agrarnih naseljih enako številu hiš, v urbanih naseljih pa močno presega to število. (24) V nekaterih deželah upo- rabl ja jo pri klasifikaciji gostoto prebivalstva ali gostoto hiš ali oddaljenost med zgradbami in podobno. V teoretičnih razglabljanjih se mnogi raziskovalci urba- nizacije poslužujejo terciarnih dejavnosti kot »najboljšega indikatorja o tem ali je naselje že pridobilo mestni značaj ali ne«. Ni naš namen komentirati vseh teh najrazličnejših metod, o katerih je bilo že več poročil. (25) Iz obravnave vendar lahko povzamemo nekatere sklepe glede malih mest: — Ne razpolagamo niti s kvalitativnimi niti s kvantitativnimi metodami, s katerimi bi vsestransko zadovoljivo lahko opredelili pojem in pojav malih mest. — Tudi fo rmalnopravn i , administrativni in historični kri teri j i ne ustrezajo docela, saj so le redko povsem vsklajeni z dejanskim stanjem. — Nobeden od naštetih kri teri jev ne rešuje vsebinskega problema malih mest, temveč samo podaja razmejitve napram velikim mestom in napram drugim urbaniziranim naseljem. — Ce smatramo mala mesta za normalno razvite urbane organizme, z vsemi ustreznimi atributi in s skorajda kompletnim spektrom mestnih dejavnosti, ki pa se razlikujejo od večjih mest predvsem po manjšem številu prebivalstva, potem moramo ugotoviti, da nam nobeden od kri teri jev ne daje zadovoljivega odgovora in da lahko pridemo do zaključka šele na podlagi temeljite funkci jske analize vseh malih mest in n j im podobnih urbanih naselij. To stališče je toliko bolj nujno, ker so slovenske razmere tolikanj specifične, da tudi splošno priznani omejitveni kriteri j i ne ustrezajo povsem (npr. spodnja meja velikosti naselij 2000 prebivalcev). Iz teh razlogov smo se odločili, da izvedemo analizo slovenskih malih mest na podlagi naslednjih izhodišč. Obravnava na j zajame razen 49 formalno pri- znanih mest v SRS (brez Kostanjevice in Višnje gore), še vsa naselja, ki imajo nad 2000 prebivalcev, in 6 urbaniziranih naselij z več kot 1800 prebivalci.* Število obravnavanih naselij bi potemtakem znašalo 71. S pomočjo analize njihove družbeno-gospodarske podlage in funkci je v naselbinskem območju bi šele ugo- tovili, kateri od teh kra jev imajo zares značaj malega mesta in kateri sodijo med urbanizirana naselja. Kot osnovno naselbinsko enoto smo vzeli naselja, kot jih proglaša upravno-teri torialna ureditev SR Slovenije po zakonu o območjih (okrajev in) občin iz 1. 1964, pri čemer smo k mestnim naseljem prišteli tudi tiste kraje, ki po tem zakonu sodijo k nj im. Le v nekaterih izjemnih primerih, k j e r so dejanske razmere močno v nesoglasju z uzakonjenimi, smo izvršili po- pravek in k mestnemu naselju prišteli tudi nekatera močno urbanizirana pred- mestna ali bližnja obmestna naselja. Kl jub temu, da so se ponekod že izobli- kovala manjša somestja (konurbacije), npr. Ravne — Prevalje, Šempeter pri Gorici — Vrtojba, Celje — Store — Žalec itd., smo se zaenkrat izogibali zdru- ževanju prizadetih naselij. Dokončno sodbo smo prepustili kasnejši raziskavi. Zaradi popolnosti in pr imerjave smo v analizo zajeli tudi naša velika mesta in s tem obravnavo razširili na vse naše urbano omrežje. Obravnavana naselja smo razdelili v velikostne skupine: pod 2 000 10 001— 20 000 2 001— 3 000 20 001— 50 000 3 001— 5 000 50 001—100 000 5 001—10 000 nad 100 000 To smo storili v pričakovanju, da bodo s tem prišle bolje do izraza nekatere posebnosti malih mest in urbanizacije sploh. V obravnavo so bila zajeta naselja v naslednjem teritorialnem obsegu: Naselja Deli naselja ali bližnja naselja** Ajdovščina Šturje Beltinci Bled Grad, Mlino, Rečica, Zagorica, Zeleče Bovec Dvor, Ravna, Ravni laz, Vodenca, Zašija Brežice * Beltinci, Kidričevo, Lovrenc na Pohorju, Radlje, Rogaška Slatina in Štore. ** Kraji v ležeči pisavi so dodani k mestnim območjem, čeprav po zakonu o območjih okrajev in občin v SRS in po stanju naselij v začetku decembra 1966 ne sodijo mednje. Naselja Deli naselja ali bližnja naselja Celje Babno, Breg, Cret, Gabrje, Lava, Lisce, Ložnica, Miklavžev hrib, Nova vas, Ostrožno, Polule, Sp. Hudinja, Sp. Do- brova, Zagrad, Zavodna, Zg. Hudinja Cerknica Črna Črnomelj Kočevje, Loka, Vojna vas Domžale Depala vas, Šentpavel pri Domžalah Dravograd Gornja Radgona Grosuplje Hrastnik Dol, Log, Steklarna, Studence Idrija Ilirska Bistrica Trnovo Izola Livada (del), Polje (del) Jesenice Javornik, Koroška Bela, Plavž, Pod Mežakljo, Sava Kamnik Bakovnik, Fužine, Graben, Podgora, Poljane, Pugled, Sp. Perovo, Zaprice, Zg. Perovo, Zale Kočevje Rudnik, Šalka vas, Trata Koper Semedela, Šalara, Skocjan, Žusterna Kidričevo Kranj Cirčiče, Drulovka, Gorenje, Gorenja Sava, Kalvarija, Kla- nec, Labore, Orehek, Primskovo, Rupa, Stražišče, Struževo, Smarjetna gora, Zlato polje Krško Leskovec (del), Stara vas, Videm, Zadovinek (del) Laško Gabrno, Ojstro Lendava Lendava-Nafta Litija Dobrava, Gradec, Grbin, Podsitarjevec, Podšentjur, Veliki vrh pri Litiji Ljubljana Babna gorica, Bizovik, Črna vas, Črnuče, Dobrava pri Crnučak, Dobrunje, Dolnice, Dvor, Fužine, Glinice, Hrastje, Jarše, Ježica, Kamna gorica, Kleče, Lavrica, Lipe, Medno, Obrije, Orle, Podgrad, Podmolnik, Podutik, Polje, Savlje, Sela pri Rudniku, Slape, Snebrje, Sostro, Sp. Hrušica, Sp. Zadobrova, Sp. Kašelj, Srednja vas, Stanežiče, Stožice, Studenec, Šentvid, Šmartno ob Savi, Tomačevo, Vevče, Zadvor, Zalog, Zavoglje, Zg. Hrušica, Zg. Zadobrova, Zg. Kašelj Ljutomer Logatec Blekova vas, Brod, Čevica, Dolenji Logatec, Gorenji Lo- gatec Naselja Deli naselja ali bližnja naselja Lovrenc na Pohorju Maribor Bohova, Brestrnica, Dogoše, Hočko Pohorje, Hrastje, Kam- nica, Košaki, Limbuš, Meljski hrib, Miklavž na Dravskem polju, Pekel, Pekre, Pivola, Počehova, Razvanje, Ribniško selo, Rogoza, Rošpoh, Sp. Hoče, Vinarje, Za Kalvarijo, Zg. Hoče, Zrnkovci Medvode Goričane, Preska, Svetje, Ver je Mengeš Metlika Zvirkov vrh Mežica Murska Sobota Nova Gorica Kromberk, Pristava, Rožna dolina, Solkan Novo mesto Brod, Bršljin, Irča vas, Smihel, Žabja vas Ormož Dobrava Piran Pivka Portorož Lucija Postojna Preval je Farška vas Ptuj Sp. in Zg. Breg Radeče Radlje Radovljica Lesce Ravne Dobja vas Ribnica Gorenja vas Rogaška Slatina Ruše Senovo Sevnica Šmarje Sežana Slovenj Gradec Legen, Stari trg Slovenska Bistrica Nova gora, Zafošt, Zg. Bistrica Slovenske Konjice Blato, Prevrat, Zg. Pristava Šempeter pri Gorici Skofja Loka Kamnitnik, Podpulfrca, Puštal, Stara Loka, Trata, Vincarji Šoštanj Metleče, Družmirje Store Tolmin Zatolmin Naselja Deli naselja ali bližnja naselja Trbovlje Tržič Loke, Retje, Ojstro, Dobovec (del) Bistrica, Preska, Ročevnica, Slap Pesje, Stara vas, Salek, Skale Mirke, Verd Dolenja vas, Loke, Kisovec, Podkraj, Ravenska vas (del), Selo Gotovlje, Vrbje (del) Češnjica Velenje Vrhnika Zagorje ob Savi Žalec Železniki III. URBANO OMREŽJE V SLOVENIJI 1. Urbano omrežje v fevdalni dobi Pretežna večina slovenskega urbanega omrežja je nastala že v fevdalni dobi in sicer v 13. in 14. stoletju. V poznejših stoletjih so na novo podelili tržne in mestne pravice le redkim naseljem (Ajdovščina, Središče, Šentjur). Do preobrazbe tega močno ustaljenega omrežja je prišlo šele v drugi polovici 19. stol. pod vplivom industrializacije, ki je povzročila med dotedanjimi urbanimi naselji postopno diferenciacijo in pripomogla k oblikovanju številnih novih mestnih naselij. Ta urbanizacijski proces še vedno ni zaključen in v prihodnosti je pr i - čakovati nadal jn je spremembe, ki bodo podobo urbanizacije na slovenskem ozemlju še močno preoblikovale. Urbana naselja v fevdalni dobi so nastala predvsem pod vplivom trgovine, prometnih vezi, obrti in obrambno-strateških razlogov. Med specialnimi faktorj i , ki so vplivali na nastanek urbanih naselij, je treba omeniti pomorstvo, ribolov in solarstvo v Pr imor ju (npr. Piran, Izola), pomen kra ja kot prometne posto- janke ali oporišča (npr. Krško, Planina, Radlje), rudarsko-fužinarsko dejavnost (Idrija, Kropa) in številne poskuse ustvariti na umeten način kra jevno središče (npr. P tujska gora, Rečica, Lož, Makole itd.). Glede na veliki vojaški pomen je večina urbanih naselij imela te j funkci j i primeren položaj, bodisi v tesni, na terasnem pomolu, na meandru, pod vznožjem griča, na griču, v sotočju, na polotoku ali pa na otočku. Zaradi teh vplivov srednjeveško urbano omrežje v Sloveniji še zdaleč ni imelo izgrajene in sistematične zasnove. Spontani razvoj na podlagi ekonomskih vezi so zlasti motili različni umetni posegi. Posamezni fevdalni oblastniki so podeljevali tržne in mestne pravice krajem, ki očitno niso imeli ustreznih pogojev za takšno funkcijo. Večina takšnih urbanih središč se že skra ja ni mogla uveljaviti (Vače, Vernek, Kostel), nekatere pa je šele mo- derna doba pustila docela ob strani (Višnja gora, Gornji grad, Lož). Pregled urbanih naselij srednjeveške Slovenije, njihovega nastanka, funkci je in položaja podaja naslednja razpredelnica: Tabela 2. Pregled naselij z mestnimi in tržnimi pravicami v SR Sloveniji L e t o p o d e l i t v e N a s e l j e P o g l a v i t n i r az log p o d e l i t v e K r a j e v n i p o l o ž a j t r ž n i h m e s t n i h m e s t n i h oz. t r ž n i h p r a v i c n a s e l j a p r a v i c p r a v i c Mesta: Brežice sredi 1322 Vojaška postojanka v Na robu rečne 13. stol. obmejnem ozemlju, pozneje središče salzburških posestev terase ob gradu, načrtno zasnovano Celje pred 1451 Tržišče in prometno Na rečni terasi v 1323 križišče v gosteje obljudeni pokrajini, upravno-politično središče celjskih grofov sotočju več rek in potokov, pod grajskim hribom Črnomelj 1277 1407 Vojaška postojanka v obmejnem ozemlju ob gradu nemškega križevniškega reda, pozneje trgovska postojanka Na ujetem meandru in sotočju dveh rečic Idrija (v ? Najdba živega srebra in V dnu ozke 17. stol?) naselitev rudarjev stranske doline tik pred sotočjem z glavno dolino Izola (10. stol. Trgovsko, ribiško in Na nekdanjem pri- ?) agrarno mesto brežnem otočku, pozneje pretvorje- nim v polotok Kamnik 1188 pred Središče posesti V kratki soteski do 1204 1267 Andechs-Meranskih in položaj ob pomembni prometni poti pod gradom Kočevje 1377 1471 Središče novokolonizi- rane pokrajine in vojaška postojanka na prometno pomembnem prehodu Sredi polja v okljuku manjše reke Koper (4.-5. Zatočišče beguncev, Obrežni otok ločen stol.) pozneje trgovsko in pomorsko mesto, središče trgovine s soljo, upravno-politično središče Beneške Istre od obale z močvirji in solinami Kostanjevica 1249 1252 Središče Spanheimskih posesti, obmejna postojanka Na rečnem okljuku Kranj ? pred Trgovsko in prometno Na terasnem 1.1221 središče Gorenjske in nekaj časa upravni center Kranjske pomolu nad sotočjem dveh rek Krško sredi 1477 Strateški položaj ob V soteski na ozki 14. stol. prometni poti, pozneje prometna postojanka terasi pod hribom in gradom L e t o p o d e l i t v e N a s e l j e P o g l a v i t n i r az log p o d e l i t v e K r a j e v n i p o l o ž a j t r ž n i h m e s t n i h m e s t n i h oz. t r ž n i h p r a v i c n a s e l j a p r a v i c p r a v i c Ljubljana ? 1234 Na j p omembne j ša Na ozki rečni trgovska in prometna terasi pod postojanka na grajskim hribom Kranjskem, upravno- in na rečni terasi politično središče od 13. stol. dalje Lož pred (1477) Vojaška postojanka na Tesna dolina pod 1237 prometnem prehodu gradom Maribor 1209 1254 Upravno in gospodarsko Na prodni terasi središče Podravja, ob reki, sredi pomembno prometno manjše ravnine križišče, važna trgovska pod starejšim postojanka gradom Metlika 1300 1365 Obrambna in tržna Na podolgovatem postojanka na pomembni griču med dvema poti v notranjost potokoma, načrtno Kranjske zasnovano Novo mesto 1331 1365 Prvotno tržna naselbina, Na ujetem pozneje vojaška in meandru prometna postojanka in središče Dolenjske Ormož 1315 1331 Sprva vojaška Na robu terase ob postojanka ptujskih gradu, pravilno ministerialov, pozneje zasnovano tržna in obrambna postojanka Piran (7. stol. ?) Ribiško, pomorsko, Na rtiču večjega trgovsko in solarsko polotoka mesto, močno soudele- ženo v kmetijstvu Ptuj 861 Središče salzburških Na ozki rečni posesti v gosteje terasi pod poseljeni pokrajini. vznožjem Pomembna obrambna in grajskega trgovsko-prometna griča postojanka Radovljica pred 1510 Obrtna in tržna Na terasnem 1343 postojanka, v določeni pomolu meri tudi prometni in obrambni pomen Slovenj Gradec pred 1267 Trgovska in prometna V ravnini v 1251 postojanka sotočju Mislinje in Suhadolnice, načrtno zasnovano Slovenska ? 1313 Tržna, obrtna in Ob potoku v Bistrica prometna postojanka ravnici ob gradu Skofja Loka 1248 1274 Središče brižinskih V sotočju dveh posestev in ob pomembni rek pod gradom prometni poti N a s e l j e L e t o p o d e l i t v e P o g l a v i t n i r a z l o g p o d e l i t v e m e s t n i h oz . t r ž n i h p r a v i c K r a j e v n i p o l o ž a j n a s e l j a t r ž n i h p r a v i c m e s t n i h p r a v i c Vipavski Križ 1507 (1532) Strateška in obrambna Na položnem postojanka griču Višnja gora pred 1478 Tržna in obrambna Na pomolu pod 1269 postojanka gradom Trgi: Ajdovščina 1507 1952 Prometna in tržna Sredi manjše postojanka, cestno ravnine ob večjem križišče potoku Bovec ? 1952 Prometna postojanka Sredi kotline na pod gorskim prelazom robu terase Braslovče 1457 Poskus ustanovitve Na ravnini tržnega središča Brestanica v 14. stol. Obrambna postojanka V soteski pod (Rajhenburg) ob prometni poti gradom Cerknica ? Središče agrarne okolice Na položnem in prometna postojanka griču Dravograd 1185 Prometno križišče Na rečni terasi in tržišče pod hribom Gornji grad pred (1928) Tržno središče ob Sredi manjše 1461 velikem samostanu kotlinice Jesenice sredi 1929 Fužinarsko naselje V tesni dolini 14. stol. Kanal ? 13. stol. Prometna postojanka Na rečni terasi Kobarid v 13. stol. Prometna postojanka in Ob vhodu v križišče sotesko Kostel ? Središče obsežnega Naselje ob gradu fevda Kozje 1646 Tržno in obrtno središče V manjši kotlinici pod gradom Kropa konec Fužinarsko naselje V tesni grapi ob 15. stol. potoku Laško 1227 1927 Tržna, prometna in Na rečni terasi pod obrambna postojanka gradom Lenart v 2. pol. Tržišče in cestno Na položnem griču 15. stol. križišče Lemberg 1368 Poskus ustvariti tržno Na slemenu pod središče gradom Lendava ? ? Strateška postojanka in Na položni terasi (14. stol.) tržišče agrarne okolice pod gradom Ljutomer p. 1265 1927 Strateška postojanka in Na položni terasi tržišče agrarne okolice pod gradom Litija 13. do 1952 Prometna postojanka, Na rečni terasi ob 15. stol. tržišče in rudarski kra j vstopu v tesen Ljubno 1. pol. Agrarno središče in Na rečni terasi ob 15. stol. tržišče sotočju L e t o p o d e l i t v e • N a s e l j e P o g l a v i t n i r az log p o d e l i t v e K r a j e v n i p o l o ž a j t r ž n i h p r a v i c m e s t n i h p r a v i c m e s t n i h oz. t r ž n i h p r a v i c n a s e l j a Lovrenc 1222 Obrtno središče, pozneje Na terasnem na Pohorju fužinarstvo in glažute pomolu Makole ? Poskus tržišča in Na vznožju goric obrtnega središča za okolico Mokronog 1280 Prometna postojanka in Sredi majhne središče agrarne okolice kotline ob gradu Moravče ? Obrtno in tržno središče Sredi manjše agrarne okolice ravnice Motnik 1423 Prometna postojanka V soteski Mozirje 1348 Prometna postojanka in Na nizki rečni središče okolice terasi Murska Sobota 14. ali 1952 Središče agrarne okolice Sredi ravnice ob 15. stol. gradu Muta 1301 Tržno in obrtno središče Na visoki terasi in v grapi Pilštajn pred Obrambna postojanka ob Na visokem 1404 prometni poti pomolu ob gradu Planina ? 1234 Prometna postojanka Na robu kraškega pod prelazom polja Planina 1345 Prometna in obrambna Na razvodnem pri Sevnici postojanka pomolu ob gradu Podčetrtek pred Prometna in obrambna V tesni dolinici 1275 postojanka pod gradom Podsreda 1377 Prometna in obrambna V tesni dolini, postojanka načrtno zasnovano Postojna 1498 1909 Prometna postojanka in Ob prelazu tržišče Ptujska gora 1447 Poskus ustvariti tržno Na slemenu središče Radeče 1952 Prometna postojanka ob vhodu v sotesko in pod prelazom Ob vstopu v sotesko pod gradom Radlje ob Dravi 1268 Prometna postojanka ob Na robu ravnice križišču in tržišče pod gradom Ravne sredi 1952 Prometna postojanka, Ob vstopu v tesen 14. stol. pozneje fužinarski kraj pod gradom Recica 1585 Poskus ustvariti tržno središče Na robu ravnine Ribnica ? V ravnici ob gradu Rogatec 1283 Prometna postojanka V tesni dolinici pod gradom Senožeče sredi Prometna in trgovska Ob robu kotlinice 16. stol. postojanka pod prelazom in gradom Sevnica 1322 1952 Prometno križišče in tržišče Na rečni terasi pod gradom L e t o p o d e l i t v e N a s e l j e P o g l a v i t n i r az log p o d e l i t v e K r a j e v n i p o l o ž a j t r ž n i h m e s t n i h m e s t n i h oz. t r ž n i h p r a v i c n a s e l j a p r a v i c p r a v i c Slovenske 1251 1952 Prometna postojanka V tesni dolinici Konjice pod prelazi, načrtno pod gradom zasnovano Središče 1433 Obrambna funkcija in Pod ježo terase tržišče za dkolico Šentjur 1400 Tržišče Na terasi v stranski dolini Šoštanj pred 1911 Prometna postojanka in Ob vstopu v 1348 tržišče sotesko pod gradom Tržič 1492 1926 Prometna postojanka V soteski v pod prelazom in obrtno sotočju središče Turjak ? Poskus ustanovitve trga Na pomolu pod ob gradu in prometni gradom poti Vače 1470 Fužinarska in rudarsko Na pomolu naselje Velenje 1374 1952 Prometna postojanka ob Pod vznožjem križišču trgovskih poti grajskega hriba Veržej 1340 Obrambna in tržna Sredi ravnine postojanka ob meji Vinica ? Strateška in obrambna Pod grajskim postojanka gričem na terasi Vipava 1376 Tržišče gosto obljudene Na robu ravnice agrarne okolice pod gradom Vitanje v 14. stol. Prometna postojanka V tesni dolini ob gradu Vojnik 1306 Prometna postojanka Ob vhodu v sotesko pod gradom Vrhnika pred 1952 Prometna postojanka in Na nizkem griču 1325 tržišče Vuzenica 1288 Tržišče in prometna Na rečni terasi postojanka Žalec 1279 1966 Tržišče gosto obljudene Sredi ravnine okolice Železniki v 14. stol. ? Fužinarsko naselje V tesni dolini Žužemberk v 13. stol. Obrambna, prometna in Na terasi ob gradu ? obrtna postojanka Trgi in mesta, ki so dobili pravice v 19. in 20. stol.: Cerkno Cerkveno središče in V sotočju dveh središče Cerkljanskega tesnih dolin L e t o p o d e l i t v e N a s e l j e t r ž n i h p r a v i c m e s t n i h p r a v i c P o g l a v i t n i r az log p o d e l i t v e m e s t n i h oz. t r ž n i h p r a v i c K r a j e v n i p o l o ž a j n a s e l j a Domžale 1925 1952 | Obrtno in industrijsko središče Sredi ravnine Gornja Radgona 1907 1952 Tržno in upravno središče, cestno križišče Ob cesti in mostu pod gradom Ilirska Bistrica 1911 1932 Tržno in upravno središče, prometno razpotje Ob potoku na vznožju pogorja Mengeš 1867 Tržišče in cestno križišče Na ravnini Sodražica 1752 Tržišče in obrtno središče Sredi stranske doline Šmarje pri Jelšah 1875 Upravno središče in manjše središče agrarne okolice Sredi manjše ravnice Tolmin 1820 1952 Upravno in tržno središče Na terasi pod gradom Trbovlje 1926 1952 Rudarsko in industrijsko središče Sredi stranske doline Velike Lašče 1913 Središče agrarne okolice Na položnem slemenu Vransko 1868 Prometna postojanka pod prelazom in upravni center Ob robu doline Naselja, ki so dobila mestne pravice po letu 1945: Bled 1952 Turistično naselje Ob jezeru Hrastnik 1952 Rudarsko in industrijsko naselje V tesni stranski dolini Nova Gorica 1952 Novi tržni, obrtni in upravni center Sredi manjše ravnice Sežana 1952 Tržno, upravno in prometno središče Na nizkem prelazu Zagorje 1952 Rudarsko naselje V stranski dolini Podrobnejša analiza srednjeveškega urbanega omrežja v Sloveniji pokaže naslednjo podobo in zgradbo (karta 1). V naselbinskem omrežju je treba razli- kovati večja mesta, kot sta npr. Ljubl jana in Maribor, mesta, kot so Celje, Ptuj , Koper, Brežice, Metlika itd., in trge (npr. Ljutomer, Senožeče, Sevnica itd.). Pri trgih bi bila smiselna tudi delitev na bolj in m a n j pomembne. Razmerja med temi kategorijami ne izkazuje večje sistematičnosti, kar je treba pripisati že orisanemu anarhičnemu razvoju in pa dejstvu, da leže določena središča, ki so v takratnih časih uveljavljala svoje funkci je na slovenskem ozemlju, sedaj izven meja republike Slovenije (npr. Trst, Gorica, Beljak, Velikovec, Radgona itd.). Razmerje med takratnimi velikimi mesti, mesti in trgi na ozemlju SR Slovenije izkazuje niz 2 : 23 : 58; v primeru, da upoštevamo še sosednja urbana naselja, pa imamo naslednjo hierarhično razvrstitev 7 : 31 : 73 aH v obliki kumulativnega zbira (glede na to, da so mesta opravljala tudi tržne funkcije) 7 :38 :111. Raz- merje med mesti in trgi je znašalo potemtakem 1 :2 ali na eno mesto sta prišla približno po dva trga. Glede na to ugotovitev je upravičen dvom o heksagonalni naselbinski zgradbi, ki sta jo zasnovala v tridesetih letih W. C h r i s t a l l e r in R. G r a d m a n n ob študiju omrežja srednjeveških mest in trgov v južni Nem- čiji (26) in jo proglašala kot tipično za ruralne pokraj ine z močno agrarno natu- ralno ekonomijo. Urbano omrežje fevdalne Slovenije je imelo trigonalno zasnovo. Razdalje med trgi so znašale v poprečju 10,7 km* (med pomembnejšimi trgi 15.2 km), med mesti 20,7 km in med redkimi večjimi mesti 82,0 km. Trgi so bili oddaljeni od mest v poprečju 16,9 km, mesta od večjih mest pa 38,7 km. Vplivno območje posameznega trga je imelo radi j 5,3 km, to je dobro uro hoda, mest 10.3 km ali dobri dve uri hoda, večjih mest pa 41 km ali 8—9 ur hoda. Te številke se v glavnem u jema jo s podatki, ki jih navaja jo za druge srednjeveške pokrajine. Tako npr. poroča R. E. D i c k i n s o n (27) za vzhodno Anglijo, da je znašalo vplivno območje trgov okoli 4 milje (= 6,4 km), čeprav bi po takratnih predpisih moralo biti 6 ali 6 3A milje (9,6 do 10,9 km), vplivna območja mest pa so imela radij 5—7,5 milj ( = 8 do 12 km). Za francoske trge navaja J. C o p p o l a n i (28) vplivna območja v razdalji 8—10 km, za mesta pa 15—20 km. Urbana naselja so bila majhna . Celo za tako imenovana večja mesta je veljalo, da so imela za današnje pojme komajda velikost nekoliko večjih malih mest. Po konskripcijskih zapisih (29) ob koncu Napoleonove dobe, to je od 1815—1822, je mogoče ugotoviti, da je celo največje mesto na našem narodnost- nem ozemlju — Trst — imelo komaj 25—30 000 prebivalcev (skupaj z obmestnimi naselji), Ljubl jana pa je imela 1. 1818 19 387, Maribor 12 425, Celovec okoli 9000 prebivalcev. Druga mesta so bila precej manjša. Štela so v poprečju okoli 2300 prebivalcev. Pomembnejši trgi so imeli poprečno okoli 730 prebivalcev in le osem jih je imelo nad 1000 prebivalcev.** Tudi vzhodnoangleška mesta so imela po D i c k i n s o n u podobno velikost od 1500—4000 prebivalcev, trgi pa okoli 1000—2000 prebivalcev. Francoska mesta in trgi so bili prav tako majhni , šteli so okoli 5000 oziroma 1000—2000 prebivalcev. Tabela 3. Struktura urbanega omrežja v fevdalni dobi na ozemlju SR Slovenije Z n a č a j n a s e l j a Š t ev i lo u r b a n i h n a s e l i j K u m u l a t i v n i z b i r š t ev i lo n a s e l i j P o p r e č n a r a z d a l j a m e d n a s e l j i v k m P o p r e č n o š t ev . p r e b i v a l c e v v z a č e t k u 19. s t . Večja mesta 2 2 82,0 15 000—16 000 Mesta 23 25 20,7 2 300 Trgi 58 83 10,7 ? — pomembnejši trgi 36 15,2 730 — manj pomembni trgi 22 10,4 ? * Vse razdalje so izražene v zračni oddaljenosti in so zaradi tega nekoliko premajhne. ** K mestnemu prebivalstvu so prišteta naselja, ki so sedaj inkorporirana v mesto. Zato dobimo nekoliko višje številke, v resnici pa so takratna mesta štela manj prebivalcev. Analiza srednjeveškega urbanega omrežja v Sloveniji kaže, da je večina sedanjih malih mest nastala že takrat. Nekatera med njimi, štiri po številu, se zaradi neugodnega položaja in ekonomskih zvez niso razvijala in so ostala bodisi mesta-pritlikavci (Zwergstadte) ali pa so se rurarizirala. Med trgi je takšnih primerov več, kar 22 po številu. Nekatera današnja mala mesta so nastala tudi iz pomembnejših trgov. Takšnih primerov je 24. 2. Urbano omrežje konec 19. stoletja V teku 19. stoletja je prinesel razvoj nove industri je in rudnikov ter izgrad- nja železnic prve večje spremembe v naselbinskem omrežju. Značilno je, da je upravna politika počasi in z odporom sprejemala in registrirala novi urbaniza- cijski razvoj. Mestne pravice sta dobila v tem času le dva trga (Postojna in Šoštanj), tržne pa sedem kra jev (Gornja Radgona, Ilirska Bistrica, Mengeš, Šmar je pri Jelšah, Tolmin, Velike Lašče in Vransko). Večji industrijski centri kot so Trbovlje, Hrastnik, Domžale, Preval je itd. so bili docela brez posebnih urbanih pravic, izenačeni z drugimi podeželskimi občinami. V bistvu se je ta upravna politika nadaljevala še v času stare Jugoslavije in na ozemlju zase- denem po Italiji. V tem razdobju je dobilo mestne pravice 6 trgov (Gornji grad, Jesenice, Laško, Ljutomer, Tržič in Ilirska Bistrica) in tržne pravice nadal jn ja dva kra ja (Trbovlje in Domžale). Predvsem iz političnih razlogov se je odlašalo z ureditvijo pravnega statusa tudi drugih podobnih primerov. Zato se pri raz- iskavi naselbinskega omrežja v 19. stoletju nismo mogli več poslužiti pravno- historičnega stanja, kot smo to storili za fevdalno obdobje. Opreti smo se morali na omrežje takoimenovanih centralnih krajev, ki nam veliko pravilneje pokažejo pomen posameznih središč, ne glede na priznani ali nepriznani pravni položaj, pa tudi točneje pr ikazujejo ekonomsko-socialne spremembe v naselbinskem omrežju. Analizo omrežja centralnih naselij v Sloveniji (in na sosednjih ozemljih) konec 19. stol. smo opravili na podlagi kvalitativnih indikatorjev. S posebno točkovalno lestvico smo ovrednotili v k ra ju nameščene storitvene dejavnosti — storitve in javne službe. Kl jub velikim težavam z ustreznim gradivom smo skušali zajeti čim širši spekter različnih dejavnosti in sicer upravo, sodstvo, šolstvo, zdravstvo, poštno službo, denarne zavode, kul turne institucije in trgo- vino.* Prerez smo napravili za 1. 1900. Zal zbrano gradivo zaradi nezanesljivih virov, velikih razlik glede razpoložljivih virov po posameznih avstroogrskih kro- novinah in pomanjkl j ivih podatkov o določenih dejavnostih (npr. o trgovini ali obrti) ni povsod enake vrednosti in enako zanesljivo. (30) V analizo so bili pri tegnjeni vsi kraji , ki so bili sedež občine in so imeli šolo, poštni urad in trgovino z živili ali mešanim blagom. Za sedanje ozemlje republike Slovenije smo ugotovili, da je bilo 147 krajev, ki so posedovali te štiri osnovne dejavnosti in so nedvomno pomenili temeljna središča. Poleg nj ih je obstajala še razmeroma široka plast nižjih lokalnih središč, ki so imela le nekatere od teh štirih osnovnih funkcij . Lahko bi jih imenovali subcentre. Takš- nih krajevnih središč je bilo na ozemlju SRS 141. Druge dejavnosti, ki so jih imela obravnavana središča, smo ovrednotili po naslednji tabeli: * Podatke je zbrala tov. Mira L o j k , sodelavec Inštituta za geografijo pri Uni- verzi v Ljubljani. Tabela 4. Kvalitativno vrednotenje centralnih naselij v točkah (glede na stanje leta 1900) Dejavnost 1 2 3 4 5 6 7 Uprava občina ali orožniška postaja občina ali orožniška postaja sodni okraj okrajno gla- varstvo deželno središče Sodstvo okrajno sodišče okrajno sodišče z 1—2 odvet- nikoma okrajno sodišče s 3 in več odvetniki okrožno sodišče Šolstvo osnovna š. s 1—4 razredi osnovna š. s 5—8 razredi obrtna ali stro- kovna šola nižja gimna- zija ali nižja realka več obrtnih ali strokov- nih šol meščan- ska šola popolna gimna- zija ali realka višja šola visoka šola univerza Zdravstvo zdravnik lekarna zdravnik in veterinar obratna ali manjša bolniš- nica večja bolniš- nica ali več malih bolnišnic klinika ali več večjih bolnišnic Pošta poštni urad Banke hranil- nica več hranilnic banka več bank Trgovina na drobno trgovina z živili ali mešanim blagom 1—2 speciali- zirani trgovski stroki 3—4 speciali- zirane trgovske stroke 5 specia- liziranih trgov- skih strok 6 specia- liziranih trgov- skih strok Dejavnost 1 2 3 4 5 6 7 Kultura gle- dališče opera Časopisi 1—2 tednika 3 ali več tednikov 1 dnev- nik 2 dnev- nika 3 ali več dnev- nikov Kot pri vseh podobnih vrednotenjih se je tudi v tem primeru pokazalo, da dobimo kontinuiran niz naselij brez večjih oziroma izrazitejših cezur. Pač pa so se nekatere dejavnosti oziroma njihove stopnje vezale na določen položaj, ki ga je naselje imelo v hierarhično zgrajenem naselbinskem omrežju. Razen tega je bila tudi pogostost pojavl janja določenih funkci j in njihovih stopenj precej različna. Tako npr. je bilo okrog 43—60 ®/o naselij sedež sodnega okraja, okrajnega sodišča, šol s 4—8 razredi, v naselju je bil zdravnik in so bile trgovine dveh ali več različnih strok. Okoli 18—28 % naselij je imelo sodišče in odvetnika, zdravnika in veterinarja, lekarno, bolnišnico in trgovine štirih ali več različnih strok. Naslednja stopnja so bila naselja (7,5—14®/» od vseh), k j e r je bilo okrajno glavarstvo, sodišče in več odvetnikov, obrtna šola, gimnazija ali realka, bolniš- nica in več zdravnikov, hranilnica in trgovine petih ali več različnih strok. Samo 4«/» naselij je imelo gimnazijo, srednjo strokovno šolo, večjo bolnišnico, banko in trgovine na drobno šestih različnih strok. Nadal jn ja skupina so bila redka naselja (2 %»), ki so bila bodisi sedež dežele ali okrožnega sodišča, višje šole, gledališča, klinike, več bank itd. V zadnjo skupino bi n a j sodila tedanja velemesta z univerzo, klinikami, obširno veletrgovino itd., kot so to bila v naši neposredni soseščini Trst, Gradec in Zagreb (tabela 5). Tabela 5. Kategorizacija centralnih naselij, po kvalitativnih znakih (glede na l. 1900) Dejav- nost I II III IV V VI Uprava občina sodni okraj orožniki okrajno glavarstvo deželna prestolnica Sodstvo okrajno sodišče sodišče z 1—2 od- vetnikoma sodišče s 3 in več odvetniki sodišče s 3 in več odvetniki okrožno sodišče Šolstvo ljudska šola šola s 4 in več razredi šola s 4 in več razredi gimnazija in realka obrtna šola gimnazija srednja strokovna šola gimnazija višja šola Dejav- nost I II III IV V VI Zdrav- stvo zdravnik (lekarna) zdravnik in veterinai mala bolnišnica lekarna več zdravnikov in mala bolnišnica lekarna večja bolnišnica lekarne klinika lekarne Pošta poštni urad Banke hranilnica hranilnica in banka več bank Gle- dališče (gledališče) i gledališče gledališče opera Časopisi tednik 3 ali več tednikov dnevnik več tedn. 2 ali več dnevnikov Trgovina na drobno dve ali več spe- cializirani trgovski stroki 4 ali več spe- cializiranih trgovskih strok 5 ali več spe- cializiranih trgovskih strok 6 ali več spe- cializiranih trgovskih strok 6 ali več spe- cializiranih trgovskih strok Na podlagi tako zasnovanega grupiranja smo ugotovili, da je nastopalo na slovenskem ozemlju sedem različnih hierarhičnih stopenj centralnih naselij z naslednjim Številom točk: I. 5—10, II. 11—17, III. 18—23, IV. 24—30, V. 31—49, VI. 50—62 in VII. nad 63 točk. V sedmo skupino »pokrajinskih središč« bi sodil Trst, v šesto, med »deželna središča« Ljubljana, Gorica in Celovec, v peto, med »oblastna središča«, Maribor, Celje, P tu j , Koper, Beljak in Radgona, v četrto, med »okrajna središča«, Brežice, Kočevje, Kranj , Ljutomer, Novo mesto, Po- stojna, Slovenj Gradec in Velikovec, v tretjo, med »okrožna središča«, Črnomelj, Idrija, Kamnik, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ormož, Piran, Radovljica, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Skof ja Loka in v drugo, med »tržna središča«, Ajdovščina, Bohinjska Bistrica, Bovec, Cerknica, Cerkno, Gornji grad, Gornja Radgona, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kanal, Kobarid, Komen, Kozje, Kranjska gora, Logatec, Metlika, Mokronog, Murska Sobota, Podgrad, Prevalje, Radeče, Radlje, Ribnica, Rogaška Slatina, Rogatec, Senožeče, Sevnica, Središče, Šentjur, Šmar je pri Jelšah, Šoštanj, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Tolmin, Vipava, Višnja gora, Vransko, Vrhnika, Velike Lašče, Žalec, Žužemberk itd. (karta 2). Centralna naselja v Sloveniji so imela naslednjo hierarhično zgradbo in s t rukturo: Karta 2 — Figure 2 C E N T R A L N A N A S E L J A V SLOVENIJ I V XIX. S T O L E T J U C E N T R A L S E T T L E M E N T S IN SLOVEN IA IN THE 19TH CENTURY ACmurtk lBCUQ Z A G R E B Si KARL OVAC o __» 20km CENTRALNA NASELJA MESTA IN TRGI DRUGA NASELJA CENTRAL SETTLEMENTS OF TOWNS ANO B0Ü0UGHS OTHER SETTLEMENTS I. STOPNJE - FIRST DEGREE . II. STOPNJE - SECOND DEGREE T, - - A III- STOPNJE - THIRD DEGREE - . T IV. STOPNJE - FOURTH DEGREE M V. STOPNJE - FIFTH DEGREE * VI. STOPNJE - SIXTH DEGREE " - A - VII STOPNJE - SEVENTH DEGRE E * CLSTE - ROADS ~ . . . . Tabela 6. Omrežje centralnih naselij na ozemlju SR Slovenije l. 1900 H i e r a r h i č n a s t o p n j a Š t ev i lo n a s e l i j K u m u l a t i v n i z b i r š t ev i l a n a s e l i j p o p r e č n a r a z d a l j a v k m p o p r e č n o š t ev . p r e b i v a l s t v a (Krajevna središča) (141) (288) I. občinska središča 76 147 9 — II. tržna središča 44 71 15 — III. okrožna središča 16 27 23 1980—2200 IV. okrajna središča 6 11 38 2 400 V. oblastna središča 4 5 48 16 200 VI. deželna središča 1 1 97 57 000 (VII. pokrajinska središča) (1) (1) (183) (135 000) Napram fevdalni dobi se je omrežje urbanih središč veliko bolj zdiferen- ciralo: namesto treh (oziroma štirih) stopenj se je izoblikovalo kar šest (sedem) kategorij. V to hierarhično lestvico bi bilo treba še vključiti »Krajevna ali sub- centralna središča«, ki v analizo niso bila zajeta, in na drugi strani državno prestolnico. S tema korekturama bi omrežje centralnih naselij v Sloveniji konec 19. stoletja izkazovalo kar devet hierarhičnih stopenj. Odnos med posameznimi kategorijami ni bil preveč urejen ali sistematičen. Število centralnih naselij se je od stopnje do stopnje večalo (manjšalo) s faktor jem 2,08—2,6 ali okroglo 2,2. Na centralni k ra j višje stopnje sta v poprečju prišli 2,2 središči nižje stopnje. V pr imerjavi z razmerami konec 18. stoletja je nastopajoča urbanizacija povzročila naslednje spremembe: 1. Pomnožilo se je število središč nižjih stopenj — krajevnih središč in trgov. 2. Močno so se zdiferencirala večja mesta, ki so bila pred tem precej enotne sestave; pod vplivom izboljšanih prometnih vezi so se pričela oblikovati prva zares velika mesta. 3. Na jman j spremenjena je ostala kategori ja malih in srednje velikih mest, ki jih urbanizacijski val v tem času še skorajda ni zajel. 4. Pojavila so se nova središča nižjih stopenj, ki so nastala na podlagi industri je in prometa; po svojem položaju so sodila ne glede na številnost prebivalstva v I. in II. kategorijo (npr. Trbovlje, Jesenice, Zagorje ali Zidani most, Poljčane, Ilirska Bistrica). 5. V tem času se je začela stagnacija ali celo zaton nekaterih tradicionalnih središč — trgov in mestec, ki so zaradi neugodnega prometnega položaja ali konkurence bolj vitalnih kra jev postopoma pričeli izgubljati na pomenu (npr. Lenart, Ormož, Kanal, Kozje, Rogatec, Pod- grad, Mokronog, Lož/Stari trg, Radeče itd.). Ta pojav se je sicer v tem času šele nakazoval in je bil ponekod bolj, drugod pa man j očiten. Svoj višek je, kot znano, dosegel po zadnji vojni. Omrežje slovenskih centralnih naselij konec 19. stoletja so obvladovala ne- katera velika mesta kot Trst, Gradec, Ljubljana, Celovec in Gorica in do dolo- čene mere tudi že Zagreb in Reka. Dejstvo, da so z nastankom Jugoslavije šte- vilna med n j imi ostala izven slovenskega prostora, je slovensko naselbinsko omrežje močno prizadelo. Sicer so od tega imela preostala slovenska mesta do- ločeno korist, zlasti Ljubl jana in Maribor, vendar v celoti vzeto, obširne sloven- ske pokraj ine še danes nimajo ustreznih središč (npr. Primorska, slovenski del Koroške, Pomurje). V tem času so se pričela oblikovati tudi prva izrazitejša »•oblastna-« središča kot Maribor, Celje, Radgona, Beljak in Koper, vendar so bile glede velikosti in ekonomske moči precejšnje razlike med mesti na Štajer- skem in mesti na Kranjskem in Primorskem. Prva so bila krepkejša in bolj razvita. »Okrajna« in »okrožna mesta« — to so sedaj večidel naša mala mesta — so bila povsod po Sloveniji še hudo šibka in nerazvita; v tem pogledu ni bilo velikih razlik npr. med Slovensko Bistrico, Ormožem, Krškim, Radovljico, Črnomljem, Skofjo Loko, Lendavo, Kamnikom itd. Marsikateremu med temi mesti so dajale glavni pomen upravne funkcije in ne terciarne dejavnosti. Zato je bila poznejša izguba določenih uradov za nekatera med njimi prav usodnega pomena. Se bolj so se te spremembe občutile pri številnih trgih, ki so posto- poma izgubljali smiselnost svojega obstoja in so se zaradi slabe ekonomske pod- lage naravnost krčevito oklepali različnih tradicionalnih pravic, javnih služb in namišljenega pomena. Zaradi izboljšanja prometnih zvez so se po eni strani povečale razdalje med središči višjih stopenj, po drugi strani pa se je zmanjšala oddaljenost med sre- dišči I. in II. stopnje na poprečno 9 oziroma 15 km. Število prebivalstva v sko- rajda vseh mestih je naraslo, vendar veliko bolj v velikih centralnih naseljih kakor pa v središčih nižjih stopenj. Značilno npr. je, da je porast prebivalstva v malih mestih napram 18. stoletju in v primerjavi z razvojem srednjih in velikih mest prav neznaten; v poprečju so imela od 2000—2400 prebivalcev. Lahko zaključimo, da so bile razmere ob koncu stoletja v bistvu že prehodne: zelo so se še občutile stare historične zasnove, medtem ko so se nove silnice, izhajajoče iz industrializacije in urbanizacije, le počasi in stežka uveljavljale, kar je pri- pisati nizki razvojni stopnji slovenskega gospodarstva. 3. Urbano omrežje v sedanjosti Razmišljanja o sedanjem slovenskem urbanem omrežju pričenjamo s pre- gledom s t o p n j e u r b a n i z a c i j e . Za Slovenijo je značilna razmeroma zelo nizka stopnja urbanizacije, kajti, kot je znano, le manjši del njenega prebival- stva živi v mestih. Pod Avstroogrsko se je stopnja urbanizacije gibala med 11 °/o in 17 "Vo, pri čemer so v ta delež všteta vsa naselja z nad 2000 prebivalci. Pri uporabi strožjega kriterija, po katerem bi vrednotili urbanizacijo glede na število prebivalcev v mestih z nad 20 000 prebivalcev, bi se urbanizacijska stopnja zni- žala na 6,4—10,3 ®/o. Iz tega je razvidno, da so bila v tem času pomemben opornik urbanizacije mala mesta. Razmere pod bivšo Jugoslavijo se niso bistveno spre- menile. Popis iz 1. 1931 kaže, da je znašala stopnja urbanizacije 22—25 Vo, toda na velika mesta je v tem času še vedno odpadlo komaj 11,1 %. Hitreje je pričela naraščati urbanizacija po 1. 1945 pod vplivom industrializacije in nekaj časa celo forsirane urbanizacije. Delež mestnega prebivalstva se je postopoma dvignil od 26,3 */»1. 1948 na 34,4 %> 1. 1961 in 41,6 Va 1. 1971. Ob tem pospešenem urbanizacij- skem procesu delež velikih in srednje velikih mest (nad 20 000 prebivalcev) še vedno ni bistveno hitreje naraščal, saj se je povzpel od 16,0 °/o na 22,6 »/o (1. 1971), to je z indeksom 168, medtem ko je splošna stopnja urbanizacije porasla v tem času (1948/1971) z indeksom 173. Za urbanizacijo v Sloveniji je potemtakem še dalje veljalo, da je tesno navezana na mala mesta. V njih je prebivala skoraj Tabela 7. Stopnja urbanizacije na ozemlju SR Slovenije med leti 1869 in 1971 (Delež mestnega prebivalstva od vsega prebivalstva SR Slovenije) V m e s t i h ( n a d 2000 p r e b i v a l c e v ) V m a l i h m e s t i h (2000—20 000 p r e b i v a l c e v ) V v e č j i h in v e l i k i h m e s t i h ( n a d 20 000 p reb . ) Le to o b v s a k o - k r a t n e m p o p i s u 71 u r b a n i h nase l i j * o b v s a k o - k r a t n e m p o p i s u s e d a n j i h 67 m a l i h m e s t o b v s a k o - k r a t n e m p o p i s u s e d a n j a 4 m e s t a 1869 10,4 15,3 5,0 8,9 5,3 6,4 1880 11,9 16,3 5,8 9,5 6,1 7,2 1890 12,9 17,6 6,2 9,7 6,6 7,7 1900 15,1 19,5 7,4 10,5 7,7 9,0 1910 17,6 21,6 8,7 11,3 8,8 10,3 1931 21,4 25,0 10,3 12,0 11,1 12,9 1948 26,3 28,4 11,4 13,3 15,0 16,0 1953 29,1 32,1 12,8 14,6 16,2 17,4 1961 34,4 36,6 14,8 16,9 19,6 19,6 1971 42,7* 42,7 20,1 20,1 22,6 22,6 * Vštevši 9 naselij z manj kot 2000 prebivalci. polovica vsega urbanega prebivalstva. Edino večjo spremembo v tem razdobju je pomenila rast velikih mest Ljubljane in Maribora, na kateri je odpadlo po 1. 1945 13,5—19,0% vsega prebivalstva SR Slovenije. Urbanizacija Slovenije ima več svojstvenih in nenormalnih potez. Pozornost vzbuja njena neenakomerna teritorialna razdelitev, kar je za tako majhno po- kraj ino kot je republika Slovenija nedvomno izjemen primer. Da bi se izognili prehitrim in premalo premišljenim sklepom o doseženi stopnji urbanizacije, smo se odločili, da upoštevamo razen splošne urbanizacijske mere (to je delež mestnega prebivalstva) še nekatere druge indikatorje urbanizacije. Izbrali smo jih izmed desetih variabel na podlagi presoje o njihovi med- sebojni korelacijski povezavi za 56 slovenskih občin (ljubljanske občine smo združili v eno). Uporabljene variable so bile te-le: 1. delež urbanega prebivalstva v občini (v naseljih z več kot 1500 prebivalci 1. 1966); 2. število urbanih naselij v občini; 3. velikost največjega urbanega naselja; 4. delež zaposlenih v mestih od vseh zaposlenih v občini; 5. delež ustvarjenega družbenega proizvoda v mestih od vsega družbenega proizvoda ustvarjenega v občini; 6. indeks razvoja mestnega prebivalstva med 1. 1869—1966 po občinah; 7. delež v industriji zaposlenega prebivalstva v občini; 8. delež kmečkega prebivalstva v občini; 9. porast neagrarnega prebivalstva v občini med 1. 1953—1966 v % ; 10. delež v storitvah zaposlenega prebivalstva v občini. Korelacijski odnosi med temi variablami so razvidni iz tabele 8 : Tabela 8. Korelacijski odnosi med 10 variablami urbanizacije 2 3 4 5 6 7 8 6 10 9 10 1 2 3 4 5 6 7 8 0,230 0,496 0,677 0,774 0,467 0,567 —0,807 0,116 —0,288 0,112 0,166 0,274 —0,063 0,122 —0,217 —0,080 0,020 0,301 0,368 0,224 0,085 —0,313 0,091 0,013 0,744 0,293 0,706 —0,334 0,146 —0,011 0,315 0,442 —0,642 0,173 —0,089 0,381 —0,374 0,044 —0,155 — 0,369 0,063 — 0,527 — 0,146 0,416 0,131 V končnem vrednotenju smo uporabili naslednje indikatorje (za 1. 1966): delež urbanega prebivalstva v občini (v naseljih z več kot 1500 prebivalci), od- stotek aktivnega kmečkega prebivalstva v mestih z nad 1500 prebivalci, odstotek delovnih mest v neagrarnih dejavnostih osredotočenih v naseljih z nad 1500 prebivalci od vseh delovnih mest v občini, odstotek ustvarjenega družbenega proizvoda v naseljih z nad 1500 prebivalci od celokupnega družbenega proizvoda ustvarjenega v občini in indeks rasti prebivalstva v naseljih z nad 1500 pre- bivalci za dobo 1869 do 1966. Indikatorje smo izračunali za vseh 56 občin v SR Sloveniji. Stopnjo urbanizacije smo ugotovili po naslednjem postopku: posa- mezne vrednosti vsakega indikatorja posebej smo razvrstili v ranžirno lestvico in razdelili na deset decilov in decilno s topnjo točkovali z 1—10 glede na uvrsti- tev. Seštevek doseženih točk smo na koncu prav tako razdelili na decile in tako ugotovili za vsako občino, kako visoka je n jena urbanizacijska stopnja (glej tabelo 9). Iz izbora indikatorjev je razvidno, da nismo vzeli v obzir samo osre- dotočenja prebivalstva v mestih, temveč tudi koncentracijo delovnih mest in proizvodnje v urbanih naseljih, delež z mestom malo povezanega agrarnega prebivalstva, ki pa je lahko v nekaterih panonskih mestih prav visok, ter po- pulacijsko vitalnost mest. Rezultati vrednotenja urbanizacijske stopnje po občinah so pokazali takole sliko (glej tudi kar to 3): 10. decil: Celje, Hrastnik, Ljubljanske občine, Maribor, Trbovlje, Velenje, 9. decil: Jesenice, Kranj , Tržič Zagorje, 8. decil: Izola, Kočevje, Koper, Ravne, 7. decil: Idrija, Piran, Skof ja Loka, Radovljica, 6. decil: Dravograd, Krško, Laško, Litija, Novo mesto, Postojna, P t u j , 5. decil: Ajdovščina, Domžale, Ilirska Bistrica, Kamnik, Vrhnika, 4. decil: Brežice, Črnomelj, Metlika, Murska Sobota, Nova Gorica, Sevnica, Sežana, Slovenj Gradec, 3. decil: Grosuplje, Logatec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, 2. decil: Gornja Radgona, Ljutomer, Tolmin, 1. decil: Cerknica, Lendava, Ormož, Radlje, Ribnica, Žalec. Brez urbanizacije: Lenart, Mozirje, Šentjur, Šmarje, Trebnje. Tabela 9. Stopnja urbanizacije v 56 občinah SR Slovenije A. •/• p r e b . ž i v e č i h v n a š e l , n a d 1500 p r e b . 1. 1966 p o o b č i n a h B. •/. a k t i v , k m e č k . p r e b . v n a s e l j i h n a d 1500 p r e b . (1961) C. •/« n e - a g r a r . d e l o v , m e s t v n a s e l j i h n a d 1500 p r e b . 1. 1966 D. u s t v a r - j e n e g a D P v naše l , z n a d 1500 p r e b . 1. 1966 E. I n d e k s r a z v o j a p r e b . o d 1869 d o 1966 p o n a s e l j i h n a d 1500 p r e b . S t o p n j a u r b a n i z a c i j e i z r a č u n a iz dec i l ov i n d i k a t o r j e v (v dec i l ih) A B C D E F j SR Slovenija 39,9 85,0 74,1 381 1. Ajdovščina 23,9 9,2 90,0 66,0 288 5 5 7 6 3 26 V 2. Brežice 12,1 6,3 59,4 48,8 337 2 7 3 3 7 22 IV 3. Celje 64,5 3,5 95,8 90,7 499 9 8 10 10 10 47 X 4. Cerknica 23,6 16,7 51,3 45,6 134 5 2 2 3 2 14 I 5. Črnomelj 20,9 16,2 71,9 46,8 241 4 2 5 3 8 22 IV 6. Domžale 29,6 7,6 55,9 60,5 326 6 6 4 4 6 26 v 7. Dravograd 32,8 7,4 77,5 67,5 321 7 6 6 6 6 31 VI 8. Gornja Radgona 10,7 15,8 54,3 35,3 443 2 2 2 1 9 16 II 9. Grosuplje 8,4 7,1 56,4 38,3 639 2 6 2 1 10 21 III 10. Hrastnik 74,1 0,7 92,5 93,2 553 10 10 8 10 10 48 X 11. Idrija 35,4 3,8 81,0 78,8 159 7 8 7 8 3 33 VII 12. Ilirska Bistrica 25,4 10,8 78,9 60,3 299 5 4 6 4 6 25 v 13. Izola 81,7 3,6 98,0 70,5 201 10 8 10 7 3 38 VIII 14. Jesenice 63,0 0,8 90,9 81,6 991 9 10 7 9 10 45 IX 15. Kamnik 27,6 4,4 68,7 46,6 280 6 8 4 3 5 26 v 16. Kočevje 39,1 8,1 94,1 69,6 561 8 5 9 7 10 39 VIII 17. Koper 42,9 3,8 87,5 85,9 179 8 8 7 9 3 35 VIII 18. Kranj 48,4 3,8 92,2 85,4 497 8 8 9 9 9 43 IX 19. Krška 22,2 6,7 88,5 65,5 329 5 6 8 6 6 31 VI 20. Laško 22,1 5,9 74,9 81,6 268 5 7 5 9 5 31 VI 21. Lenart (5,9) (28,6) (68,1) (26,5) (158) — — — — — — — 22. Lendava 16,1 13,2 77,9 38,4 232 3 3 6 1 4 17 II 23. Litija 23,9 2,4 68,9 53,7 508 5 9 4 4 9 31 VI 24. Ljubljana* 82,8 2,2 94,9 89,9 519 10 9 10 10 9 48 X 25. Ljutomer 12,9 19,0 72,1 57,1 218 3 1 5 4 4 17 II 26. Logatec 29,2 6,6 49,0 41,9 210 6 6 2 2 3 19 III 27. Maribor 68,8 2,1 92,0 90,7 443 10 9 9 10 10 48 X 28. Metlika 25,7 18,2 88,1 65,8 149 6 1 8 6 2 23 IV 29. Mozirje (6,1) (21,8) (14,8) (14,2) (185) 30. Murska Sobota 15,9 21,4 81,2 62,9 383 3 1 7 5 8 24 IV 31. Nova Gorica 26,9 12,8 64,5 64,5 318 6 3 4 5 6 24 IV 32. Novo mesto 22,4 5,9 71,1 77,0 359 5 7 4 8 7 31 VI * Pet ljubljanskih občin. A. % p r e b . ž iveč ih v naše l , n a d 1500 p r e b . 1. 1966 p o o b č i n a h B. °/o a k t i v , k m e č k . p r e b . v n a s e l j i h n a d 1500 p r e b . (1961) C. »/o n e - a g r a r . de lov , m e s t v n a s e l j i h n a d 1500 p r e b . 1. 1966 D. «/o u s t v a r - j e n e g a D P v naše l , z n a d 1500 p r e b . 1. 1966 E. I n d e k s r a z v o j a p r e b . od 1869 d o 1966 p o n a s e l j i h n a d 1500 p r e b . S t o p n j a u r b a n i z a c i j e i z r a č u n a iz dec i l ov i n d i k a t o r j e v (v dec i l ih) A B C D E F 1 33. Ormož 8,5 10,5 72,8 41,1 188 2 4 5 1 3 15 I 34. Piran 61,3 9,0 92,0 97,2 73 9 5 9 10 1 34 VII 35. Postojna 39,8 10,2 85,0 79,0 231 8 4 7 8 4 31 VI 36. Ptuj 17,5 8,5 83,9 87,1 300 4 5 7 9 6 31 VI 37. Radlje ob Dravi 19,1 16,0 51,1 29,5 257 4 2 2 1 5 14 I 38. Radovljica 39,3 6,5 69,7 73,2 364 8 6 4 7 7 32 VII 39. Ravne na Koroškem 65,0 3,9 94,0 71,0 353 9 8 9 7 7 40 VIII 40. Ribnica 14,0 11,8 55,6 52,8 199 3 3 2 4 3 15 I 41. Sevnica 13,3 9,7 76,1 60,1 365 3 4 5 4 7 23 IV 42. Sežana 11,7 5,5 63,5 69,0 261 2 7 3 6 5 23 IV 43. Slovenj Gradec 28,4 14,3 79,5 69,0 281 5 2 6 6 5 24 IV 44. Slovenska Bistrica 16,2 10,8 55,6 61,0 285 3 4 2 5 5 19 III 45. Slovenske Konjice 19,7 11,1 62,7 57,8 290 4 3 3 4 5 19 III 46. Šentjur pri Celju (6,4) (10,1) (75,5) (16,8) (301) 47. Skofja Loka 30,4 2,6 87,1 71,9 174 7 9 8 7 3 34 VII 48. Šmarje pri Jelšah (6,8) (7,9) (79,1) (40,0) (496) — — — — — — — 49. Tolmin 16,1 7,3 52,1 53,2 271 3 6 2 4 2 17 II 50. Trbovlje 89,2 0,8 98,2 94,0 1321 10 10 10 10 10 50 X 51. Trebnje (4,0) (5,7) (47,0) (19,4) (321) — — — — — — — 52. Tržič 53,2 0,8 93,5 88,9 305 9 10 9 9 6 43 IX 53. Velenje 57,9 2,4 98,2 88,8 700 9 9 10 9 10 47 X 54. Vrhnika 32,1 5,0 64,8 41,0 284 7 8 4 1 5 25 v 55. Zagorje ob Savi 57,9 0,6 84,4 78,8 347 9 10 7 8 7 41 IX 56. Žalec 7,0 14,1 29,4 34,1 410 1 2 1 1 8 13 I Druga poglavitna značilnost slovenske urbanizacije izhaja iz porazdelitve prebivalstva med tri osnovne kategorije: med mala, srednje velika in velika mesta. Nadpoprečno močni sta prva in zadnja kategorija, medtem ko je kate- gorija srednje velikih mest izredno slabo razvita in je odpadlo nan jo do nedavna komaj četrtina mestnega prebivalstva; odkar pa se je Maribor povzpel med velika mesta, ima ta velikostna skupina le še 8,3 '°/o mestnih prebivalcev. Karta 3 — Figure 3 STOPNJA URBANIZACIJE PO OBČINAH V S.R.SLOVENIJI DEGREE OF URBANIZATION ACCORDING TO THE COMMUNES IN THE S.R.SLOVENIA „ URBANIZAC IJSKE STOPNJE D E G R E E S OF URBANIZATION Tabela 10. Delež mestnega prebivalstva (v naseljih z nad 2000 prebivalci) živečega v malih, srednje velikih in velikih mestih na ozemlju SR Slovenije med 1869 in 1971 (v 0/o) Mala m e s t a (2000—20 000 p r e b i v a l c e v ) S r e d n j e v e l i k a m e s t a (20 000—100 000 p r eb iva l . ) V e l i k a m e s t a ( n a d 100 000 p r e b i v a l c e v ) Le to o b v s a k o - k r a t n e m p o p i s u s e d a n j i h 67 mes t« o b v s a k o - k r a t n e m p o p i s u s e d a n j i 2 m e s t i o b v s a k o - k r a t n e m p o p i s u s e d a n j i 2 m e s t i 1369 48,1 58,4 34,9 6,6 35,0 1880 48,8 57,0 36,4 6,5 — 36,5 1890 48,6 55,7 37,6 6,5 — 37,8 1900 49,0 54,0 39,5 6,7 — 39,3 1910 49,2 52,3 41,1 6,6 — 41,1 1931 48,1 48,2 44,6 7,2 — 44,6 1948 43,4 45,5 22,4 8,5 28,6 46,0 1953 44,2 45,6 22,1 8,5 28,6 45,9 1961 43,1 46,3 25,2 8,4 28,5 45,3 1971 47,1* 47,1 8,3 8,3 44,6 44,6 * Vštevši 9 naselij z manj kot 2000 prebivalci. Nasprotno temu je bila kategorija malih mest (2000—20 000 prebivalcev) vseh zadnjih sto let t rdna in je kazala zgolj rahlo nazadovanje. Mala mesta so nedvomno še danes glede na to, da prebiva v nj ih slaba polovica urbanega pre- bivalstva Slovenije (47,1 %) dominanten člen našega urbanega omrežja. Urbani- zacija ima prav zaradi tega v marsičem značaj hipourbanizacije ali prikrite urbanizacije, to je pojava, da velik del neagrarnega prebivalstva prebiva na podeželju in v malih polurbaniziranih naseljih. Trdoživost malih mest in hipo- urbanizacije nam izpričuje razen velike stopnje deagrarizacije, ki znaša sedaj že okoli 81,9 % (1. 1953 58,9%, 1. 1961 68,4%), tudi številčna razvrstitev po velikost- nih kategorijah in pa poprečna velikost naših mest. Iz tabele 11 je razvidno, da je glede na številčno razporeditev mest po kategorijah težišče naše urbanizacije docela na malih mestih, da število malih mest zadnjih sto let še vedno narašča in da je poprečna velikost naših malih mest zares majhna, saj štejejo komaj 4000—5100 prebivalcev. Tabela 11. Številčna razvrstitev mest po velikostnih kategorijah in poprečno število prebivalstva po naseljih med l. 1869 in 1971 Mala m e s t a (2000—20 000 p r e b i v a l c e v ) S r e d n j e v e l i k a m e s t a (20 000—100 000 p r eb iva l . ) V e l i k a m e s t a (nad 100 000 p r e b i v a l c e v ) L e t o o b v s a k o - k r a t n e m p o p i s u s e d a n j i h 67 m a l i h m e s t o b v s a k o - k r a t n e m p o p i s u s 2 e d a n j i m e s t i o b v s a k o - k r a t n e m p o p i s u s e d a n j i 2 m e s t i š t . 0 š t . 0 Št. 0 št . 0 št . 0 š t . 0 1869 14 4019 67 1510 2 30 340 2 5 787 _ 2 30 340 1880 16 4312 67 1698 2 36 331 2 6 455 — — 2 36 331 1890 18 4287 67 1796 2 40 779 2 7 064 — — 2 40 779 1900 21 4474 67 1985 2 48 754 2 8 318 — — 2 48 754 1910 24 4779 67 2231 2 58 738 2 9 502 — — 2 58 738 1931 30 4746 67 2487 2 77 062 2 12 409 — — 2 77 062 1948 35 4687 67 2868 2 47 325 2 18 143 1 120 408 2 97 386 1953 39 4939 67 3286 2 53 301 2 20 512 1 138 032 2 110 718 1961 47 5032 67 4025 3 48 926 2 24 630 1 165 789 2 131 654 1971 67 5190* 67 5190* 2 30 802 2 30 802 2 164 197 2 164 197 * Vštevši 9 naselij z manj kot 2000 prebivalci. S e d a n j e u r b a n o o m r e ž j e v S l o v e n i j i je bilo obravnavano že večkrat in z različnih aspektov [A. M e 1 i k (31), V. K o k o 1 e (32) in I. V r i - š e r (33)]. Prav tako so bile izdelane nekatere proučitve mestnega omrežja v so- sednjih pokraj inah Avstri je (34), Italije (35) in Madžarske (36)]. Pretežna večina teh razprav o urbanih sistemih v posameznih pokraj inah se opira na proučevanje funkci j in omrežja centralnih krajev, v katerem imajo prav mesta ključni pomen. Glede na različne uporabljene metode rezultati teh razprav niso povsem primerljivi in se v marsičem razhajajo, vendar je le mogoče izvesti določeno primerjavo. Uporabljene metode za opredelitev urbanega omrežja se večidel opirajo na kvalitativna obeležja in na funkcije, ki jih določeno mesto ima v storitvah in javni upravi. Cim višje stopnje so te dejavnosti tem višji položaj zavzema mesto Tabela 12. Kvalitativno vrednotenje centralnih funkcij D e j a v n o s t i T o č k e 1 * 1 3 4 5 7 9 Uprava krajevni urad občina 1961 občina 1965 okraj 1031 ali 1953 okraj 1961 okraj 1965 repub. center Sodstvo občinsko sodišče okrožno sodišče gospodar, sodišče vrhovno sodišče Šolstvo osemletka srednja strokovna šola gimnazija 2 vrsti strokovnih šol 1 višja šola 3 vrste strokovnih šol 2—3 višje šole 1 visoka šola 4 vrste strokovnih šol 3—4 visoke šole univerza Kultura kino gledališče opera Časniki 1—2 tednika 3—5 tednikov 1 dnevnik 6—9 tednikov 2 dnevnika nad 10 tednikov 3 dnevniki 4 in več dnevnikov Zdravstvo ambulanta zdravstveni dom bolnišnica s pod 400 posteljami bolnišnica z nad 400 posteljami klinika Pošta osnovna enota večja enota velika enota sedež PTT podjetja skupnost PTT podjetij Banke « kreditna ali narodna banka KB ali podružnica NB KB in filiala NB več filial KB in NB specialna banka Gostinstvo 1—2 hotela 3 in več hotelov Trgovina na drobno trgovina z živili ali mešanim blagom 1—2 specia- lizirani stroki 3—4 specia- lizirane stroke 5 specia- liziranih strok 6 specia- liziranih strok Trgovina na debelo 1—4 trgovskih podjetij 1—4 Mia din prometa 5—9 trgovskih podjetij 5—9 Mia din prometa 10—19 trgovskih podjetij 10—13 Mia din prometa 20—39 trgovskih podjetij 20—39 Mia din prometa nad 40 trgovskih podjetij 40—99 Mia din prometa 100—199 Mia din prometa nad 200 Mia din prometa v urbani hierarhiji . Pri tem je pomembnejša pestrost sestave teh dejavnosti kakor pa njihova številčnost, saj je slednja ponavadi odvisna predvsem od šte- vila prebivalcev v samem mestu. Druga metoda za opredelitev vloge posamez- nega mesta v urbani hierarhiji se opira na raziskave o obsegu in številu pre- bivalstva njegovega vplivnega območja. Tret jo skupino metod tvorijo tako imenovane kvanti tat ivne metode, pri katerih merimo pomen mesta s številom zaposlenih v storitvenih dejavnostih. Pri raziskavah o slovenskem urbanem omrežju so bili uporabljeni vsi navedeni prijemi. Kvalitativno vrednotenje centralnih naselij in mest smo opravili glede na funkcije, ki jih je imel posamezen kra j v storitvenih dejavnostih 1. 1966. Izbrane kvalitativne znake smo ovrednotili s posebno v ta namen izdelano točkovalno lestvico. Po-stopek je potemtakem bil podoben tistemu, ki smo ga uporabili pri vrednotenju centralnonaselbinskega omrežja okoli 1. 1900, le znaki in njihovo vrednotenje je bilo drugačno. V poštev smo vzeli vsa naselja, ki so imela pet osnovnih dejavnosti: krajevni urad ali sedež občine, osemletko, zdravstveno postajo, poštni urad in trgovino. Ovrednotenje centralnih funkci j smo izvedli z naslednjo razpredelnico: Na podlagi tako zasnovanih kri ter i jev se je pokazalo, da je bilo v SR Slo- veniji 188 centralnih naselij, ki so imela n a j m a n j 5 zgoraj imenovanih temeljnih storitvenih dejavnosti. Nadaljnj ih 167 pa je imelo vsaj dve osnovni storitveni dejavnosti in bi jih glede na to lahko uvrstili med pomožna središča ali pa po V. K o k o 1 e t u (37) med centralne vasi in ruralne centre oziroma industri jska središča. Večina teh pomožnih centralnih naselij je imela nepopolno ali popolno osemletko in trgovino z živih, nekatera pa so bila tudi sedež krajevnega urada, sedež občine po upravni razdelitvi iz 1. 1953 in so imela telefonsko centralo. Kot pri podobnih analizah se je tudi v tem primeru izkazalo, da se določene storitvene dejavnosti pojavl jajo s približno enako frekvenco in jih je zato mo- goče grupirati. Ta pojav nam je bil v pomoč pri nadal jn jem opredeljevanju centralnih naselij v posamezne hierarhične kategorije. Dobili smo te-le skupine (po stanju 1. 1966): . Krajevni urad 339 specializirane trgovine osemletka 304 — s tekstilom in konfekcijo 68 trgovina z živili ali mešanim bla- — z usnjenimi izdelki 77 gom 355 D. Okrajno središče 1. 1953 ali 1931 20/30 občinski sedež 1. 1953 333 sedež občinskega sodišča 36 telefonska centrala 339 gimnazija 24 Postaja ljudske milice 152 srednja strokovna šola 40 zdravstvena postaja 189 podružnica NB 22/36 poštni urad specializirana trgovina kino 203 — s pohištvom 25 lekarna 101 — s posebnim blagom 36 — z železnino in elektro-izdelki 85 Sedež občine 1. 1961 69 — s knjigami in papirjem 58 zdravstveni dom 63 hotel 57 sedež večje poštne enote 46 bančna podružnica 60 E. Okrajno središče 1. 1961 8 sedež okrožnega sodišča 8 sedež PTT podjetja 8 manjša bolnišnica 10 sedež založniškega podjetja, ki izdaja tednik 11 sedež 1—4 trgovskih podjetij na veliko 7 F. Okrajno središče 1. 1965 4 sedež gospodarskega sodišča 4 gledališče 6 višje šole 5 večja bolnišnica 6 sedež 5—9 trgovskih podjetij na veliko 4 G. Pokrajinsko ali republiško sre- dišče 2/1 sedež vrhovnega sodišča 1 sedež visokih šol ali univerze 2 sedež operne hiše 2 velika bolnišnica ali klinika 2 sedež specialne banke 1 založniško podjetje za izdajanje dnevnika 2 sedež 10—20 trgovskih podjetij na veliko 1 Glede na kategorijo B kot izhodiščno (po številu 188 naselij) je bil delež naselij v kategorijah od C do G naslednji: K a t e g o r i j a O d s t o t n i Š t ev i lo de l ež n a s e l i j B 100 188—203 C 25—45 57—80 D 12—19 20—36 E 4—6 7—11 F 2,1—3,1 4—6 G 0,5—1,0 1—2 Kategorizacijo centralnih naselij in mest smo izvedli na podlagi naslednje razpredelnice (glej strani 216 in 217): Poglavitna slabost tako zasnovane kategorizacije je bila v tem, da je za- brisala nekatere manjše razlike med centralnimi naselji znotraj posameznih kategorij. Grupiranje znakov je sicer dopuščalo tudi podrobnejšo razdelitev, zlasti v I. in II. stopnji, vendar je nismo vpoštevali, ker bi se s tem slika brez potrebe zapletla. V I. kategorij i je npr. izstopalo 32 bolje opremljenih središč, med katerimi so bila tudi nekatega mala mesta ali bolj razvita urbanizirana naselja kot Bovec, Lovrenc na Pohorju, Kidričevo, Medvode, Mežica, Pivka, Prevalje, Rogaška Slatina, Železniki, Borovnica, Dobrovo v Brdih, Divača, Du- tovlje, Cerkno, Gorenja vas, Bohinjska Bistrica, Komen, Kanal, Most na Soči, Mokronog, Ljubno, Rakek, Rogatec, Stari t rg pr i Ložu, Stična z Ivančno gorico, Škofije, Vipava, Vransko, Ziri. V II. kategoriji je bilo med 48 centralnimi naselji 17 bolje opremljenih s središčnimi funkci jami: Ajdovščina, Brežice, Črnomelj, Idrija, Kamnik, Kočevje, Krško, Lendava, Ljutomer, Piran, Radovljica, Ravne, Sežana, Slovenj Gradec, Škof j a Loka, Tolmin in Velenje. Tabela 13. Kategorizacija centralnih naselij in mest po kvalitativnih znakih D e j a v n o s t H i e r a r h i č n e k a t e g o r i j e I n III IV v V I Uprava krajevni urad ali občina 1961 občina 1965 ali okraj 1931, 1953 okraj 1961 okraj 1965 okraj 1965 ali pokrajinsko središče republiško središče Sodstvo občinsko sodišče občinsko (okrožno) sodišče okrožno sodišče gospodarsko sodišče vrhovno sodišče Šolstvo osemletka gimnazija srednja strokovna šola gimnazija 2—3 vrste strokovnih šol (višja šola) gimnazija 3—4 vrste strokovne šole 2—3 višje šole ali visoka šola nad 4 višje šole 2—5 visokih šol nad 5 visokih šol ali univerza Kultura kino kino kino (gledališče) gledališče gledališče (opera) opera Časniki tednik 1—2 tednika 3—5 tednikov in dnevnik nad 6 tednikov in več dnevnikov Zdravstvo ambulanta lekarna zdravstveni dom lekarna zdravstveni dom lekarna (mala bolnišnica) mala (večja) bolnišnica lekarne večja bolnišnica lekarne klinika lekarne Pošta osnovna enota večja enota okrožna enota sedež PTT podjetja sedež PTT podjetja združenje PTT podjetij Banke (podružnica) podružnica sedež banke ali filiale več filial ali sedežev bank več filial ali sedežev centrale bank ali specialne banke Gostinstvo (hotel) hotel 1—2 hotela več hotelov več hotelov več hotelov Trgovina na drobno trgovina z živili ali mešanim blagom 3—4 vrste specializi- ranih trgovin 5—6 vrst specializi- ranih trgovin 6 vrst spe- cializiranih trgovin 6 vrst spe- cializiranih trgovin 6 vrst spe- cializiranih trgovin Trgovina na veliko 1—4 trgovskih podjetij na veliko 5—9 trgovskih podjetij na veliko 10—19 trgovskih podjetij na veliko 20—39 trgovskih podjetij na veliko nad 40 trgovskih podjetij na veliko podjetja z 1—4 Mia din prometa podjetja z 10—19 Mia din prometa podjetja z 20—39 Mia din prometa podjetja z nad 40 Mia din prometa Kvantitat ivno ovrednotenje centralnih naselij smo izvedli s pomočjo raz- merja med številom prebivalcev in številom aktivnih v storitvenih dejavnostih v centralnih naseljih. Predpostavljali smo, da je med obema pojavoma pozitivna korelacija. Hkrati smo računali, da bo pri centralnih naseljih delež aktivnih v storitvenih dejavnostih nadpoprečno visok, saj opravljajo ti kraj i storitve razen za lastne prebivalce tudi za širši krog potrošnikov. Za jugoslovansko ozemlje (38) smo ugotovili, da so prišli v poprečju 4 aktivni v storitvenih dejavnostih na 100 prebivalcev v naseljih brez centralnih funkci j (v SR Sloveniji po popisu iz 1. 1961 9,7 aktivnih). Presežek aktivnih v storitvenih dejavnostih glede na stop- n je centralnih naselij je bil naslednji : Tabela 14. Kvantitativna kategorizacija centralnih naselij in mest S t o p n j a K v a l i t a t i v n e t o č k e P r e s e ž e k a k t i v n i h v s t o r i t v e n i h d e j a v n o s t i h I 4—16 0— 201 II 17—32 169— 771 III 33—45 1 015— 2 955 IV 46—57 3 550— 7 250 V 58—64 8 600—22 600 VI 65—70 nad 20 000 S pomočjo zasnovane kategorizacije smo dobili naslednjo podobo o hierar- hični zgradbi centralnih naselij in mestnega omrežja v Sloveniji in bližnji okolici: Tabela 15. Hierarhična zgradba omrežja centralnih naselij in mest v SR Sloveniji (glede na razmere l. 1966) S t o p n j a Š tev i lo s r e d i š č K u m u l a t i v n i z b i r s r e d i š č P o p r e č n o š t ev i lo p r e b . 1. 1971 P o p r e č n a o d d a l j e n o s t s r e d i š č v k m VI 1 1 212 756 189,0 V 1 2 115 639 178,0 IV 2 4 26 363 58,0 III 8 12 14 011 43,0 II 48 60 4 383 20,7 bolje slabše ° P r e m l i e n a 17 31 I 128 188 bolje slabše ° P r e m l i e n a 32 96 Poglavitne značilnosti hierarhične zgradbe centralnonaselbinskega in mest- nega omrežja so bile naslednje (karta 4): LABOT OARVEŽ M. SOBOTA CELOVEC ^VELIKOVEC IEUAK' ÔPAQUE Jdravograd I , • ~LENART MARIBOR 'PODKLOSTER Ž KAPLA JESENICI PTUJ • Of MOZ] ^ČAKOVEC ŠOŠTANJ 1ISTRICA KRANJ O to lmin ^rbovljeC z a g o r j e Q ^ O hrastu* skof ja l o k a Q DOMŽALE LJUBLJANA ? A « GORICA KRMtNCl G O R K .GROSUPLJE LOGATEC I O AJDOVŽčlNA CERKNICA N̂OVO MESTO POSTOJNA ¿FJANA Metlika! PORTOROŽ K A R L O V A C 'OPATIJAA SLRIJEKA Karta 4 — Figure 4 URBANO OMREŽJE IN CENTRALNA NASELJA V S.R.SLOVENIJI IN SOSEDNJ IH POKRAJINAH (ZASNOVA I. VRIŠER) URBAN NETWORK AND CENTRAL PLACES IN S. R SLOVENIA AND NEIGHBOURING REGIONES (BY: I. VRIŠER) i • V A R A Ž D I N STOPNJE DEGREE STOPNJE DEGREE (STOPNJE DEGREE VELIKA MESTA MAJOR CITIES • (STOPNJE CENTRALNE VASI IN INDUSTRIJSKA NASELJA JDEGREE CENTRAL VILLAGES AND INDUSTRIAL SETTLEMENTS URBANIZIRANA NASELJA IN MALA MESTA URBANIZED SETTLEMENTS AND SMALL TOWNS MALA IN SREDNJEVELIKA MESTA SMALL TOWNS AND MINOR CITIES MESTA CITIES VELIKA MESTA MAJOR CITIES NADNORMALNO OPREMLJENA CENTRALNA NASELJA ABOVE NORMALLY FITTED-OUT CENTRAL SETTLEMENTS PODNORMALNO OPREMLJENA CENTRALNA NASELJA SU8N0RMALLY FITTED-OUT CENTRAL SETTLEMENTS ŽELEZNICA RAILWAY a) Mesta z najvišjo (VI) hierarhično stopnjo in središča posameznih urbanih sistemov so bila velika mesta Ljubljana, Zagreb, Trst in Gradec. b) Večja regionalna ali pokrajinska središča (V. stopnje) so bila mesta Ma- ribor, Reka, Videm (Udine) in po naši presoji Celovec (H. B o b e k [34] je to mesto uvrstil v višjo kategorijo). c) Naslednjo skupino so tvorila mesta — središča večjih okrajev; v Slo- veniji sta imela takšen značaj poleg Ljubljane in Maribora, Celje in do neke mere Koper, v soseščini pa Karlovac, Varaždin, Sisak, Pula, Gorica in Beljak. d) O naslednji hierarhični stopnji (III) — okrožnih mestih — so se ugo- tovitve nekoliko razhajale. Po oceni avtorja so sodila v to kategorijo mesta Kranj, Jesenice, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Trbovlje in Postojna, na sosednjih ozemljih pa Cakovec, Opatija, deloma Poreč, Tržič, Spittal in Wolfsberg. V. K o k o 1 e (39) je to kategorijo razdelil na dve stopnji. V višjo je uvrstil Koper, Kranj, Mursko Soboto, Novo Gorico in Novo mesto, v nižjo pa Jesenice, Ptuj , Brežice, Slovenj Gradec in Trbovlje. e) Se bolj so se razhajale ugotovitve glede centralnih naselij nižjih stopenj. Avtor je v navedeni razpravi uvrstil v II. stopnjo — občinskih središč naslednje kraje : Ajdovščina, Bled, Brežice, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gor- nja Radgona, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Kamnik, Ko- čevje, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljutomer, Logatec, Metlika, Mo- zirje, Ormož, Piran, Portorož, Radlje, Radovljica, Ravne, Ribnica, Sevnica, Se- žana, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Šempeter, Šentjur, Skofja Loka, Šmarje, Šoštanj, Tolmin, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika, Zagorje in Žalec. Za nekatera med njimi je ugotovil nadpoprečno, za druga pa podpoprečno opremljenost. V soseščini, na Hrvatskem (33) so bila v tej kate- goriji mesta Buje, Buzet, Delnice, Ivanec, Jastrebarsko, Klanjec, Krapina, Samo- bor, Umag, Zabok in Zaprešič, na Koroškem (34) Borovlje, Pliberk, Podklošter, Sentpavel in Železna Kapla, na Štajerskem (34) Arvež, Ivnik in Spilje, v Julijski krajini (35) pa Milje, Gradiška, Krmin in Čedad. V. K o k o l e (40) je večino teh centralnih naselij razdelil na tri stopnje. V IV. kategorijo je uvrstil 16 krajev, v III. 27 in v II. 28. Po avtorjevi sodbi bi večina središč zadnje, II. kategorije sodila med bolje opremljena središča I. stopnje. Glede na to korekturo bi se razlike v ovrednotenju omrežja centralnih naselij na tej ravni znatno zmanjšale, saj bi se v to stopnjo po avtorjevi oceni uvrstilo 48 središč, zbir III. in IV. stopnje po K o k o l e t o v i h ugotovitvah pa bi dal vsoto 43 središč. f) Glede na to, da so opravljala središča višjih hierarhičnih stopenj tudi funkcije nižjih stopenj, nam je pravilnejšo podobo o ustroju hierarhije podajal kumulativni zbir. Znašal je 1 : 2 : 4 :12 : 60 :188. Medsebojno razmerje med posameznimi stopnjami je bilo okroglo 1 : 3, kar bi v bistvu ustrezalo C h r i - s t a l l e r j e v e m u «-tržnemu modelu«. Zaradi majhnosti ozemlja, političnih razmejitev, neenakomerne poselitve in industrializacije je bilo to razmerje pri nekaterih stopnjah manj jasno izraženo. V. K o k o l e (40) je v svoji podrob- nejši analizi po posameznih obdobjih in ob upoštevanju upravnih sprememb prišel do sklepa, da so se uveljavljali pri oblikovanju omrežja vsi tr i je principi, sprva oskrbni, pozneje pa upravni in prometni princip. Vsa ta razmišljanja so vendar nekoliko problematična. Slovenskemu urbanemu omrežju se pozna, da je bilo z razmejitvami v 20. stoletju precej okrnjeno. Zlasti se občuti izguba Trsta, Gorice, Celovca in Radgone. Na naše ozemlje sega vpliv nekaterih hrvat- skih mest: Zagreba, Reke, Karlovca in Varaždina, zaradi odprtih meja pa tudi Trsta in Gorice, Celovca in Beljaka ter Gradca. Na oblikovanje urbanega omrežja so vplivali v novejšem času, od 19. sto- letja dalje, razen splošnih faktorjev, to je reliefne izoblikovitosti, gostote oblju- denosti, značaja poselitve, prometne dostopnosti, historičnih vplivov in že ome- njenih političnih sprememb, še nekateri drugi, bolj specifični dejavniki: a) Na prvem mestu je treba omeniti industrializacijo, ki je nemara najbolj spremenila stari urbani sistem pri nas. Pretežni del industrije se namreč ravna po drugih lokacijskih zakonih kakor pa storitvene dejavnosti, ki so v preteklosti bile odločilnega pomena pri oblikovanju mest. Namestitev industrije slejkoprej izzove kopičenje prebivalstva in s tem možnost za nastanek sprva industrijskega naselja, kasneje pa, ko se v kraju nastanijo tudi različne storitvene dejavnosti, naselje postopoma preraste v malo mesto (npr. Jesenice, Hrastnik, Idrija). Zaradi tega industrijski kraji »motijo« in preobražajo prvotno urbano hierarhijo, ki je nastala v časih pretežno naturalnega gospodarstva, v docela agrarni pokrajini in pri slabih prometnih zvezah. Industrija je potemtakem pogosto izzvala na- stanek urbanega naselja tam, kjer bi ga po prvotnih zasnovah ne pričakovali. Včasih pa novo industrijsko mesto sploh prevzame funkcije starega urbanega središča in docela prevladala (Šoštanj — Velenje, Trbovlje, Jesenice — Radov- ljica itd.). b) V zvezi z industrializacijo sta še dva druga faktorja, ki sta vplivala na oblikovanje urbanega sistema. Prvi je urabanizacija, drugi pa nova prometna tehnologija. Urbanizacija je v krajih, kjer se je uveljavila (glej prejšnjo po- glavje), nedvomno močno učinkovala na razvoj urbanega omrežja v več smereh. Pod njenim vplivom so npr. nastala nova naselja, druga zopet so se preobrazila iz ruralnih v polurbanizirana ali celo v tako imenovana mešana ali prehodna naselja (Domžale — Mengeš — Jarše — Radomlje — Duplica ali Celje — Štore — Vojnik — Petrovče). S tem procesom se je bistveno spremenila celotna nasel- binska struktura in ne nazadnje tudi položaj samih mest. Tam, kjer se je pod vplivom urbanizacije razvijalo eno samo mesto, so druga urbana naselja zaostala v svojem razvoju in čedalje bolj dobivala značaj ali industrijskih ali spalnih naselij. Takšne razmere so zlasti prevladovale v okolici Ljubljane in Maribora in v naši soseščini v okolici Trsta in Zagreba. Krepitev metropolitanskega sre- dišča je šla v škodo bližnjih malih mest (Maribor — Ptuj, Slovenska Bistrica, Ruše ali pred 1. 1945 Trst — Koper, Izola, Piran, Milje itd.). Drugačen primer so močno urbanizirani predeli, kjer pa ni prevladalo nobeno mesto in so si zato urbana naselja med seboj delila funkcije (npr. po letu 1945 Koper — Izola — Piran ali Ravne — Prevalje — Mežica — Črna). Pri dobri prometni povezavi se je takšna medmestna delitev dela smiselno uveljavila. Najnovejši razvoj naselij na urabaniziranih območjih poteka v smeri, ko postopoma izginjajo razlike med urbaniziranimi naselji, industrijskimi naselbi- nami, spalnimi naselji in malimi mesti, krepe pa se srednje velika in zlasti velika mesta. K temu razvoju so veliko prispevale dnevna migracija delovne sile, spremenjena potrošnja in boljša oskrba ter motorizacija in z njo povezana boljša dostopnost. c) O vplivu prometne tehnologije na urbano omrežje smo govorili že pri obravnavi razmer v 19. stoletju. Omenili smo, kako so nekatera središča in mala mesta, ki so imela pomemben položaj, zaradi uvedbe železniškega in zastoja cestnega prometa obtičala v svojem razvoju (npr. Kozje, Rogatec, Žužemberk, Ljutomer, Metlika, Bovec, Slovenske Konjice). Povojna motorizacija, bodisi privatna ali javna (avtobusni promet), je ponovno prinesla številne spremembe: izredno se je povečala dostopnost, obenem pa se je pričela krepiti gravitacija k večjim mestom na škodo malih mest. d) Pomemben faktor v razvoju mest je postala potrošnja. Z dvigom živ- ljenjske ravni in kupne moči je potrošnja naraščala, vendar ss je tudi njena struktura razmeroma hitro spreminjala: določene storitve so zamirale (npr. čevljarji, krojači, določeni tipi trgovin), druge so dobivale na pomenu (servisi za gospodinjstva ali avtomobile, večji nakupi živil na kmetih itd.). Čedalje večjega pomena je bilo, kako širok izbor blaga in storitev nudi mesto potrošnikom iz okolice. Večja mesta, ki so imela veliko prebivalcev, so bila že zaradi zadovo- ljitve potreb lastnega prebivalstva nedvomno na boljšem. Ves ta proces poteka čedalje bolj v škodo malih mest, ki postopoma izgubljajo zaledje in potrošnike in s tem podlago svojega urbanega bistva. Nova struktura potrošnje je potem- takem favorizirala večja mesta. Obenem pa se je uveljavila težnja po oskrbi z osnovnimi dobrinami kar najbolj širokega sloja potrošnikov ne glede na to, k je in v kakšnem naselju prebivajo. V zvezi s potrošnjo je treba omeniti, da se je populacijsko zaledje mest v pretežno ruralnih predelih zaradi deagrarizacije, emigracije ali celo depopulacije ne samo spreminjalo, temveč tudi krčilo. Tako so tudi po tej strani stari agrarni centri — nekdanji trgi in mala mesta — izgubljali na pomenu (npr. Ormož, Ljutomer, Lendava, tudi Ptuj). e) Na spremembe v urbanem omrežju je vplival tudi »-institucionalni fak- tor«, ki je imel v naši urbanizaciji dolgo časa, še posebno pa po 1. 1945, velik vpliv. Z uveljavljanjem tržišča njegovi učinki postopoma slabe, toda še vedno je veliko gospodarskih in še zlasti negospodarskih dejavnosti, kjer se ti vplivi občutijo, bodisi da na docela umeten način pospešujejo ali pa zavirajo razvoj posameznega mesta (npr. institucionalno določene zdravstvene in šolske regije, teritorialne domene občinskih trgovskih in obrtnih podjetij itd.). Ves naš komu- nalni sistem je še vedno v veliki meri institucionalen, kar ima za posledico, da med mesti — središči komun ni prave tekme, temveč le težnja po uravnilovki. Institucionalni faktor zaradi tega nedvomno podpira obstoj malih mest in zavira razvoj večjih. S sproščenejšim delovanjem tržišča bo marsikatero malo mesto izgubilo umetno ustvarjene privilegije in s tem tudi dosedanji položaj. Prav »institucionalnosti« moramo potemtakem v veliki meri pripisati trdoživost in nadaljnje naraščanje števila malih mest pri nas. Slovensko urbano omrežje ni harmonično razvito. Kazijo ga neurejenost, nizka stopnja urbanizacije, nadpoprečno močna suburbanizacija, dokajšne teri- torialne razlike in institucionalnost. Prav bi bilo, če bi težili za odpravo teh deformacij in omogočili sproščeno in smiselno diferenciacijo med mesti. V teoriji urbanizacije se je veliko razpravljalo o tem, kakšna na j bi bila i d e a l n a r a z v r s t i t e v u r b a n i h n a s e l i j glede na velikost in ran- žirno razvrstitev v določeni pokrajini. Nekatere takšne analize (G. K. Z i p f , C. M. M a d e n , R. V i n i n g , M. A. P r o s t itd.) (41) so pokazale, da bi teoretična razvrstitev ustrezala naslednji formuli: P — P l «T Pi = prebivalstvo mesta i Pi = prebivalstvo prvega ali najpomembnejšega mesta Ri = konstanta, za katero se je pozneje pri konkretnih raziskavah pokazalo, da je njena vrednost skoraj enaka 1 in bi zato bila ustrezna formula kar : » - Š Za račun teoretične velikostne razvrstitve mest je zlasti pomembna določitev števila prebivalstva prvega ali največjega mesta. Izračunamo jo na naslednji način: število urbanega prebivalstva regije delimo s seštevkom inverznih vred- nosti »ranga« vseh v analizo zajetih mest. Teoretično število prebivalstva dru- Pi Pi gega največjega mesta bi na podlagi te funkcije znašalo — , tretjega — , m Pi mesta n-ranga — . Seveda lahko račun tudi spremenimo in za izhodišče izberemo n sedanje prebivalstvo največjega mesta, prebivalstvo ostalih mest pa določimo z enakim postopkom. Kljub določenim pomislekom glede tega, ali je uporaba opisane metode smiselna na tako majhnem ozemlju kot je Slovenija in na ozemlju, kjer so po- litične razmejitve močno prizadejale urbano omrežje, smo se vendarle odločili za tovrsten poskus. Rezultati so znova potrdili problematičnost velikostne razvr- stitve slovenskih mest, bodisi da sta obe veliki mesti Ljubljana in Maribor glede na ostala mesta preveliki, ali pa da bi obe veliki mesti moralo spremljati sedem srednje velikih mest (z 20 000—63 000 prebivalci). Razmere se niti bistveno ne spremene, če štejemo nekatere močno urbanizirane in strjene aglomeracije kot eno mesto npr.: Črni revir, Koper — Piran — Izola — Portorož, Ravne — Prevalje). Skratka, struktura slovenskih mest ni ustrezna: razprta je med mala mesta in obe veliki mesti, pa tudi stopnja urbanizacije je še vedno prenizka (tabela 16). Zanimivo je, da je znašalo odstopanje od teoretičnega niza pred sto leti komaj 17,6 »/o, 1. 1966 pa kar 41,0 «/o. 4. Vplivna območja slovenskih mest V sklop proučitev urbanega omrežja in funkcijskega vrednotenja vsakega posameznega mesta sodi tudi raziskava vplivnih območij. (42) S pojmom vplivno ali gravitacijsko območje označujemo ozemlje, katerega prebivalci redno, ob- časno, izjemno ali delno teže k določenemu središču zaradi različnih gospo- darskih ali negospodarskih storitev, ki jih središče nudi. Ta povezava je tako za okolico kot za mesto (centralno naselje) izredno pomembna in jo je zaradi številnih vezi in medsebojne odvisnosti pojmovati kot organsko celoto. I n t e r p r e t a c i j a o b l i k o v a n j a v p l i v n i h o b m o č i j je tesno povezana s strukturo in omrežjem centralnih naselij. Glede na to sledi zakonom, po katerih se to omrežje oblikuje. Do osnovnih strukturnih razlik prihaja v prvi vrsti zaradi razlik v potrošnji. Nekatere storitvene dejavnosti se uporab- Tabela 16. Teoretična velikost za 15 slovenskih največjih mest glede na sedanjo urbano strukturo in glede na sedanjo velikost Ljubljane P r e b i - v a l s t v o I n v e r z n e S t r u k t u r a g l e d e n a s e d a n j o v e l i k o s t 15 n a j v e č j i h m e s t S t r u k t u r a g l e d e n a s e d a n j o v e l i k o s t L j u b l j a n e M e s t o R a n g m e s t 1. 1966 v r e d n o s t i » r a n g a « t e o r e t i č - n o p r e b i - v a l s t v o a b s o l u t n a r a z l i k a i n d e k s r a z l i k e a—c a t e o r e t i č - n o p r e b i - v a l s t v o a b s o l u t n a r a z l i k a a b C a—c e e - a 1 Ljubljana 189 500 1,0000 144 140 + 45 360 23,9 189 500 2 Maribor 108 799 0,5000 72 070 + 36 729 33,6 94 720 + 14 079 3 Celje 32 808 0,3333 48 046 — 15 238 46,4 63 133 — 30 325 4 Kranj 25 098 0,2500 36 035 — 10 937 43,6 47 375 — 22 677 5 Trbovlje 16 453 0,2000 28 828 — 12 375 75,2 37 900 — 20 447 6 Jesenice 15 955 0,1666 24 023 — 8 164 50,6 31 563 —15 608 7 Koper 14 061 0,1428 20 591 — 6 530 46,4 27 071 — 13 010 8 Velenje 11 077 0,1250 18 017 — 6 940 62,9 23 697 — 12 610 9 Nova Gorica 10 883 0,1111 16 015 — 5 132 47,0 21 055 — 10 172 10 Novo mesto 10 662 0,1000 14 414 — 3 752 35,1 18 950 — 8 288 11 Ptuj 9 385 0,0909 13 103 — 3 718 39,6 17 236 — 7 851 12 Zagorje ob Savi 8 978 0,0833 12 011 — 3 033 33,8 15 791 — 6 813 13 Murska Sobota 8 375 0,0769 11 087 — 2 712 32,4 14 576 — 6 201 14 Hrastnik 8 235 0,0714 10 295 — 2 060 25,1 13 535 — 5 300 15 Izola 7 973 0,0666 9 600 — 1 627 20,4 12 633 — 4 660 Skupno 478 237 3,3179 478 275 616,0 : 15 — 41,0 «/o 628 725 l ja jo redno in pogosto in je zato njihovo gravitacijsko območje majhno. Pri drugih, nasprotno, je frekvenca obiskov veliko manjša, sa j se uporabl ja jo le občasno ali celo izjemno. Zaradi tega potrebujejo veliko večje potrošniško za- ledje, da bi dosegle tisti »minimalni prag«, ki bi jim zagotovil uspešnost poslo- vanja. Ustrezno tem razlikam v značaju in potrošnji so posamezne storitvene dejavnosti razporejene v pokraj ini : prve enakomerno in gosto, druge pa so osredotočene v maloštevilnih pomembnejših središčih. Okoli vsakega centralnega naselja se ustrezno njegovi opremljenosti s storitvenimi dejavnostmi oblikuje več vplivnih območij, takorekoč za vsako dejavnost in za vsak hierarhični nivo posebej. Centralna naselja višjih kategorij, to je tista, ki so opremljena tudi z redkeje uporabljanimi storitvenimi dejavnostmi, imajo vedno celotno pah- ljačo centralnih funkci j nižjih stopenj. To ima za posledico, da se okoli takšnega središča izoblikuje več nivojev vplivnih območij, ustrezno hierarhični stopnji tega središča. Iz opisanega razmerja med storitvenimi dejavnostmi in potrošniki lahko povzamemo, da obstaja določena soodvisnost tudi med opremljenostjo central- nega naselja s storitvenimi dejavnostmi po eni strani in številom potrošnikov, oziroma številom prebivalcev po drugi strani. Storitvene kapacitete v središču bi morale biti praviloma usklajene s številom potrošnikov na podeželju in v samem mestu. Kjer to ni primer, bi prihajalo do motenj. Ta na kratko prikazana teoretska spoznanja o ustroju omrežja in oprem- ljenosti centralnih naselij so nam bila podlaga m e t o d o l o š k e z a s n o v e proučitve vplivnih območij mest v SR Sloveniji. (43) Vendar se je ob praktični izvedbi raziskave kmalu izkazalo, da je ugotovljena hierarhična klasifikacija centralnih naselij preveč podrobna in ne najbolj prikladna. Na podlagi teore- tičnih in praktičnih dognanj (44) smo posamezne stopnje strnili v tri osnovne kategorije: redne, občasne in izjemne oskrbe. Zavestno smo zanemarili oskrbo- valno funkcijo centralnih naselij najnižje, I. stopnje, ki po večini ni presegala krajevnega pomena. Tri temeljne oskrbne kategorije so bile: a) Spodnja ali A — oskrbna kategorija, ki smo jo glede na obseg vplivnega območja tudi imenovali mikrogravitacijska oskrbna ravan, je pripadala cen- tralnim naseljem II. stopnje in seveda višjih stopenj. Le izjemoma so opravljala dejavnosti te ravni nekatera središča I. stopnje. Funkcije te ravni so potrošniki redno in pogosto uporabljali. Med nje so sodile nakupi živil, gospodinjskih pripomočkov, perila, tekstilnih izdelkov, zdravil in kmetijskega orodja in obisko- vanje frizerja, avtomehanika, splošnega zdravnika, odvetnika, gimnazije in banke. b) Srednja ali B — oskrbna kategorija oziroma mezogravitacijska oskrbna ravan je praviloma pripadala centralnim naseljem III. in IV. stopnje ter višjim stopnjam. Ponekod so izjemoma opravljala nekatere funkcije te kategorije tudi središča II. stopnje. V to oskrbno ravan so sodile občasno uporabljene dejav- nosti: nakupi pohištva, elektrotehniških aparatov in rezervnih delov za avto- mobile, naročila projektov in obiskovanje turističnih agencij, optika, zdravnika specialista, bolnišnice, gledališča in strokovnih šol. c) Zgornja ali C — oskrbna kategorija, imenovana tudi makrogravitacijska oskrbna ravan, je sodila centralnim naseljem V. in VI. stopnje. V njih so se potrošniki oskrbovali razen z redno in občasno uporabljenimi storitvami tudi z izjemnimi, kot so to bili npr.: nakupi daril za posebne prilike in reprodukcij- skega materiala ali obiskovanje višjih šol, univerze in klinik. Iz teorije in opravljenih raziskav vplivnih območij mest je znano, da gra- vitacijska moč središča ni povsod enaka; praviloma slabi z oddaljevanjem od centra. Tudi v našem primeru smo lahko ugotovili več stopenj jakosti vpliva oziroma prepletanja z vplivi sosednjih središč. Zato smo to variiranje vpliva razdelili na štiri intenzitetne stopnje: dominantni (prevladujoči), moderirani (omiljeni), parcialni (delni) in sporadični (slučajni) vpliv. Pri dominantnem vplivu naj bi središče docela obvladovalo gravitacijsko območje, pri moderira- nem vplivu bi se uveljavljal sporadični vpliv drugega središča, pri parcialnem vplivu pa bi se občutil delni vpliv sosednjega ali celo več drugih središč. Razen teh stopenj v intenzivnosti vpliva je bilo treba še razlikovati »direktni« in »indirektni« vpliv. Prvi na j bi zajemal tisto ozemlje, ki bi ga središče redno oskrbovalo in bi bilo pod dominantnim ali moderiranim vplivom. Indirektni vpliv pa bi zajemal vse tiste kraje, kjer bi prebivalci, ne glede na bližnja središča, v katerih bi se sicer redno oskrbovali, neko oddaljeno mesto vendarle smatrali za svoj glavni center. Ta povezava bi se kazala predvsem v kulturni, poslovni in čustveni navezanosti. Pri proučitvi se je pokazalo, da obstajajo razen vplivnih območij z enim samim središčem, tudi območja, ki so hkrati navezana na več enakovrednih centrov. Le-ta smo v nasprot ju s prvimi, monocentričnimi, poimenovali kot policentrična. Nekatera območja so glede navezanosti na središča izkazovala veliko ustaljenost, pri drugih pa so bili prebivalci neopredeljeni glede orien- tacije in so hkrati obiskovali več različnih centrov. Za prva smo uporabili naziv stabilna, za druga pa labilna gravitacijska območja. Vplivna območja smo določili s pomočjo posebne ankete. Vprašalnik smo poslali mat ičar jem in občinskim oddelkom za gospodarske in komunalne zadeve. Vprašalniki so vsebovali 32 vprašanj, ki so bila razdeljena v tri skupine, ustrezno oskrbnim nivojem. Vpra- šanja so bila preprosta in so se izogibala dejavnostim, katerih ureditev je bila opredeljena z upravno razdelitvijo. Odziv na anketo je bil zadovoljiv, saj smo dobili odgovore od 276 matičnih okolišev ali 95 %. Za matične okoliše smo se odločili zaradi nj ihove relativne homogenosti, manjše velikosti in ustaljenosti; obenem je veljalo, da so matičarj i dobri poznavalci krajevnih razmer. Odgovore smo nato nanesli za vsak oskrbni nivo posebej na kar to matičnih okolišev, ki smo jo sestavili nalašč v ta namen. S t r u k t u r a v p l i v n i h o b m o č i j s l o v e n s k i h m e s t je po- kazala, da je opravljalo oskrbo na mikrogravitacijski ravni 66 ali 76,8 % središč, na mezogravitacijski 18 ali 20,9»/» in na makrogravitacijski ravni 2 ali 2 , 3 % središč. Ob upoštevanju dejstva, da so središča srednjega in zgornjega nivoja opravljala tudi oskrbo na spodnji oziroma srednji ravni, je bilo v Sloveniji 86 centralnih naselij z lastnim vplivnim območjem. Nekaj središč zaradi bližine •močnejšega centra ni moglo izoblikovati lastnega gravitacijskega območja; takšna primera sta bila Portorož in deloma Šempeter. Veliko centralnih naselij je bilo tolikanj šibkih, da so lahko oblikovala le parcialno vplivno ob- močje (npr. Šentjur, Mozirje, Vrhnika, Grosuplje, Cerknica, Lenart itd.). Na slovenskem ozemlju se je občutil tudi vpliv nekaterih centralnih krajev iz sosednjih pokraj in. Tabela 17. Struktura centralnih naselij glede na hierarhijo in oskrbno ravan v SR Sloveniji (l. 1971) I I I I I I IV V VI S k u p n o Mikrogravitacijska ravan 6 48 8 2 1 1 66 Mezogravitacijska ravan — 6 8 2 1 1 18 Makrogravitacijska ravan — — — — 1 1 2 Na mikrogravitacijskem oskrbnem nivoju je večina središč sodila med cen- tralna naselja II. stopnje. To funkci jo so opravljala še vsa v hierarhiji višje stoječa središča in izjemoma 6 centralnih naselij I. s topnje (Mokronog, Polj- čane, Radeče, Ivančna gorica/Stična, Ruše in Senovo), ki so večidel delila svoj vpliv z bližnjim močnejšim središčem. Na tej ravni je bilo tudi več centralnih naselij II. stopnje, ki so, kot že navedeno, bodisi zaradi svoje šibke opremljenosti (npr. Šmarje, Ribnica, Grosuplje, Metlika) ali bližine močnejšega središča (Le- nart, Logatec, Žalec, Domžale) uveljavljala na svojem gravitacijskem območju samo parcialen vpliv. Poprečna velikost centralnih naselij na te j stopnji je bila 10 698, brez središč V. in VI. stopnje pa 5901 prebivalcev. Vplivna območja so štela v poprečju 26 486, brez središč V. in VI. s topnje pa 19 789 prebivalcev. Po- drobnejša s truktura vplivnih območij je razvidna iz spodnje tabele in karte A v prilogi. Tabela 18. Velikost centralnih naselij in njihovih vplivnih območij na mikrogravita- cijski oskrbni ravni v SR Sloveniji (ocena za l. 1971) Š t e v i l o p r e b i v a l c e v R a z m e r j e S t o p n j a St . s r e d i š č v c e n t r a l n i h n a s e l j i h n a v p l i v n i h o b m o č j i h m e d p r e b i - v a l c i v s r e d i š č i h i n n a v p l i v n i h s k u p n o p o p r e č n o s k u p n o p o p r e č n o o b m o č j i h I 6 9 617 1 602 31 158 5 093 1 3,24 II 48 210 361 4 382 651 835 13 579 1 3,09 III 8 112115 14 014 390 919 48 864 1 3,49 IV 2 51 557 25 778 192 587 96 293 1 3,74 V 1 115 639 115 639 185 111 185 111 1 1,69 VI 1 212 756 212 756 296 516 296 516 1 1,39 Skupno 66 712 045 10 788 1 748 126 26 486 1 2,45 Razmerje med prebivalstvom središč in prebivalstvom vplivnih območij je znašalo v poprečju 1 : 2,45, brez središč makrogravitacijskega nivoja pa bi prišlo na enega mestnega 3,30 podeželskih prebivalcev. V nekaterih primerih so si centralna naselja medsebojno razdelila funkcije. Takšna medmestna delitev dela se je pojavljala ob obali (Koper — Izola — Piran — Portorož), med Novo Gorico in Šempetrom, Slovenj Gradcem, Ravnami, Prevaljami in Dravogradom, Velenjem in Šoštanjem, Brežicami in Krškim ter Jesenicami, Bledom in Radovljico. Na slovenskem ozemlju je bilo čutiti tudi vpliv nekaterih sosednjih središč: Reke v ilirskobistriški občini, Delnic v dolini zgornje Kolpe, Samoborja pri Bregani in Čakovca ter Varaždina na Spodnjem Dravskem polju. Poseben pri- mer so bih nekateri manjš i urbani centri v Italiji in Avstriji, kamor so hodili po nakupih prebivalci Primorske, Dravske doline, Slovenskih goric, Mežiške doline in Pomurja . To so bili, če izvzamemo večja mesta kot Trst, Gorica, Videm, Beljak, Celovec in Gradec, različni trgi in mesteca kot npr. Čedad, Trbiž, Pli- berk, Lipnica, Cmurek in Radgona. Iz analize te oskrbne ravni, ki smo jo izvedli za ozemlje SR Slovenije na podlagi korelacije med številom prebivalstva v središčih, številom prebivalstva na vplivnih območjih in opremljenostjo središč s centralnimi funkci jami (v točkah), je bilo mogoče ugotoviti tesno korelacijsko odvisnost: P r e b i v a l s t v o s r e d i š č (y) p r e b i v a l s t v o n a v p l i v n i h o b m o č j i h (x) O p r e m l j e n o s t s c e n t r a l n i m i f u n k c i j a m i (y) p r e b i v a l s t v o n a v p l i v n i h o b m o č j i h (x) r 2 1 xy 0,6481 0,6712 r x y 0,8051 0,8193 ®ex 13 283 12 491 ®ey 3,617 5,09 regresijski premici y' = 0,219 x + 1629 y' = 0,000344 x + 19,18 x' = 2,95 y + 2107 x' = 1998 y — 32 054 meja tveganja ob 0,05 stopnji zaupanja 0,69 < r„ < 0,87 0,71 < r0 < 0,88 Ob tem se je izkazalo, da so nekatera središča premajhna glede na število prebivalstva na vplivnem območju (npr. Ptuj , Murska Sobota, Lendava, Lju- tomer, Tolmin, Brežice in Gornja Radgona). Dejansko bi morali označiti vsa središča z m a n j kot 2000—3000 prebivalci kot premajhna. Nekaj mest, zlasti industrijskih centrov, pa je imelo glede na svoje prebivalstvo premajhno za- ledje (npr. Kranj , Trbovlje, Jesenice, Izola, Hrastnik, Velenje in Zagorje in deloma celo Koper). Druga središča so bila glede na vplivno območje preslabo opremljena s storitvenimi dejavnostmi (Cerknica, Radlje). Nadpoprečno oprem- ljenost so izkazovala mesta Koper, Trbovlje, Idrija, Piran, Izola in Sežana. Iz razporeditve mest in njihovih vplivnih območij je bilo mogoče razbrati, da v nekaterih predelih man jka jo ustrezno opremljeni centralni kra j i oziroma mesta, npr. v Posotelju s Kozjanskim, v Mirenski dolini, v Notranjskem podolju, v Zgornji Savinjski dolini in v Dravinjski dolini. Zaradi tega so prebivalci teh krajev zahajali v oddaljenejša in bolje opremljena mesta (npr. v Celje, P t u j ali Ljubljano). Na mezogravitacijskem oskrbnem nivoju je bilo 18 središč, od tega jih je 8 sodilo v III., 4 v IV.—VI. in 6 v II. kategorijo. Slednja je bila nekakšna izjema, saj so na tej oskrbni ravni opravljali oskrbo samo središča III. in višjih stopenj, kot so to Celje, Jesenice, Kranj , Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova gorica, Novo mesto, Postojna, P t u j in Trbovlje (karta B v prilogi). Med temi središči je bil najbol j sporen položaj Postojne zaradi njenega ekonomsko nerazvitega in populacijsko skromnega zaledja. Premajhno potroš- niško zaledje so imela tudi nekatera industrijska mesta, kot npr. Jesenice ali Trbovlje. Pri Kran ju se je čedalje bolj občutila bližina in konkurenca Ljubljane. Nasprotno temu je Ptuj , ki ima podoben položaj napram Mariboru kot Kran j ob Ljubljani, presenetljivo uspel obdržati in očuvati svoje gravitacijsko zaledje. Glede na obsežnost gravitacijskega zaledja je bila vloga Celja, Murske Sobote, Nove Gorice in Novega mesta nadpoprečno pomembna, sa j so njihova zaledja štela nad 100 000 prebivalcev, pri Celju pa celo nad 218 000 prebivalcev. Med središči II. hierarhične stopnje so izvrševala nekatere storitve te ravni mesta Slovenj Gradec (deloma skupaj z Ravnami), Brežice in Krško, Velenje, Kočevje in Škof ja Loka. Ta središča so se uveljavila predvsem tam, k j e r so manjkala ustrezna mesta, ali pa je bilo ozemlje precej oddaljeno od središč višjih stopenj. Posebno značilen je bil n j ihov položaj v Spodnjem Posavju, k je r je poleg Brežic in Krškega celo Sevnica pridobila nekaj funkci j tega nivoja. Podoben primer je bila jugovzhodna Koroška, k je r je največ tovrstnih funkci j opravljal Slovenj Gradec, nekatere pa so pripadle tudi Ravnam. V zadnjih letih je v industrializirani in gosto obljudeni Šaleški dolini dobilo nekatere funkci je srednje oskrbne ravni Velenje. Osamljeni položaj Kočevskega je bil verjetno osnova nadpoprečne opremljenosti Kočevja. Populacijsko zaledje teh mest v glavnem ni presegalo 20 000 prebivalcev, edino pri Slovenj Gradcu je na vpliv- nem območju prebivalo ca. 48 000 prebivalcev. Tabela 19. Število prebivalcev v mestih in na vplivnih območjih mest mezogravitacijske oskrbne ravni v SR Sloveniji (ocena za l. 1971) S t o p - n j a M e s t o Š t ev i lo p r e b . S t o p - n j a M e s t o Š t ev i lo p r e b . v s r e - d i š ču n a vp l iv - n e m ob - m o č j u v s r e - d i š č u n a v p l i v - n e m o b - m o č j u VI Ljubljana 212 756 426 875 III Postojna 6 048 26 499 V Maribor 115 639 242 678 III Ptuj 9 463 86 064 IV Celje 34 396 218 250 III Trbovlje 16 790 45 277 — IV Koper 17 161 89 742 + II Brežice 3 276 17 400 III Jesenice 17 398 56 161 + II Kočevje 7 377 10 232 + III Kranj 27 209 78 005 II Krško 4 309 18 280 III Murska Sobota 9 542 118 191 + II SI. Gradec 6 148 48 884 III Nova Gorica 13 568 110 625 II Velenje 13 780 20 284 III Novo mesto 12 097 104 018 II Skofja Loka 7 503 12 293 Znaki + in — označujejo presežek oziroma primanjkljaj aktivnih v storitvenih dejavnostih S=; (x±o) . Poprečna velikost mest na tej stopnji je znašala 29 689 prebivalcev, njihova vplivna območja pa so štela okoli 96 093 prebivalcev. Vrednosti za vplivna ob- močja so seveda groba ocena. Razmerje med mestnimi prebivalci in prebivalci vplivnih območij je znašalo (brez upoštevanja Ljubl jane in Maribora) 1 : 5,14. Tudi za mezogravitacijski nivo smo ugotovili tesno korelacijsko razmerje med številom prebivalstva na vplivnih območjih, v središčih in opremljenostjo s storitvenimi dejavnostmi (izraženo v točkah). Kot je razvidno iz razmaka tveganja pri 0,05 stopnji verjetnosti, so bili korelacijski koeficienti k l jub ma jh - nemu številu enot sprejemljivi. Iz korelacijskega grafikona je bilo razvidno, da je bilo nekaj mest glede na zaledje bodisi premajhnih (Murska Sobota, Celje), ali pa so imela preskromno Tabela 20. Poprečna velikost centralnih naselij in njihovih vplivnih območij na mezogravitacijski oskrbni ravni v SR Sloveniji (l. 1971) Štev i lo s r e d i š č Š t e v i l o p r e b i v a , ' c e v R a z m e r j e m e d p r e b i - v a l s t v o m v s r e d i š č i h in S t o p n j a v s r e d i š č i h n a v p l i v n i h o b m o č j i h s k u p n o p o p r e č n o s k u p n o p o p r e č n o n a v p l i v n i h o b m o č j i h VI V IV III II 1 1 2 8 6 212 756 115 639 51 557 112 116 42 399 25 778 14 014 7 063 426 875 242 678 307 992 624 790 127 340 153 996 78 098 21 223 1 : 2,01 1 : 2,10 1 : 5,97 1 : 5,55 1 : 3,01 Skupno 18 534 407 29 689 1 729 675 96 093 1 : 3,24 Brez Ljubljane in Maribora 206 072 12 879 1 060 123 66 257 1 : 5,14 P r e b i v a l s t v o s r e d i š č (y) p r e b i v a l s t v o v p l i v n i h o b m o č i j (x) O p r e m l j e n o s t s c e n t r a l n i m i f u n k c i j a m i (y) p r e b i v a l s t v o v p l i v n i h o b m o č i j (x) r 2 = 1 xy 0,9104 0,9302 r x y = 0,9542 0,9645 (?cx = 29 576 26 558 Oe y = 13 700 3,47 regresijski premici y' = 0,442 x — 25 013 y' = 0,000126 x + 28,74 x' = 2,06 y + 60 078 x' = 7369,5 y —204 899 razmak tveganja pri 0,05 stopnji tveganja 0,86 < r0 < 0,9057 0,89 < r0 < 0,9058 zaledje (Trbovlje, Kranj , Velenje, Jesenice). Mesti Murska Sobota in Slovenj Gradec sta bili glede na vplivno območje prešibko opremljeni, Trbovlje, Kran j in Koper pa nadpoprečno. Zanimiva je bila pr imerjava z jugoslovanskimi mesti (45). Tudi po tej širše zasnovani proučitvi so se glede na vplivno območje izka- zali mesti Celje in Murska Sobota kot premajhni, Trbovlje pa kot center s preveč šibkim zaledjem. Na mezogravitacijskem oskrbnem nivoju je segal na slovensko ozemlje tudi vpliv nekaterih sosednjih mest: Cakovca in Varaždina na Spodnje Dravsko polje, Zagreba v Spodnje Posavje in Posotelje, Karlovca v Belo kraj ino in Reke v ilirskobistriško občino. Izredno močan je bil še vedno vpliv Trsta; glede marsikatere storitve so prebivalci Koprskega primorja in Krasa zahajali v to mesto. Vpliv Gorice je bilo mogoče zaznamovati v Soški in Vipavski dolini. Zaradi različnih nakupov so prebivalci Dravske doline, Maribora, Slovenskih goric in Pomur ja zahajali na avstri jsko Štajersko, predvsem v Gradec, Lipnico in Radgono (karta B v prilogi). Po drugi strani so nekatera slovenska mesta pritegnila v svoje gravitacijsko zaledje predele sosednje Hrvatske. Tako je severni del hrvatske Istre težil h Kopru, Cabar k Ljubljani, del Pokuplja in Zumberka k Novemu mestu ter del občine Samobor (Bregana) in Zaprešič k Brežicam. Ti stiki so se kazali predvsem v trgovskih zvezah, občasno pa tudi v obiskovanju nekaterih javnih služb. Iz vseh teh raziskav je bilo mogoče zaključiti, da urbano omrežje na mezo- gravitacijski oskrbni ravni ni bilo najustrezneje urejeno. Zlasti je bilo občutiti izostanek središč te ravni v Posavju in na jugovzhodnem Koroškem. Razen tega so bila nekatera mesta glede na svoje zaledje premajhna ali preslabo opremljena, ta ugotovitev je veljala za Mursko Soboto, Novo mesto, Novo Gorico in Koper. Ze na tej stopnji se je pri Mariboru čutilo, da je imel premajhno vplivno ob- močje. Edino industrijska mesta Trbovlje, Jesenice in Kranj so bila glede na zaledje prevelika in nadpoprečno opremljena s storitvenimi dejavnostmi. Oskrbo na makrogravitacijski oskrbni ravni sta opravljala na ozemlju Slo- venije Maribor in Ljubljana, ki sta edina dosegla V. oziroma VI. hierarhično stopnjo med centralnimi naselji. Direktno gravitacijsko zaledje Ljubljane je štelo okrog 1 330 000 prebivalcev in je zajemalo pod dominantni vpliv vso osrednjo Slovenijo. Moderirani ali parcialni vpliv tega mesta je segal še v Celjsko kotlino in na Primorsko, vendar se je tod že občutil konkurenčni vpliv sosednjih mest te stopnje: na Štajerskem Maribora, na vzhodu Zagreba in na Primorskem Reke in Trsta. Zanimivo je, da se je ljubljanski vpliv uveljavljal še v Rogaškem podolju, Šaleški dolini in celo na jugovzhodnem Koroškem, čeprav bi za te predele pričakovali, da bodo navezani na Maribor. Ljubljanski vpliv se je znova okrepil v Pomurju, to je na ozemlju, ki bi nedvomno sodilo v direktno mariborsko gravitacijsko sfero. Te ugotovitve so potrjevale že izrečeno misel, da je bilo mariborsko vplivno območje ne le na mezogravitacijskem nivoju, temveč tudi na makrogravitacij- skem močno utesnjeno in, sodeč po analizah za celotno Jugoslavijo, populacijsko prešibko. (45) Mariborska gravitacijska sfera je štela 376 000 prebivalcev in je bila med najmanjšimi na tej ravni v Jugoslaviji. Vzrokov za te neugodne raz- mere je bilo več, vendar menimo, da bi jih bilo treba deloma pripisati tudi slabi razvitosti storitvenih dejavnosti v pretežno industrijskem Mariboru. Prav zato je mesto toliko bolj občutilo naraščajočo konkurenco Ljubljane in Celja na jugu, Zagreba na jugovzhodu in avstrijskega Gradca na severu (karta C v prilogi). Vplivno območje Zagreba se je razprostiralo v Sloveniji v Spodnje Po- savje t ja do Sevnice, pa na Sotelsko vključno vzhodni del Rogaškega podolja. Občutiti ga je bilo še v Pomurju in na Spodnjem Dravskem polju. Povsod tod, zlasti v Posavju in Posotelju, je bila usmeritev k Zagrebu zelo močna in je veljala za skoraj vse storitvene dejavnosti. Podobne razmere so bile pri Ilirski Bistrici; velik del tega ozemlja se je močno navezal na Reko. Makrogravitacijska usmerjenost Primorske je imela nekatere posebnosti. Glede na to, da sta poglavitni središči tega ozemlja Trst in Gorica, prišli pod Italijo, se je ta pokrajina usmerila k Ljubljani, vendar so stare vezi ostale še vedno žive. Zlasti se je občutila navezanost na Trst na Krasu in v Koprskem primorju, medtem ko je bila privlačnost Gorice znatno šibkejša. Intenzivnost tržaškega vpliva smo v marsikateri dejavnosti ocenili kot približno enako ljub- ljanski gravitacijski privlačnosti. Vpliv drugih mest, zlasti štajerskega Gradca ali Celovca, je bil v primerjavi s tržaškim znatno slabotnejši. Korelacijsko odvisnost med velikostjo vplivnih območij in velikostjo središč ter opremljenostjo s storitvenimi dejavnostmi (v točkah) smo ugotavljali za makrogravitacijsko ravan za celotno jugoslovansko ozemlje, ker je bila Slo- venija premajhna . Dobili smo naslednje rezultate: V e l i k o s t s r e d i š č (y) v e l i k o s t v p l i v n e g a o b m o č j a (x) O p r e m l j e n o s t s s t o r i t v e n i m i d e j a v n o s t i m i (y) v e l i k o s t v p l i v n e g a o b m o č j a (x) r 2 = r xy — 0,982 0,527 r x y = 0,965 0,726 Oex — 51 876 810 660 Oey — 309 160 5,5 regresijski premici y' = 0,161 x —6266 y' = 0,00000429 x + 60,54 x' = 5,77 y + 48 772 x' = 106 896 y —5 899 577 meja tveganja ob 0,05 stopnji tveganja 0,89 < r < 0,98 0,45 < r0 < 0,90 Iz pr imer jave z drugimi jugoslovanskimi mesti je bilo mogoče razbrati, da sta bili vplivni območji Ljubl jane in Maribora med manjšimi, pri čemer je bila velikost mariborskega gravitacijskega zaledja pod kritično mejo. Ugotovljena gravitacijska območja smo skušali za srednji in zgornji oskrbni nivo tudi kritično preveriti s teoretskega gledišča. Uporabili smo preprost gra- vitacijski model, ki so ga preskusili pri nemških mestih (46). Glasi se: wi Pia i ili = intenzivnost privlačnosti med mestoma i in j pijb Pi = masa mesta i wi = težnostni faktor mase i ai = eksponencialni koeficient mase i rij = razdalja med mestoma i in j b = koeficient učinka razdalje Zaradi poenostavitve smo vzeli vrednosti konstant wi in ai = 1, konstanto b pa p . smo ocenili z vrednostjo = 3. Model je s tem dobil obliko: ¡Ij = —— oziroma rij3 prilagojen računanju vplivnih območij: rij = l / I ilj Teoretična gravitacijska območja smo izračunali za mesta V.—VI. in III.—IV. hierarhične stopnje. Upoštevali smo tudi nekatera centralna naselja II. stopnje. Kot maso smo v modelu uporabili število aktivnih prebivalcev v storitvenih dejavnostih, ker je ta zaposlitvena panoga veliko pomembnejša za oblikovanje gravitacijskih območij kot pa celotno prebivalstvo. Razen slovenskih središč smo upoštevah še dosedanja hrvatska mesta in pri makrogravitacijskem nivoju tudi mesta Trst, Videm, Celovec in Gradec. Rezultati, ki smo jih dobili, so bili prav poučni, čeprav je model preprost in ne vpošteva fizičnih in socialnih fak- torjev (karta 5). Karta 5 — Figure 5 TEORETSKA GRAVITACIJSKA OBMOČJA SLOVENSKIH MEST VARAŽDIN THEORETICAL AREAS OF INFLUENCE OF SLOVENE CITIES \ \ \ \ \ ^ C E L O V E C V IDEM @ ZAGREB © GRAVITACIJA JE IZRAČUNANA NA PODLAGI FORMULE THE GRAVITATION WAS CALCULATED TO THE FOLLOWING FORMULA: • b INTEZfTETNI POTENCIAL GRAVITACIJE " THE INTENSITY POTENTIAL OF GRAVITATION KARLOVAC p . ŠTEVUOZAPOSLENIM V STORITVENIH DEJAVNOSTIH " THE NUMBER OF EMPLOYEES IN THE SERVICE ACTIVITIES RADIJ GRAVITACIJSKEGA POTENCIALA = RADIUS OF THE GRAVITATION POTENTIAL < f TEORETSKA GRAVITACIJSKA OBMOČJA CENTRALNIH NASELIJ V. IN VI.STOPNJE R E K A THEORETICAL A R E A S O F I N F L U E N C E OF THE CENTRAL P L A C E S OF ^ THE 6th ANO S * O R D E R S . TEORETSKA GRAVITACIJSKA OBMOČJA SRED IŠČ IV. IN III.STOPNJE IN \ CELJE NEKATERIH SRED IŠČ II. STOPNJE THEORETICAL A R E A S OF INFLUENCE OF THE CENTRAL PLACES OF THE 4 t h AN D 3 r d O R D E R S AND SOME CENTRES OF THE 2 o n d ORDER o OBČINSKA SRED IŠČA - CENTRES OF COMMUNES Pri premotrivanju rezultatov je še posebno opazna utesnjenost gravita- cijskih območij obeh slovenskih makrocentrov. Po drugi strani ,se je zagrebška gravitacijska sfera razprostrla daleč v vzhodno Slovenijo. Sedanja državna meja je preprečila širjenje tržaškega vpliva, sicer bi k temu mestu gravitirala Istra, Pivka, Kras in pretežni del Goriške. Reška gravitacijska privlačnost je segla v območje Ilirske Bistrice in v zgornje Pokolpje. Značilen je bil položaj Celja, Postojne, Slovenj Gradca in Kočevja na stiku treh ali štirih makrogravitacijskih sfer. To bi lahko ustvarjalo tem mestom perspektive za nadaljnji razvoj, žal imajo nekatera premajhno populacijsko zaledje. Vplivna območja Kranja, Ptuja, Trbovelj, Velenja in Jesenic so bila tudi glede na model močno utesnjena. Obenem je model opozarjal, da so bila naša regionalna središča Novo mesto, Nova Gorica in Murska Sobota prešibka in so zato na teh območjih nastajale nekakšne praznine. Poseben primer je bil Koper, katerega dobršen del ne pre- velikega zaledja je bil v hrvatski Istri. Nasprotno temu so težile nekatere slo- venske robne pokrajine v teoretska vplivna območja Karlovca (Bela Krajina), Zagreba (Brežice, Posotelje) in Varaždina (Ormož in Lendava). Kljub shema- tičnosti je model vzbudil nekatera razmišljanja o slovenskem položaju, pomenu in vlogi slovenskih mest in o oblikovanju nodalnih regij na našem ozemlju. N a o b l i k o v a n j e v p l i v n i h o b m o č i j m e s t s o u č i n k o v a l i številni faktorji, vendar je med njimi po naši presoji sodila na prvo mesto potrošnja, poleg nje pa še prometne zveze (dostopnost) in upravna razdelitev. Ze W. C h r i s t a l l e r je te tri dejavnike navedel kot poglavitne. Preostali faktorji na j bi pravzaprav samo modificirali vplivna območja; med nje smo uvrstili razporeditev in gostoto prebivalstva, industrializacijo in urbanizacijo, etnično strukturo, tradicijo in zgodovinske oziroma politične dogodke. V razpravi o slovenskih centralnih krajih je V. Ko k o l e (47) prav tako podčrtal pomen navedenih treh osnovnih dejavnikov, pri čemer je največ učinka pripisoval upravni ureditvi, na drugo mesto pa je uvrstil potrošnjo in dostopnost. V res- nici je ločitev teh treh dejavnikov oziroma vrednotenje vsakega posebej težko oziroma skoraj nemogoče, saj se na svojstven način prepletajo v vsakokratnem družbeno gospodarskem sistemu. Razen tega vsi trije doživljajo spremembe; še celo najbolj statična upravna ureditev je doživljala številne preureditve. Pri potrošnji in z njo povezanem pojmu oskrbe je bilo zlasti pomembno, kakšen je bil njen značaj: ali je šlo za pokrajine z izoblikovanimi tržno-blagov- nimi odnosi, ali pa za še pretežno agrarne in avtarkično zaprte predele. V prvem primeru so se izoblikovale tesne zveze med mesti in podeželjem, gosto omrežje podrejenih središč z dobro oskrbo, velika frekventiranost potrošnikov, ponekod že medmestna delitev dela, velika dinamičnost potrošnikov in dokaj sproščena navezanost na več središč hkrati. V drugem primeru so obstajale slaba oskrba ob dokaj togi hierarhični zgradbi središč, slaba frekvenca in dinamika potroš- nikov, tradicionalna navezanost na tradicionalna in prvotna središča in seveda majhna potrošnja. Industrializacija, urbanizacija in dobra dostopnost so pospeševale formiranje »potrošniške mentalitete« in tesnejše zveze med mesti in podeželjem. Kjer se ti socialni procesi niso uveljavili, se je obdržala samooskrbnost, mesta so stagnirala ali celo izgubljala na svojih funkcijah (npr. Ormož, Ljutomer, Lendava). Novosti v prometni tehniki so prinašale številne spremembe. Ze z železni- škim prometom, še bolj pa z motorizacijo so se razdalje bistveno skrajšale. Obe- nem se je silno povečala dostopnost. Ob tem so mnoga manjša mesta izgub- ljala svojo tradicionalno oskrbno funkcijo in s tem tudi svoje zaledje. Ves potek je šel v prilog večjih in prometno dobro nameščenih mest. V krajih s slabo dostopnostjo pa so se še dalje obdržale prvotne razmere: veliko malih in sla- botnih središč. Upravna ureditev je sledila tem spremembam, ki so jih prinašale nova pro- metna tehnika, industrializacija, urbanizacija in potrošnja, sprva počasi, pozneje pa z večjo prilagodljivostjo. V Sloveniji so pred drugo svetovno vojno izvedli tri, po vojni pa okoli osem večjih upravnih reform. Obenem s temi preuredi- tvami se je v povojnem času večala decentralizacija in samouprava osnovnih teritorialnih enot — občin. To se je kazalo med drugim tudi v tem, da so občine kot- temeljne socialnoekonomske enote sčasoma dobile obseg in meje, ki so v glavnem ustrezale njihovemu pomenu in moči njihovih središč. Iz analize vplivnih območij je bilo mogoče razbrati, da so se občinske meje večidel skla- dale z dejansko gravitacijo. Do prepletanja je prihajalo le ponekod, še največ ga je bilo pri občinah v soseščini velikih mest. Velike samoupravne pravice občin so po drugi strani veliko prispevale k togosti sedanje upravne razdelitve. Institucionalizacija številnih storitvenih dejavnosti, še posebno javnih služb, je preprečevala oblikovanje svobodnega tržišča na tem področju in s tem varovala marsikateri manjši center pred konkurenco močnejših središč. Direktna posledica tega stanja je bila, da so ostala središča srednjega oskrbnega nivoja v Sloveniji prešibka in da se je razvilo zelo malo srednje velikih mest. K temu je še dodatno prispevala najprej skrčenje števila okrajev in pozneje ukinitev okrajev, kar je pomenilo odpravo mezogravitacijske oskrbne ravni v upravni ureditvi. Težnje po medobčinskem dogovarjanju in sodelovanju, nejasen položaj nekaterih javnih služb in neurejena oskrba z določenimi storitvenimi dejavnostmi so po- trjevale mnenje, da bi administrativna ureditev potrebovala določeno organiza- cijsko obliko srednje oskrbne ravni. Sodeč po obstoječih mezogravitacijskih vplivnih območjih bi na slovenskem ozemlju moralo biti 8 ali 13—15 takšnih enot. Takšen ukrep bi tudi okrepil mesta mezogravitacijske oskrbne ravni. Sodbe o tem, v kolikšni meri je vplivala upravna ureditev na oblikovanje omrežja centralnih naselij in njihovih vplivnih območij, so bile različne. Pomen tega faktorja je bil v pretežno agrarnih predelih z zaprtim in samooskrbnim gospodarstvom nedvomno večji, kot pa v industrializirani pokrajini. Prav tako je bila njegova vloga v centraliziranem ali centralno-planskem gospodarstvu bistveno pomembnejša kot pa v svobodnem tržnem gospodarstvu ali v samo- upravnem družbeno-gospodarskem sistemu. Vendar je bilo mogoče tudi v sled- njih zaznamovati določen, indirekten vpliv. Učinek upravne ureditve je bil še vedno viden v javnih službah, medtem ko so se v terciarnih dejavnostih izobli- kovale namesto toge hierarhične sheme zamotani odnosi med potrošnjo (oskrbo) in upravo, ki so terjali stalno prilagajanje družbenemu razvoju. V petdeset- letni zgodovini Jugoslavije je bilo mogoče slediti vsem tem oblikam upravne ureditve in njenim učinkom. Med preostalimi faktorji je v Sloveniji bilo treba posebej poudariti pomen etnične strukture in politično-teritorialnih razmejitev. Iz modela teoretičnih gra- vitacijskih območij je bilo razvidno, kako globoko je posegala na slovensko ozemlje gravitacijska privlačnost sosednjih neslovenskih mest. Njihova moč je bila zaradi drugačne etnične sestave nedvomno precej paralizirana. Se najbol j jo je bilo čutiti v trgovini in storitvah, bistveno m a n j pa v kvar tarnih dejav- nostih. Politične razmejitve po obeh svetovnih vojnah so oddelile številna ob- mejna mesta od njihovega zaledja in povzročile nekaterim slovenskim pokra- jinam velike težave, ki jih niti nova, nadomestna središča niso mogla povsem odpraviti. Eden glavnih vzrokov za neurejenost slovenskega urbanega sistema je prav gotovo v politično-teritorialnih spremembah. IV. RAZVOJ MESTNEGA PREBIVALSTVA D e m o g r a f s k e r a z m e r e v s l o v e n s k i h m e s t i h v z a č e t k u 19. s t o l e t j a (48), to je pred nastopom industrializacije, so bile docela izraz tedaj prevladujočega agrarnega in še v veliki meri naturalnega gospodarstva. Mesta so bila majhna, razen tega je bil v večini urbanih naselij močan sloj kmečkega prebivalstva. Tipičen primer takšnih razmer so bila obmorska mesta Koper, Izola in Piran. Tudi rudarska in fužinarska naselja, ki so se sicer uvrščala med večje kraje, so bila za takratne čase prej izjema kot pravilo. Največji mesti sta bila po konskripcijskih zapisih iz 1. 1818 (za Kranjsko) in 1822 (za Štajersko) Ljubljana z 19 387 prebivalci in Maribor z 12 425 prebi- Tabela 21. Prebivalstvo mest na ozemlju SR Slovenije ob začetku 19. stoletja (okoli l. 1815—1822) K a t e g o r i j a Š t ev i lo n a s e l i j P r e b i v a l s t v o p o t a k r a t n i h k a t e g o r i j a h P r e b i v a l s t v o p o s e d a n j i h k a t e g o r i j a h M a n j k a j o p o d a t k i za m e s t a P r i m e r i m e s t Pod 1000 40 17 138 _ 7 1 000— 1 499 12 11 372 — 3 1 500— 1 999 6 8 417 (9 349) 1 Kamnik, Nova Gorica, Novo mesto, Tržič, (Prevalje?) Logatec 2 000— 2 999 3 7 349 (4 968) Izola, Ptuj, Škofja Loka 3 000— 4 999 3 14 092 (13 565) Idrija, Celje, Kranj 5 000— 9 999 2 11 270 26 951 Piran, Koper 10 000—19 999 1 12 425 6 864 Maribor nad 20 000 1 19 387 39 753 Ljubljana SKUPNO 68 101 450 101 450 11* * Zal ni bilo mogoče dobiti v naših arhivih podatkov za mesta v jugoslovanskem delu Koroške (Črna, Dravograd, Mežica, Prevalje in Ravne) in za tri prekmurska mesta (Beltinci, Lendava in Murska Sobota). Pri zbiranju teh podatkov mi je veliko pomagal prof. V. M e 1 i k , za kar se mu najlepše zahvaljujem. valci. Druga večja mesta so bila še Koper (5119 prebivalcev), Piran (6151 pre- bivalcev), Celje (4075), Kran j (3866), Idrija (4139), P tu j (2530), Izola (2780) in Škof ja Loka (2039) prebivalcev). Pretežna večina drugih mest in naselij pa je imela m a n j kot 2000 prebivalcev, ali celo m a n j kot 1000 prebivalcev (40 po številu). Pr i obravnavanju populacije takratnih mest je treba vzeti v obzir, da smo k mestnemu prebivalstvu prišteli tudi tista naselja, ki sedaj sodijo k mestom; številna mesta so bila torej v resnici še manjša. Razen tega je treba podatke glede na izvor in način zbiranja sprejemati zgolj kot cenitve. Petdeset let pozneje se razmere še vedno niso bistveno spremenile. Število naselij z več kot 1500 prebivalci se je sicer povzpelo od prejšnj ih 16 na 22, toda mesta so ostala še vedno majhna . Še najbol j sta napredovali mesti Ljubljana in Maribor, ki sta v tem času podvojili svoje prebivalstvo. Nadpoprečni porast pre- bivalstva izkazujejo v tem času še Zagorje, Trbovlje, Koper, Celje, Izola, Kamnik, Novo mesto, Ptuj , Piran, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec itd. Nekatera mesta so pa tudi nazadovala, npr. Idrija, Ribnica itd. P r e b i v a l s t v o m e s t se je o d 1. 1869 d a l j e (49), ko se začno redna uradna štetja, razvijalo približno 3,5-krat hi treje kot celotna populacija na ozemlju današnje republike Slovenije (grafikon 1). Kl jub temu lahko to rast označimo kot zmerno. Najhi t re je se je večalo prebivalstvo po letu 1945, ko je poprečna letna rast dosegla okoli 3,1—3,5 %>, pod Avstroogrsko (med 1. 1869 in 1910) je znašala okoli 2,4 "/o, med obema vojnama pa 1,5 'V». Edino razvoj velikih mest in nekaterih industrijskih mest* je bil hitrejši. Nasprotno je pre- Tabela 22. Razvoj mestnega prebivalstva v SR Sloveniji (l. 1869—1971) L e t o P r e b i v a l s t v o S R S l o v e n i j e P r e b i v a l s t v o m e s t — n a s e l i j n a d 2000 p r e b i - v a l c e v o b p o s a m e z n i h p o p i s i h P r e b i v a l s t v o s e d a n j i h m e s t — n a s e l i j n a d 2000 p r e b i v a l c e v * (1.1971) š t ev i lo i n d e k s i š t ev i lo i n d e k s i š t ev i lo i n d e k s i 1869 1 128 768 100,0 116 959 100,0 173 470 100,0 1880 1 182 223 104,7 104,7 141 645 121,1 121,1 199 328 114,9 114,9 1890 1 234 056 109,3 104,3 158 741 135,7 112,2 216 038 124,5 108,3 1900 1 268 055 112,3 102,8 191 468 163,7 120,6 247 195 142,5 114,4 1910 1 321 098 117,0 104,1 232 179 198,5 121,2 286 022 164,8 115,7 1931 1 385 822 122,7 104,9 296 522 253,5 127,7 345 631 199,2 120,8 1948 1 439 800 127,5 103,9 379 121 324,1 127,8 423 218 243,9 122,4 1953 1 504 427 133,2 104,5 437 278 373,8 115,3 482 674 278,2 114,0 1961 1 591 523 140,9 105,8 549 104 469,4 125,5 582 265 335,6 120,6 1971 1 725 088 147,4 104,6 737 723* 630,7 134,3 737 723 425,2 126,6 * Vštevši 9 naselij z manj kot 2000 prebivalci. * Kot industrijska naselja so bila upoštevana: Črna, Domžale, Hrastnik, Jesenice, Kidričevo, Medvode, Mengeš, Mežica, Pivka, Preval je, Radovljica-Lesce, Ravne, Ruše, Senovo, Store, Trbovlje, Tržič, Velenje in Zagorje. Grafikon 1 — Graph 1 RAZVOJ MESTNEGA PREBIVALSTVA V S.R.SLOVENIJI (1869-1971) THE DEVELOPMENT OF URBAN POPULATION IN S.R.SLOVENIA (1869-1971) MESTNO PREB IVALSTVO PO VSAKOKRATNIH POPISIH URBAN POPULATION ACCORDING TO GENERAL C E N S U S E S PREB IVALSTVO MALIH MEST IN DRUGIH U R B A N I H NASEL I J (2000 - 20000 PREBIVALCEV). PO POP ISU L. 1971 THE POPULATION 0F SMALL TOVVNS ANO OTHER URBAN SETTLEMENTS 12000 - 20000INHABITANTSI ACCORDING TO THE 1971 CENSUS PREBIVALSTVO MALIH MEST M DRUGIH U R B A N I H NASEL I J 12000 - 200)0 PREBIVALCEV!, PO VSAKOKRATNIH POPISIH THE POPULATION OP SMALL TOVVNS AND OTHER URBAN SETTLEMENTS (2000 - 20000 INHABITANTSI ACCORDING TO GENERAL C E N S U S E S bivalstvo v starih fevdalnih mestih** in trgih vse do najnovejše dobe prav počasi naraščalo. Sele povojna urbanizacija je tudi v teh urbanih naseljih poživila populacijski razvoj. Še lepše kot iz absolutnih številk je ta razvoj razviden iz indeksov. Prebi- valstvo malih mest se je od 1. 1869 do 1. 1971 več kot podvojilo, srednje velikih mest početvorilo, starih fevdalnih mest komaj podvojilo, novih industri jskih mest pa več kot početvorilo. Težišče urbanizacije je bilo v pretežni meri na večjih mestih in na industrijskih naseljih, stara fevdalna, večidel mala mesta, so prejela le manjši del novega mestnega prebivalstva. ** Kot stara fevdalna mesta so bila upoštevana: Brežice, Črnomelj, Dravograd, Idrija, Kamnik, Krško-, Laško, Lendava, Litija, Ljutomer, Metlika, Novo mesto, Ormož, Piran, Ptuj, Sevnica, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Šoštanj in Žalec, torej mesta, ki nimajo industrije ali pa so jo dobila šele pred nedavnim. Tabela 23. Razvoj prebivalstva v malih, srednje velikih in velikih ter v starih fevdalnih in novih industrijskih mestih v SR Sloveniji L e t o Ma la m e s t a (2003—20 000 p r e b i v a l c e v ) S r e d n j e v e l i k a m e s t a (od 20 000 d o 100 000 p reb . ) V e l i k a m e s t a ( n a d 100 000 p r e b i v a l c e v ) S t a r a f e v d a l n a m e s t a (19 m e s t ) N o v a i n d u s t r i j - s k a m e s t a (20 m e s t ) O b v s a - k o k r a t - n e m p o p i s u S e d a n j i h 67 m a l i h m e s t * Ob v s a - k o k r a t - n e m p o p i s u S e d a n j i 2 m e s t i O b v s a - k o k r a t - n e m p o p i s u S e d a n j i 2 m e s t i 1869 56 278 101 214 60 681 11 757 60 681 47 558 21 175 1880 69 001 113 773 72 644 12 911 — 72 644 52 040 26 757 1890 77 182 120 351 81 559 14 128 — 81 559 52 844 30 703 1900 93 959 133 050 97 509 16 636 — 97 509 55 574 37 004 1910 114 703 149 539 117 476 19 007 — 117 476 59 931 43 782 1931 142 397 166 688 154 125 24 818 — 154 125 61 167 53 809 1948 164 069 192 179 94 650 36 286 120 408 194 753 65 768 69 171 1953 192 644 220 213 166 602 41 025 138 032 221 436 71 264 82 662 1961 236 535 269 696 146 780 49 261 165 789 263 308 89 199 101 451 1971 347 723* 347 723 61 605 61 605 328 395 328 395 119 986 120 276 * Vštevši 9 urbanih naselij z manj kot 2000 prebivalci. Tabela 24. Indeksi razvoja prebivalstva v malih, srednje velikih in velikih mestih ter v starih fevdalnih in novih industrijskih mestih Mala m e s t a (2000-20 000 p r e b i v a l c e v ) S r e d n j e v e l i k a in v e l i k a m e s t a (nad 20 000 p reb iva l c i ) S t a r a f e v d a l n a m e s t a N o v a i n d u s t r i j s k a m e s t a L e t o o b v s a k o - k r a t n e m p o p i s u S e d a n j i h 67 m e s t o b v s a k o - k r a t n e m p o p i s u S e d a n j a 4 m e s t a 1869 = 100 v e r . i nd . 1869 = 100 v e r . i n d . 1869 = 100 v e r . i nd . 1869 = 100 v e r . i nd . 1869 = 100 v e r . i n d . 1869 = 100 v e r . i n d . 1869 100 100 100 100 100 100 1880 122 122 112 112 119 119 118 118 109 109 126 126 1890 137 111 118 105 134 112 132 118 111 101 144 114 1900 166 121 131 110 160 119 157 119 116 105 174 120 1910 203 122 147 112 193 120 188 119 126 107 206 118 1931 253 124 164 111 253 131 247 131 128 102 254 122 1948 291 115 189 115 354 139 319 129 138 107 326 128 1953 342 117 217 114 403 113 363 113 149 108 390 119 1961 420 122 266 122 515 127 432 119 187 125 479 122 1971 617* 147 343 128 642 124 539 124 252 134 568 118 ver. ind. = verižni indeks. * Vštevši 9 naselij z manj kot 2000 prebivalci. Tabela 25. Razporeditev mest in mestnega prebivalstva po velikostnih razredih v SR Sloveniji (stanje l. 1971) V e l i k o s t n i r a z r e d 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 pod 2000 š t . 55 53 51 48 45 39 33 29 20 9 pr. 56 511 57 683 57 29Y 55 727 53 843 49 109 44 091 45 396 33 521 16 176 »/o 32,7 28,9 26,6 22,5 18,9 14,2 10,4 9,4 5,7 2,1 2000—2999 š t . 6 5 6 7 9 13 12 11 13 14 pr. 14 434 11 860 14 127 16 204 20 527 31 322 29 679 27 594 31 405 34 596 ®/o 8,3 5,9 6,5 6,5 7,1 9,1 7,0 5,7 5,4 4,7 3000—4999 š t . 4 7 8 6 6 6 13 15 16 20 pr. 14 614 27 503 32 362 22 235 24 215 23 183 49 939 56 788 60 678 72 215 8,4 13,9 15,0 9,0 8,5 6,7 11,6 11,8 10,4 9,9 5000—9999 š t . 4 4 4 7 8 9 7 10 15 18 pr. 27 230 29 638 30 693 44 104 56 407 59 577 43 918 62 667 102 235 129 799 «/o 15,7 14,9 14,2 17,9 19,7 17,2 10,4 13,0 17,6 17,5 10 000—19 999 š t . 1 1 2 3 3 3 6 pr. 11 416 13 554 28 315 40 533 45 595 42 217 91 937 °/o 4,6 4,7 8,2 9,6 9,4 7,2 12,5 20 000—49 999 š t . 2 2 2 1 1 1 1 2 2 pr. 60 681 72 644 81 559 39 897 47 016 20 305 23 198 49 261 61 605 Vo 34,9 36,4 37,6 16,1 16,4 4,8 4,8 8,4 8,4 50 000—99 999 š t . 1 1 2 1 1 1 pr. 57 612 70 460 154 125 74 345 83 404 97 519 °/o 23,4 24,7 44,6 17,6 17,3 16,8 nad 100 000 š t . pr. °/o 1 120 408 28,6 1 138 032 28,6 1 165 789 28,5 2 328 395 44,8 SKUPNO št. 71 71 71 71 71 71 71 71 71 71 pr. 173 470 199 328 216 038 247 195 286 022 345 631 423 218 482 674 582 625 737 723 «Vo 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Prebivalstvo naselij z nad 2000 prebiv. pr. 116959 141 645 158 741 191 468 232 179 296 522 379 121 437 278 549 104 721 547 1869 = 100 in. 121,1 135,7 163,7 198,5 235,5 324,1 373,8 469,4 616,9 verižni indeks 100,0 121,1 112,0 120,6 121,2 127,7 127,8 115,3 125,5 131,4 št. = število mest, pr. = število prebivalstva, %> = procentualni delež prebivalstva, in. = indeks G r a f i k o n 2 — G r a p h 2 RAZVOJ PREBIVALSTVA PO POSAMEZNIH MESTIH THE DEVELOPMENT OF THE POPULATION ACCORDING TO INDIVIDUAL TOWNS 120000 SO 000 10000 30 COO 20000 LOOOO 0 Absolutno so zadnjih sto let najbolj povečala svoje prebivalstvo (gra- fikon 2) velika in večja mesta Ljubljana, Maribor in Celje, vendar tudi njihova relativna rast ni bila majhna (za okoli 380—480®/»). Največji indeks porasta sicer izkazujeta Kidričevo (za 10 430 %) in Portorož (za 2614%), kar je razum- ljivo, saj gre za pretežno novi naselji. V zadnjih sto letih so svoje prebivalstvo večkratno povečala tudi mesta Trbovlje (za 1579%), Jesenice (za 978%), Ve- lenje (za 1019%), Senovo (za 799), Mežica (za 855) in Ravne (za 712%), tipična industrijska in rudarska naselja. Najmanjše povečanje izkazujejo nekatera stara ruralna mesta in trgi kot Cerknica (za 64 %), Beltinci (za 59 %), Metlika (za 90 %), Lovrenc na Pohorju (za 72 %), Radlje (za 117 %), in industrijski kraji, ki so izgubili del svoje dejavnosti, kot Železniki (za 48%) ali Prevalje (za 62%). Poseben primer sta dve obmorski mesti: Koper in Piran. Zaradi izgube prvotne funkcije je zlasti trpel Piran, ki je vse do 1. 1953 izgubljal prebivalstvo. Tudi koprsko prebivalstvo je stagniralo iz podobnih razlogov. V povojnih letih se je prebivalstvo obeh mest ponovno znižalo zaradi izselitve optantov v Italijo. Zadnji čas njuno prebivalstvo znova narašča. Relativna rast prebivalstva drugih mest je razvidna iz razpredelnice (tabela 26). Primerjava globalnega razvoja prebivalstva mest zadnjih sto let žal ni dala popolne podobe. Tako smo lahko zapazili, da so nekatera naselja rastla že za časa Avstroogrske, druga, nasprotno, šele po 1. 1948 ah celo po 1. 1961, medtem ko so se tret ja večala enakomerno skozi vse opazovano obdobje itd. Da bi spoznali razvoj mest tudi v vmesnih obdobjih, smo se odločili, da pri- kažemo njihovo populacijsko gibanje na podlagi t i p o v d e m o g r a f s k e g a r a z v o j a m e s t . Tabela 26. Relativni razvoj prebivalstva v naseljih z nad 2000 prebivalci med letom 1869—1971 Nazadovanje: Porast za 0—99 «/o Porast za 100—199 %> Porast za 200—299 %> Porast za 300—399 %» Porast za 400—499 «/o Porast za 500—599 %> Porast za 600—699 °/o Porast za 700—799 °/o Porast nad 800 »/o Bovec, Piran Beltinci, Cerknica, Idrija, Lovrenc, Metlika, Ormož, Prevalje Črnomelj, Izola, Koper, Krško, Lendava, Ljutomer, Logatec, Mengeš, Ptuj, Radeče, Radlje, Ribnica, Slovenske Konjice, Šempeter, Skofja Loka Ajdovščina, Bled, Brežice, Črna, Dravograd, Ilirska Bistrica, Kamnik, Laško, Novo mesto, Pivka, Postojna, Radovljica, Sežana, Slovenska Bistrica, Slovenj Gradec, Štore, Tolmin, Tržič, Zagorje Maribor, Rogaška Slatina, Šoštanj, Vrhnika Celje, Domžale, Gornja Radgona, Hrastnik, Kranj, Litija, Ljubljana, Nova Gorica, Sevnica Murska Sobota, Ruše, Žalec Kočevje, Medvode Grosuplje, Ravne, Senovo Jesenice, Kidričevo, Mežica, Portorož, Trbovlje, Velenje V ta namen smo določili naselja, ki so imela enak ali vsaj zelo podoben populacijski razvoj v teku zadnjih sto let. Populacijski razvoj vsakega mesta smo opredelili s pomočjo ocene moči (intenzivnosti), teženj (tendence) in t ra- janja določenega razvojnega tempa. Po večkratnih različnih poskusih smo prišli do sklepa, da nam dajejo najboljšo sliko o populacijski dinamiki verižni indeksi, to je indeksi prebivalstvenega razvoja med posameznimi zaporednimi ljudskimi štetji. Da bi izločili manjše odklone, ki so jih povzročali različni slučajni in kratkotra jni vplivi, smo s pomočjo metode drsečih sredin izračunali iz serije verižnih indeksov za vsako mesto njihov trend. Drseče sredine smo ugotavljali na podlagi tr i- in petletnih poprečij. Iz prvih smo lahko razbrali poprečno dinamiko za avstrijsko obdobje (drseči sredini 1869—1900 in 1880—1910), za čas med obema svetovnima vojnama (1910—1953) in za povojno dobo (1948—1971), iz drugih pa se je dal bolje izluščiti razvojni trend. Za pr imer javo smo razen drsečih sredin uporabili tudi odstotni porast mestnega prebivalstva v naslednjih treh obdobjih: 1869—1910, 1910—1948 in 1948—1971. Glede na to, da ni bil čas med štetji vedno enak, smo ugotovljeni porast v določenih obdobjih morali deliti s številom let, da bi dobili med seboj primerlj ive razvojne indekse. Upo- rabl jena metoda se je izkazala kot ustrezna, le neka j mest je izkazovalo moč- nejša odstopanja; to so bila naselja, ki so doživela posebno usodo zaradi poli- tičnih razmejitev ali ker je prenehala gospodarska dejavnost, temeljna za ta kraj . Večino drugih mest je bilo mogoče brez večjih težav opredeliti in uvrstiti v določen demografski razvojni tip. Nekaj kra jev pa je bilo glede na razvojni tempo med dvema osnovnima tipoma. Z uporabljeno metodo smo določili devet tipov demografskega razvoja z naslednjimi značilnostmi, kot je razvidno iz opisov, grafikona 3 in razpredelnice: R a z v o j n a t e ž n j a ( t e n d e n c a ) R a z v o j n a m o č ( in t enz i t e t a ) m o č a n r a z v o j s r e d n j e m o - č a n r a z v o j š i b a k r a z v o j s t a g n a c i j a — n a z a d o v a n j e Naraščajoča z močnim pospeškom Fi E — — Naraščajoča s pospeškom F2 Bi C — Enakomerna naraščajoča — A, B-> D H Pojemajoča G — — 1. A — tip demografskega razvoja mest je izkazoval vseh minulih 100 let srednje močno, a pretežno enakomerno rast, ki je znašala na leto v poprečju za časa Avstroogrske 2,38 %, med 1910 in 1948 1,68 % in po osvoboditvi 2,95 %. Prebivalstvo mest je od 1. 1869 do 1971 poraslo za 350—600 V». Takšen demo- grafski razvoj so imela vsa tri naša največja mesta Ljubljana, Maribor in Celje, razen n j ih pa še Murska Sobota, Šoštanj, Bled in Litija. A — tip demografskega režima je imel med vsemi najbol j pozitivne poteze: dokaj močno in enako- merno absolutno in relativno populacijsko rast. 2. B — tip demografskega razvoja mest je bil nekoliko m a n j enoten. Raz- likovati je bilo mogoče dve varianti. Osnovne značilnosti režima so bile: sprva srednje močna rast z okoli 1,3 % na leto, med obema svetovnima vojnama zastoj v razvoju (0, 89%), po vojni pa rast z visokim poprečnim odstotkom na leto (3, 82%). Relativni porast od 1. 1869 do 1971 je znašal od 200 do 500%. Prevladujoča oblika tega demografskega režima je bil t ip Bi, pri katerem je bila rast v povojnem času najizrazitejša. Dosegla je celo 4,9 % na leto. Razvoj od 1. 1869 do 1971 je bil 200—500%. V to skupino so se uvrsti la mesta: Novo mesto, Nova Gorica, Ajdovščina, Domžale, Postojna, Sevnica in Storje, torej mesta, ki so v povojnem času doživela dokaj močan razvoj. Varianta B2 se je od prejšnje razlikovala predvsem z nekoliko umirjenejšo rastjo. Obenem je bil povojni razvoj znatno šibkejši, zaradi česar je znašal porast od 1. 1869 do 1971 le 150—300 %. Takšen populacijski razvoj so izkazovala nekatera stara industri jska mesta, kot Črna, Laško, Slovenska Bistrica, Tržič, Vrhnika in Zagorje. Pri mestih Lendava, Pivka in Radeče pa je s redn je močan razvojni t rend začel po višku razvoja med 1. 1931 in 1953 kazati poje- majočo tendenco. 3. C — tip demografskega razvoja je zajel kar 12 mest in je bil potemtakem precej tipičen za slovensko urbanizacijo. Njegova poglavitna značilnost je bila počasi naraščajoča, vendar v celoti šibka rast mestne populacije do 1. 1948, nato pa pospešen razvoj. Zato je bila letna stopnja rasti pod Avstroogrsko 0,45%, med obema vojnama 0,73%, po vojni pa kar 4,73%. Porast od 1. 1869 je bil zmeren, prebivalstvo se je zvečalo za 150—300 %. Takšna razvojna dinamika je bila nedvomno rezultat naše povojne industrializacije oziroma splošne okrepitve mestnih funkci j nekaterih starih, stagnirajočih mest. Takšen demografski režim so imela mesta: Kamnik, Slovenj Gradec, Brežice, Črnomelj, Krško, Slovenske Konjice, Dravograd, Tolmin, Žalec in nekatera druga središča, kot Sežana, Lo- gatec in Mengeš. 4. D — tip demografskega razvoja je bil tudi precej zastopan med sloven- skimi mesti (12 mest). Označimo ga lahko kot pretežno stagnacijskega, saj je bil populacijski razvoj do nedavna šibak ali celo pojemajoč. Do pozitivne spre- membe je prišlo šele po 1. 1961, pa še to ne pri vseh mestih. Pri nekaterih se je stagnacija še nadaljevala. Glede na to je bil porast od 1. 1869 do 1971 zelo majhen, komaj za 100—150 Vo. Pod Avstroogrsko je znašal letni porast 0,8 °/o, med 1. 1910 in 1948 0,01 % in po vojni 2,35 %. V to skupino je sodil velik del naših najmanjših mest in trgov, kot Beltinci, Lovrenc, Radlje, Ormož, Cerknica, Ljutomer, Ribnica in Metlika ter štiri večja mesta Skofja Loka, Idrija, Izola in Ptuj . 5. V E — tip demografskega razvoja se je uvrstilo 7 mestnih naselij z moč- nim porastom prebivalstva. To so bila večidel mesta, ki so doživela v tridesetih letih močan razvoj industrije, kar je izzvalo tudi splošno povečanje njihove populacije. Tempo rasti je bil zato sprva, pod Avstroogrsko, zelo šibak (0,7 Vo na leto), med obema vojnama 3,23 % in po letu 1948 celo 3,61 %. Pri nekaterih mestih je sicer povojna rast opešala (Ilirska Bistrica), vendar je večina ohranila ali celo stopnjevala razvojni tempo v zadnjih desetletjih. Poprečni porast je bil med 1. 1869 in 1971 pri večini mest med 350—650%. Ta demografski režim so imela mesta Radovljica, Kranj, Kočevje, Medvode, Ruše in Rogaška Slatina. 6. F — tip demografskega razvoja je v dveh variantah zajel 7 industrijskih mest, ki so med vsemi našimi naselji izkazovala najbolj eksplozivno rast. Le-ta je znašala od 1. 1869 do 1971 nad 500 % ali celo nad 700 %. Razlika med obema variantama tega režima je bila v tem, da je prva skupina mest (Velenje, Ravne, Kidričevo in Grosuplje) doživela svoj nagli razvoj šele po 1. 1931, druga skupina (Mežica, Senovo, Gornja Radgona) pa nekoliko prej, že po 1. 1910, vendar je rast v povojnem času nekoliko popustila. Te razlike so tudi razvidne iz primer- jave obdobij: pod Avstroogrsko je znašala letna stopnja rasti 1,72% oziroma — 0,05%, med obema vojnama 1,52% oziroma 8,99% in po vojni 11,5% ozi- roma 3,04 %. 7. V G — tip demografskega režima so se uvrstila naša starejša industrijska mesta Trbovlje, Hrastnik in Jesenice ter turistični Portorož. Za vsa ta štiri mesta velja, da je tempo rasti po prvem zelo močnem razvojnem sunku, še v avstro- ogrski dobi, postopoma slabel. Prebivalstvo je sicer še dalje naraščalo, vendar čedalje počasneje. Šele v zadnjih letih je prišlo do relativne poživitve mestnega razvoja. V času pred prvo svetovno vojno je znašal poprečni letni porast 9,35 med obema vojnama 1,36% in po vojni 1,92%. Relativni porast od 1. 1869 do 1971 je bil pri teh mestih zelo velik, nad 800 %. 8. H —- tip demografskega razvoja bi lahko označili kot depopulacijski. Pre- bivalstvo Bovca in Pirana, ki sta edina sodila v to skupino, je namreč ves čas od viška okoli 1. 1869 stalno nazadovalo. Šele po 1. 1953 je prišlo do delne spre- membe, prebivalstvo Bovca je začelo po malem naraščati, piransko pa se je le začasno okrepilo. 9. V zadnjo skupino smo uvrstili 4 mesta, ki so doživljala zaradi političnih razmejitev ali ukinitve njihove temeljne dejavnosti svojstven razvoj. Zaradi tega je težko govoriti o določenem (I) tipu demografskega razvoja. Ta mesta so bila Koper, Šempeter, Prevalje in Železniki. Prvi dve mesti sta doživljali svoj- stven razvoj zaradi nove meje in sprememb njunega položaja, drugi dve mesti pa sta bili hudo prizadeti zaradi propada železarstva, ki je bilo osnova njihovega obstoja. Te izjemne razmere so se zrcalile v n j ihovem demografskem razvoju, ki je kazal vse polno skokov in nepričakovanih dvigov in padcev. Tabela 27. Osnovne značilnosti poglavitnih tipov demografskega razvaja mest P o r a s t v °/o 1869—1971 za P o p r e č n i le tn i p o r a s t v «/o Niz d r seč ih s r e d i n ve r i žn ih i n d e k s o v ( t r i l e tna p o p r e č j a ) 1869—191o| 1910—1948 1948—1971 A 350—600 2,38 1,68 2,95 118 117 123 125 122 119 119 B 150—500 1,30 0,89 3,82 109 111 113 115 117 119 122 Bi 200—500 1,27 0,95 4,90 108 113 116 118 118 120 128 B2 150—300 1,35 1,10 2,48 110 110 111 113 116 118 117 C 150—300 0,45 0,73 4,72 106 105 105 109 114 121 127 D 100—150 0,80 0,01 2,35 109 105 104 101 103 108 115 E 350—650 0,70 3,23 3,61 106 108 122 135 138 131 122 F nad 500 1,20 3,18 8,32 112 108 122 133 146 143 142 Fi nad 700 1,72 1,52 10,50 116 111 113 120 130 146 154 Fa nad 500 — 0,05 8,99 3,04 104 100 161 177 189 130 116 G nad 800 9,35 1,63 1,92 150 136 134 128 119 116 112 H — 26 — 0,12 — 0,68 0,17 96 99 95 91 81 100 136 Grafikon 3 — Graph 3 GIBANJE PREBIVALSTVA GLEDE NA TIPE DEMOGRAFSKEGA RAZVOJA MEST THE MOVEMENT OF POPULATION WITH RESPECT TO THE TYPES OF THE DEMOGRAPHICAL DEVELOPMENT OF THE TOWNS A SREDNJE MOČNA IN ENAKOMERNA RAST ZADNJIH STO LET B MOČNEJŠA RAST Z VMESNIMI PREKINITVAMI C Š IBKA RAST, PO LJ9U MOČNEJŠI PORAST D STAGNACIJA A l i Š IBKA RAST, PO L1953 ZMEREN PORAST E RAZMEROMA MOČNA RAST POSEBNO PO 1.1931 F MOČNA RAST PO «.SVETOVNI VOJNI G SPRVA NAGLA RAST, OD 1.1910 POČASNEJŠA ALI UPADAJOČA RAST H PRETEŽNO NAZADOVANJE PREBIVALSTVA STRONGER AND CONSTANT GROWTH DURING LAST HUNDRED YEARS STRONGER GROWTH WITH OCCASIONAL INTERMISSIONS WEAK GROWTH, BUT SINCE 194» STRONGER GROWTH STAGNATION OR WEAK GROWTH, BUT SINCE I953A MODERATE GROWTH COMPARATIVELY STRONG GROWTH, ESPECIALLY SINCE 1931 STRONG GROWTH SINCE THE WORLD WAR II. AT FIRST RAPID GROWTH, SINCE 1910 SLOWER OR EVEN DECREASING GROWTH PREDOMINANTLY RETROGRESSION OF THE POPULATION T P/ YP / • TIP BTYP TIPCTYP TIPDTYP TIP ETYP TIP F TYP STARA FEVDALNA MESTA OLD FEUDAL TOVfNS NOVA INDUSTRIJSKA MESTA ' NEW NDUSTRIAL TOWNS 4 Dosedanji r a z v o j m e s t n e g a p r e b i v a l s t v a v SR Sloveniji iz- kazuje naslednje z n a č i l n o s t i . 1. Razvoj je docela v skladu z našo mlado in nedovršeno urbanizacijo. Na primeru drugih bolj urbaniziranih dežel (50) vemo, da izkazuje rast mestnega prebivalstva v prvi fazi slabo ali nemoteno rast, v drugi fazi sledi nagla absolutna in relativna rast, v t re t j i fazi relativna rast pojenjuje , absolutna pa še t raja , v četrti in zadnji fazi pa se obe umirita. Zato ima rast mestnega prebivalstva obliko podaljšane črke »S«. Rast slovenskih mest je po vseh znamenjih sodeč sedaj v drugi fazi, pr i čemer je k s trmemu dvigu veliko pripomogla prav povojna industrializacija. 2. Trend razvoja mestnega prebivalstva v SR Sloveniji ima dve periodi močnejše rasti : prvo začetno in nekoliko šibkejšo med 1890 in 1910 in drugo zelo izrazito po 1. 1948 ali natančneje po 1. 1953. Razdobje med 1. 1910 in 1948, to je med obema vojnama, je doba bolj umir jene rasti prebivalstva, kar je treba delno pripisati obema svetovnima vojnama, deloma pa ekonomski in socialni stagna- ciji, ki jo je doživljala takratna Slovenija (tabela 22). 3. Na podlagi tu j ih primerov vemo, da v prvi razvojni fazi urbanizacije naraščajo predvsem mala mesta, v poznejših fazah pa čedalje bolj velika in srednje velika mesta, v končni fazi se rast velikih mest ustavi, srednja pa še vedno rastejo. Slovenska urbanizacija in rast mestnega prebivalstva imata tudi glede tega pojava izrazito »mlade« poteze. Doslej se je predvsem večalo prebival- stvo malih mest. Šele v zadnjih letih se je okrepila rast prebivalstva naših obeh velikih mest, medtem ko je problem večanja srednje velikih mest ostal še dalje nejasen. Glede na to lahko pričakujemo, da bo razvoj malih mest slejkoprej pričel pešati in se bo migracijski val preusmeril v velike urbane naselbine in v nekatera najustreznejše ležeča mala mesta. Prav zaradi tega postaja čedalje bolj pereča naloga: premišljena urbanizacijska politika. Tabela 28. Razvoj deležev mestnega, neagrarnega in v industriji zaposlenega prebi- valstva glede na popise prebivalstva v SR Sloveniji Leto '/o mestnega prebival- stva (naselja z več k o t 2000 p r e b i v a l c i o b vsakem popisu) •/o neagrarnega prebi- v a l s t v a ( z a 1. 1869—1931 ocena) (51) •/» v industrij i , rudar- stvu in obrti zaposlenih ( z a 1. 1880-1931) o c e n a ) (51) 1869 10,4 18,6 1880 11,9 20,5 11,0 1890 12,9 24,5 10,7 1900 15,1 26,8 11,9 1910 17,6 33,4 12,8 1931 21,4 40,8 21,3 1948 26,3 56,3 21,9 1953 29,1 58,9 24,0 1961 34,4 68,9 29,8 1971 (53) 42,7 co 38,5 Grafikon 4 — Graph 4 RAZVOJ DELEŽA MESTNEGA NEAGRARNEGA IN V INDUSTRIJI AKTIV- NEGA PREBIVALSTVA (vV.) OD 1869 DO 1966 THE DEVELOPMENT OF THE PERCENTAGE OF URBAN, NON-AGRARIAN, AND IN INDUSTRY ACTIVE POPULATION (in*/.) FROM 1869 TO 1966 DELEŽ NEAGRARNEGA PREBIVALSTVA " THE PERCENTAGE OF NON-AGRARIAN POPULATION DELEŽ MESTNEGA PREBIVALSTVA ~ THE PERCENTAGE OF URBAN POPULATION DELEŽ AKTIVNEGA INDUSTRIJSKEGA PREBIVALSTVA THE PERCENTAGE OF IN INDUSTRY ACTIVE POPULATION 4. Izvor rasti mestnega prebivalstva sta bila deagrarizacija in industriali- zacija; v zelo mali meri pa je prišla do izraza prirodna rast prebivalstva. Ne- dvomno je odločujočo vlogo imela industrializacija, kar je zelo lepo razvidno na primeru industrijskih mest. Deagrarizacija je predvsem urbanizacijskemu procesu ustvarjala široko podlago, industrializacija pa je dajala pospeške razvoju in tvorila posamezne konice. Kjer ni bilo industrije, se mesta kljub agrarno prenaseljenemu podeželju niso uspešno razvijala (Ormož, Ljutomer, Sotelsko itd.), pa čeprav so imela veliko terciarnih dejavnosti (npr. Ptuj , Brežice, do nedavna Novo mesto). Med vsemi tremi socialno-ekonomskimi procesi so očitno obstajale tesne vezi (grafikon 4). To smo skušali tudi izračunati. Ugotovili smo, da je bila med razvojem urbanizacije, deagrarizacije in industrializacije tesna korelacijska zveza vseh zadnjih sto let. Izračunali smo jo na podlagi ocen odstot- kov urbaniziranega, neagrarnega in v industriji (skupaj z rudarstvom in obrtjo) zaposlenega prebivalstva. Korelacijski koeficienti med temi tremi procesi so bili naslednji: Urbanizacija (x): _ y ' = 2,08 x - 2,93 deagrarizacija (y) r x y ~ ° ' 9 9 6 3 r xy - ° ' 9 9 2 x' = 0,476 y + 1,62 Urbanizacija (x): „ , „ z ' = 0,943 x —1,56 industrializacija (z) = ° ' 9 8 5 3 = ° ' 9 7 0 8 x' = 1,02 z + 2,5 Deagrarizacija (y): _ -nq«5 l7 z ' = 0,447 y + 0,03 industrializacija (z) rx y - 0,9756 A , - 0,9517 y> = 2 ,12z + 2,5 Izračunali smo tudi mnogokratno (multiplo) korelacijo med temi tremi procesi. Determinacijski koeficient mnogokratne korelacije je znašal R 2 x y z = 0,997, kar je potrjevalo tesno soodvisnost med temi socialno-ekonomskimi dogajanji. V. DRUŽBENI POMEN MEST 1. Metodološki pristop in gradivo Večina raziskovalcev mestnih dejavnosti ali mestnih funkcij opira svoje proučitve na strukturo aktivnega prebivalstva, stanujočega na mestnem ozemlju. Pri tem uporabljajo različne metodološke pristope (53), ki se med seboj razli- kujejo predvsem glede na tehniko analiziranja (uporaba poprečij, ugotovitev razmerij med sekundarnimi, terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi, ali uporaba standardne deviacije ali decilov itd.). Tudi doslej najtemeljitejša razprava o funkcijah slovenskih mest V. K o k o l e t a (54) se je oprla na tako gradivo in sicer na podatke iz popisa prebivalstva 1. 1961. V. K o k o l e je v svoji analizi najprej izločil na podlagi posebnih koeficientov pri vsaki dejavnosti tako imenovano mestoslužno prebivalstvo, preostali del, mestotvorno prebivalstvo, pa je ovrednotil na dva različna načina in tako določil za slovenska mesta nji- hove temeljne funkcije. Uporaba v mestu stanujočega aktivnega prebivalstva pri vrednotenju mest- nih dejavnosti ima nekatere slabosti. Poglavitna je ta, da izkazuje praviloma vsako mesto več delovnih mest kot pa je tam stanujočih aktivnih prebivalcev in da zaradi tega prihaja en del zaposlenih iz mestne okolice v mesto na delo; po drugi strani pa se nekaj mestnih prebivalcev vozi na delo v okolico in so neodvisni od mestnih funkcij. Glede na to bi bilo pravilnejše uporabiti pri takšni analizi strukturo zaposlenih oziroma strukturo delovnih mest v mestu, kakor pa strukturo stanujočih aktivnih prebivalcev. (55) V pričujoči razpravi smo se odločili, da raziščemo družbene osnove slovenskih mest po tej poti. V ta namen so pri republiškem zavodu za statistiko v Ljubljani zbrali na podlagi našega naročila podatke o zaposlenih v družbenem sektorju za 18 dejavnosti in za 86 naselij urbanega ali polurbanega značaja. Posebno naročilo je bilo potrebno, ker statistična služba zbira podatke o zaposlenih samo za občine. Zbrani podatki veljajo za 1. 1966, zadnje, v katerem so še beležili podatke po naseljih in posebej po podjetjih. Naknadno smo pri skupščinah občin zbrali še podatke za privatni sektor prometa, gostinstva in obrti za navedena naselja. Kljub določenim pomanjkljivostim nam je to gradivo dobro služilo kot prvi korak pri vrednotenju mestnih dejavnosti in njihovega širšega pomena. Kot drugi korak pri vrednotenju družbenega položaja slovenskih mest smo izbrali povsem novo pot. Na našo pobudo in s podporo Inštituta za ekonomsko raziskovanje v Ljubljani so na zavodu za statistiko zbrali podatke o družbenem proizvodu in narodnem dohodku ustvarjenem v mestih. Kljub tehtnim pomis- lekom o primerljivosti podatkov o DP in ND za tako majhna ozemlja kot so mesta, je zbiranje opravičilo svoj namen in pokazalo predvsem širši položaj slovenskih mest v naši družbeni skupnosti, obenem pa razkrilo njihovo gospo- darsko podlago. (56) Tretji in tudi docela nov in samosvoj pristop k analizi družbenega položaja slovenskih urbanih in polurbanih naselij je bila analiza mestnih dejavnosti, opravljena na podlagi podatkov o čistih osebnih dohodkih, izplačanih 1. 1966 na ozemlju 86 naselij v 18 gospodarskih in negospodarskih dejavnostih v druž- benem in privatnem sektorju. Sodili smo, da bo ocena mestnih dejavnosti po tem kriteriju bolj kompleksna kakor pa vrednotenje s pomočjo delovnih mest. Osebni dohodki so namreč agregatni indikator, ki združuje v sebi število zaposlenih, kvalifikacijo delovnega mesta in konjunkturnost dejavnosti. Medtem ko pri DP in ND nimamo podatkov za negospodarske panoge in je zaradi tega analiza nujno okrnjena, pri osebnih dohodkih razpolagamo s podatki za vse dejavnosti in je mogoče izvesti primerjavo. Čeprav gre za docela ekonomsko kategorijo, smo sodili, da bodo dognanja tudi za geografsko raziskavo pomembna in zanimiva. Podatki o družbenem proizvodu in narodnem dohodku so razčlenjeni po čistih dejavnostih, to se pravi, da so prikazani po poslovnih enotah in sicer tam, kjer imajo enote svoj sedež. Osnovno gradivo so bili zaključni računi oziroma kompleksna letna poročila gospodarskih organizacij za 1. 1966. Za privatni sektor pa so uporabili posebne račune občinskih skupščin, ki temelje deloma na podatkih statistične službe, deloma pa na ocenah strokovnjakov, ki poznajo občinske razmere. Ponekod je bilo treba podatke interpolirati in so si pomagali s številom zaposlenih. Tudi podatki o osebnih dohodkih so povzeti iz kompleksnih letnih poročil gospodarskih organizacij. Za zasebni sektor so bili podatki ocenjeni na podlagi podatkov o lastnikih po naseljih, za negospodarski sektor pa so bih prevzeti iz kompleksnih letnih poročil za negospodarske orga- nizacije in ustanove za 1. 1966. (56) Analizo družbenega pomena mest v SR Sloveniji smo opravili s tremi raz- ličnimi metodološkimi pristopi. Najpre j smo skušali ugotoviti, kakšen je nj ihov širši družbeni pomen, zlasti glede na težnjo po koncentraciji delovnih mest in ustvarjenega družbenega proizvoda ter narodnega dohodka v urbanih naseljih. V drugem delu smo se ozrli na njihovo družbeno ekonomsko usmerjenost, to je na širšo dejavnostno vlogo, ki jo imajo v slovenskem prostoru. V t re t jem delu pa smo analizirali mestne funkcije. Posebno so nas zanimale njihove specialne dejavnosti, premotrivane bodisi z mestnega vidika ali pa z vidika vseh ostalih mest. 2. Družbeni položaj slovenskih mest Slovenska mesta so nedvomna središča slovenskega gospodarskega prostora. V njih se proizvaja kar 76,0 °/o vsega ustvarjenega družbenega proizvoda in 73,5 ®/o narodnega dohodka proizvedenega na ozemlju SR Slovenije. Razpore- ditev v mestih ustvarjenega DP in ND pokaže, da sicer razmeroma velik delež odpade na obe veliki mesti (40,7 °/<> DP ali 39,9 °/o ND), toda največj i odstotek vendarle prispevajo mala mesta (49,8 °/o DP ali 50,1 °/o ND). Delež srednje- velikih mest je glede na njihovo skromno zastopanost majhen 9,6 %> DP ali 9,9 L . G R A D E C ) I \ ^ ^ I D R I Î E V Î K ^ ^ „ . , , ) SEKUNDARNE DEJAVNOSTI Tabela 31. Delež družbenega proizvoda ustvarjenega v mestih od skupnega sloven- skega družbenega proizvoda glede na velikostne kategorije mest in gospo- darske dejavnosti (l. 1966) V e l i k o s t n a k a t e g o r i j a S k u p n o I n d u - s t r i j a | G r a d b e - n i š t v o P r o m e t T r g o - v i n a G o s t i n - s t v o O b r t K o m u - n a l a Ljubljana 21,8 16,3 30,3 30,3 42,5 21,5 32,6 32,4 Maribor 9,1 11,2 10,6 10,0 9,1 7,8 9,3 7,6 20 000—100 000 7,3 9,1 7,5 6,3 9,1 5,8 4,8 10,5 Mala mesta 37,8 49,1 41,4 50,5 33,4 43,5 25,5 52,7 — 10 000—19 999 10,3 12,6 12,1 16,6 10,1 9,9 7,2 14,0 — 5 000— 9 999 13,5 17,7 16,1 19,9 10,9 13,5 8,2 16,2 — 3 000— 4 999 8,3 10,9 7,7 8,8 7,7 15,0 5,4 11,6 — 2 000— 2 999 3,7 4,7 4,2 4,4 3,6 3,0 3,0 6,8 — pod 2 000 1,8 3,0 1,2 0,8 0,9 1,9 1,6 0,8 M e s t a 76,0 85,8 90,1 97,1 94,1 78,8 72,4 100,0 SR Slovenija 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Tabela 32. Struktura družbenega proizvoda ustvarjenega v mestih l. 1966 glede na velikostne kategorije mest in gospodarske dejavnosti V e l i k o s t n a k a t e g o r i j a S k u p n o I n d u - s t r i j a G r a d b e - n i š t v o P r o m e t T r g o - v i n a G o s t i n - s t v o O b r t K o m u - n a l a Ljubljana 29,1 19,1 33,8 31,1 45,1 27,3 45,1 32,4 Maribor 12,0 13,1 11,8 10,3 9,7 10,1 12,9 7,7 20 000—100 000 9,5 10,6 8,4 6,6 9,7 7,5 6,7 10,6 Mala mesta 49,4 57,2 46,0 52,0 35,5 55,1 35,3 49,3 — 10 000—19 999 13,5 14,7 13,5 17,2 10,7 12,6 9,9 13,9 — 5 000— 9 999 17,7 20,6 17,8 20,5 11,6 17,2 11,4 16,2 — 3 000— 4 999 10,9 12,7 8,6 9,0 8,2 19,0 7,5 11,6 — 2 000— 2 999 4,9 5,6 4,7 4,5 3,9 3,9 4,2 6,8 — pod 2 000 2,4 3,6 1,3 0,8 1,0 2,4 2,2 0,8 M e s t a 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Glede na močno osredotočenost proizvodnih kapacitet v mestih pride na mestnega prebivalca veliko več ustvarjenega družbenega proizvoda oziroma narodnega dohodka kakor pa na podeželskega prebivalca. V slovenskem po- prečju je odpadlo 1. 1966 na enega prebivalca 8600 din družbenega proizvoda oziroma 7990 din narodnega dohodka; na mestnega prebivalca pa je prišlo 16 300 din družbenega proizvoda oziroma 14 600 din narodnega dohodka, to je približno enkrat več (indeks = 204 oziroma 183). Na podeželskega prebivalca je odpadlo komaj 3400 din družbenega proizvoda oziroma 3690 din narodnega dohodka. Mestni prebivalec je v poprečju dosegel napram podeželskemu prebi- valcu 3,76-krat večji družbeni proizvod oziroma 4,08-krat večji narodni dohodek kakor slednji. Se bolj občutne so te razlike v nekaterih pretežno agrarnih pre- delih. Tako npr. pride v obeh prekmurskih občinah na prebivalca Murske Sobote in Lendave 17 600 din družbenega proizvoda, na podeželskega prebivalca pa le 2220 din, to je razmerje 1 : 7,9. V Beli krajini je to razmerje 3460 : 13 400 dinarjev (ali 1 : 3,87). V industrializiranih predelih so razlike manjše. V gorenj- skih občinah Jesenice, Radovljica in Tržič je diferenca le še 5110 : 18 500 din (ali 1 : 3,61), v obmorskih občinah Koper, Izola in Piran pa 7050 : 15 400 din (ali 1 : 2,19). Do dokaj presenetljivih rezultatov pridemo na podlagi primerjave med ustvarjenim družbenim proizvodom po mestih in mestnim prebivalstvom. Iz- kaže se, da imamo višji družbeni proizvod (narodni dohodek) na prebivalca v malih mestih, še posebno v kategoriji mest z 2000—3000 prebivalci, kot pa v velikih in srednjevelikih mestih. Tako dosežeta Ljubljana in Maribor le 16 400 oziroma 11 900 din DP (14 100 oziroma 11 100 din ND), mala mesta pa v poprečju 17 400 din DP oziroma 16 100 din narodnega dohodka na prebivalca. Glede višine družbenega produkta na prebivalca še posebno vzbujajo pozornost mesta, ki imajo veliko terciarnih dejavnosti (Sežana, Koper, Novo mesto, Ptuj , Laško, Žalec), ter nekatera industrijska mesta z vehko proizvodnjo in malim številom prebivalstva (Kidričevo, Store, Krško). Za takšno porazdelitev sta po naši presoji dva pomembna razloga: prvi, ki je bolj statističen, je rezultat dejstva, da imamo v malih mestih majhno število prebivalcev, drugi pa je posledica dejstva, da so naše proizvodne kapacitete zares nakopičene v malih mestih in da so velika mesta kljub vsemu svojemu razvoju gospodarsko še vedno prešibko opremljena. Ta še posebno velja za Ljubljano, ki ima malo industrije, pa tudi za Maribor, kjer so terciarne dejavnosti dokaj zapostavljene (npr. trgovina in gostinstvo). Razen tega mala mesta zaradi majhnega števila prebivalstva dobivajo izredno veliko delovne sile iz svoje okolice, ki tu proizvaja in ustvarja družbeni pro- izvod, ter opravljajo storitve za obširnejše zaledje. Na ta način mala mesta pobirajo veliko denarja svoji okolici in nadpoprečno akumulirajo DP oziroma ND. Nedvomno je treba v tem gospodarskem položaju malih mest, ki nam jo tako dobro ilustrira porazdelitev družbenega produkta oziroma narodnega dohodka, iskati drugi poglavitni razlog trdoživosti te kategorije mest pri nas. Kako pomembno vlogo ima pri malih mestih delovna sila, ki prihaja t ja na delo iz okolice, potr juje tudi naslednji račun. Ce smo namreč ugotavljali družbeni proizvod oziroma narodni dohodek na enega zaposlenega v mestih (namesto na enega prebivalca), so zgoraj opisane razlike skorajda izginile. Med posameznimi velikostnimi kategorijami je obstajala precejšnja izenačenost. Razlike, kolikor so se pojavljale, so bile v prvi vrsti posledica proizvodne uspeš- nosti prevladujočih mestnih gospodarskih panog in niso bile več izraz nesoraz- merij med številom prebivalstva in ekonomskim potencialom (številom delovnih mest) v mestih. V ekonomskih krogih, ki so se ukvarjali z urbano problematiko, se je že veliko razpravljalo o tem, ali se družbeni proizvod oziroma narodni dohodek povečujeta z večanjem mest in, če je to primer, kakšna sta krivulja in jakost Tabela 33. Družbeni proizvod in narodni dohodek ustvarjen v mestih na enega mest- nega prebivalca ali na enega v mestu zaposlenega (v 000 din) l. 1966 M e s t o a b C d M e s t o a b C d Ljubljana 16,4 14,1 28,6 22,6 Šoštanj 18,3 15,0 35,2 28,9 Maribor 11,9 11,1 23,9 23,3 Vrhnika 8,3 7,6 17,6 16,1 Celje 17,2 16,0 24,6 23,0 Brežice 18,2 17,0 25,1 23,4 Kranj 19,2 18,8 24,5 22,6 Črna 3,6 3,4 16,6 15,6 Jesenice 16,8 13,7 23,3 18,9 Dravograd 15,2 12,9 32,0 27,0 Trbovlje 11,0 9,7 24,0 21,3 Laško 32,9 29,4 37,2 33,4 Koper 24,0 22,1 31,9 29,1 Lendava 16,8 16,4 16,9 16,5 Hrastnik Idrija Izola Kamnik Kočevje Murska Sobota Nova Gorica Novo mesto 12,4 19,9 6,4 15,1 15,6 17,9 21,6 24,3 10,1 18,5 6,2 14.0 14,2 16.1 19,7 22,7 24,0 36,5 12,4 16,8 22,7 22,4 32,3 30,0 21.4 32.5 11,7 15.6 20,6 21,5 29,2 28,2 Ljutomer Mengeš Mežica Sevnica Sežana Slovenske Konjice Šempeter 18,1 10,8 18,1 20,9 49,6 20,1 23,6 17,2 10,0 14,2 19.5 44.6 19,2 22,6 23,4 24,9 30,3 23,1 36.3 28,1 27.4 22.3 23,0 23,6 21.5 32.6 26,9 26.4 Piran 21,7 16,4 47,6 36,1 Beltinci 5,4 5,3 21,5 21,2 P tu j 24,3 20,8 34,0 29,9 Cerknica 23,5 22,1 24,6 23,1 Ravne 21,4 18,4 27,7 23,9 Gornja Skofja Loka 20,5 18,8 23,6 21,6 Radgona 16,0 15,1 24,7 23,5 Tržič 16,8 15,9 23,7 22,4 Kidričevo 52,0 40,6 50,5 39,5 Velenje 18,2 16,0 25,8 22,8 Lovrenc 3,2 3,1 10,0 9,8 Zagorje 9,6 8,5 21,5 19,2 Metlika 15,0 14,4 18,5 17,8 Ajdovščina Bled Črnomelj Domžale Ilrska Bistrica Krško Litija Logatec Postojna Prevalje Radovljica 23,1 11.3 12,6 19,5 6,7 25,1 11,9 10.4 19,9 5,5 26,4 21,6 10.5 11,8 18.6 6,1 22,5 11,1 9,8 18,0 5,3 25,2 23,9 22.3 18.4 30.1 22,1 27.5 22,7 22.6 28.2 17,6 41,4 22,3 20,8 17,3 28,8 20,1 24,9 21,0 21.3 25.4 16,8 39,4 Ormož Pivka Portorož Radeče Radlje Ribnica Senovo Štore Tolmin Žalec Železniki 15,8 15,8 23.1 16,5 12,0 17.2 9,8 24,0 23,4 34.3 14.4 14,9 15.1 21,1 14.6 11.2 16,4 8,6 20,8 21,4 32,4 13.7 22,8 43.4 33.1 31.2 18,2 29,6 17.3 19,3 28,2 38.5 17,3 21,3 41.3 30,2 27.6 17.0 28,2 15.1 16.7 25.8 36,5 16.4 Ruše 13,7 11,4 24,4 20,3 Bovec 8,3 7,7 21,5 20,0 Slovenj Gradec 17,7 15,9 19,7 19,0 Grosuplje 17,5 16,5 21,5 20,3 Slovenska Medvode 26,3 24,5 41,4 38,1 Bistrica 12,9 12,4 30,0 26,9 Rog. Slatina 11,5 18,0 11,7 10,8 a = družbeni proizvod ustvarjen v mestu na enega mestnega prebivalca b = narodni dohodek ustvarjen v mestu na enega mestnega prebivalca c = družbeni proizvod ustvarjen v mestu na enega zaposlenega v mestu d = narodni dohodek ustvarjen v mestu na enega zaposlenega v mestu naraščanja (57). Za slovenska mala mesta smo ugotovili pozitivno koleracijsko razmerje med velikostjo naselja in velikostjo družbenega proizvoda. Linearna korelacija je imela naslednje obeležje r 2 xy = 0,772, rxy = 0,879; obe regresijski premici pa potek: x' = 0,054 y — 378 (y = DP, x = število prebivalcev v mestih) in y' = 15,3 x + 13 394. Ko smo te podatke interpolirali za srednje velika in velika mesta pri nas, smo ugotovili, da potek premic v glavnem ustreza, le pri Ljubljani imamo presežek, pri Mariboru pa znaten pr imanjk l ja j v us tvar jenem družbenem proizvodu glede na sedanje število prebivalstva. Pri obravnavanju izračunane linearne korelacije je bilo treba upoštevati, da je s t ruktura sloven- skih mest dokaj nenormalna, saj man jka jo srednje velika mesta, in je zaradi tega vsaka pr imer java s tu j ino problematična. Podrobnejša proučitev korelacije je pokazala, da v glavnem monoindustrijska mesta, naselja s 1500—3000 pre- bivalci in druga mesta z enostransko dejavnostjo izkazujejo pr imanjkl ja j , na- sprotno pa vsestransko opremljena mesta in mesta z močno terciarno dejavnostjo slede premici ali celo izkazujejo presežek ustvarjenega družbenega proizvoda. Iz tega smo lahko sklepali, da je za mesto pomembno, da ima razvite vse dejav- nosti in ne samo eno ali dve (npr. industrijo) in da nikakor ni mogoče zapostav- ljati terciarnih dejavnosti, ki prinašajo mestu veliko dohodka (npr. Koper, Se- žana). Zlasti trgovina je zelo pomembna. Tega se mnoga naša mesta premalo zavedajo in še vedno vidijo v industriji začetek in konec mestne prosperitete. Močan pr imanjk l ja j so kazala tudi tista naselja, ki v resnici n imajo pravega mestnega značaja, bodisi da so del nekega večjega naselja (Prevalje), ali so večje spalno naselje (Črna, Mežica) ali pa so zelo enostransko opremljena (Ruše, Logatec, Mengeš, Senovo). Kl jub večjemu številu prebivalstva niso imela ustrez- nega urbanega značaja in smo se upravičeno spraševali, ali jih sploh lahko uvrstimo med mesta. Tabela 34. Struktura družbenega proizvoda ustvarjenega v mestih glede na velikostne kategorije mest in gospodarske dejavnosti (l. 1966)* Vel ikos tna k a t e g o r i j a s k u p n o I n d u - s t r i j a G r a d b e - n i š tvo P r o m e t T r g o - v i n a Gos t in - s tvo Obr t K o m u - n a l a Ljubljana 100,0 33,9 13,0 9,5 34,1 2,7 6,1 0,6 Maribor 100,0 56,8 10,9 7,6 17,8 2,4 4,2 0,3 20 000—100 000 100,0 56,9 9,6 6,0 22,0 2,2 2,7 0,6 Mala mesta 100,0 58,9 10,2 9,2 15,5 3,1 2,6 0,5 — 10 000—19 999 100,0 56,2 10,8 11,0 17,1 2,6 2,8 0,5 — 5 000— 9 999 100,0 59,1 11,0 10,2 14,1 2,7 2,4 0,5 — 3 000— 4 999 100,0 59,6 8,7 7,2 16,4 4,9 2,6 0,6 — 2 000— 2 999 100,0 58,0 10,5 8,1 17,4 2,2 3,2 0,6 — pod 2 000 100,0 75,0 6,2 3,0 9,3 2,7 3,5 0,2 M e s t a 100,0 51,3 11,0 8,8 21,7 2,8 3,8 0,6 * Brez kmetijstva in gozdarstva. Iz povedanega je razvidno, da se z večanjem mest postopoma manjša ta pomen in delež poglavitne mestne dejavnosti in da pr iha ja jo do veljave tudi druge gospodarske panoge. V naših razmerah se to večidel kaže v postopnem zmanjševanju običajno pretirano velikega deleža industr i je in naraščanju po- mena trgovine, obrti, prometa in deloma gradbeništva. S temi kvalitetnimi pre- miki se v resnici širijo urbanim naseljem družbenoekonomski temelji in se krepi njihov položaj. To po t r ju je že izrečeno tezo, da mora praviloma imeti mesto enakomerno razvite vise dejavnosti in ne le nekatere. Tabela št, 34 prikazuje, kako se po velikostnih razredih mest spreminjata delež in pomen posameznih dejavnosti v slovenskih mestih. 3. Temeljna družbenogospodarska usmerjenost mest Ena od mestnih značilnosti je določen p r e s e ž e k d e l o v n i h m e s t n a d š t e v i l o m a k t i v n e g a p r e b i v a l s t v a . V primeru, če tega ni, lahko dvomimo o mestnem značaju naselbine in sklepamo, da sodi med spalna naselja, torej med kraje, v katerih prebivalci predvsem bivajo, delajo pa drugje. (58) Zato smo tudi 71 urbanih naselij v SR Sloveniji, proučili s te strani z namenom, da predno pričnemo z obravnavanjem njihovih družbenoekonom- skih osnov preverimo tudi po tej strani nj ihov mestni značaj. Med 71 mestnimi naselji jih ima le nekaj presežek aktivnih (brez skupine izven dejavnosti) v k ra ju stanujočih prebivalcev nad zaposlenimi. Ti kraj i so Pivka, Prevalje, Črna in Beltinci. Razen Prevalj , ki so danes že v bistvu del mestne aglomeracije Raven, bi druge k ra je bolj upravičeno uvrstili med mešana naselja kakor pa med prava mesta. Podobna ugotovitev velja tudi za Bovec, Lovrenc na Pohorju in Mengeš, ki izkazujejo le nekaj odstotni presežek zaposle- nih nad aktivnim prebivalstvom. Tabela 35. Razmerje med v kraju stanujočimi aktivnimi (l. 1961) in v kraju zaposle- nimi (l. 1966) prebivalci (aktivni = 100) 1. pod 80 Beltinci, Črna 2. 80—100 Prevalje, Pivka 3. 100—110 Bovec, Mengeš, Lovrenc 4. 110—120 Piran, Vrhnika 5. 120—140 Bled, Hrastnik, Izola, Litija, Trbovlje in Zagorje 6. 140—160 Domžale, Dravograd, Jesenice, Ljubljana, Maribor, Medvode, Ruše, Tržič 7. 160—180 Črnomelj, Idrija, Kranj, Portorož, Radeče, Ribnica, Senovo, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Šoštanj 8. 180—200 Gornja Radgona, Kočevje, Mežica, Ormož, Postojna, Radlje 9. 200—220 Brežice, Celje, Ilirska Bistrica, Koper, Logatec, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Ravne, Radovljica, Šempeter, Železniki 10. nad 220 Ajdovščina, Cerknica, Grosuplje, Kamnik, Kidričevo, Krško, Laško, Lendava, Ljutomer, Metlika, Murska Sobota, Rogaška Slatina, Slo- venske Konjice, Sevnica, Sežana, Škofja Loka, Štore, Tolmin, Velenje, Žalec Razen krajev z zelo majhnim presežkom ali brez njega vzbujajo pozornost tudi naselja z zelo velikim presežkom. To so mesta, k jer je bodisi zaradi nagle rasti proizvodnih kapacitet ali pa zaradi stanovanjske stiske prišlo do močnega nesorazmerja med aktivnimi in zaposlenimi. Nujna posledica takšnega stanja je močna dnevna migracija zaposlenih, ki poteka nedvomno tudi v škodo mestnemu razvoju. Kot eden od načinov družbenoekonomske opredelitve slovenskih mest smo izbrali r a z m e r j e m e d s e k u n d a r n i m i i n s t o r i t v e n i m i d e j a v - n o s t m i . V razliko od pri nas uveljavljene prakse smo k sekundarnim dejav- nostim prišteli razen industrije, rudarstva in gradbeništva tudi vso obrt druž- benega sektorja z izjemo čistih storitvenih obrti (npr. servisi, dimnikarji, frizerji in brivci itd.). Za ta postopek smo se odločili glede na vsebinsko nejasno opre- delitev med industrijo in obrtjo v naši statistični praksi, ki razdelitev prevzema po občinskih licencah in ne na podlagi neke temeljitejše pojmovne razčlenitve. Prav zaradi takšnih nejasnosti statistike v številnih deželah ne razlikujejo in- dustrije od obrti, temveč jo večidel uvrščajo med industrijske, to je sekundarne dejavnosti. K storitvenim dejavnostim smo prišteli promet, trgovino, gostinstvo, storitveno obrt družbenega sektorja, vse obrtnike privatnega sektorja, ki pra- viloma smejo po naših predpisih opravljati samo storitve, in vse negospodarske dejavnosti kot šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, upravo itd. Kmetijstvo in gozdarstvo smo kot neurbani dejavnosti izločili. Razmerje med sekundarnimi in storitvenimi dejavnostmi smo izračunali na podlagi števila zaposlenih in strukture osebnih dohodkov, pri čemer smo število zaposlenih oziroma množino osebnih dohodkov v storitvenih dejavnostih vzeli kot bazo indeksa ( = 100). Daleč pretežna večina slovenskih mest ima glede na to razmerje izrazito sekundarno usmeritev. Zgolj v 10 mestih od 71 prevladujejo storitvene dejavnosti. Ta mesta so Črna, Piran, Postojna, Brežice, Portorož, Tolmin, Koper, Sežana, Ormož in Ljubljana. Razhajanje v opredelitvi je obsta- jalo samo pri Bledu, ki se glede na strukturo zaposlenih uvršča med storitvena mesta, glede na strukturo osebnih dohodkov pa med mesta s sekundarno usme- ritvijo. Vsa ostala mesta so bolj ali manj usmerjena v sekundarne dejavnosti. Razmeroma šibko usmeritev v industrijske dejavnosti oziroma še dokaj uravno- vešeno razmerje med obema temeljnima skupinama dejavnosti izkazujejo mesta Nova Gorica, Dravograd, Šempeter ter sporni primer Bled. Pozornost vzbujajo ekstremni primeri, to so pri terciarnih dejavnostih Črna, Brežice in Postojna, pri sekundarnih pa Kidričevo, Senovo, Štore, Železniki in Mežica. Močno eno- stransko razvita so, vsaj glede na enega od obeh uporabljenih indikatorjev, tudi mesta Hrastnik, Tržič, Šoštanj in Radeče. Z izjemo Hrastnika, Tržiča in Šoštanja so vsi ti kraj i izrazita industrijsko-rudarska naselja, katerih urbani značaj je precej dvomljiv. Med ekstremne primere smo prišteli vse tiste kraje, ki so se v ranžirni vrsti uvrstili v prvi in zadnji decil. Razmerje med zaposlenimi v sekundarnih in storitvenih dejavnostih smo skušali tudi statistično ovrednotiti. Korelacijski grafikon in determinad j ski koeficient sta pokazala razmeroma majhno medsebojno odvisnost (r2xy = 0,28), čeprav je povezava pozitivna (koeficient korelacije: rxy = 0,53). Vzroke za takšno ohlapno soodvisnost je treba iskati v veliki varianci obeh pojavov (o2 x in a2 y). Regresijski premici imata potek: x' = 0,315 y — 50 in y' = 0,86 x + 11. (y = število zaposlenih v storitvenih in x = število zaposlenih v sekundarnih dejavnostih). Postavlja se vprašanje, ali je ta šibkejša soodvisnost posledica ne- homogene urbane strukture in majhnega števila slovenskih mest ali pa je iskanje določenih zakonitosti v tej smeri sploh problematično. Ce velja drugi primer, potem so seveda vse raziskave o bazičnih in nebazičnih dejavnostih, o tako ime- novanem multiplikatorju (59), po katerem se z večanjem bazičnih dejavnosti veča število zaposlenih v drugih dejavnostih, in druge podobne proučitve odveč oziroma imajo zgolj teoretični pomen. Osebno sodim, da je poglavitni razlog vendarle struktura in neizgrajenost slovenskega urbanega omrežja. Kot poglavitni način opredelitve družbenogospodarske usmeritve naših mest smo uporabili medsebojno r a z m e r j e m e d t r e m i g l a v n i m i s k u p i - n a m i : med sekundarnimi, terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi. K sekun- darnim dejavnostim smo prišteli zaposlene oziroma osebne dohodke oseb, ki delajo v industriji, rudarstvu, gradbeništvu in v proizvodni obrti, k terciarnim osebe zaposlene v prometu, trgovini, gostinstvu, komunalnih dejavnostih in v storitveni obrti družbenega sektorja in v privatnem sektorju obrti ter h kvartar- nim osebe, ki delajo v šolstvu, znanstvenih zavodih, kulturi in prosveti, umet- nosti, zdravstvu, socialnem varstvu, financah in zavarovanju, socialnem zavaro- vanju in v državni upravi. Opredelitev smo oprli na podatke o strukturnem razmerju med tremi sku- pinami dejavnosti za vsako naselje. Upoštevali smo tudi položaj naselja v tri- kotnem grafikonu. Opredelitev je bila opravljena na matematični in grafični način (grafikona 5 in 6). Kot razmejitvene vrednosti smo uporabili pri vsaki dejavnosti srednjo vrednost (x), srednjo vrednost plus 1 standardno deviacijo (x + o) in srednjo vrednost minus 1 standardno deviacijo (x — o). Za opredelitev je potemtakem bilo pomembno, ali naselje doseza v določeni skupini dejavnosti vrednost v razponu x do x + o, ali celo presega vrednost x + o, ali pa nasprotno, izkazuje celo manjšo vrednost od x — a. Naselja, ki so presegla vrednost x + a v določeni skupini dejavnosti, so izkazovala nedvomno izrazito usmeritev; njihova opredelitev zaradi tega ni bila težka. Drugače je bilo z obsežno skupino okoli 48—52 mest, pri katerih usmeri- tev ni bila več tako jasno opredeljena. Pri večini teh naselij se je ali glavni dejavnosti pridružila še druga manj pomembna ali sta se pojavili kar dve bolj ali manj enakovredni usmeritvi ali pa se poleg oslabljene glavne dejavnosti ni uveljavila nobena od konkurenčnih panog. Tudi ta naselja smo klasificirali po istem postopku kakor prej omenjene ekstremne primere, samo da smo pri opre- delitvi ovrednotili razen glavne dejavnosti še težo ene ali druge ali celo obeh stranskih dejavnosti. Ves sistem opredeljevanja se je potemtakem opiral na medsebojno odstotno razmerje med tremi skupinami dejavnosti. Za razmejitev so bile uporabljene vrednosti, ki so organsko izhajale iz gradiva, iz njegove pogostostne razdelitve (tabela 36). Klasifikacija je pokazala, da izhaja iz tega trojnega odnosa dvanajst kom- binacij družbenoekonomske usmeritve (grafikona 7 in 8) z naslednjimi rezul- tati glede na oba uporabljena indikatorja. Grafikon 5 — Graph 5 G R A F I Č N I PR IKAZ S I S T E M A O P R E D E L I T V E S L O V E N S K I H M E S T G L E D E NA D R U Ž B E N O - E K O N O M S K O U S M E R J E N O S T P O P O D R O B N I METODI . GRAPH IC R E P R E S E N T A T I O N O F THE S Y S T E M O F THE DEFINITION O F THE S L O V E N E T O W N S WITH R E G A R D TO THE S O C I O - E C O N O M I C ORIENTATION ACCORD ING TO THE D E T A I L E D M E T H O D Tabela 36. Razmejitvene vrednosti (v °/oi) za opredelitev družbeno-gospodarske usme- ritve slovenskih mest S e k u n d a r n e d e j a v n o s t i T e r c i a r n e d e j a v n o s t i K v a r t a r n e d e j a v n o s t i A B A B A B Srednja vrednost = x 64,4 67,35 21,82 21,69 12,56 10,85 Standardna deviacija = a 18,5 16,35 13,30 13,30 6,43 5,43 X + o 82,9 83,55 35,22 34,99 18,69 16,28 od x do x + a 64,4 — 67,35 — 21,82 — 21,69 — 12,56 — 10,85 — 82,9 83,35 35,22 34,99 18,69 16,28 od x — a do x + a 45,9 — 51,15 — 8,22 — 8,39 — 6,43 — 5,42 — 64,4 67,35 35,22 21,69 12,56 10,85 X — (J 45,9 51,15 8,22 8,39 6,43 5,42 A) glede na strukturo zaposlenih in B) glede na strukturo osebnih dohodkov Grafikon 6 — Graph 6 G R A F I Č N I PRIKAZ S I S T E M A O P R E D E L I T V E S L O V E N S K I H M E S T G L E D E NA D R U Ž B E N O - E K O N O M S K O U S M E R J E N O S T P O ENOSTAVN I METODI. GRAPHIC R E P R E S E N T A T I O N O F THE S Y S T E M O F THE DEFINITION O F THE S L O V E N E TOWNS WITH R E G A R D TO THE S O C I O - E C O N O M I C ORIENTATION A C C O R D I N G TO THE S IMPL I F I ED M E T H O D Šifra Kombinacija S a) izrazito sekundarna usmeritev T b) izrazito terciarna usmeritev K c) izrazito kvartarna usmeritev TK d) izrazito terciarna in kvar tarna usmeritev Tk e) izrazito terciarna usmeritev in zmerna usmeritev v kvar tarne dejavnosti Kt f) izrazito kvar tarna usmeritev in zmerna usmeritev v terciarne dejavnosti s g) zmerna usmeritev v sekundarne dejavnosti t h) zmerna usmeritev v terciarne dejavnosti k i) zmerna usmeritev v kvar tarne dejavnosti st j) zmerna usmeritev v sekundarne in terciarne dejavnosti sk k) zmerna usmeritev v sekundarne in kvar tarne dejavnosti tk 1) zmerna usmeritev v terciarne in kvar tarne dejavnosti Grafikon 7 — Graph 7 GRAFIČNI PRIKAZ DRUŽBENOEKONOMSKE USMERJENOSTI MEST V S.R.SLOVENIJI GLEDE NA STRUKTURO ZAPOSLENIH. GRAPHIC REPRESENTATION OF THE SOCIO-ECONOMIC ORIENTATION OF THE TOWNS IN THE S.R.SLOVENIA WITH REGARD TO THE EMPLOY- MENT STRUCTURE. RAZMERJE MED DELOVNIMI MESTI V SEKUNDARNIH ( TERCIARNIH IN KVARTARNIH DEJAVNOSTIH THE RELATIONS B E T W E E N JOBS IN SECONDARY, TERTIARY, AND QUARTERNARY ACTIVITIES S E K U N D A R N E DEJAVNOSTI - SECONDARY ACTIVITIES ŠTEV ILKE P O M E N I J O M E S T A - G L E J TABELO THE N U M B E R S SIGNIFY THE C I T I E S - S E E THE T A B L E SETTLEMENTS OVER 20.000 INHABITANTS SETTLEMENTS 5.000-20.000 INHABITANTS SETTLEMENTS 2 000 - 5 000 INHABITANTS SETTLEMENTS 1 500 2.000 INHABITANTS MEDIUM VALUE ( ? ) — - TOWNS WITH PREDOMINANT TERTIARY t " ORIENTATION — TOWNS WITH PREDOMINANT / SECONDARY ORIENTATION IZRAZITA INDUSTRIJSKA MESTA; MARKEDLY INDUSTRIAL TOWNS \ NASELJA N A D 20.000 PREBIVALCEV NASELJA 5.000-20.000 PREBIVALCEV NASELJA 2.000-5.000 PREBIVALCEV NASELJA 1.500-2.000 PREB IVALCEV — S R E D N J A VREDNOST ( * ) ) ME STA S P R E V L A D O TERCIARNIH DEJAVNOSTI ', MESTA S PREVLADO SEKUNDARNIH ' DEJAVNOSTI A MESTA S POMEMBNIM DELEŽEM f ; KVARTARNIH DEJAVNOSTI TOWNS WITH A SIGNIFICANT PERCENTAGE OF QUARTERNARY ACTIVITIES Grafikon 8 — Graph 8 GRAFIČNI PRIKAZ DRUŽBENOEKONOMSKE USMERJENOSTI MEST V S.R.SLOVENIJI GLEDE NA STRUKTURO OSEBNIH DOHODKOV ZAPOSLENIH GRAPHIC REPRESENTATION OF THE SOCIO-ECONOMIC ORIENTATION OF THE TOWNS IN THE S.R.SLOVENIA WITH REGARD TO THE INCOME STRUCTURE OF URBAN EMPLOYEES RAZMERJE MED O S E B N I M I D O H O D K I Z A P O S L E N I H V SEKUNDARN IH ,TERC IARN IH IN KVARTARNIH DEJAVNOST IH THE RELATION B E T W E E N P E R S O N A L INCOMES OF URBAN E M P L O Y E E S IN SECONDARY, TERT IARY A N D Q U A R T E R N A R Y ACTIVITIES SETTLEMENTS OVER 20.000 INHABITANTS • N A S E L J A N A D 20.000 PREB IVALCEV SETTLEMENTS 2000-20.000 INHABITANTS • NASELJA 2.000-20 000 PREB IVALCEV SETTLEMENTS 1.500 — 2.000 INHABITANTS » NASELJA 1.500 - 2.000 PREB IVALCEV % 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 SEKUNDARNE DEJAVNOSTI - SECONDARY ACTIVITIES Klasifikacija na podlagi obeh uporabljenih indikatorjev (grafikon 7 in 8 ter kar ta 7) je pokazalo, da ima 50 ali 7 0 % mest glede na oba kri ter i ja enako družbenogospodarsko usmeritev. Pri ostalih 15 (21 %) pa ugotavljamo, da razlike niso tako velike, kakor se zdijo na prvi pogled. Številna naselja, ki sicer izka- zujejo različno strukturo, nastopajo v sorodnih kategorijah ali pa se glede na en kriteri j pojavi poleg glavne še ena stranska dejavnost (Ptuj, Kočevje itd.). Do večjih razlik je prišlo le pri 6 mestih (9 %) in sicer pr i Mariboru, Črnomlju, Vrhniki, Litiji, Grosupljem in Laškem. Pri nekaterih od imenovanih naselij je mogoče pojasniti diference s pomanjkl j ivim gradivom. Pri drugih je razlika posledica dejstva, da visoko število zaposlenih še ne pomeni ustrezno visokih dohodkov. Tipična primera za takšne razmere sta Maribor in Šoštanj. Prvi je glede na zaposlene zmerno usmerjen v sekundarne dejavnosti, glede na osebne dohodke pa v terciarne in kvar tarne dejavnosti, k l jub velikemu številu indu- strijskega delavstva. Pri drugem je situacija prav nasprotna: elektrarna in še nekaj druge industri je z večjim številom visokokvalificiranih docela spremene glede osebnih dohodkov zaposlitveno podobo. Podoben primer je tudi Črnomelj. Pri ne tako redkih primerih je prišlo do razlik tudi zaradi minimalnih odstopov od postavljenih meja, kar pa je zadoščalo, da se mesto uvrsti v drugo kategorijo (Vrhnika, Laško, Grosuplje). Uporabljeno metodo za družbenogospodarsko opredelitev mest lahko tudi poenostavimo, in sicer tako, da s pomočjo srednjih vrednosti razdelimo razmerje med sekundarnimi, terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi na šest kategorij, na tri enostavne: sekundarno, terciarno in kvar tarno usmeritev, in na tri mešane, sekundarno-terciarna, sekundarno-kvartarna in terciarno-kvartarna usmeritev (grafikon 6, 7, 8). Družbenogospodarska opredelitev slovenskih mest je bila glede na oba upo- rabljena indikatorja in obe metodi naslednja: Tabela 37. Opredelitev mest v SR Sloveniji glede na družbeno-gospodarsko usmeritev 1. po podrobni in I I . po poenostavljeni metodi A) glede na strukturo zapo- slenih B) glede na strukturo osebnih dohodkov zaposlenih ter I I I . končna opredelitev N a s e l j e i. ii. in. N a s e l j e i. II. m. A B A B A B A B 1. Ljubljana Kt Kt TK TK Kt 11. Kamnik S sk S SK s(k) 2. Maribor s tk S TK stk 12. Kočevje St t ST T t(s) 3. Celje tk tk TK TK tk 13. Murska Sobeta K K K K K 4. Kranj s sk S SK s(k) 14. Nova Gorica tk tk TK TK tk 5. Jesenice s s S S s 15. Novo mesto k k K K k Trbovlje sk SK s(k) 16. Piran Tk Tk TK TK Tk 6. s S 7. Koper Tk Tk TK TK Tk 17. Ptuj Kt k TK K K(t) 18. Ravne s s S S s 8. Hrastnik S S S S S 19. Skof ja Loka s sk S SK s(k) 9. Idrija sk sk SK SK sk 20. Tržič S S S S S 10. Izola s s S S s 21. Velenje s s S S s N a s e l j e i. II. III. N a s e l j e i. II. III. A B A B A B A 1 B 22. Zagorje S S S S s 47. Sevnica s S S S s 23. Ajdovščina T T T T T 48. Sežana Tk Tk TK TK Tk 24. Bled s K S K Ks 49. Slovenske Konjice s S S S s 25. Črnomelj s s S S s 50. Šempeter Kt Kt TK TK Kt 26. Domžale t t T T t 27. Ilirska Bistrica sk sk SK SK sk 51. Beltinci t T T T T 28. Krško t s T S st 52. Cerknica s s S S s 29. Litija s s S S s 53. Gornja 30. Logatec Tk Tk TK TK Tk Radgona K Kt K TK K(t) 31. Postojna s s S S s 54. Kidričevo S S S S S 32. Prevalje sk s SK S s(k) 55. Lovrenc S S S S S 33. Radovljica S S S S S 56. Metlika K K K K K 34. Ruše K K K K K 57. Ormož Kt Kt TK TK Kt 58. Pivka s S S s S 35. Slovenj Gradec 36. Slovenska s s S S s 59. Portorož T T T T T Bistrica 60. Radeče st S ST S S(t) 37. Šoštanj sk S SK S s(k) 61. Radlje tk tk TK TK tk 38. Vrhnika s tk ST TK stk 62. Ribnica tk tk TK TK tk 63. Senovo S S S S S 39. Brežice TK TK TK TK TK 64. Store S S S S S 40. Črna K Tk K TK K(T) 65. Tolmin TK Tk TK TK TK 41. Dravograd tk t TK T t(k) 66. Žalec sk sk SK SK sk 42. Laško sk t SK T stk 67. Železniki S S S S S 43. Lendava s sk S SK s(k) 44. Ljutomer sk sk SK SK sk 68. Bovec st st ST ST st 45. Mengeš st s ST S s(t) 69. Grosuplje sk tk SK TK k(s) 46. Mežica S S S S S 70. Medvode S — S — S 71. R. Slatina k sk K SK k(s) I. S = izrazita usmerjenost v sekundarne dejavnosti T = izrazita usmerjenost v terciarne dejavnosti K = izrazita usmerjenost v kvartarne dejavnosti s = zmerna usmerjenost v sekundarne dejavnosti t = zmerna usmerjenost v terciarne dejavnosti k = zmerna usmerjenost v kvartarne dejavnosti II. S = usmerjenost v sekundarne dejavnosti T = usmerjenost v terciarne dejavnosti K = usmerjenost v kvartarne dejavnosti III. S—T—K izrazita usmerjenost s—t—k zmerna usmerjenost (s)—(t)—(k) delna usmerjenost (glede na enega od indikatorjev) Za družbenogospodarsko usmeri tev slovenskih mest je značilen izredno mo- čan poudarek na sekundarnih dejavnostih. Še p rav posebno se ta »industri jska usmerjenost« občuti pri malih mestih. Kar 45 (63 %>) mest med slovenskimi mesti ima ali izrazito ali zmerno ali delno usmerjenost v to skupino dejavnosti. Ta poudarek je dobro opazen tudi na t r ikotnem grafikonu. Glede na uporabl jene MURSKA . SOBOTA 1 ( 1 } BELTINCI DRAVOGRAD MARIBOR^ ŠOŠTANJ. tSL BISTRICA [ADSVLJICA . K R A N J ROGAŠKA SLATINA^ ' T R B O V L J I ŠKOF J« LOKA I DOMŽALE ISTNIK ZAGORJE / L J U B L J A N A ^GROSUPLJE \ / I NOVA GORICA IAJDOVŠCINA^TLOGATEC )V0 MESTO I CERKNICA 'POSTOJNI PIVKA METLIKA) KOÍEVJE I ILIRSKA 'BISTRICA STRUKTURA ZAPOSLENIH G L E D E NA SKUPINE DEJAVNOSTI V MEST IH S.R.SLOVENIJE (L.1966) THE E M P L O Y M E N T STRUCTURE WITH REGARD TO THE X GROUPS O F ACTIVITIES IN THE TOWNS OF S.R.SLOVENIA f IN 1966 j KVARTARNE BREŽICft^/ , \ \ ACTIVITIES DEJAVNOSTI OUARTARY SEKUNDARNE DEJAVNOSTI SECONDARY ACTIVITIES TERCIARNE DEJAVNOSTI TERTIARY ACTIVITIES 0 1000 2000 3000 ¿ 000 5000 MESTNO PREBIVALSTVO URBAN POPULATION indikatorje, s t rukturo zaposlenih in s t rukturo osebnih dohodkov, pr ihaja ta usmerjenost naših urbanih naselij še celo bolj do izraza kot je to primer pri opredeljevanju mest s pomočjo s t ruk ture aktivnega prebivalstva. Ekstremni primeri takšne usmeritve so sicer nekatera rudarska in industri jska naselja (Medvode, Mežica, Ruše, Senovo, Štore, Železniki itd.), za katere bi težko trdili, da so že prava mesta. Manj ugodno pa je, da se med te skrajne primere uvrščajo tudi nekatera prava mesta kot Hrastnik, Tržič, Ajdovščina, Velenje in celo Ravne. Glede na takšno skrajno specializacijo so seveda v teh mestih ostale dejavnosti dokaj zanemarjene, kar je v škodo oskrbi mestnega prebivalstva in še bolj, oskrbi njihovega zaledja (karti 8 in 9). Mest s terciarno in kvar tarno usmeritvijo je v Sloveniji veliko manj . Iz- razitejšo, zmernejšo ali delno terciarno usmeritev ima 29 naselij (40%), določeno kvartarno dejavnost pa nadaljnih 38 (ali 51 %) krajev. Pri številnih med nj imi se obe dejavnosti tesno prepletata. V velikem številu primerov pomeni terciarna ali kvartarna usmeritev zgolj dopolnitev osnovne sekundarne dejavnosti. Zaradi tega je mest z izrazito oziroma zmerno zgolj terciarno in kvartarno usmeritvijo dejansko manj , komaj 26 (ali 36%). Smatramo za neugodno, da so v s t ruktur i slovenskih mest prav mesta s terciarno usmeritvijo tako redka, čeprav so storitve najbolj organsko vezane na urbane naselbine. Preseneča tudi razmeroma velik pomen kvartarnih dejavnosti, ki da je jo poudarek nekaterim mestom s central- nimi funkci jami višje stopnje (npr. Novo mesto, P tu j , Murska Sobota, tudi Ljubljana), ali skromnim podeželskim centrom (Ormož, Tolmin), ali pa so samo spremljajoča dejavnost ob osnovni industrijski funkciji (Idrija, Kranj , Trbovlje, Radovljica itd.). Tipična mesta s terciarno usmeritvijo se večidel preživljajo s prometom (Postojna, Piran, Koper) ali pa s trgovino, ki je zlasti v kra j ih blizu meje nad- poprečno razvita (Sežana, Nova Gorica).* Poseben primer so turistična naselja, kot sta Bled in Portorož. Pri mestih s kvar ta rno usmeritvijo ima zelo velik po- men šolstvo (Murska Sobota, Novo mesto) ali zdravstvo (Slovenj Gradec, P tu j , Šempeter pri Gorici) ali pa relativno močna javna uprava v nerazvitem mestu (Metlika, Ormož, Gornja Radgona). Močan poudarek na javnih službah imamo tudi v Ljubljani, kar je glede na n jeno prestolniško funkcijo razumljivo (karti 8 in 9). Večina sekundarno usmerjenih mest je razporejena v industri jski osi ali industri jskem polmesecu Slovenije, ki se razprostira, kot je znano, od Gorenjske preko Črnega revirja, Celja, Maribora in mariborske okolice do Koroške. Izven tega območja prevladujejo mesta s terciarno (Primorska) ah kvar tarno usme- ritvijo (vzhodna Slovenija). Relativna nerazvitost vzhodnih predelov Slovenije se nedvomno kaže tudi v prevladi kvar tarnih dejavnosti v tamkajšnj ih mestih. Pri primorskih mestih je mogoče njihovo terciarno usmeritev pojasniti predvsem z ugodnim prometnim položajem in z določeno trgovsko vlogo temelječo na bližini odprte državne meje (karti 8 in 9). Družbenogospodarski značaj slovenskih mest smo skušali opredeliti še z enim postopkom. Na podlagi metode Allana R o d g e r s a (60) smo izračunali za * Glede na to, da je proizvodna obrt vključena v sekundarne dejavnosti in da je med terciarnimi dejavnostmi samo storitvena obrt družbenega sektorja in obrt pri- vatnega sektorja je njena teža veliko manjša kot pa smo tega vajeni iz statistike o aktivnosti prebivalstva. D R U Ž B E N O E K O N O M S K A U S M E R J E N O S T M E S T V S .R .SLOVEN IJ I G L E D E N A STRUKTURO Z A P O S L E N I H (L. 1 9 6 6 ) S O C I O - E C O N O M I C OR IENTATION O F THE T O W N S IN THE ^ S . R . S L O V E N I A WITH R E G A R D TO THE E M P L O Y M E N T S T R U C T U R E IZRAZITA SEKUNDARNA USMERJENOST MARKED SECONOARY ORIENTATION IZRAZITA TERCIARNA USMERJENOST MARKED TERTIARY ORIENTATION IZRAZITA KVARTARNA USMERJENOST MARKED QUARTERNARY ORIENTATION É Í P Í TK I Z R A Z I T A TERCIARNA IN KVARTARNA USMERJENOST •ratriiJ 1 MARKED TERTIARY AND QUARTERNARY OR1ENTATION T I . IZRAZITA TERCIARNA IN ZMERNA KVARTARNA USMERITEV 1 ^ MARKED TERTIARY AND MODERATE QUARTERNARY ORIENTATION IZRAZITA KVARTARNA IN ZMERNA TERCIARNA USMERITEV MARKED QUARTERNARY MODERATE TERTIARY ORIENTATION ZMERNA SEKUNDARNA USMERITEV MODERATE SECONDARY ORIENTATION ZMERNA TERCIARNA USMERITEV MODERATE TERTIARY ORIENTATION ZMERNA KVARTARNA USMERITEV MODERATE QUARTERNARY ORIENTATION e+ ZMERNA SEKUNDARNA IN TERCIARNA USMERITEV MODERATE SECONDARY AND TERTIARY ORIENTATION ZMERNA SEKUNDARNA IN KVARTARNA USMERITEV MODERATE SECONDARY AND QUARTERNARY ORIENTATION 4.1. ZMERNA TERCIARNA IN KVARTARNA USMERITEV MODERATE TERTIARY AND QUARTERNARY ORIENTATION . M . S O B O T A - ) iRADLJE L E N D A V A M À R I B O R LJUTOMER iSL G R A D E C MEŽ ICA BLED SL-BISTRK IVELENJE I SL .KONJ ICE 'BOVEC R O G A Š K A SLATINA K R A N J —ŽALEC ( 'TRBOVLJE ŠKOFJA LOKA I LA SKO ' H R A S T N I K Z A G O R J S E V N I C A IDR I JA ^ V R H N I K A IUBUANA KRŠKO N . G O R I C A AJDOVŠČ INA C E R K N I C A N O V O , MEJToJ R IBN ICA POSTOJNA (SEŽANA KOČEVJE \ METLIKA I L I R SKA B ISTRICA "ČRNOMELJ HRANi DRUŽBENOEKONOMSKA USMERJENOST MEST V S.R. SLOVENIJI GLEDE NA STRUKTURO OSEBNIH DOHODKOV SOCIO-ECONOMIC ORIENTATION OF THE TOWNS IN S.R.SLOVENIA WITH RESPECT TO THE INCOME STRUCTURE IZRAZITA S E K U N D A R N A USMER ITEV M A R K E D S E C O N D A R Y ORIENTATION IZRAZITA T E R C I A R N A USMER ITEV M A R K E D TERTIARY ORIENTATION St sk 0 6000 12000 18000 V R E D N O S T O S E B N I H D O H O D K O V VELUE OF INCOME IZRAZITA K V A R T A R N A U S M E R I T E V M A R K E D Q U A R T E R N A R Y ORIENTATION T 1 y I ZRAZ ITA I E R C l A R N A IN K V A R T A R N A USMER I 1EV I f \ M A R K E D TERTIARY A N D OUARTERNARY ORIENTATION - r , IZRAZITA TERCIARNA IN Z M E R N A KVARTARNA U S M E R I T E V H I K M A R K E D TERTIARY A N D MOOERATE OUARTERNAR» ORIENTATION u . IZRAZITA KVARTARNA IN Z M E R N A TERCIARNA USMER ITEV r \ t M A R K E D OUARTERNARY A N D M O D E R A T E TERTIARY ORIENTATION Z M E R N A S E K U N D A R N A USMER ITEV MODERATE S E C O N D A R Y ORIENTATION ZMERNA TERC IARNA USMER ITEV M O D E R A T E TERTIARY OR IENTAT ION ZMERNA KVARTARNA U S M E R I T E V M O D E R A T E O U A R T E R N A R Y OR IENTAT ION Z M E R N A S E K U N D A R N A IN TERC IARNA USMER ITEV M O D E R A T E S E C O N D A R Y A N D TERTIARY ORIENTATION Z M E R N A S E K U N D A R N A IN KVARTARNA USMER ITEV M O D E R A T E S ECONDARY A N D QUARTERNARY ORIENTATION Z M E R N A TERCIARNA IN KVARTARNA U S M E R I T E V MODERATE TERTIARY AND QUARTERNARY QRlFNTAPON mesta tako imenovani k o e f i c i e n t d i v e r z i f i k a c i j e , ki pokaže ali je k r a j glede na mestne dejavnosti zelo enostransko razvit oziroma ali nas topajo v mestu v ustreznem razmer ju vse dejavnosti in ima k r a j potemtakem zelo širok Tabela 38. Koeficient diverzifikacije v slovenskih mestih: A) glede na odnos do teore- tičnega minimuma in B) glede na poprečno strukturo slovenskih mest ter C) decilna razvrstitev N a s e l j e 1 A B C N a s e l j e A B C Ljubljana 0,869 0,082 III Šoštanj 0,949 0,630 IX Maribor 0,886 0,224 IV Vrhnika 0,881 0,179 VI Celje 0,861 0,073 II Brežice 0,798 0,000 I Kranj 0,894 0,276 V Črna 0,903 0,324 VI Jesenice 0,902 0,296 VI Dravograd 0,852 0,000 II Trbovlje 0,918 0,432 VIII Laško 0,915 0,404 VII Koper 0,845 0,000 II Lendava 0,930 0,514 VIII Hrastnik 0,952 0,690 IX Ljutomer 0,896 0,281 VI Idrija 0,870 0,105 III—v Mengeš 0,950 0,649 IX Izola 0,920 0,460 VII Mežica 0,988 0,909 X Kamnik 0,909 0,376 VII Sevnica 0,896 0,308 VI Kočevje 0,879 0,158 IV Sežana 0,868 0,081 III Murska Sobota 0,861 0,021 I Slovenske Konjice 0,942 0,610 VIII Nova Gorica 0,848 0,000 I Šempeter 0,958 0,702 IX Novo mesto 0,848 0,000 I Beltinci 0,939 0,583 VIII Piran 0,829 0,000 I Cerknica 0,923 0,465 VII Ptuj 0,829 0,000 I Gornja Radgona 0,860 0,035 II Ravne 0,895 0,275 v Kidričevo 0,962 0,755 X Skofja Loka 0,889 0,230 v Lovrenc 0,961 0,735 X Tržič 0,931 0,539 VIII Metlika 0,891 0,305 V—VI Velenje 0,917 0,426 VII Ormož 0,815 0,000 I Zagorje 0,892 0,266 v Pivka 0,956 0,698 IX Ajdovščina 0,918 0,274 V—VII Portorož 0,942 0,610 VIII Bled 0,871 0,104 III Radeče 0,945 0,621 VIII Črnomelj 0,894 0,236 v Radlje 0,861 0,044 II Domžale 0,917 0,419 VII Ribnica 0,872 0,129 IV Ilirska Bistrica 0,862 0,102 III Senovo 0,983 0,903 X Krško 0,873 0,144 IV Store 0,993 0,943 X Litija 0,882 0,186 IV Tolmin 0,785 0,000 I Logatec 0,940 0,585 VIII Žalec 0,855 0,000 II Postojna 0,828 0,000 I Železniki 0,989 0,919 X Preval je 0,915 0,412 VII Bovec 0,948 0,639 IX Radovljica 0,895 0,276 v Grosuplje 0,860 0,029 II Ruše 0,950 0,655 IX Medvode 0,958 0,714 IX Slovenj Gradec 0,872 0,121 III Rogaška Slatina 0,861 0,039 II Slovenska Bistrica 0,916 0,401 VII spekter funkcij. Docela razumljivo je, da le v drugem primeru lahko govorimo o pravem mestu. Ker nastopa med slovenskimi malimi mesti veliko krajev z zelo enostransko in ozko usmeritvijo, je takšna ocena skorajda nujna. Postopek za izračunavanje koeficienta diverzifikacije je dokaj zamotan. Za vsa mesta je treba najprej izračunati strukturo zaposlenih ali aktivnih pre- bivalcev po dejavnostih. Dobljene vrednosti se nato razporedijo po velikosti in kumulativno seštejejo od največje k najmanjši, pri čemer se dejavnosti, ki jih v mestu ni, prištejejo v vrednosti sto. Izračunani zbir se nato primerja s teore- tično najslabšo možnostjo, ki znaša glede na 18 različnih dejavnosti (pri nas) 18 X 100 = 1800. Cim večja je pestrost dejavnosti v mestu, tem manjšo vred- nost bo imel indeks in obratno. Dobljeni seštevek lahko primerjamo z zbirom za vsa mesta skupaj in ugotovimo razen razlik napram teoretičnemu minimumu tudi odstopanja od mestnega poprečja. V študiji smo uporabili oba možna po- stopka. Koeficient smo izračunali na podlagi strukture zaposlenih. Slovenska mesta dosegajo na splošno zelo visoke vrednosti koeficienta di- verzifikacije, kar potr juje že povedano misel, da so v poprečju bolj enostransko, kakor pa heterogeno opremljena. Značilno je na primer, da največjo pestrost srečujemo pri mestih s terciarno ali kvartarno usmeritvijo; nasprotno temu pa se mesta s sekundarno usmeritvijo večidel uvrščajo v ranžirni vrsti nad četrti ali celo peti decil. Celo pri velikih mestih, ki so v tujini po pravilu družbeno- gospodarsko raznosmerna ali neopredeljena, ugotavljamo neugodno visok koefi- cient diverzifikacije. Se bolj se pa ta koeficient poveča v negativnem smislu pri malih mestih. Kot edino ugodnost je treba omeniti, da imajo centralna naselja srednjih stopenj, to je bivša okrajna mesta, ki opravljajo še vedno pomembno oskrbovalno vlogo v našem urbanem omrežju, zelo ustrezen (nizek) koeficient diverzifikacije. 4. Mestne funkcije V prejšnjem poglavju smo skušali ugotoviti, kakšna je osnovna družbeno- gospodarska usmeritev ali dejavnost mest v SR Sloveniji. Naša naslednja naloga je, da podrobneje opredelimo tiste mestne dejavnosti, ki imajo bodisi za mesto kot tako ali pa za širši slovenski prostor nadpoprečen pomen. Glede na to bo potekala naša raziskava po dveh različnih poteh. Kot prvi korak smo izbrali opredelitev tistih mestnih dejavnosti, ali kot jim tudi pravimo — mestnih funkcij, ki imajo v določenem mestu poseben ali glede na poprečje slovenskih mest nadpoprečen pomen. To so tiste dejavnosti, ki da- jejo mestu določen pečat ali pa so lahko v danih razmerah celo podlaga njegove družbene prosperitete. Ker gre pri tem opredeljevanju predvsem za določitev tistih mestnih dejavnosti, ki imajo v življenju posameznega mesta poseben po- men in ne za komparacijo z mestnimi funkcijami ostalih urbanih naselij, bi lahko označili ta prvi postopek kot opredelitev »ožjega« ah »urbanega« pomena mestnih funkcij, drugi postopek pa kot opredelitev »širšega« ali »regionalnega« pomena mestnih funkcij. a) Pri opredelitvi » o ž j e g a « a l i » u r b a n e g a « p o m e n a m e s t n i h f u n k c i j smo se oprli na gradivo o strukturi zaposlenih v mestih in strukturi osebnih dohodkov zaposlenih. Za opredelitev smo uporabili postopek H. J. N e 1 - s o n a (61), po katerem se kot nadpoprečno pomembne dejavnosti smatrajo tiste, pri katerih je s t rukturni delež presegel vrednost srednje vrednosti + 1 s tandardna deviacija izračunane za vsa slovenska mesta (x + a). Ta, dokaj pre- prosti, način je bil na jp re j uporabljen pri klasifikaciji mest v ZDA, pozneje pa še v nekaterih drugih deželah. Odlikuje se po enostavnosti in organski naveza- nosti na dane razmere in gradivo. S pomočjo te metode smo prišli do naslednjih razmejitvenih vrednosti za 14 pomembnejših dejavnosti,* ki smo jih izračunali za vsakega od uporabljenih indikatorjev. Metoda tudi dopušča, da v primerih zelo močne specializacije ugotovimo, ali ne presega ta osredotočenost celo vred- nost srednje vrednosti + 2 standarnih deviacij ah kar 3 standardnih deviacij (x + 2 a ali x + 3 o) izračunanih za poprečje slovenskih mest. Slaba stran upo- rabljene metode je v tem, da moremo kot specializirana naselja izločiti samo določeno število mest (okrog polovico od 33 °/o, to je okrog 8—12 mest), pa čeprav vemo, da jih je v resnici več. Pri naši opredelitvi se je to zlasti občutilo na pri- meru industrije. Prav zato, poudarjamo, je treba ovrednotenje mestnih funkci j obravnavati vedno skupaj z družbenogospodarsko usmeritvijo in ne ločeno. Naj- prej je potrebno imenovati družbenoekonomsko usmeritev mesta, nato pa na- vesti mestne funkcije. Analiza je dala naslednje izsledke (tabeli 39 in 40). Tabela 39. Razmejitvene vrednosti pri funkcijski opredelitvi mest v SR Sloveniji: A) glede na strukturo zaposlenih in B) glede na strukturo osebnih dohodkov zaposlenih v mestih X 0 x-<-2o X + o x — 0 X 0 X + 0 x + 2 0 x —a Industrija 46,37 22,5 68,87 91,39 23,80 54,4 21,2 75,60 96,8 33,2 Gozdarstvo 5,96 7,80 13,56 21,36 0,00 — — — _ — Gradbeništvo 6,84 5,30 12,14 17,44 1,54 13,09 8,7 21,79 30,49 4,3 Promet 5,47 5,50 10,97 16,47 0,00 5,60 6,4 12,00 17,60 0,0 Trgovina 5,00 2,60 7,60 10,20 2,40 7,89 5,5 13,39 18,94 2,3 Gostinstvo 2,35 1,54 3,89 5,43 0,81 2,12 1,21 3,33 4,54 0,91 Obrt 11,33 7,70 19,03 26,73 3,63 3,92 2,59 6,51 9,10 1,33 Komunala 2,33 1,68 4,01 5,69 0,65 0,73 0,82 1,56 2,39 0,00 Šolstvo 3,08 1,38 4,46 5,84 1,70 2,90 1,32 4,22 5,74 1,58 Zdravstvo 3,91 3,17 7,08 10,99 0,74 3,11 2,45 5,56 8,01 0,66 Socialno varstvo 1,08 1,04 2,12 3,16 0,04 0,71 0,23 0,94 1,18 0,47 Finance 0,97 0,77 1,74 2,51 0,20 1,02 0,92 1,94 2,96 0,10 Socialno zavarov. 0,25 1,21 0,46 0,67 0,04 0,28 0,21 0,50 0,71 0,07 Državna uprava 2,53 1,85 4,38 6,23 0,68 2,40 1,78 4,18 6,58 0,62 x = srednja vrednost strukturnega dela določene dejavnosti a = standardna deviacija strukturnih deležev določene dejavnosti * Podatki so sicer bili zbrani za 18 dejavnosti, vendar nastopajo te dejavnosti (znanstvena dejavnost, kulturno-prosvetna dejavnost, umetniška dejavnost in dejavnost gospodarskih zbornic) samo v nekaterih večjih krajih in smo te podatke oziroma dejavnosti izpustili kot netipične. Rezultati, ki smo jih dobili po eni in drugi metodi, se med seboj v marsičem razlikujejo, vendar nam dopuščajo, da napravimo nekatere sklepe. Prva ugoto- vitev je ta, da mesta s pretežno sekundarno usmeritvijo v glavnem nimajo raz- vitih drugih dejavnosti oziroma, da so te dejavnosti podpoprečno razvite glede na poprečje slovenskih mest. Očitno je, da industrijska dejavnost močno zasen- čuje druge dejavnosti. Pri mestih s terciarno ali kvar tarno dejavnostjo se pojav- lja veliko večja pestrost in ta mesta imajo nadpoprečno razvite mnoge storitvene dejavnosti in javne službe. Ugotavljamo tudi, da imajo z izjemo Maribora in Kranja vsa ostala središčna mesta veliko različnih mestnih funkcij , kar je ne- dvomno pozitivna lastnost (npr. Novo mesto, Nova Gorica, Murska Sobota, Ko- per, Brežice, Postojna, Slovenj Gradec itd.). Verjetno bi kazalo to pozitivno usmeritev funkcijskega razvoja nekaterih naših mest še pospešiti, ali pa jo vsaj v nekaterih primerih izboljšati (npr. Maribor, Kranj , Ravne). Številna druga naša mala mesta so pa zaskrbljujoče skromno opremljena in le redka med njimi imajo nekaj več posebnih funkcij . Moti tudi to, da celo tam, k je r jih je več sku- paj, ne nastopa smiselna medsebojna delitev dela, npr. v Črnem revirju, ob obali, na Koroškem itd. T a b e l a 40. Pregled pomembnejših mestnih funkcij v mestih SR Slovenije: A) glede na strukturo zaposlenih in B) glede na strukturo dohodkov zaposlenih v mestih N a s e l j e A B N a s e l j e A B Ljubljana Gr, Ta, K, O, S, SV2, Ptuj T, O, Z, Z, Sv S, F, Sz F, Sz, U SV2 Maribor — — Ravne I, SZ2 SZ2 Celje T2, F, Sz2 Sv, F, Sz2 Škofja Loka Svs Svs Kranj Sz Tržič I I Jesenice __ Velenje Ss Ss Trbovlje Sz — Zagorje — K, Sv Koper P3, T, Go, Pa, Go, Ajdovščina — — Sz SV3, S2 Bled G03, K2 Gos, Z Hrastnik I I Črnomelj — Sz Idrija Z z Domžale — Izola Sv Go, K, S, Ilirska Bistrica P, K Sv Krško Gr2, F2 F Kamnik Sv Svs Litija K — Kočevje P, K Logatec — Ks Murska Postojna Ps, T, G02, Ps, T, Sobota Z, F2, Sz Gr, Z2, F2, F2 Gos, T2 Sz Prevalje Gr3, O, Gr3, Oa Nova Gorica P, T, Sz2 Gr, P, F, S, F SZ2 Radovljica Gr2 Gr Novo mesto Z, F, Sz2 Z, Sv, F, Ruše I I, K» Sz Slovenj Gradec Z2, F K, S, Z3, U Piran P3, GOB, Ps, F Slovenska K2, F2 Bistrica N a s e l j e Šoštanj Vrhnika Brežice Črna Dravograd Laško Lendava Ljutomer Mengeš Mežica Sevnica Sežana Slovenske Konjice Šempeter Beltinci Cerknica Gornja Radgon 1, Z2 O, Sz2 P, Ts, 7.2, U Go, K, Š, Z Í Gr, P2, T, 02, U Z I O, Sv, F 1 02 Pa, U I j P, Zs T, Go, Š2 Us I Sz P2, T2, Os, Z2, F2, U T2, Gos, Š3, Svs P2, Z Gr O2, Sv3, F2 I Ps, Ts, U T, Zs Go, O3, Š2 O2, F, U2 N a s e l j e Kidričevo Lovrenc Metlika Ormož Pivka Portorož Radeče Radlje Ribnica Senovo Štore Tolmin Žalec Železniki Bovec Grosuplje Medvode R. Slatina I2 K, Svs K, Z2, U2 I, Go G03, Š2, Sv Gr2, O, Sz, U Gr, Ks, Sz I, Z I Tz, K, SV3, U Gr2, K2, F, U I, O Gos Gr2, P, U I Gr, Gos, Š I Š» S V 3 Ts, Z, U I G 0 3 , Š 2 I, Gr2 Go, O, Z, Sz, U K 3 I I P, T2, O, S V 3 , U Gr, K I G 0 3 Gr, O, U I Gos, O, Š P2 ali P3 = število ob začetnici označuje za koliko standardnih deviacij (o) je strukturni delež nad srednjo vrednostjo. I = industrija Gr = gradbeništvo P = promet T = trgovina Go = gostinstvo O = obrt K = komunala Š = šolstvo Z = zdravstvo Sv = socialno varstvo F = finance in bančništvo Sz = socialno zavarovanje U = državna uprava b) D o l o č i t e v » š i r š e g a « a l i » r e g i o n a l n e g a « p o m e n a m e s t - n i h f u n k c i j za posamezno mesto temelji na drugačnem metodološkem iz- hodišču. (62) Ta vidik mestnih funkci j smo skušali razbrati iz korelacijskega odnosa med dvema indikatorjema. Kot prvi in osnovni pokazatelj smo uporabili delež zaposlenih v določenem mestu od vseh zaposlenih v mestih SR Slovenije. Pokazal nam je, kako velik pomen ima posamezno mesto v zaposlitveni s trukturi slovenskih mest (to je naselij z več kot 1500 prebivalci 1. 1966). S tem, da smo vzeli kot bazo indeksa število zaposlenih v mestih, smo izločili moteči vpliv ostalih naselij in obenem postrožili kriterij , saj smo dvignili poprečje. Kot drugi, to je pr imerjalni indikator, pa smo uporabili delež zaposlenih, ki ga ima po- samezno mesto v določeni dejavnosti od vseh zaposlenih v tej dejavnosti v mestih SR Slovenije. Deleže smo izračunali za 17 različnih dejavnosti. Med- sebojna pr imerjava obeh indikatorjev je pokazala, katere dejavnosti v posa- meznem mestu imajo podpoprečen, poprečen in nadpoprečen pomen. Osnovna misel pri uporabl janju tega kri teri ja je temeljila na tem, da bi v idealnih raz- merah praviloma odpadel na posamezno mesto enak delež zaposlenih v različnih dejavnostih kot ga ima mesto v celotni zaposlitveni strukturi . Ali drugače po- vedano: idealno mesto na j bi imelo ustrezno skupnemu številu zaposlenih raz- vite tudi posamezne dejavnosti. Seveda v stvarnosti to ni primer, temveč izka- zujejo mesta glede nekaterih dejavnosti podpoprečno, glede drugih pa nad- poprečno razvitost. Prav to nenormalno razvitost pa smo z zgoraj opisanim postopkom želeli izluščiti in jo izmeriti. Zaradi boljšega dojemanja smo korela- cijsko razmerje razdelili na tri skupine: na normalno, k jer se je p r imanjk l ja j oziroma presežek gibal med — 0,25 °/o do + 0,25 %, na subnormalno razvita, k jer je bil p r imanjk l ja j večji od — 0,25 °/», in na nadnormalno, k je r je bil pre- sežek večji od + 0,25'%. Glede na te tri skupine bi lahko mesta razdelili na nerazvita, normalno opremljena in specializirana (grafikoni 9 a, b in c). Tabela 41. Razvrstitev mest v SR Sloveniji glede na položaj v korelacijskem razmerju med a) deležem zaposlenih v posameznem mestu v določeni dejavnosti od vseh zaposlenih v mestih v tej dejavnosti v SR Sloveniji in b) deležem zaposlenih v posameznem mestu od vseh zaposlenih v mestih SR Slovenije D e j a v n o s t P o d - 25«/« Od —0,25 do + 0,25 °/o N a d °/o 0,25 °/o š t . •/o št . »/o št . °/o Industrija 11 15,5 39 55,0 21 29,5 Gozdarstvo 33 46,5 12 16,9 26 36,6 Gradbeništvo 36 50,7 23 32,4 12 16,9 Promet 35 49,3 23 32,4 13 18,3 Trgovina 36 50,7 31 43,7 4 5,6 Gostinstvo 25 35,2 35 49,3 11 15,5 Obrt 19 26,7 39 55,0 13 18,3 Komunala 22 31.0 30 42,3 19 26,7 Šolstvo 18 25,3 46 64,8 7 9,9 Znanost 68 95,8 2 2,8 1 1,4 Kultura-prosveta 51 71.9 19 26,7 1 1,4 Umetnost 64 90,2 5 7,0 2 2,8 Zdravstvo C2 45,1 27 38,0 12 16,9 Socialno varstvo 39 55,0 19 26,7 13 18,3 Finance-bančništvo 37 52,1 21 29,6 13 18,3 Socialno zavarovanje 43 60,6 17 23,0 11 15,5 Uprava 30 42,3 11 15,4 30 42,3 (Opredelitev smo opravili tudi s pomočjo grafikonov (št. 9 a, b in c), na katerih se je pokazal pri vsaki dejavnosti položaj posameznega mesta: ali leži ob diagonalni osi oziroma koridorju ob njej , ali pod ali nad tem koridorjem). Preden navedemo podrobne izide ovrednotenja, na j opozorimo, da ima uporabljena metoda tudi določene slabosti. Le-te se kažejo predvsem pri manjših urbanih naseljih, k j e r se ka j pogosto lahko zgodi, da dobi določena dejavnost zaradi nerazvitosti drugih dejavnosti in majhne populacijske mase prevelik Grafikon 9 a — Graph 9 a KORELACIJSKO RAZMERJE MED DELEŽEM ZAPOSLENIH V INDUSTRIJI V POSAMEZNEM MESTU OD VSEH ZAPOSLENIH V INDUSTRIJI V MESTIH SLOVENIJE IN DELEŽEM ZAPOSLENIH V POSAMEZNEM MESTU OD VSEH ZAPOSLENIH.V MESTIH S.R.SLOVENIJE CORRELATION RATIO BETWEEN THE PERCENTAGE OF PEOPLE EM- PLOYED JNJNDUSTRY_ IN A PARTICULAR TOWN OF THE TOTAL NUMBER OF PEOPLE EMPLOYED IN INDUSTRY IN TOWNS OF THE S.R.SLOVENIA AND THE PERCENTAGE OF PEOPLE EMPLOYED IN A PARTICULAR TOWN OF THE TOTAL NUMBER OF PEOPLE EMPLOYED IN THE TOWNS OF THE S.R.SLOVENIA y = D E L E Ž ZAPOSLENIH V DOLOČENI DEJAVNOSTI V P O S A M E Z N E M MESTU 0 0 VSEH ZAPOSLENIH V TEJ DEJAVNOSTI V MESTIH V S.R.SLOVENIJI THE PERCENTAGE OF PEOPLE EMPLOYED IN A PARTICULAR ACTIVITYIN A PARTICULAR TOWN OF - THE TOTAL NUMBER OF PEOPLE EMPLOYED IN IN THIS ACTIVITYIN TOWNS OF THE S.R.SLOVENIA D E L E Ž ZAPOSLENIH V POSAMEZNEM MESTU OD VSEH ZAPOSLEN IH V MESTIH S.R.SLOVENIJE THE PERCENTAGE OF PEOPLE EMPLOY- ED IN A PARTICULAR TOWN OF THE TOTAL NUMBER OF PEOPLE EMPLOYED* IN TOWNS IN THE S.R.SLOVENIA Grafikon 9 b — Graph 9 b TRGOVINA - COMMERCE % y Grafikon 9 c — Graph 9 c DRŽAVNA UPRAVA - STATE ADMINSTRATION strukturni delež in s tem nadpoprečni pomen. Žal se tem »statistično-matematič- nim spodrsljajem« ni mogoče izogniti. Nadpoprečni pomen (nad + 0,25 %>) so glede na posamezne dejavnosti po- kazala naslednja mesta: Industrija: Maribor, Kranj, Jesenice, Trbovlje, Velenje, Hrastnik, Domžale, Kamnik, Ravne, Slovenska Bistrica, Tržič, Zagorje, Ajdovščina, Medvode, Ruše, Lendava, Mežica, Slovenske Konjice, Kidričevo, Senovo, Štore. Gozdarstvo: Idrija, Kočevje, Novo mesto, Postojna, Ptuj, Slovenj Gradec, Škofja Loka, Tržič, Vrhnika, Bled, Črnomelj, Ilirska Bistrica, Litija, Ruše, Brežice, Črna, Dravograd, Mengeš, Sevnica, Sežana, Cerknica, Gornja Radgona, Lovrenc, Ormož, Radlje, Tolmin. Gradbeništvo: Ljubljana, Celje, Jesenice, Nova Gorica, Novo mesto, Ravne, Krško, Medvode, Prevalje, Grosuplje, Radlje, Žalec. Promet: Ljubljana, Celje, Koper, Nova Gorica, Piran, Škofja Loka, Ilirska Bi- strica, Postojna, Brežice, Dravograd, Sežana, Šempeter in Grosuplje. Trgovina: Ljubljana, Celje, Koper, Nova Gorica. Gostinstvo: Ljubljana, Jesenice, Koper, Izola, Nova Gorica, Piran, Bled, Po- stojna, Portorož, Bovec in Rogaška Slatina. Obrt: Ljubljana, Celje, Ptuj, Domžale, Prevalje, Vrhnika, Brežice, Dravograd, Mengeš, Sevnica, Beltinci, Radlje, Železniki. Šolstvo: Ljubljana, Kranj, Ptuj, Velenje, Zagorje, Portorož, Rogaška Slatina. Znanost: Ljubljana. Kultura-prosveta: Ljubljana. Zdravstvo: Ljubljana, Celje, Idrija, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Šoštanj, Brežice, Laško, Šempeter, Ormož in Rogaška Slatina. Bančništvo in finance: Ljubljana, Celje, Trbovlje, Koper, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Krško, Postojna, Radovljica, Slovenj Gradec in Žalec. Uprava: Koper, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Piran, Ptuj, Ajdov- ščina, Črnomelj, Domžale, Ilirska Bistrica, Krško, Litija, Postojna, Radov- ljica, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Brežice, Dravograd, Lendava, Ljutomer, Sevnica, Sežana, Slovenske Konjice, Cerknica, Gornja Radgona, Ormož, Grosuplje, Ribnica, Tolmin, Žalec. Sumarni pregled »regionalnega pomena« mestnih funkcij podaja tabela 42 (in tudi karta 10 med str. 272 in 273). Obravnavano korelacijsko razmerje se od dejavnosti do dejavnosti spre- minja. Za industrijo, šolstvo, gostinstvo in obrt velja, da leži pretežni del naselij znotraj koridorja (nad 50«/»), to se pravi, da koeficienti ustrezno slede spreminjanju števila prebivalstva v mestih in pomenu mesta kot regionalnega središča. Pri drugi skupini dejavnosti leži znotraj koridorja 30—45 */» naselij. Te panoge so gradbeništvo, promet, trgovina, komunala, zdravstvo in finance. Glede na to, da gre za dejavnosti izrazito mestnega značaja, bi pričakovali, da bo odstotek naselij znotraj orisanega korelacijskega koridorja večji. Še manjšo navezanost ugotavljamo pri gozdarstvu, kulturi in prosveti, socialnem varstvu, socialnem zavarovanju in upravi, kjer se giblje odstotek mest v koridorju med Tabela 42. Pregled funkcij slovenskih mest glede na korelacijski odncs med a) deležem zaposlenih v določeni dejavnosti v posameznem mestu od vseh zaposlenih v tej dejavnosti v mestih SR Slovenije in b) deležem zaposlenih v posameznem mestu od vseh zaposlenih v mestih SR Slovenije In d u st ri ja G o zd ar st v o G ra db en iš tv o P ro m et T rg ov in a G os ti ns tv o O br t K o m u n al a Š ol st vo Z n an o st K u lt u ra i n p ro s. U m et no st Z d ra v st v o S oc ia ln o va rs tv o F in an ce S oc . z av ar o v an je U p ra v a Ljubljana G P- T G 0 K Š Z KP U Z- SV F SZ U Maribor 1 _ 9 _ _ _ z SV Celje _ G P- T 0 Z- F SZ Kranj 1 9 _ _ K f SZ Jesenice 1 _ G P G _ K z SZ Trbovlje 1 _ — __ _ 5 sv F SZ Koper 9 P- T G 0 U z SV F SZ U Hrastnik i K Idrija i G g P 9 0 k ï kp Z- sv u Izola 9 _ G 0 k i i SV Kamnik 1 g 9 0 kp SV u Kočevje G P _ 9 0 k kp ( u Murska Sobota t 0 K i kp i F SZ U Nova Gorica _ G P- T G 0 K 5 kp u z sv F SZ U Novo mesto i G G P K Z- SV F SZ U Piran P- t G 0 K š z SV F U Ptuj — G t 9 0 K S z SV f SZ U Ravne 1 _ G _ _ k i SZ Skofja Loka G 9 P- 0 _ SV u Tržič 1 G Velenje 1 9 K S Zagorje 1 o k s kp u Ajdovščina 1 G 9 - - - 0 K U In d u st ri ja G oz da rs tv o G ra db en iš tv o P ro m et T rg o v in a G os ti ns tv o O br t K o m u n al a Š ol st vo Z n an o st K u lt u ra i n p ro s. U m et n o st Z d ra v st v o S oc ia ln o v ar st v o F in an ce S oc . z av ar o v an je U p ra v a Bled G t G 0 K 5 Z Črnomelj i G 9 P 9 D š f sz u Domžale 1 _ 0 _ 5 f sz u Ilirska Bistrica i G P- t 9 0 K U Krško i 9 G _ 0 k š kp SV F SZ U Litija i G 9 P 9 0 K S U ( sz U Logatec i _ P 9 0 k i u Postojna G 9 P- t G _ k i kp F sz U Prevalje i G P t 0 k i 11 sv f Radovljica i 9 P _ 0 F i kp u 2 sv F S2 U Ruše 1 G _ 9 0 k i z Slovenj Gradec i G 9 9 0 kp Z- F U Slovenska Bistrica 1 S _ 9 k 5 f U Šoštanj i _ _ t 9 G 5 Z- f u Vrhnika i G 9 t 9 0 k š f SZ u Brežice G 9 P- t 9 0 k i z- f U Črna i G P t 9 0 k i 2 sv Dravograd i G 9 P- i 9 0 _ i 2 sv f U Laško i 5 9 0 k 5 Z- f u Lendava 1 t __ k _ sv S2 U Ljutomer i 9 9 P t 9 0 k S kp 2 sv f sz U Mengeš i G t 9 0 š SV t Mežica ! 9 i Sevnica i G P 9 0 k i f U Sežana — G — P- t 9 — k — - - — Z - - sz U Slovenske Konjice Šempeter Beltinci Cerknica Gornja Radgona Kidričevo Lovrenc Metlika Ormož Pivka Portorož Radeče Radlje Ribnica Senovo Store Tolmin Žalec Železniki Bovec Grosuplje Medvode Rog. Slatina kp !). Izraziti primeri so bili Ljubljana, Koper, Murska Sobota, Piran, Ptuj, Postojna, Bled, Slovenj Gradec, Brežice, Črna, Dravograd, Portorož, Šempeter, Tolmin, Metlika, Sežana itd. (grafikona 7 in 8). Pri številnih mestih s sekundarno usmeritvijo se je terciarna ali kvartarna dejavnost pojavljala zgolj kot spremljajoča dejavnost. Takšno, v poprečju enostransko družbeno-ekonomsko usmerjenost sloven- skih mest je mogoče pojasniti zgolj s tem, da je industrija bila in je še sedaj poglavitno gonilo urbanizacije. Zlasti velja ta ugotovitev za mala mesta, ki so izredno navezana na industrijo. Vprašanje pa je, ali je takšna enostranska, včasih celo ekstremna povezanost na eno samo dejavnost (glej koeficient diver- zifikacije [60], tabela 38) smiselna in ali se sploh sklada z mestnim karakterjem. Presenetljivo je, kako skromno vlogo imajo pri slovenskih mestih terciarne dejavnosti: trgovina, promet, gostinstvo in storitvena obrt. Mest s takšno usme- ritvijo je še največ v Primorju. V vzhodnih, gospodarsko manj razvitih predelih, pa se pojavljajo mesta s kvartarno usmeritvijo, kar je tudi po svoje značilno. Prikazana usmeritev slovenskih mest navaja k razmišljanju o njihovem polo- žaju, pomenu in vplivu in s tem, ne nazadnje, k tehtanju njihove vloge v slovenskem nacionalnem prostoru (karte 7, 8 in 9). Tudi pri ugotavljanju mestnih funkcij (53, 54), to je tistih dejavnosti, ki so bodisi za mesto kot tako, ali pa za širši slovenski prostor nadpoprečnega pomena, je avtor uporabil kot gradivo podatke o strukturi zaposlenih in o osebnih dohodkih po panogah. Opredelitev je izvedel na dva različna načina, ki pa nista medsebojno docela primerljiva. Pri prvem postopku je raziskoval, katere dejavnosti v posameznem mestu imajo nadpoprečen pomen in s tem, posredno, tudi pomembnejšo vlogo v vsem slovenskem prostoru. V drugem delu raziskave pa je skušal s pomočjo primerjave z drugimi urbanimi naselji razbrati, katere dejavnosti v posameznem mestu imajo s širšega ali nacionalnega vidika takšen pomen. Glede na razlike med obema pristopoma je prvi postopek ime- noval opredelitev »ožjega« ali »urbanega« pomena mestnih funkcij, drugega pa opredelitev »širših« ali »regionalnih« mestnih funkcij. Opozoriti pa je treba, da ugotovitev o mestnih funkcijah ne v enem, ne v drugem primeru ni mogoče obravnavati ločeno od ugotovitev o družbeno-ekonomski usmerjenosti mest. Razmejitvene vrednosti za opredelitev »-ožjega ali urbanega pomena« mestnih funkcij (61), so bile izračunane s pomočjo standardne deviacije. Izsledki o tem značaju mestnih funkcij slovenskih mest so razvidni iz tabel 39 in 40. Vredno- tenje je znova potrdilo, da ima večina industrijskih mest malo drugih dejavnosti oziroma so te podpoprečno razvite v razliko od mest s terciarno in kvartarno usmeritvijo. Iz razumljivih razlogov ima večina mest-središč večje število mest- nih funkcij (npr. Koper, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Po- stojna, Brežice itd.), kakor pa mesta brez centralnih funkcij (npr. Hrastnik, Kamnik, Domžale, Slovenska Bistrica itd.). Pri nekaterih monoindustrijskih mestih s pomembno središčno lego bi bilo treba to enostranost odpraviti s pospešenim razvojem zlasti terciarnih dejavnosti (npr. Maribor, Kranj). Nekatere naše regije takšnih polifunkcionalnih središč sploh nimajo (npr. Koroška regija, Črni revir) in bi bilo koristno, ko bi se ta pomanjkljivost odpravila bodisi z razvojem enega samega središča ah pa s smiselno delitvijo dela med priza- detimi mesti. Opredelitev mestnih funkcij »širšega« ali »regionalnega« pomena (62) je bila izvedena na osnovi korelacijskega odnosa med dvema indikatorjema: de- ležem zaposlenih v posameznem mestu od vseh zaposlenih v mestih v SR Slo- veniji in deležem zaposlenih v določeni dejavnosti v posameznem mestu od vseh zaposlenih v tej dejavnosti v mestih SR Slovenije. Razmerje je pokazalo za vsako dejavnost, ali mestni delež ustreza deležu prebivalstva, ah je manjši, ali je večji. V normalnih razmerah naj bi bila odstopanja majhna, komaj od —0,25 % do + 0,25%. Pri mestih, k jer je bil delež dejavnosti nad tem poprečjem, je bilo mogoče trditi, da ima ta panoga nadnormalni pomen in da mesto opravlja to funkcijo tudi za širše območje (tabeli 41, 42 in grafikoni 9 a—c). Tako zastav- ljeno vrednotenje mestnih funkcij je na primeru slovenskih mest pokazalo, da nastopa presežek pri velikem številu mest predvsem pri dveh panogah: industriji in upravi (!). Nasprotno temu izkazujejo številne izrazito mestne dejavnosti, kot npr. trgovina, promet, gradbeništvo, finance, zdravstvo in druge javne službe, primanjkljaj . Normalno distribucijo zapažamo le pri šolstvu, go- stinstvu in obrti (tabela 41). Primanjkljaj , ki ga beležimo pri številnih dejav- nostih, nas navaja na naslednjo misel: mesta s specialnimi funkcijami naj bi opravljala svojo posebno dejavnost na širšem območju, zaradi česar bi imela druga bližnja mesta razvite lastne storitvene dejavnosti v minimalnem obsegu. To pomeni, da bi v regionalni delitvi mestnih funkcij nastopala razen enotno zgrajene hierarhije centralnih funkcij s pravilno prostorsko in organizacijsko ureditvijo tudi manj sistematično izpeljana specializacija mest, ki bi se le deloma ujemala z modelom centralnih naselij. V Sloveniji zaznamujemo tovrstno spe- cializacijo predvsem pri Ljubljani in v veliko skromnejšem obsegu pri Kopru, Novi Gorici, Novem mestu, Celju, Ptuju in deloma pri Murski Soboti. Prese- netljivo ozko specializacijo imajo mesta Maribor, Kranj, Jesenice in Trbovlje, kar je glede na njihovo velikost, vlogo in položaj nedvomno neustrezno. V tem pogledu jih prekašajo celo nekatera manjša mesteca kot Brežice, Postojna, Piran in Slovenj Gradec. V zvezi z mestnimi funkcijami se je avtor na kratko dotaknil tudi problema, kako določiti obseg »mestoslužnega prebivalstva«. Oprl se je na A 1 e x a n - d e r s s o n o v o in M o r i s s e t o v o metodo (63), ki določa za vsako dejavnost delež prebivalstva namenjenega zgolj oskrbi mesta s pomočjo odstotkov, ki jih dosežejo mesta v ranžirni vrsti na spodnjem koncu niza (tabeli 43, 44). Glede na to, da odstotek mestoslužnih dejavnosti narašča z velikostjo kraja, je bilo treba ločiti urbana naselja na več skupin. Pri manjših mestih (do 3000 prebivalcev) na j bi ta delež znašal od 1,8 %—9,36 %, pri velikostni skupini 3000—4999 5,49% do 12,56%, pri skupini 5000—9999 10,77 %^26 ,4 % in pri mestih z več kot 10 000 prebivalci 20,18—47,17 %. Prva številka označuje absolutni minimalni delež, druga pa delež mest na petem mestu. Uporabljene metode za opredelitev mestnih funkcij in tudi nekatere druge že prej izvedene analize omogočajo temeljitejšo presojo, katera od obravnavanih 71 naselij nimajo mestnega značaja. Ti kraji so nedvomno Ruše, Medvode, Mežica, Kidričevo, Lovrenc na Pohorju, Pivka, Senovo, Store in Železniki. Problematična je tudi funkcijska struktura Logatca, Mengša, Portoroža, Radeč, Cerknice, Beltincev, Bovca in Šempetra pri Gorici. Izredno enostransko funkcij- sko strukturo imata razen navedenih krajev Hrastnik in Tržič, dokaj neustrezno pa tudi Ravne, Trbovlje, Lendava in Slovenske Konjice. Prvih devet (oziroma sedemnajst) krajev bi potemtakem sodilo med »prehodna in mešana naselja« in ne med mesta. Za mesta v drugi skupini pa je takšna ugotovitev nadvse ne- ugodna, zlasti ker so to večji kraji s širšim pomenom (karta 10). Opravljena analiza mest in urbanega omrežja v SR Sloveniji omogoča, končno, boljše in bolj celovito poznavanje dobrih in slabih strani slovenskih mest, kakor tudi faktorjev, ki uravnavajo njihov razvoj. Takšno kompleksno poznavanje in presojanje razmer pa je lahko osnova in spodbuda za bolj pre- mišljeno in zavestnejšo urbanizacijsko politiko na Slovenskem. VII. VIRI IN LITERATURA 1. 1. Zbirka »Naselja i poreklo stanovništva«. Pri nas npr. »Krajevni leksikon«. 2. S t a f f o r d , H. A. Jr., The Functional Bases of Small Towns. Economic Geo- graphy 39, 1963, str. 165—175. 3. Studia geograficzne nad aktywizacjq malych miast, Redakcija: K. D z i e w o r i - s k i , M. K i e l c z e w s k a - Z a l e s k a , L. K o s i n s k i , J. K o s t r o w i c k i i S. L e s z c z y c k i , Prace Geograficzne 9. Warszawa 1957, str. 1—526. 4. G r ö t z b a c h , D., Geographische Untersuchungen über die Kleinstadt der Gegenwart in Süddeutschland. Münchner geographische Hefte 24, 1963. Z ü h 1 k e , D., Städtische Siedlungen in östlichen Erzgebirge. Wissenschaftliche Veröffentlichungen des Deutschen Instituts für Länderkunde 19/20, 1963, str. 267—343. 5. V e y r e t , P., V e y r e t , G., Petit et Moyennes Villes des Alpes. Revue de geographie Alpine LH, 1964, str. 1—124. 6. B 1 a ž e k , M., On the Problem of Small Urban Agglomerations. Journal of the Czehoslovak Geographical Society, Supplement, Praha 1964, str. 125—129. 2. 7. R a j k o v i č , V., Mesta in mestna naselja SR Slovenije. Prikazi in študije 10, št. 9—10, 1964, str. 2. 8. G r ö t z b a c h , E., o. c., str. 11. 9. J e v t i č , Z., N. M a r k o v i č , B. S t e v a n o v i č , Osnovni metodološki problemi klasifikacije naselja. Radni dokumenat Saveznog zavoda za statistiku 5, št. 23, 1968, str. 13. 10. M a c u r a , M., Kriterijumi za razgraničenje gradskog i seoskog stanovništva. Statistička revija 3 in 4, 1954. M a c u r a M., Stanovništvo kao činilac privrednog razvoja Jugoslavije. Ekonom- ska biblioteka 7, Beograd 1958. 11. J e v t i č , Z., N. M a r k o v i č , B. S t e v a n o v i č , o. c., str. 4. 12. V o g e 1 n i k , D., Urbanizacija kao odraz privrednog razvoja FNRJ. Beo- grad, 1961. 13. J e v t i č , Z., N. M a r k o v i č , B. S t e v a n o v i č , o. c., str. 5. 14. I v k o v i č - I v a n d e k i č , P., Pravci i neki problemi posleratne urbani- zacije u Jugoslaviji. Ekonomist 3, 1961. 15. C e r o v a c , P., Upravno-teritorialno oblikovanje SR Slovenije z upravno- teritorialnimi enotami 1945—1964. Prikazi in študije 10, št. 7—8, 1964, str. 1—51. 16. U r a d n i list SRS 11/52 z dne 19. 4. 1952. 17. U r a d n i list SRS 24/55 z dne 30. 6. 1955. 18. U r a d n i list SRS 35/64 z dne 30. 6. 1964. 19. U r a d n i list SRS, odlok 1/1 od 8. 1. 1959. 20. U r a d n i list SRS 8/65 z dne 28. 3. 1963. 21. U r a d n i list SRS, odlok 15/63 od 14. 5. 1959. 22. C e r o v a c , P., Porast števila prebivalstva mest v SR Sloveniji od leta 1869 do 1966. Prikazi in študije 12, št. 11—12, 1966, str. 2—4. 23. M e 1 i k , V., Rast mestnega prebivalstva na Slovenskem pred prvo svetovno vojno. Ekonomski zbornik 1, 1956, str. 193—211. 24. B a n , M., Naselja u Jugoslaviji. Jugoslovenski pregled 8, maj 1967. 25. J e v t i č , Z., N. M a r k o v i č , B. S t e v a n o v i č , o.e. 3. 26. G r a d m a n n , R., Süd-Deutschland, Vol. I. 1931. C r i s t a 11 e r , W., Die Zentralen Orte in Süddeutschland, 1933. 27. D i c k i n s o n , R. E., The Distribution and Functions of the Smaller Urban Settlements of East Anglia. Geography 1932, str. 19—31. 28. C o p p o 1 a n i , J., Le réseau urbain de la Prance: Sa structure et son amé- nagement. Paris 1959. 29. Z w i 11 e r , F., Prebivalstvo na Slovenskem od XVIII. stoletja do današnjih dni, 1936. 30. G e m e i n d e l e x i k o n von Steiermark, Bearbeitet auf Grund der Ergeb- nisse der Volkszählung von 31. Dezember 1900, IV. Wien 1904. G e m e i n d e l e x i k o n von Kärnten, bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung von 31. December 1900, V. Wien 1905. G e m e i n d e l e x i k o n von Krain, bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszählung von 31. Dezember 1900, VI, Wien 1905. G e m e i n d e l e x i k o n von Küstenland, bearbeitet auf Grund der Ergeb- nisse der Volkszählung von 31. December 1900, VII, Wien 1906. D i e H a n d e l s - , Industrie- und Gewerbebetriebe von Steiermark, Oester- reichischer Zentralkataster V, Wien 1908. D i e H a n d e l s - , Industrie- und Gewerbebetriebe von Kärnten und Krain, Oesterreichische Zentralkataster V, Wien 1903. D i e H a n d e l s - , Industrie- und Gewerbebetriebe von Krain, Oesterreichi- sche Zentralkataster VII, Wien 1908. D i e H a n d e l s - , Industrie- und Gewerbebetriebe von Küstenland und Dalmatien, Oesterreichische Zentralkataster VI, Wien 1903. 31. M e l i k , A., O mestih in trgih na Slovenskem. Glasnik muzejskega društva za Slovenijo 20, str. 333—344, 1939. M e l i k , A., Rast naših mest v novi dobi. Dela 4. raz. SAZU. Ljubljana 1964. 32. K o k o l e , V., Centralni kraji v SR Sloveniji. Problemi njihovega omrežja in njihovih gravitacijskih območij, Geografski zbornik 12, str. 5—135. Ljubljana 1971. 33. V r i š e r , I., Centralna naselja v Jugoslaviji. Ekonomska revija, str. 395 do 430. Ljubljana 1968. V r i š e r , I., The Pattern of Central Places in Yugoslavia. Tijdschrift voor Econ. en Soc. Geografie 62, 1971, str. 290—300. 34. B o b e k , H., Aspekte der zentralörtlichen Gliederung Oesterreich, Berrichte zur Raumforschung und Raumplanung 10/2, 1966, str. 114—130. 35. P r o g r a m m a di sviluppo economico e sociale del Friuli—Venezia Giulia per il quinquenio 1969/1970, Regione Autonoma Friuli—Venezia Giulia. 1968. 36. B e 1 u s z k i , P., Magyaroszâg kiskeres kadelmi körpontjai (The retail centres of Hungary). Földrajzi értesito 15, 1966, str. 237—263. 37. K o k o 1 e , V., Centralni kraji v SR Sloveniji, o. c., str. 87—89. 38. V r i š e r , I., Centralna naselja v Jugoslaviji, o. c., str. 408. 39. K o k o 1 e , V., Centralni kraji v SR Sloveniji, o. c., str. 44—47 in priložena tabela. 40. K o k o 1 e , V., Centralni kraji v SR Sloveniji, o. c., str. 64—65. 41. G u y o t , F., Essai d'économie urbaine, str. 106—111. 1968. 42. V r i š e r , I., Vplivna območja jugoslovanskih mest in drugih središč. Ljub- ljana 1972, str. 1—142. V r i š e r , I., Vplivna območja jugoslovanskih mest in drugih središč, Geografski vestnik 45, str. 21—46. Ljubljana 1973. 43. V r i š e r , I., Vplivna območja jugoslovanskih mest, o. c., str. 16—22. 44. K o k o 1 e , V., Centralni kraji v SR Sloveniji, o. c., str. 30—32. 45. V r i š e r , I., Vplivna območja jugoslovanskih mest, o. c., str. 38—41. 46. M e i n k e D., Gravitations- und Potentialmodelle. Handwörterbuch der Raum- forschung und Raumordnung I., 1970, str. 1048—1059. 47. K o k o 1 e , V., Centralni kraji v SR Sloveniji, o. c., str. 64—70. 4. 48. a) H a u p t - A u s w e i s über die Einteilung des Laibacher Gouvernements- Gebiethes in Provinzen, Kreise, Sektionen, Bezirksobrigkeiten, Untergemeinden und Ortschaften nebs dern Häuser und Seelenanzahl in Jahre 1817. DAS. b) S c h m u t z , Historisch-topographisch Lexicon von Steiermark. Graz (1822—1823?). c) H a u p t - A u s w e i s über die Einteilung des Gouvernements des Küsten- landes in Kreise, Distrikte, Bezirke, Hauptgemeinden und Untergemeinden dann deren Häuser und Seelenanzahl (1814—1815?). DAS, fascikel 584/25—52. No. 12 800. 49. C e r o v a c , P., Porast števila prebivalstva mest v SR Sloveniji, o. c. 50. G u y o t , F., Essai d'économie urbaine, o. c., str. 205—209. L e p h é n o m è n e de l'urbanisation en Asie et en Extreme-Orient, UNO- UNESCO, 1959, razprava: H a u s e r , P., Le phénomène d'urbanisation dans le monde et en Asie, ses rapports avec de développement économique et l'évolution sociale. 51. S i f r e r , 2., Demografski razvoj kmečkega prebivalstva v Sloveniji. Prikazi in študije 8, str. 9—10. S i f r e r , 2., Razvitak stanovništva Slovenije u poslednjih sto godina. Stanovni- štvo, 1963, str. 339—367. 52. P r e d h o d n i rezultati popisa prebivalstva 1. 1971 na osnovi vzorca. 5. 53. V r i š e r , I., O funkcijski klasifikaciji mest. Geografski vestnik 40, str. 115 do 120. Ljubljana 1968. 54. K o k o 1 e , V., Funkcije slovenskih mest. Geografski vestnik 35, str. 21—60. Ljubljana 1962. 55. C a r r i è r e , F., P. P i n c h e m e 1, Le fait urbain en France, str. 166, 1963. 56. Z a v o d SR Slovenije za statistiko, Družbeni produkt, narodni dohodek in čisti osebni dohodki po mestih in večjih naseljih 1. 1966, sestavila Mira Z u p a n . Ljubljana 1969. 57. M a n s f i e 1 d , E., City Size and Income 1949, Regional Studies in Income and Wealth, 21, National Bureau of Economic Research, citirano po knjigi G u y o t , F., Essai d'économie urbaine, o. c. 58. C a r r i è r e , F., P. P i n c h e m e 1, Le fait urbain en France, o. c. K o k o 1 e , V., Vera K o k o 1 e , Urbanizacija podeželja v Sloveniji. Geografski vestnik 41, str. 5—7. Ljubljana 1969. 59. A n d r e w s , R. B., Mechanics of the Urban Economic Base: the Concept of the Base Ratio. Land Economics 31, No. 1, 1955, str. 47—54. A l e x a n d e r , J. W., The Basic-nonbasic Concept of Urban Economic Functions. Economic Geography 30, 154, str. 87—100. 60. R o d g e r s , A., Some Aspects of Industrial Diversification in the United States. Papers and Proceedings, The Regional Science Association, 1955. 61. N e 1 s o n , H. J., A Service Classification of American Cities. Economic Geo- graphy 31, 1955, str. 189—210. 62. C a r r i è r e , F., P. P i n c h e m e 1, Le fait urbain en France, o. c., str. 263—278. 63. A 1 e x a n d e r s s o n , G., The Industrial Structure of American Cities. 1956, str. 1—134. U 11 m a n , E. U., M. F. D a c e y , The Minimum Requirements Approach to Urban Ecconomic Base. Proceedings of the IGU Symposium in Urban Geography, Lund 1960. Lund Studies in Geography, No. 24, 1962. M o r r i s s e t , I., The Economic Structure of American Cities. Reg. Science Assoc. 4, 1958, str. 239—256. VII. PREGLEDNE TABELE O RAZVOJU PREBIVALSTVA IN O USTVARJENEM DRUŽBENEM PRO- IZVODU IN NARODNEM DOHODKU (L. 1966) V SLOVENSKIH MESTIH RAZVOJ PREBIVALSTVA V SLOVENSKIH MESTIH OD 1869 DO 1971 1816 1820 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 Ljubljana 19 387 36 731 43 324 48 651 57 612 70 460 97 224 120 408 138 032 165 789 212 756 Maribor 12 425 23 950 29 320 32 948 39 897 47 016 56 901 74 345 83 404 97 519 115 639 31 812 60 681 72 644 81 559 97 509 117 476 154 125 194 753 221 436 263 308 328 395 20 000—50 000 Celje 4 075 6 523 8 025 9 410 11 416 13 554 16 510 20 305 23 198 27 784 34 396 Kranj 3 866 5 052 4 886 4 718 5 220 5 453 8 308 15 981 17 827 21 477 27 209 7 941 11 575 12 911 14 128 16 636 19 007 24 818 36 286 41 025 49 261 61 605 10 000—20 000 Jesenice 1 327 1 611 1 663 2 303 4 399 6 941 8 184 11 199 13 202 15 726 17 398 Koper 5 119 7 818 9 044 8 695 8 718 9 661 8 695 8 055 7 374 10 504 18 331 Nova Gorica 1 601 2 455 2 750 3 046 3 493 4 961 4 395 4 970 6 327 8 354 13 568 Novo mesto 1 940 3 022 3 015 3 095 3 723 4 311 5 444 5 732 6 544 8 640 12 070 Trbovlje 418 1 243 4 049 5 218 6 839 8 973 11 805 13 353 14 566 15 987 16 790 Velenje 865 1 224 1 486 1 680 2 044 2 193 2 625 3 236 4 198 7 976 13 780 11 270 17 373 22 007 24 037 29 216 37 040 41 148 46 545 52 211 67 187 91 937 5 000—10 000 Domžale 608 1 329 1 616 1 980 2 186 2 230 2 553 3 461 3 840 4 831 6 857 Hrastnik 333 1 486 2 196 2 516 3 485 4 218 4 764 6 403 7 058 8 097 7 976 Idrija 4 139 3 829 4 192 4 925 5 564 6 035 5 698 4 735 5 013 6 030 6 934 Izola 2 780 3 972 4 457 4 921 5 572 6 131 6 760 6 860 6 067 7 498 8 589 Kamnik 1 503 2 096 2 355 2 253 2 181 2 155 2 439 3 457 3 792 5 062 6 644 Kočevje 617 1 186 1 534 1 378 2 223 2 582 2 901 2 991 4 447 5 819 8 075 Murska Sobota 1 455 1 786 2 134 2 304 Piran 6 151 7 837 7 527 7 370 7 098 Postojna 1 356 1 701 1 621 1 709 1 719 Ptuj 2 530 3 791 5 042 4 758 5 093 Radovljica 998 1 461 1 138 1 182 1 487 Ravne 870 1 103 1 272 1 355 Slovenj Gradec 1 092 1 683 1 763 1 771 1 994 Slovenska Bistrica 1 128 1 730 1 921 1 920 1 907 Škof j a Loka 2 039 2 998 3 207 3102 3 136 Tržič 1 626 2 044 2 096 2 449 2 979 Vrhnika 1 346 1 471 1 567 1 747 2 287 Zagorje ob Savi 827 2 587 3 697 3 797 3 999 29 073 43 526 48 818 51 184 56 569 3 000—5 000 Ajdovščina 758 1 259 1 195 1 241 1 327 Bled 1 229 1 314 1 415 1 415 1 646 Brežice 677 925 996 1 058 1 164 Črnomelj 1 136 1 475 1 495 1 510 1 572 Ilirska Bistrica 971 1 308 1 317 1 311 1 455 Krško 917 1 565 1 717 1 626 1 724 Lendava 1 175 1 314 1 403 1 652 Litija 492 781 900 1 257 1 352 Logatec 1 774 1 534 1 756 1 920 1 845 Medvode 526 547 781 881 Mengeš 918 1 343 1 375 1 437 1 537 Mežica 365 352 381 421 Portorož 133 188 348 658 Prevalje 2 254 2 463 2 472 1 787 Ruše 336 612 747 787 862 Sevnica 585 670 711 817 859 2 748 3 571 4 573 5 346 6 605 9 542 7 491 6 052 5 392 3 574 5 782 5 482 1 986 3 151 3 391 4 081 4 857 6 048 5 722 5 384 5 400 6 391 7 392 9 463 1 620 1 865 3 114 3 508 4 271 5 790 1 483 1 519 2 492 3 840 5 350 7 085 2 011 2 162 2 695 3 136 4 029 6148 2 201 2 413 3 178 3 673 4 495 5 543 3 049 3 306 4 207 4 860 5 006 7 503 3 097 3 996 4 856 5 236 6 021 6 755 2 366 2 279 2 882 3 347 3 924 5 955 4 579 5 052 6 076 7 311 8 603 9 410 61 704 65 865 76 163 84 520 103 672 129 799 1 397 1 732 2 342 2 894 3 309 4 124 1 983 2 753 3 387 3 844 4 156 4 763 1 269 1 229 1 349 1 823 2 641 3 276 1 394 1 941 2 278 2 605 3115 4 004 1 700 2 172 3 374 3 637 3 720 4 188 1 842 2 013 2 360 2 831 3 728 4 309 1 910 1 709 1 680 2 495 2 561 3 019 1 569 2 404 2 813 2 960 3 657 4 137 2 041 2 391 2 183 2 380 3 008 3 597 814 1 194 1 689 1 976 2 658 3 801 1 535 1 454 1 629 2 115 2 766 3 350 470 1 339 2 047 2 332 2 944 3 495 1 135 1 248 1 514 1 527 1 564 3 610 1 756 1 722 1 923 2 425 3 012 3 655 938 1 788 2 053 2 468 3T25 3 767 1 038 1 243 1 606 1 839 2 278 3 638 Sežana Slovenske Konjice Šoštanj Žalec 2 000—3 000 Cerknica Črna Dravograd Gornja Radgona Grosuplje Laško Ljutomer Metlika Pivka Ribnica Senovo Šempeter Tolmin Železniki pod 1500 Beltinci Bovec 1816 1820 1869 1880 1890 1900 1910 1931 1948 1953 1961 1971 862 1 071 1 170 1 180 1 244 1 436 1 092 1 244 1 621 2 295 3 282 546 1 263 1 402 1 361 1 299 1 431 1 424 1 755 2 089 2 472 3 459 424 892 1 022 1 156 1 447 1 630 2 217 2 543 3 011 3 441 3 975 451 553 608 657 744 764 799 1 150 1 402 1 711 3 766 12 076 21 018 22 690 24 118 25 476 28 052 33 864 40 919 48 274 58 161 75 215 1 300 1 391 1 477 1 547 1 530 1 463 1 415 1 210 1 404 1 716 2 290 729 698 706 772 975 1 052 1 198 1 890 2 219 2 368 768 919 1 020 1 110 1 103 1 110 1 257 1 701 2 129 2 607 465 482 467 464 474 318 880 1 239 1 709 1 759 2 479 302 336 278 365 395 573 753 884 1 380 2 646 545 811 903 999 1 089 1 147 1 365 1 646 1 834 2 240 2 552 603 1 074 1 140 1 141 1 258 1 302 1 481 1 655 1 964 2 033 2 657 861 1 198 1 293 1 363 1 297 1 278 1 247 1 394 1 322 1 516 2 284 152 639 802 834 911 1 147 1 165 1 670 1 965 1 995 2 138 971 936 1 003 1 014 1 055 1 062 1 111 1 150 1 350 1 618 2 413 171 224 241 270 293 262 836 1 383 1 808 1 935 2 018 232 983 1 120 1 299 1 486 1 631 1 693 1 268 1 618 2 169 2 939 856 846 894 849 856 1 016 1 222 1 320 1 638 1 965 2 975 1 458 1 487 1 376 1 246 1 228 1 153 1 132 1 111 1 241 1 567 2 230 7 614 11 870 12 669 13 030 13 724 14 252 16 282 18 254 22 328 26 241 34 596 1 216 1 378 1 388 1 446 1 487 1 524 1 739 1 760 1 801 1 936 2 031 1 657 1 519 1 573 1 481 1 467 1 795 1 255 1 252 1 314 1 429 Kidričevo 18 18 19 22 Lovrenc 852 1 093 1 110 1 155 1 213 Ormož 334 867 956 948 892 Radeče 446 697 691 816 863 Radlje ob Dravi 681 879 1 025 1 037 1 007 Rogaška Slatina 390 404 418 396 Štore 610 488 628 745 2 313 7 427 7 589 7 982 8 065 SR SLOVE- NIJA 102 099 173 470 199 328 216 038 247 195 58 71 275 1 447 1 985 1 897 278 1 116 1 428 1 603 1 717 1 884 049 1 276 1 188 1 379 1 517 1 699 952 1 187 1 191 1 266 1 500 1 644 035 885 1 122 1 325 1 566 1 912 472 850 986 1 311 1 445 1 829 693 825 1 114 1 537 1 950 1 946 491 9 529 10 298 12 880 14 795 16 176 022 345 631 423 218 482 674 582 265 737 723 Skupaj Industrija Kmetij-stvo Gozdar- stvo Gradbe- ništvo Promet Trgovina Gostin- stvo Obrt Komu- nala SR SLOVENIJA družbeni produkt 14 350 437 6 451 132 1 806 468 216 624 1 322 049 977 409 2 497 591 385 921 572 946 55 297 narodni dohodek 13 292 786 5 898 783 1 401 343 205 789 1 265 780 798 122 2 445 466 358 132 548 541 50 471 AJDOVŠČINA družbeni produkt 83 737 50 261 — — 9 374 3 622 16 543 1 567 1 554 816 narodni dohodek 78 203 46 243 — — 9 068 3 064 16 087 1 496 1 502 743 BELTINCI družbeni produkt 9 980 2 673 — 517 1 769 300 2 194 506 2 021 narodni dohodek 9 801 2 648 — 517 1 729 271 2 169 481 1 986 — BLED družbeni produkt 51 012 26 071 — — 4 301 1 982 4 879 11 387 2 150 242 narodni dohodek 47 694 24 653 — — 4 102 1 604 4 739 10 327 2 059 210 BOVEC družbeni produkt 11 061 8 761 — — 649 14 61 1 464 112 narodni dohodek 10 281 8 127 — — 631 11 60 1 345 107 — BREŽICE družbeni produkt 57 002 9 771 1 881 — 3 173 12 076 23 184 1 376 5 541 narodni dohodek 53 119 9 183 1 585 — 3 040 10 406 22 247 1 326 5 332 — CELJE družbeni produkt 561 901 288 445 — — 60 067 42 020 137 819 14 045 11 134 3 371 narodni dohodek 524 549 265 752 — — 61 784 34 473 135 531 13 079 10 751 3 179 CERKNICA družbeni produkt 44 019 27 244 447 — 5 451 1 573 8 122 808 374 narodni dohodek 41 290 25 636 418 — 4 905 1 308 7 926 741 356 — ČRNA družbeni produkt 8 662 4 619 — — — 197 2 908 682 256 — narodni dohodek 8139 4 239 — — — 180 2 865 611 244 — ČRNOMELJ družbeni produkt 44 755 27 885 1 548 — 3 823 1 825 6 559 1 499 1 616 — narodni dohodek 42 116 26 528 1 198 — 3 766 1 252 6 424 1 407 1 541 — DOMŽALE družbeni produkt 110 508 72 468 1 198 1 484 10 349 1 061 17 554 976 4 638 780 narodni dohodek 105 435 68 718 1 087 1 126 10 149 946 17 308 922 4 458 721 DRAVOGRAD družbeni produkt 37 517 9 807 42 — 11 788 4 992 9 509 981 398 — narodni dohodek 31 660 5 460 42 — 11 438 4 214 9 205 922 379 — GORNJA RADGONA družbeni produkt 34 390 21 659 207 — 1 324 661 6 573 730 3 236 — narodni dohodek 32 525 20 062 202 — 1 305 598 6 498 696 3 164 — GROSUPLJE družbeni produkt 37 491 11 760 268 — 9 344 4 683 7 204 1 353 2 515 364 narodni dohodek 35 352 11 180 267 — 9 145 3 794 7 088 1 290 2 441 146 HRASTNIK družbeni produkt 102 082 82 278 234 — 7 852 1 442 5 782 1 689 1 648 1 157 narodni dohodek 90 926 72 100 220 — 7 485 1 159 5 632 1 635 1 604 1 091 IDRIJA družbeni produkt 123 716 92 221 98 — 10 784 5 944 10 531 1 833 2 305 — narodni dohodek 112 653 83 176 98 — 10 552 4 494 10 338 1 761 2 234 — ILIRSKA BISTRICA družbeni produkt 61 105 32 480 110 — 5 674 8 668 10 358 1 320 1 747 748 narodni dohodek 55 562 29 990 110 — 5 116 6 606 10 176 1 234 1 664 666 j S k u p a j I n d u s t r i j a K m e t i j -s t v o G o z d a r - s t v o G r a d b e - n i š t v o P r o m e t T r g o v i n a G o s t i n - s t v o O b r t K o m u - n a l a IZOLA družbeni produkt 52 187 30 642 — — 4 518 1 990 7 915 2 565 3 499 1 058 narodni dohodek 49 031 28 550 — — 4 312 1 708 7 751 2 352 3 365 993 JESENICE družbeni produkt 268 349 190 817 75 22 728 18 132 23 906 7 081 4 084 1 526 narodni dohodek 218 133 147 529 75 — 22 171 13 128 23 300 6 543 3 931 1 456 KAMNIK družbeni produkt 88 138 53 398 — 656 16 908 2 168 11 625 1 178 2 205 _ narodni dohodek 81 949 48 509 — 656 16 556 1 620 11 379 1 096 2 133 — KOČEVJE družbeni produkt 104 051 63 256 522 7 820 14 475 13 892 2 253 714 1 119 narodni dohodek 94 795 57 144 434 — 7 631 11 977 13 674 2 160 680 1 095 KOPER družbeni produkt 337 483 104 456 80 35 774 73 650 93 477 15 037 12 092 2 917 narodni dohodek 311 442 95 396 80 — 34 450 61 281 92 070 14 105 11 577 2 483 KIDRIČEVO družbeni produkt 105 962 105 424 — 166 _ 372 narodni dohodek 82 585 82 065 — — — 155 — — 365 — KRANJ družbeni produkt 483 634 299 826 10 616 34 779 20 051 90 236 8 535 16 731 2 860 narodni dohodek 446 437 271 127 9 494 — 34 695 16 168 88 156 8 021 16 156 2 620 KRŠKO družbeni produkt 99 496 54 146 3 519 17 705 5 148 14 821 1 361 1 930 866 narodni dohodek 89 619 46 658 3 036 — 16 908 4 439 14 605 1 294 1 850 829 LAŠKO družbeni produkt 81 094 51 507 399 — 7 846 17 234 1 722 1 309 1 077 — narodni dohodek 72 428 46 883 356 — 7 537 13 694 1 686 1 236 1 036 — LENDAVA družbeni produkt 45 964 27 340 272 — 6 159 1 057 8 324 1 081 1 731 — narodni dohodek 44 821 26 753 265 — 6 033 903 8 175 1 009 1 683 — LITIJA družbeni produkt 47 435 32 474 — — 4 532 3 864 4 533 1 209 664 159 narodni dohodek 44 051 30 261 — — 4 395 3 128 4 352 1 152 633 130 LJUBLJANA družbeni produkt 3 124 970 1 054 626 20 758 2 372 402 498 295 578 1 059 655 83 060 187 230 19 193 narodni dohodek 2 684 318 723 014 18 707 2 316 388 646 242 621 1 035 720 76 269 179 799 17 226 LJUTOMER družbeni produkt 44 438 27 570 246 — 4 776 922 8 227 789 1 363 545 narodni dohodek 42 295 26 201 241 — 4 532 782 8 089 748 1 308 394 LOGATEC družbeni produkt 33 711 21 204 — — 4 106 2 253 4 063 805 371 909 narodni dohodek 31 590 20 055 — — 3 727 1 837 3 979 768 353 871 LOVRENC družbeni produkt 5 780 5 281 — — — 452 47 — — — narodni dohodek 5 612 5 118 — — — 447 47 — — — MARIBOR družbeni produkt 1 303 978 722 002 13 485 11 935 140 859 98 088 228 694 30 709 53 684 4 522 narodni dohodek 1 212 108 663 418 12 470 11 123 133 916 82 762 224 264 28 510 51 546 4 099 MEDVODE družbeni produkt 81 567 64 497 6 691 788 1 095 1 437 3 528 310 3 221 — narodni dohodek 75 100 58 954 6 401 625 1 060 1 198 3 479 288 3 095 — •Skupaj Industrija Kmetij-stvo Gozdar- stvo Gradbe- ništvo Promet Trgovina Gostin- stvo Obrt Komu- nala MENGEŠ družbeni produkt 33 073 24 591 2 426 — 879 246 2 412 195 2 324 narodni dohodek 30 680 22 689 2 204 — 845 206 2 337 185 2 214 METLIKA družbeni produkt 26 976 19 429 — 3 043 789 2 597 462 656 narodni dohodek 25 869 18 932 — — 2 805 667 2 512 414 539 MEŽICA (in Žerjav) družbeni produkt 56 917 53 130 — — 42 1 815 1 721 209 narodni dohodek 44 592 40 936 — — — 34 1 792 1 631 199 MURSKA SOBOTA družbeni produkt 149 891 69 685 2 890 — 25 716 7 664 33 282 4 017 5 745 892 narodni dohodek 143 781 66 044 2 815 — 25 189 6 597 32 947 3 858 5 554 777 NOVA GORICA družbeni produkt 236 232 90 320 1 222 34 103 36 260 58 241 6 299 7 643 2 244 narodni dohodek 214 829 81 021 1 145 — 31 885 28 321 57 282 5 862 7 327 1 986 NOVO MESTO družbeni produkt 259 080 148 593 4 298 30 141 24 823 39 464 3 654 7 461 646 narodni dohodek 243 521 141 104 4 165 — 29 359 19 821 38 716 3 456 6 332 568 ORMOŽ družbeni produkt 25 942 8 431 233 2 629 1 615 10 977 762 1 220 75 narodni dohodek 24 160 7 887 232 — 2 458 1 565 10 215 705 1 036 62 PIRAN družbeni produkt 125 334 17 476 696 7 825 82 298 10 657 4 196 1 463 723 narodni dohodek 94 685 16 515 609 — 7 640 53 635 10 353 3 870 1 362 701 PIVKA družbeni produkt 31 786 27 592 — narodni dohodek 30 381 26 545 — PORTOROŽ družbeni produkt 40 872 15 934 — narodni dohodek 37 257 15 074 — POSTOJNA družbeni produkt 107 959 12 598 132 narodni dohodek 97 325 12 049 131 PREVALJE ••K družbeni produkt 18 422 7 992 130 narodni dohodek 17 734 7 647 126 PTUJ 5 družbeni produkt 227 224 134 685 4 181 narodni dohodek 195 659 108 061 3 544 RADEČE družbeni produkt 5 62i: 1 887" — narodni dohodek 5 414 1 873 — RADLJE OB DRAVI družbeni produkt 20 277 6210 — narodni dohodek ' 18 964 5 745 — RADOVLJICA družbeni produkt 129 065' 83 821* 1 019 narodni dohodek 123 064 80 414 980 RAVNE NA KOROŠKEM družbeni produkt 127 819 94 133' 130 narodni dohodek . 110 024 77 609, 126 868 615 910 607 36 616 29 356 415 348 7 546 5 820 294 241 988 862 7 720 6 307 1 599 1 419 1 772 1 720 31 007 30 248 1 357 1 331 33 525 33 043 1 712 1 679 3 460 3 382 15 658 15 355 13 796 13 515 798 765 21 611 19 936 13138 12 498 695 658 5 265 4 928 194 180 1 370 1 306 1 393 1 304 2 196 2 052 756 736 474 456 1 314 1 256 1 372 1 347 9 342 9 037 968 887 1 499 1 480 2 371 2 293 688 660 1 943 1 184 508 320 764 736 S k u p a j I n d u s t r i j a K m e t i j -s t v o G o z d a r - s t v o G r a d b e - n i š t v o P r o m e t T r g o v i n a G o s t i n - s t v o O b r t K o m u - n a l a RIBNICA družbeni produkt 30 578 15 718 97 — 3 483 2 120 4 672 1 104 1 960 1 424 narodni dohodek 29 076 15 174 96 — 3 433 1 753 4 583 952 1 867 1 218 ROGAŠKA SLATINA družbeni produkt 34 442 14 814 — — 4 207 4 100 5 355 3 006 2 960 _ narodni dohodek 31 768 13 964 — — 3 845 3 456 5 137 2 553 2 813 — RUSE družbeni produkt 45 935 42 128 — — — 163 1 626 570 623 825 narodni dohodek 38 253 34 652 — — — 82 1 586 550 599 784 SENOVO družbeni produkt 18 916 17 753 — — 114 705 223 121 narodni dohodek 16 517 15 395 — — — 103 693 211 115 — SEVNICA družbeni produkt 51 309 32 853 — — 3 895 5 141 7 965 893 562 narodni dohodek 47 874 30 653 — — 3 852 4 106 7 887 841 535 — SEŽANA družbeni produkt 139 146 31 408 — — 11 714 34 709 54 196 5 974 761 384 narodni dohodek 125 306 28 265 — — 10 182 26 896 53 163 5 740 744 316 SLOVENJ GRADEC družbeni produkt 61 029 37 663 201 — 8 349 1 125 10 465 1 385 1 049 792 narodni dohodek 58 853 36 328 196 — 8 139 972 10 217 1 253 1 007 741 SLOVENSKA BISTRICA družbeni produkt 87 640 55 180 — — 8 767 4 769 15 223 1 329 1 573 799 narodni dohodek 78 415 47 986 — 8 259 3 984 14 755 1 185 1 504 742 SLOVENSKE KONJICE družbeni produkt narodni dohodek ŠEMPETER družbeni produkt narodni dohodek SKOFJA LOKA družbeni produkt narodni dohodek ŠOŠTANJ družbeni produkt narodni dohodek STORE družbeni produkt narodni dohodek TOLMIN družbeni produkt narodni dohodek TRBOVLJE družbeni produkt narodni dohodek TRZlC družbeni produkt narodni dohodek VELENJE družbeni produkt narodni dohodek 73 658 70 395 59 913 57 437 123 722 113 425 61 993 50 852 44 158 38 286 53 854 49 189 180 887 160 444 104 813 99 151 201 124 178 180 57 759 55 043 39 602 37 638 77 506 72 223 56 717 45 764 43138 37 329 11 602 10 525 128 165 110149 85 591 80 984 152 279 131 850 149 149 306 273 84 84 140 139 55 54 318 283 403 366 4 045 3 911 366 366 11 340 10 996 387 371 8 529 7 629 17 546 16 910 5 811 5 621 20 212 19 459 830 746 556 480 12 964 8 979 75 61 222 197 8 1 8 9 6 093 4 834 3 892 675 632 4 769 4 013 9 000 8 750 17 446 17 110 17 540 17 039 2 736 2 673 629 600 19 356 18 996 22 421 21 952 7 059 6 928 13 732 13 331 876 832 1 203 1 139 2 372 2 287 1 364 1 299 40 37 1 200 1 140 3 211 3 064 2 882 2 338 3 312 3 084 999 964 740 704 1 694 1 628 630 600 129 123 3 377 3 233 4 655 4 423 2 458 2 352 5 452 5 227 1 461 1 434 19 13 965 850 DRUŽBENI PRODUKT IN NARODNI DOHODEK PO MESTIH IN VEČJIH NASELJIH 1. 1966 Tisoč din • S k u p a j i n d u s t r i j a K m e t i j -s tvo- . G o z d a r - s t v o G r a d b e - n i š t v o P r o m e t T r g o v i n a G o s t i n - s t v o O b r t K o m u - n a l a VRHNIKA družbeni produkt 34 559 17 626 86 — 2 576 1 954 8 767 1 743 1 807 — narodni dohodek 31 607 15 465 85 — 2 511 1 564 8 609 1 644 1 729 — ZAGORJE OB SAVI družbeni produkt 85 961 62 376 59 — 6 921 2 344 8 299 1 777 2 669 1 516 narodni dohodek 76 799 54 087 56 — 6 780 1 895 8 169 1 723 2 612 1 477 ŽALEC družbeni produkt 77 711 39 219 202 — 15 907 1 782 15 936 2 348 2 317 _ narodni dohodek 73 403 36 438 198 — 15 504 1 563 15 268 2 216 2 216 — ŽELEZNIKI (in Cešnjica) družbeni produkt 25 856 23 289 — — — 227 1 500 115 725 — narodni dohodek 24 558 22 053 — — — 199 1 495 106 705 — THE TOWNS OF SLOVENIA Some Characteristics of their Development and Socioeconomic Significance and of the Urban Network S u m m a r y The Socialist Republic of Slovenia, in the westernmost part of Yugoslavia, is one of the smaller units of the Federation and is considered economically the most deve- loped of all Yugoslav republics. It is therefore even more surprising that the towns of Slovenia, the urban system and urbanization, reveal some features which do not comply with the above mentioned assessement. The recent investigations carried out by the author in a longer study on »The small towns of Slovenia«* have dealt with some essential characteristics of Slovenian towns and of their network and have highlighted certain problems which are — because of the key role of towns in con- temporary society and economics — also among the main development problems facing the republic of Slovenia. 1. The Urban Network The urban network of Slovenia has evolved gradually. B y t h e e n d of t h e 18th c e n t u r y a n d i n t h e b e g i n n i n g of t h e 19® c e n t u r y it still preserved the character and the structure as it' had in the passing feudal era. The reason for this must bé sought in the considerable underdevelopment of the provinces of the »Inner Austria« of that time (Carniola, Carinthia, Styria, Istria, county of Gorica-Gorizia) which — in 1918 and 1945 — were entirelly or partly joined together in thé republic of Slovenia. The urban network by the end of the 19® century was made of four main hierarchal levels of central places: larger towns (like Ljubljana, Trieste, Graz, Maribor), smaller towns (like Celje, Ptuj, Koper, Brežice, etc.), market-towns (like Ljutomer, Mokronog, Kanal) and old parish seats at the bottom. The relationships between the first three categories (of central places) which officially figured as urban settlements was 7 to 31 to 73 (if some towns which do not lie in present-day Slovenia are also included, because they exercised a considerable influence also on the territory inhabited by Slovenes). This relationship may also be expressed in a cummulative Series 7 : 38 : 111 since all higher order places exercised also the typical functions of lower order centers. The ratio, therefore, was roughly 1 : 2, meaning e. g. that there were approximately two market towns for each small town. But the network was fashioned in a rather disordered way. The towns have been developing mostly because of commerce, transportation and defence, but frequently some special factors were also in operation (mining, iron smelting, etc.) including attempts at founding new (small) urban centers (e. g. Lož, Ptujska gora; fig. 1). The average distance between the market-towns of some significance was 15,2 km, while it was 20,7 km between small towns and 82,0 km between larger towns. The average distance between market-towns and small towns was 16,9 km, and 38,7 km between smaller and larger towns. These distances did not differ basically from those in the Central and Western Europe (27, 28). * V r i š e r , I., Mala mesta v SR Sloveniji. Inštitut za geografijo univerze v Ljubljani. Ljubljana 1969. 2 volumes. Pages 169 + 32. The urban settlements were small. According to military registers (29) for 1818—1822 the population of larger towns was between 10 and 20 thousands (Ljub- ljana 19 387, Maribor 12 245 inhabitants), while smaller towns had an average popu- lation of some 2300 and market-towns of some 730. Even at that time there were among urban places some »-dwarf towns« (»Zwergstadte«). D u r i n g t h e 19th c e n t u r y deagrarization and urbanization of population set in along with the gradual industrialization and construction of railways. The deagra- rization proceeded quicker than the growth of industry and towns and, consequently, many rural emmigrants were forced to go abroad since Slovenian and other nearby towns — in contrast with Trieste or Graz — could not absorb larger numbers of them. These changes in the urbanization pattern were followed only slowly and reluctantly by changes in the policy concerning administrative units. Only two market-towns were raised to the full town-status and seven rural settlements were declared as market-towns. A similar policy continued also in the inter-war period and, as a result, the administrative division of Slovenia and the legal status of towns at that period did not express the realities of the time. A more accurate picture of the situation is obtained by the analysis of the central places in that period. It was possible to ascertain, by means of a qualitative analysis of different service activities (commerce, handicraft, education, health and administrative services, free professions, etc.) (30) that seven more or less distinct levels of central places existed in Slovenia at the beginning of the 20th century. The highest rank city was Trieste, followed at a lower, sixth rank, by Ljubljana, Gorizia and Klagenfurt and, at the fifth level, by Maribor, Celje, Ptuj, Koper, Villach and Radkersburg. Many more towns reached the next lower, fourth rank (Brežice, Kočevje, Kranj, Ljutomer, Novo mesto, Po- stojna, Slovenj Gradec and Volkermarkt) or the third rank (Črnomelj, Idrija, Kamnik, Krško, Laško, Lenart, Litija, Ormož, Piran, Radovljica, Slovenska Bistrica and Skofja Loka). There were 44 settlements of the second rank. This analysis reveals that the urban network had become much more differentiated, compared with the feudal one, as the number of levels or ranks of towns has risen from four to eight (if such sub- central places as the old parish-seat villages are included). They were 2,2 lower level centres for each higher level center. The number of effective urban places has risen and the differences between larger towns and other smaller towns have become greater. The industrialization brought about a new type of urban settlements. At the same time stagnation or even decline of some traditional small centres (e. g. Metlika, Ormož, Lenart, Kozje, Kanal, Podgrad, etc.) has set in. They lost good communications because of the changes in transportation routes and clang therefore even more to their different traditional rights and institutions. An inte- resting discovery in the research was that towns in Styria had, at that time, better services than those in Carniola or in Western Slovenia (fig. 2). The boundaries of the newly created state of Yugoslavia after 1918 had severely disrupted the urban system in the area. Many important towns and cities serving also Slovenian hinterland were included into the neighbouring states (Trieste, Gorizia, Radkersburg, Volkermarkt, Klagenfurt, Villach). As a consequence, some Slovenian regions still lack adequate centres. The most hit areas were along the western fringe of present day Slovenia and the south-eastern corner of Carinthia. The pace of urbanization process a f t e r 1945 has gained momentum because of quick industrialization and deagrarization of Slovenia. The authorities have tried, by several succeeding edicts, to bring order into the anachronistic situation in the status of urban places (7). The effort was in general successful although there are now, among 51 urban places (18) of the Socialist republic of Slovenia, still some whose urban status remains debatable (e. g. Kostanjevica, Višnja gora, Bovec) while there are still some other places (e. g. Dravograd) that should be declared as towns. The fact is that the classification is far from an easy one since most of the towns of Slovenia are small and not too well provided with urban services. Often there are not great differences between them and large central villages or industrial settlements. Many neighbouring villages that have become quite urbanized and really form parts of urban agglomerations should also be attached to towns as they are, in fact, their sattelites. Because of such a situation all settlements that had over 2000 inhabitants in the 1961 Census year — 71 altogether — have been included in our analysis of Slovenian towns. T h e l e v e l of u r b a n i z a t i o n in Slovenia has remained low inspite of the accelerated growth of towns in the post-war period. The percentage of population living in 71 settlements mentioned above was only 42,7 °/o in 1971 even if some cor- rections related to their territory have been made in the calculation. The parcentage in the period prior to World War I was 11—21 ">/» and 22—25 % in the inter-war period. If a more strict criterion of a minimum of 20 000 people for an urban place is applied, the level of urbanization would have been even much lower. In 1971 only 22,6 °/o of the population of Slovenia lived in such settlements (fig. 3). Table 1. The percentage of urban population in settlements of different size in the 1869—1971 period Y e a r S e t t l e m e n t s w i t h o v e r 2000 i n h a b i t a n t s S e t t l e m e n t s w i t h o v e r 20 000 i n h a b i t a n t s S e t t l e m e n t s w i t h o v e r 100 000 i n h a b i t a n t s 1869 10,4 5,3 1880 11,9 6,1 — 1890 12,9 6,6 — 1900 15,1 7,7 — 1910 17,6 8,8 — 1931 21,4 11,1 — 1948 26,3 15,0 7,78 1953 29,1 16,2 9,17 1961 34,4 19,6 10,41 1971 42,7 22,6 19,03 The low percentages undoubtedly point at one of the basic problems in Slovenia. The level of urbanization remained low inspite of very strong deagrarization; the non-agricultural population accounted for 68,9 °/o of the total population in 1961 and for some 81,7 ®/o in 1971. Such situation can be described as that of suburbanization or of hypo-urbanization (the situation when non-agricultural population continues to live in the countryside although it is employed in towns). The second characterics of urbanization is the fact that the majority of urban population still lives in smaller towns of less than 20 000 inhabitants; in 1971 the respective share was 47,1%. Also, the category of middle-size towns was very little developed as only 8,2 %» of all urban population lived in such towns in 1971. The only two larger towns, Ljubljana and Maribor, alone had 44,6 °/o of the total urban population. Table 2. The number and the percentage of urban population at each census year for small, middle-size and larger towns in S. R. of Slovenia Y e a r S m a l l t o w n s M i d d l e - s i z e t o w n s L a r g e t o w n s N u m b e r N u m b e r N u m b e r 1869 56 278 52,0 60 681 48,0 1880 69 001 49,0 72 662 51,0 — — 1890 77 182 48,5 81 599 51,5 — — 1900 93 959 49,0 97 509 51,0 — — 1910 114 703 49,3 117 476 50,7 — — 1931 142 397 48,0 154 125 52,0 ' — — 1948 164 069 43,4 ""94 650 24,9 120 408 31,7 1953 192 644 44,0 106 602 24,5 138 032 31,5 1961 236 535 43,1 146 780 26,7 165 789 30,2 1971 347 723 49,4 57 906 8,2 298 299 42,4 The third characteristics is the great heterogenity in the level of urbanization in different regions of Slovenia. As late as in 1966 there were altogether 5 communes out of 64 that had no urban center within their boundaries, while in 13 communes the level of urbanization was very low. All this points at a n u r b a n s y s t e m (32, 33). that has retained some of the essential characteristics from the past; inspite of great changes that took place in the course of the 19® and 20th century and, in particular, during the last 25 years. The analysis of the urban network, based on a study of central places (32, 33) pro- vided the following results. Six hierarchal order levels can be discerned (33). The highest order cities include Ljubljana as well as Trieste, Zagreb and Graz in adjacent provinces of Italy, Croatia and Austria and which exercise some influence also in the territory of the S. R. of Slovenia. Regional centres (5® order central places) include Maribor in Slovenia and Rijeka, Udine and Klagenfurt in the neighbouring provinces. The 4 t h order centres include Celje and partly Koper in Slovenia as well as Karlovac, Varazdin, Pula, Gorizia and Villach. The 3r(^ order centres include, in Slovenia, the towns of Kranj, Jesenice, Murska Sobota, Novo mesto, Nova Gorica, Postojna, Ptuj and Trbovlje. Other towns reach only the 2nd order in the central-place' hierarchy. The hierarchal structure of central places of Slovenia, according to this analysis, is represented in Table 3 (fig. 4). The relation between centres of the higher and lower order is, roughly, 1 : 3 which is in accordance with results of a study of central places of entire Yugdsla- Table 3. The hierarchal structure of the urban system of the S. R. of Slovenia C e n t r a l p l a c e s A v e r a g e n u m b e r A v e r a g e d i s t a n c e O r d e r N u m b e r C u m m u l a t i v e n u m b e r of p o p u l a t i o n in t o w n s (1971) b e t w e e n c e n t e r s in k m VI 1 1 212 756 189 V 1 2 115 639 178 IV 2 4 26 363 58 III 8 12 14 Oil 43 II 48 60 4 383 20,7 I 128 188 — via (33). The structure corresponds to the Christaller's market-oriented model. The structure was, in particular, influenced — apart from such general factors as the settlements pattern, industrialization, development of transportation network and transportation technology — by some special factors. The institutional factor (the role of the administration and of the linked institutions) which in many cases should be stressed as it allowed for small towns to grow at the detriment of medium size towns because it impeded the free competition between towns and hindered the development of the latter. It is this factor, stemming from wide-flung self-management powers of the communes, that is also largely responsible for the preserverence and continuing growth in the category of small towns. It is clear from above statements that the urban network of Slovenia is not developed in a harmonious fashion. The network is partly mutilated by the exclusion of some towns that remained outside the boundaries of S. R. of Slovenia and partly it is developed unevenly; the urbanization is based either on many small towns (some 50 of them) or on the only two larger towns. Slovenia would need, by consideration of the theoretical model (41), at least seven medium-size towns. Another open que- stion is also the large amount of suburbanization. An investigation of t h e a r e a s of i n f l u e n c e of t o w n s (42, 44) was also carried out as part of the research on the urban system. By an area of influence is understood that territory in which the population tends to be attached to a certain centre — either regularly or periodically or occasionally viz. exceptionally — because of the business and other (public) services that are provided by centres. The formation of an area of influence is closely linked with the network of central places and tends to be guided by forces which regulate the development of such centres. The analysis of the areas of influence of Slovenian towns was carried out in relation to the three levels of provision of services and goods: — The lower or the micro-gravitation level of service provision which is related to central places of the 2n d and of the higher orders of central places. The functions at this level are used by consumers regularly or frequently (e. g. purchases of food, underwear, household utensils, textile goods, medicines, agricultural implements and visits to hairdresser, car-repair shop, general practitioner, lawyer, secondary school or bank). — The middle or the mezo-gravitation level of service provision which, as a rule, is related to central places of the 3rd and the 4® and higher orders. In Slovenia, however, this function was also performed by six centres of the 2n d order. The more periodically sought services were included in this level of provision (purchases of furniture, electrical appliances, spare-parts for automobiles and visits to tourist agencies, optitians, specialist doctors, hospitals, drama theatres and professional trai- ning schools). — The upper or the macro-gravitation level of service provision which is related to central places of the 5 t h and 6® order. This are the centres where customers sought services rarely or exceptionally (purchases of special presents, university education, special clinical medical treatment). Because the gravitational pull of centres is decreasing with distance while the competitive pressure of other central places is increasing the variations in the gravi- tational field were considered by four levels of intensity: the dominant, the moderate, the partial and the sporadical levels of influence. In case of the dominant level of influence a centre fully dominates the area of influence, in case of the moderate level of influence sporadical influences of other centres are also present; in case of the partial level of influence the influences of two or more neighbouring centres are also felt. The analysis has shown that not only normal »monocentric« areas of in- fluence can be discerned but also »polycentric« areas. In case of the latter type, several centres simultaneously exercise the functions of a certain level of provision either because of competition or by specialization. Some territories proved to be rather unstable in the sense of relying on several neighbouring centres for the same service. The analysis of the areas of influence of Slovenian towns was carried out by means of a questionnaire survey. The questionnaire included 32 questions arranged in three groups related to the main hierarchal levels of service provision. The officials of the local registration district offices, which are several in a commune, were asked to answer the questions because of their good knowledge of local habits and conditions. The registration districts are fairly homogenous units of a suitable size and have not been changed for a considerable time. In rural areas they mostly correspond to service areas of central villages. Answers were obtaind from 95 per cent of all registration districts. The analysis of the areas of influence has revealed that the service provision at the micro-gravitation level is performed by 66 (or 76,8 per cent) of all centres; that at the mezo-gravitation level by 18 centres (or 20,9 per cent of all) and that at the macro-gravitation level by two centres only (or 2,3 per cent of all). Considering the fact that all central places of a higher order perform also the functions of all places of a lower order, altogether 86 central places with a distinct area of influence were distinguished; some of them, however, have developed only a partial area of influence. The function of the centres at the micro-gravitation level of provision was pri- marily performed by central places of the 2nd order. This function was also, as an exception, performed by six centres of the 1st, e . g. lowest order, and, of course, by all centres of a higher order. The pattern for this level of provision is as follows: Gravitational influences of some nearest Croatian cities and towns was also established to exist to a certain extent (Rijeka, Delnice, Samobor, Cakovec, Varazdin, Zagreb) but also Italian and Austrian cities and towns near the boundary exercised a gravitational pull (Trieste, Tarvisio, Cividale, Gorizia, Monfalcone viz. Bleiberg, Leib- nitz, Radkersburg, Graz; See map A in annex). Table 4. The structure of areas of influence at the micro-gravitation level Population Relation between Hierarchal order Number of centres in centres in areas of influence population of centres and areas of influence 1st 6 9 617 31 158 1 : 3,24 2nd 48 210 361 651 835 1 : 3,09 3rd 8 111 115 390 919 1 : 3,49 4th 2 51 557 192 587 1 : 3,74 5th 1 115 639 185 111 1 : 1,69 6th 1 212 756 296 516 1 : 1,39 Total 66 712 045 1 748 126 1 : 2,45 A detailed analysis has revealed a rather close correlation between the population of the centres and the population of the areas of influence viz. the level of provision with central functions (expressed in points-table 12): Population of centres (y) Population of areas r2xy = 0,6481 of influence (x) Provision with services (y) Population of areas of r2xy = 0,6712 influence (x) y' = 0,219 x + 1629 x' = 2,95 y + 2107 y' = 0,000344 x + 19,18 x' = 1998 y —32054 It was also possible to establish, by means of regression lines, which centres are too small in relation to their areas of influence (e. g. Ptuj, Murska Sobota, Lju- tomer, Brežice, Tolmin) and which centres have too small an area of influence (Kranj, Trbovlje, Jesenice, Velenje, and, partially, Koper). This analysis has also pointed out which centres are too well or too bad provided with services at the corresponding level. Most of the towns of less than 3000 inhabitants were found to be too small and not adequately equipped with services. The service provision at the mezo-gravitation level was exercised by 18 towns: Celje, Jesenice, Kranj, Koper, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Postojna, Ptuj and Trbovlje. The role of the three towns of Postojna, Jesenice and Trbovlje was debatable as they have too small areas of influence with regard to population and so is also the role of Kranj and Ptuj because they are situated close to Ljubljana viz. to Maribor. The four towns of Celje, Murska Sobota, Novo mesto and Nova Gorica have, however, very large areas of influence. To a certain extent the provision of particular services at this level was also performed by some centres of the 2nd order: Slovenj Gradec (together with Ravne), Brežice and Krško, Velenje, Kočevje and Škofja Loka because adequate stronger centres are missing in those parts of the country (map B in annex). The pattern of provision at this level is represented in table 5. In the frontier areas of Slovenia the provision of services was exercised not only by Slovenian towns but also by some neighbouring centres: Rijeka, Zagreb, Karlovac, Table 5. The structure of areas of influence at the mezo-gravitation level P o p u l a t i o n R e l a t i o n b e t w e e n H i e r a r c h a l o r d e r N u m b e r of c e n t r e s in c e n t r e s in a r e a s of i n f l u e n c e p o p u l a t i o n of c e n t r e s a n d a r e a s of i n f l u e n c e II 6 42 399 127 340 1 : 3,01 III 8 112 116 624 790 1 : 5,55 IV 2 51 557 307 992 1 : 5,97 V 1 115 639 242 678 1 : 2,10 VI 1 212 756 426 875 1 : 2,01 Total 18 534 407 1 729 675 1 : 3,24 Cakovec, Varazdin, Trieste, Gorizia and Graz. On the other hand, the gravitational pull of Slovenian towns was felt in the northern part of Croatian Istria, and in the upper parts of the Kupa and Sotla rivers basin areas lying in Croatia. A high correlation was found to exist between the size of the centres and the size of the areas of influence, as measured by the population figures, viz. the pro- vision with central functions. Using the regression lines it was possible to find out which centres are adequate and which are not. Population of centres (y) Population of areas of raxy = 0,9104 influence (x) Provision with services (y) Population of areas of r \ y = 0,9302 influence (x) The towns of Celje and Murska Sobota proved on inspection to be too small in relation to their own areas of influence whereas the towns of Slovenj Gradec and Murska Sobota proved to be inadequately equipped. Most of the towns of this group need to be strengthened in their role as centres at the mezo-gravitation level (map B in annex). The provision of services at the macro-gravitation level was performed only by two cities of Ljubljana and Maribor which were classified as centres of the 6 t h viz. 5th order. The population of their respective areas of influence was 1 330 000 viz. 376 000. The gravitational pull of Ljubljana extended over the entire central part of Slovenia as well as over most of Western Slovenia and included also most of the Savinja river drainage basin to the east. The area of influence of Maribor, for service provision at this level, was one of the smallest in Yugoslavia. It included northeastern Slovenia. Along the western fringe, however, the competition of Ljubljana was also present just as that of Zagreb along the eastern fringe and that of Graz along the northern fringe. In Western Slovenia certain influences emanating from Trieste and Rijeka were still observable whereas eastern parts of Slovenia were under the in- fluence of Zagreb (map C in annex). y' = 0,442 x — 25 013 x' = 2,06 y + 60 078 y' = 0,000126 + 28,74 x' = 7369,5 y — 204 899 The correlation between the population of the two cities and their areas of influence viz. the provision with central functions was done with the consideration of the Yugoslav territory. The correlations were as follows: Population of centres (y) x' = 0,161 x — 6262 Population of areas r2xy = 0,982 y' = 5 77 y + 48 772 of influence (x) Provision with services (y) y' = 0,00000429 y + 60,54 Population of areas v \ y = 0,527 y' = 106896 y — 5 899 577 of influence (x) The results obtained in this analysis were also used, for comparative purposes, in a theoretical model (46) mi i l j = intensity of gravitation between cities i and j 1 ~~ rjjs m; = mass of the city i ry = distance between cities i and j Althought the model does not consider other physical or social indicators the comparison was nevertheless quite instructive. The pattern as generated by the model has singled out the »vacancies« in space created by the new Italo-Yugoslav boundary which has severed Trieste and Gorizia from most of their hinterlands. The extent of the theoretical hinterland of Zagreb in the eastern Slovenia, along the Sava and Sutla rivers, stands out markedly. The pattern according to that model also indicated the need to strengthen the regional centres of Murska Sobota, Novo mesto and Nova Gorica (fig. 5). The main factors in the formation of the areas of influence were, in author's opinion: the consumption viz. the provision of services, industrialization, development of transportation technology, and — last not least — the administrative division of the country. Ethnical difference of population was also of a special importance. 2. The Population Growth of Towns The situation in the urban system of Slovenia as described above is reflected also in the population growth of towns (49). Since 1869 onwards the urban population is increasing about 3,5 times faster than the total population of Slovenia. Considering the estimated urban population at the beginning of the 19® Century — about 101 500 — the urban population was nearly static before 1869. The growth of urban population in the second part of the 19th century was mainly limited to larger towns and to some newly emerged industrial towns (e. g. Trbovlje, Celje, Jesenice) while the growth of other towns was very modest. During that period the average yearly growth of urban population was 2,4 Vo, but during the period between both World Wars the growth has slowed down to nearly 1,5®/» yearly because of the economic and social crisis. The growth was again greater after the last war, largely because of the social transfor- mation of Slovenia triggered off by industrialization and deagrarization. During this period the average yearly growth of urban population reached its peak with a yearly increase of between 3,1 to 3,5 %>. There were, therefore, two main thrust in the urbanization, one at the turning of the century and another, stronger one, after 1953 (graph 1). Table 6. The evolution of urban population in the S. R. of Slovenia Y e a r T o t a l p o p u l a t i o n of S. R. of S l o v e n i a U r b a n p o p u l a t i o n ( S e t t l e m e n t s of o v e r 2000 i n h a b i - t a n t s i n e a c h C e n s u s y e a r Old t o w n s of t h e f e u d a l p e r i o d N e w i n d u s t r i a l t o w n s 1869 1 128 768 116 959 47 558 21 175 1880 1 182 223 141 645 52 040 26 757 1890 1 234 056 158 741 52 844 30 703 1900 1 268 055 191 468 55 574 37 004 1910 1 321 098 232 179 59 931 43 782 1931 1 385 822 296 522 61 167 53 809 1948 1 439 800 379 121 65 768 69 171 1953 1 504 427 437 278 71 624 82 662 1961 1 591 523 549 104 89 199 101451 1971 1 725 088 737 723 119 986 120 276 The slowest growth or even stagnation of population was characteristic of old towns of feudal origin and of rural centres (e. g. Cerknica, Metlika, Radlje). The strongest growth, both in absolute and in relative terms, experienced large towns (Ljubljana and Maribor) and medium-size towns (Celje), where population has increased four times during the last hundred years. Even the small towns have trebbled their population during that period, and — because of their recent origin — the industrial towns, have increased their population by more than 500 %>. It was possible to discern — on the basis of the estimate of the intensity, trends and persistance of a certain growth ratio during the past century — n i n e t y p e s of t h e d e m o g r a p h i c a l d e v e l o p m e n t of t o w n s of Slovenia. The clas- sification was based on the linked index numbers, referring to population change in the intercensal periods. In order to eliminate the minor and accidental influences, the running means were used in the calculation of linked index numbers. The towns that showed an identical or similar trend were classified together in a certain type of demographical development. For comparison, the data on the relative population growth during the three longer periods: 1869—1910, 1910—1948 and 1948—1971 were also used in the classification procedure. The characteristics of particular types of Table 7. The classification of particular types of demographical development of towns D e v e l o p m e n t t r e n d D e v e l o p m e n t i n t e n s i t y s t r o n g d e v e l o p m e n t m e d i u m s t r o n g d e v e l o p m e n t s l o w d e v e l o p m e n t s t a g n a t i o n o r d e c r e a s e Strongly accelerating Fi E _ Accelerating F2 Bi C — Stable A, Bs D H Diminishing C — — — demographical development are presented in the table 7 and the following description (graphs 2 and 3): — Type A includes towns which had — during the last hunderd years — a medium strong development rate of growth which was mainly steady. The relative growth in the 1869—1971 period was between 350 and 600 per cent. Such a type of demographical development was typical of the larger cities and towns of Slovenia: Ljubljana, Celje, Maribor, Murska Sobota, and some other. — Type B of demographical development was apparent in two variants. The main characteristics of the demographical regime were: an initial medium rate of growth, a certain stagnation during both World Wars and a strong increase in the rate of growth during the period following the year 1945. The relative growth in the 1869—1971 period was between 200 and 500 per cent. The prevailing variant Bi is characterized by the very marked post-war growth while growth in the variant Ba was smaller also in that period. Seven towns were classified in the group Bi (e. g. Domžale, Novo mesto, Ajdovščina, Postojna, Sevnica) and six more in the group B> (e. g. Tržič, Zagorje, Slovenska Bistrica, Laško, Lendava). — Type C includes 12 towns and is rather representative of the urbanization process of Slovenia. Its characteristical feature is slow growth until the year 1948 and an accelerated growth later on. The growth during the entire century was bet- ween 150 and 300 per cent. Such development was typical of numerous administrative centres (e. g. Kamnik, Brežice, Črnomelj, Dravograd, Tolmin etc.). — Type D was also rather common for the towns of Slovenia. It may be descri- bed as the stagnation type. A somewhat more vigorous growth was evident only since 1961 but not in case of ail towns of this group. This type is most characteristic of older market-towns and small towns (e. g. Beltinci, Radlje, Ormož, Metlika) but also of four larger towns (Skofja Loka, Idrija, Izola and Ptuj). — Type E includes seven towns which experienced a rapid expansion of manu- facturing industries during the nineteen thirties and kept momentum also throughout the post-war period. Typical examples were Radovljica, Kočevje, Medvode, Ruše and, to some extent, Kranj. — Type F of demographical development was split into two variants and also includes seven towns. Its general characteristics is the explosive growth of over 500 percent between 1869 and 1971. In case of the variant Fi the growth occureed only after the year 1945 and was the result of rapid industrialization (Velenje, Ravne, Ki- dričevo). In the case of the variant F2 the most rapid growth started already between both World Wars and later lost momentum. — Type G includes towns where most rapid growth occurred toward the end of the nineteen century and later slackened. Such dynamics of growth was charac- teristic of four towns which were among the first to be affected by industrialization in Slovenia (e. g. Jesenice, Trbovlje). They had a growth of more than 800 per cent since 1869. — Type H of demographical development is characteristic because of the decline of population. The two towns of Bovec and Piran had a decreasing population until the very few last years. — Type I includes four towns which had a quite special demographical deve- lopment because of various reasons (effects of the change of political boundaries, decline in basic employment, etc.). The four towns in this group are Koper, Šempeter, Prevalje, Železniki. The growth curve for urban population usually is in the form of a stretched »S« with four different evolution stages (50). The towns of Slovenia seem to be now — judging from the evolution curve — undoubtedly in the second stage of evolution; this is, in a stage of stronger growth, both in absolute and relative terms. But this growth was initially weakened, because of the both World Wars and of the world economic crisis and was enhanced after 1945 because of the industrialization of the country. The fact that small towns are still growing also indicates that the towns of Slovenia are still in the »young« stage of their evolution. The theory of urban growth implies, namely, that the growth in the »mature« stage shifts to large towns and selected other towns in suitable locations while in the rest of towns the growth is discontinued. There is yet no such différenciation among the towns of Slovenia although it is becoming more and more necessary and will have to be carried out primarily by a well-thought urbanization policy. T h e m a i n c a u s e s f o r u r b a n g r o w t h were industrialization and de- agrarization;; the latter enabling the urbanization process and the former giving it momentum. The service activities oriented towns with little manufacturing industry have not been very successful, until now, in their development (e. g. Ptuj, Brežice). A correlation can be established between urbanization, deagrarization (51) and indu- strialization (51): the share of urban population / the share of non-agricultural popula- tion rx y = 0, 996, r*xy = 0,992; the share of urban population / the share of industrial (manufacturing) population rx y = 0,985; r2xy = 0,970, the multiple correlation was R2 = 0,997 (graph 4). 3. The Socioeconomic Significance of the Towns of Slovenia The analysis of the towns of Slovenia has revealed that they are undoubtedly t h e s o c i o e c o n o m i c c e n t e r s of t h e S l o v e n i a n e c o n o m i c s p a c e . The data on the social product (= SP) and on the national income (= NI) by towns* (56) shows that as much as 76 °/o of all SP or 73,5 °/o of NI in the S. R. of Slovenia was created in towns. This means that the 42,7 °/o of the population of Slo- venia, that are classified as urban, produce about three quarters of its wealth; which indicates undoubtedly a strong concentration. This wealth was distributed among the various size categories of towns in the following way: small towns with only 20,1 ®/o of the total population of Slovenia have produced as much as 37,8 °/o of SP and 36,9 "/o of NI, while the two large towns — Ljubljana and Maribor, which share between them the same percentage of the total population (19,0 %>) produce only 30,8°/» of SP and 29,3 °/o of NI; the population in medium-sized towns, 3,60/1» out of the total, produced 7,3 °/o of both SP and NI of Slovenia. Such distribution of the social product viz. national income confirms the earlier conclusions arrived at in the analysis of the urban system, that Slovenia is a country of small towns and of »minia- ture urbanization« and that she differs basically from economically well developed countries where production tends to concentrate in large towns. The differences in the amount of SP viz. NI created in both large towns on one side and in small towns on the other side are even more evident if SP and NI are calculated per head of population. In Ljubljana and Maribor the SP per head was * The information was computed specially for the purpose of this study by the- Statistical Office of Slovenia. Table 8. The distribution of the social product (SP) and of the national income (NI) in towns of Slovenia in 1966 P o p u l a t i o n Soc ia l p r o -d u c t N a t i o n a l I n c o m e •/« in m i l l i o n d i n a r s in m i l l i o n d i n a r s Slovenia 100,0 14 350 100,0 13 292 100,0 Towns (Settlements of over 2000 in- habint.) 42,7 10 906 76,0 9 773 73,5 — large towns 19,0 4 428 30,8 3 896 29,3 — medium-sized towns 3,6 1 045 7,3 970 7,3 — small towns 20,1 5 432 37,8 4 908 36,9 16 400 and NI per head was 14 100 new dinars, while it was — on the average — 17 400 viz. 16 100 new dinars respectively in the small towns. The reason for this anomaly stems mainly from the fact that the small towns have comparatively strong production capacities but small populations and heavily draw on the labour-force working in towns but living in the neighbouring rural settlements (which are engaged in production of goods and services for a wider hinterland). In such circumstances the small towns ectract money from rural areas and accumulate an exessively high amount of both SP and NI. This seems to be an additional factor for the strong entrenchment of this category of urban places in the entire system. There has been a lot of discussion among students of urban economy about the correlation between the size of towns and the social product created (57). A positive correlation has been established for the towns of Slovenia: (y = social product) r x y = 0,879, r2xy = 0,772, x' = 0,05 y — 378, y' = 15,3 x + 13 394. It is interesting that a negative correlation was established for manufacturing towns with only one in- dustrial branch represented (e. g. Ruše, Trbovlje) and for towns with a distinctly onesided orientation. A positive correlation, however, was established for towns with multiple orientation (e. g. Koper, Ljubljana) or for those where tertiary activities — in particular commerce and transportation — are well developed (e. g. Sežana, Celje, Brežice). 4. The Socioeconomic Structure of the Towns of Slovenia An attempt was also made at a classification using the socioeconomic structure as the measurement. This was done in two ways. First, the s o c i o e c o n o m i c o r i e n t a t i o n was examined and determined with regard to the importance of some basic groups of activities for the existance of each town. The following groups were discerned: secondary sector activities (including mining, manufacturing indu- stries, construction and productive handicraft), tertiary sector activities (including transportation, commerce, catering, service handicrafts and public utilities) and quar- ternary sector activities (including education, health and social care services, banking, administration, etc.). Second, those particular activities — u r b a n f u n c t i o n s were singled out that have an above-the-average importance for a particular town or for a wider area of Slovenia. Two sets of data were used for both analyses: the structure of urban employment by activities and the structure of personal incomes of urban employees, also by activities. Table 9. The socioeconomic orientation of the towns of Slovenia A B Marginal value (in »/») N° of towns Marginal value (in •/.) N" of towns Marked secondary sector orienta- tion over 82,9 10 over 83,5 13 Marked tertiary sector orienta- tion over 35,2 3 over 34,9 3 Marked quarternary sector orien- tation over 18,7 6 over 16,3 4 Marked tertiary and quarternary sectors orientation over 35,2/18,7 2 over 34,9/16,3 2 Marked tertiary and moderate quarternary orientation over 35,2/12,5 4 over 34,9/10,8 7 Marked quarternary and mode- rate tertiary orientation over 18,7/21,8 4 over 16,3/21,6 4 Moderate secondary sector orien- tation from 64,4—82,9 21 from 67,3—83,5 17 Moderate tertiary sector orienta- tion from 21,8—35,2 4 from 21,6—34,9 4 Moderate quarternary sector ori- entation from 12,5—18,7 1 from 10,8—16,3 2 Moderate tertiary and quarter- nary sectors orientation 21,8—35,5 5 21,6—34,9 5 viz. 12,5—18,7 viz. 10,8—16,3 Moderate secondary and tertiary sectors orientation 64,4—82,9 5 67,3—83,5 1 viz, 21,8—35,5 viz. 21.6—34,9 Moderate secondary and quarter- nary sectors orientation 64,4—82,9 6 67,3—83,5 10 viz. 12,5—18,7 viz. 10,8—16,3 A) with regard to the structure of employment in towns and B) with regard to personal incomes of urban employees. The standard deviation technique was used to measure and determine t h e s o c i o e c o n o m i c o r i e n t a t i o n of t o w n s . Thus it was possible to find out the activities which had the structural share that was above the mean value + 1 standard deviation (x + o) viz. which had the share of that activity that was above mean value (x) and the mean value + 1 standard deviation (x 4- o). The settlements which, for a particular activity, had x + a were considered as being explicitly oriented towards that activity, and those settlements where the value was between x and x + a were considered to be moderately oriented towards that activity. It was possible, using this method, to arrive at 12 different combinations. There were, however, cer- tain differences due to the double sourse of basic indicators, but they were found not to be essential (graphs 5 and 6). Altogether 70 €/o of all towns were classified into the same type regardless of the methods of classification, and the rest appeared in closely related type categories. The analysis has underlined the predominant orientation of the towns of Slovenia towards the secondary sector activities: 45 towns or 63%> of all are markedly or moderately oriented towards the manufacturing industries. The extreme cases are: Mežica, Ruše, Senovo, Store, Železniki, Hrastnik, Tržič, Velenje and Ravne. Out of all towns 29 or 40 %» of them were oriented towards the tertiary sector activities (among them: Postojna, Piran, Koper, Sežana, Nova Gorica, Bled, Portorož) and 38 towns or 51 '"/o of them were oriented towards the quarternary activities (e. g. Metlika, Ormož). There were 26 towns or 36 °/o of all towns that were oriented both towards tertiary and quarternary activities, but in the case of many towns these two groups were really only supplementary groups to the hasic secondary activities group. The towns with an orientation towards secondary activities were located primarily in the central part of Slovenia, while the towns with an orientation towards tertiary acti- vities were most numerous in the western part of the country; there were also many towns with an orientation towards quarternary activities in the less developped parts of eastern Slovenia (fig. 7 and 8). U r b a n f u n c t i o n s (53, 54) were analysed considering two aspects: first, which activities had an above-the-average importance in relation to entire Slovenia and second, which, in a particular town, had an above-the-average importance. The second aspect refers to the functions of the »narrower or local urban importance« while the first aspect refers the functions of »wider or regional importance«. The method developped by H. J. N e l s o n (61) was used t o d e f i n e t h e n a r r o w e r o r l o c a l u r b a n s i g n i f i c a n c e of activities. As functions that had an above-the-average significance were defined those functions where the struc- tural share exceeded the mean value + 1 standard deviation calculated for a particular activity in all towns. In the following table some towns are listed as examples for the specialization of urban functions that becomes evident if the above mentioned procedure is used (table 10). The consideration of the narrower or local-urban functions makes sense only if the socioeconomic orientation of towns is also taken into consideration. T h e w i d e r o r r e g i o n a l i m p o r t a n c e of u r b a n f u n c t i o n s (62) was determined by the correlation between two indicators, i. e.: a) between the share of employment in a particular town out of the total for all towns of Slovenia, b) bet- ween the share of employment in a particular activity in a particular town out of the total for the employment in that activity in all towns of Slovenia The correlation Table 10. Examples of the specialization of functions in the towns of Slovenia A M a n u f a c t u r i n g industries (over 68,87 a/o): Slovenske Konjice, Šoštanj, Že- lezniki, Lendava, Pivka, Ravne, Ruše, Tržič, Hrastnik, Senovo, Mežica, Store, Kidričevo. C o m m e r c e (over 7,6%): Ptuj, Dravo- grad, Koper, Nova Gorica, Celje, Tolmin, Brežice, Ljubljana. T r a n s p o r t a t i o n (over 10,97 %>): Šempeter, Nova Gorica, Brežice, Dravo- grad, Vuzenica, Koper, Postojna, Piran, Sežana. H a n d i c r a f t s (over 19,03%>): Vrhnika, Prevalje, Ptuj, Železniki, Dravograd, Sev- nica. H e a l t h S e r v i c e s (over 7,08 «/o): Novo mesto, Senovo, Idrija, Laško, Ptuj, Murska Sobota, Brežice, Ormož, Slovenj Gradec, Šempeter. P u b l i c A d m i n i s t r a t i o n (over 4,38 %>): Radlje, Dravograd, Brežice, Tol- min, Sežana, Žalec, Ormož, Gornja Rad- gona, Grosuplje. B M a n u f a c t u r i n g industries (over 75,6 %>): Hrastnik, Tržič, Ruše, Šoštanj, Mežica, Radeče, Kidričevo, Lovrenc na Pohorju, Senovo, Store, Pivka, Železniki. C o m m e r c e (over 13,39"/o): Postojna, Šempeter, Beltinci, Brežice, Črna, Sežana, Tolmin, Ormož. T r a n s p o r t a t i o n (over 12,0%>): Ko- čevje, Nova Gorica, Ilirska Bistrica, Dra- vograd, Tolmin, Koper, Brežice, Laško, Piran, Postojna, Sežana. H a n d i c r a f t s (over 6,51 fl/o): Ljub- ljana, Izola, Radlje, Tolmin, Prevalje, Mengeš, Gornja Radgona, Brežice, Bel- tinci. H e a l t h S e r v i c e s (over 5,56 %>): Idrija, Novo mesto, Ptuj, Bled, Laško, Ormož, Radlje, Murska Sobota, Brežice, Slovenj Gradec, Šempeter. P u b l i c A d m i n i s t r a t i o n (over 4,18 °/o): Ljubljana, Slovenj Gradec, Bre- žice, Dravograd, Sežana, Ormož, Radlje, Tolmin, Gornja Radgona, Grosuplje. A) based on the analysis of the structure of employment and B) based on the analysis of the personal incomes of employees. between both indicators shows in which activity in a town there is either a surplus or a deficit of employment considering the size of that town and the entire employ- ment structure. The ± 0,25 % value was taken as the upper viz. lowest limit in the calculus. Some towns where the surplus of + 0,25 %> was established in particular activities are listed below: M a n u f a c t u r i n g i n d u s t r i e s : Maribor, Kranj, Jesenice, Trbovlje, Hrast- nik, Kamnik, Ravne, Tržič, Velenje, Zagorje, Ajdovščina, Domžale, Ruše, Slovenska Bistrica, Lendava, Medvode, Mežica, Slovenske Konjice, Kidričevo, Senovo, Store; T r a n s p o r t a t i o n a n d C o m m u n i c a t i o n s : Ljubljana, Celje, Koper, Nova Gorica, Piran, Skofja Loka, Ilirska Bistrica, Postojna, Brežice, Dravograd, Se- žana, Šempeter; C o m m e r c e : Ljubljana, Celje, Koper, Nova Gorica; H a n d i c r a f t s : Ljubljana, Celje, Ptuj, Domžale, Prevalje, Vrhnika, Brežice, Dravograd, Mengeš, Sevnica, Beltinci, Radlje, Železniki; H e a l t h S e r v i c e s : Ljubljana, Celje, Idrija, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Šoštanj, Brežice, Laško, Šempeter, Ormož, Rogaška Slatina (graphs 9 a, b, c). It was interesting to find out that the greatest number of towns with a surplus in a particular activity occured in the public services activity group, while for towns with a deficit the number was greatest in the commerce, transportation, finances and construction activity groups. This certainly is not a good characteristics of the towns of Slovenia. The analysis also clearly shows that the towns of Slovenia are primarily industrial and handicrafts centres or administrative centres and much less also service centres. Table 11. The Classification of the towns of Slovenia with regard to their wider regional importance N u m b e r of t o w n s in e a c h c o l u m n A c t i v i t y U n d e r F r o m — 0,25°/o O v e r 0,25 °/o t o + 0,25 °/o + 0,25 manufacturing 11 39 21 forestry 33 12 26 construction 36 23 12 transportation 35 22 14 commerce 36 31 4 catering 25 35 11 handicrafts 19 39 13 public utilities 22 30 19 education 18 46 7 research 68 2 1 culture 51 19 1 arts 64 5 2 health service 33 27 11 social care 39 19 13 finances 37 21 13 social security 43 17 11 public administration 30 11 30 (Based on the correlation between: a) the share of employment in a particular town in the total employment in all towns of Slovenia; and b) the share of employ- ment in a particular activity in each town in the total employment in that activity in all towns of Slovenia.) The analysis of the functions of the towns of Slovenia shows that among them Ljubljana alone is adequately provided with urban functions viz. activities. At Ma- ribor, that should have had a better provision with service activities, the development is too much one-sided. Some smaller regional centers are comparatively well provided; such are Koper, Celje, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, and partly, Murska Sobota. The development of most industrial towns, however, is very one-sided; there are few among them that would have one or two additional specializations (e. g. Kranj, Trbovlje, Jesenice). Because of bad provision many smaller industrial towns would rather quality as residential settlements than as proper towns. Only a few among the small centres of rural areas are somewhat well provided with services (e. g. Tclmin, Žalec, Ljutomer, Ormož, etc.; fig. 10). When dealing with urban functions the author has also tried to assess the amount of the »city-serving« population in the towns of Slovenia. The method deve- loped by Alexandersson and Morrisset (63) was used and the share of the city-serving population was derived from the totals for employed population. The following shares emerged for particular size groups of towns: Table 12. The minimum share of the city-serving population in towns of Slovenia (by size groups) Size g r o u p s ( P o p u l a t i o n ) P l a c e in t h e r a n k o r d e r 1st 2nd 3rd 4th 5th Under 3000 Services 1,88 3,56 4,57 6,82 9,36 Manufacturing 5,50 10,26 19,55 28,10 29,10 3000—4999 Services 5,49 6,78 8,68 10,62 12,56 Manufacturing 12,50 22,00 22,96 30,50 32,50 5000—9999 Services 10,77 16,83 20,93 22,83 26,40 Manufacturing 10,90 14,80 28,50 28,50 36,50 over 10 000 Services 20,18 30,95 37,17 40,67 47,17 Manufacturing 28,50 30,20 35,80 42,85 52,43 It is evident from the above table that the minimum share for city-serving acti- vities increases sharply in the last two size groups. This increase is to be ascribed most probably to the simple fact that places attain urban characteristics only when they enter the 5 to 10 thousand population group which are then consolidated when they pass the 10 thousand population mark. The places with less than 3 thousand people mostly have a one-sided functional structure and therefore have a very low share of city-serving activities. The correlation between the minimum share of the city-serving activities and the population size was also calculated. The regression line proved to be y' = — 7,50 + + 29,7 log x; and the determination coefficient was r2xy = 0,917. Some of the problems, that emerge out of the analysis are — in short: — There is a need for greater differentiation in the urban system. There are too many small towns while the mediumsized towns are lacking. The urban system needs to be develcpped more harmoniously. — The great problem is posed by the exagerated suburbanization while strong deagrarization is taking place. The level of urbanization is in many areas, much too low. — The main central places should have been larger and better provided with service activities. — The one-sided functional development of many industrial towns poses great problems. — Because of the open boundaries the influence of towns like Trieste or Graz is increasing also on the Yugoslav territory. KAZALO KART IN GRAFIKONOV K A R T E : 1. Omrežje srednjeveških mest in trgov v Sloveniji 197 (19) 2. Centralna naselja v Sloveniji v 19. stoletju 203 (25) 3. Stopnja urbanizacije po občinah v SR Sloveniji 210 (32) 4. Urbano omrežje in centralna naselja v SR Sloveniji in sosednjih pokrajinah (zasnova I. Vrišer) 219 (41) 5. Teoretska gravitacijska območja slovenskih mest 233 (55) 6. Vrednost in struktura družbenega proizvoda ustvarjenega v mestih SR Slovenije (1. 1966) 253 (75) 7. Struktura zaposlenih glede na skupine dejavnosti v mestih SR Slovenije (1. 1966) 267 (89) 8. Družbeno-ekonomska usmerjenost mest v SR Sloveniji glede na strukturo zaposlenih (1. 1966) 269 (91) 9. Družbeno-ekonomska usmerjenost mest v SR Sloveniji glede na strukturo osebnih dohodkov 270 (92) 10. Funkcije slovenskih mest 272/273 (94/95) K A R T E v P R I L O G I : Vplivna območja slovenskih mest: A. Spodnja (mikrogravitacijska) stopnja oskrbe B. Slednja (mezogravitacijska) stopnja oskrbe C. Zgornja (makrogravitacijska) stopnja oskrbe G R A F I K O N I : 1. Razvoj mestnega prebivalstva v SR Sloveniji (1869—1971) 238 (60) 2. Razvoj prebivalstva po posameznih mestih 241—242 (63—64) 3. Gibanje prebivalstva glede na posamezne tipe demograf- skega razvoja mest 246 (68) 4. Razvoj deleža mestnega, neagrarnega in v industriji aktiv- nega prebivalstva (v %>) od 1869 do 1966 248 (70) 5. Grafični prikaz sistema opredelitve slovenskih mest glede na družbeno-ekonomsko usmerjenost po podrobni metodi 261 (83) 6. Grafični prikaz sistema opredelitve slovenskih mest glede na družbeno-ekonomsko usmerjenost po enostavni metodi 262 (84) 7. Grafični prikaz družbeno-ekonomske usmerjenosti mest v SR Sloveniji glede na strukturo zaposlenih 263 (85) 8. Grafični prikaz družbeno-ekonomske usmerjenosti mest v SR Sloveniji glede na strukturo osebnih dohodkov zaposlenih 264 (86) 9. a—c Korelacijsko razmerje med deležem zaposlenih v SR Sloveniji v: a) industriji 277 (99) b) trgovini 278 (100) c) državni upravi 279 (101) 1. The Network of Mediaeval Towns and Boroughs in Slovenia 197 (19) 2. Central Settlements in Slovenia in the 19th Century . . . . 203 (25) 3. Degree of Urbanization According to the Communes in the S. R. Slovenia 210 (32) 4. Urban Network and Central Places in S. R. Slovenia and Neighbouring Regions (by I. Vriser) 219 (41) 5. Theoretical Areas of Influence of Slovene Cities 233 (55) 6. The Worth and the Structure of the Social Product Created in Towns in the S. R. Slovenia (in 1966) 253 (75) 7. The Employment Structure with Regard to the Groups of Activities in the Towns of S. R. Slovenia in 1966 267 (89) 8. Socio-economic Orientation of the Towns in the S. R. Slo- venia with Regard to the Employment Structure 269 (91) 9. Socioeconomic Orientation of the Towns in the S. R. Slove- nia with Respect to the Income Structure 270 (92) 10. Functional Classification of Towns in S. R. Slovenia . . . . 272/273 (94/95) M A P S I N A N N E X : Spheres of Influence of Slovenian Towns A. Lower (Micro-Gravitation) Level of Services B. Medium (Mezo-Gravitation) Level of Services C. Upper (Macro-Gravitation) Level of Services G R A P H s : 1. The Development of Urban Population in S. R. Slovenia (1869—1971) 238 (60) 2. The Development of the Population According to Indi- vidual Towns 241—242 (63—64) 3. The Movement of Population with Respect to the Types of the Demographical Development of the Towns 246 (68) 4. The Development of the Percentage of Urban, Nonagrarian, and in Industry Active Population (in %>) from 1869 to 1966) 248 (70) 5. Graphic Representation of the System of the Definition of the Slovene Towns with Regard to the Socioeconomic Orientation According to the Detailed Method 261 (83) 6. Graphic Representation of the System of the Definition of the Slovene Towns with Regard to the Socioeconomic Orientation According to the Simplified Method 262 (84) 7. Graphic Representation of the Socio-economic Orientation of the Towns in the S. R. Slovenia with Regard to the Employment Structure 263 (85) 8. Graphic Representation of the Socio-economic Orientation of the Towns in the S. R. Slovenia with Regard to the Income Structure 264 (86) 9. a—c Correlation Ratio Between the Percentage of People Employed in: a) Industry 277 (99) b) Commerce 278 (100) c) State Administration 279 (101) 1. Naselja z mestnimi in tržnimi pravicami v SR Sloveniji 186 (8) 2. Pregled naselij z mestnimi in tržnimi pravicami v SR Sloveniji 191—196 (13—18) 3. Struktura urbanega omrežja v fevdalni dobi na ozemlju SR Slovenije 198 (20) 4. Kvalitativno vrednotenje centralnih naselij v točkah (glede na stanje leta 1900) 200—201 (22—23) 5. Kategorizacija centralnih naselij po kvalitativnih znakih (glede na leto 1900) 201—202 (23—24) 6. Omrežje centralnih naselij na ozemlju SR Slovenije leta 1900 204 (26) 7. Stopnja urbanizacije na ozemlju SR Slovenije med leti 1869 in 1971 (delež mestnega prebivalstva od vsega prebivalstva SR Slovenije) 206 (28) 8. Korelacijski odnosi med desetimi variablami urbanizacije 207 (29) 9. Stopnja urbanizacije v 56 občinah SR Slovenije 208—209 (30—31) 10. Delež mestnega prebivalstva živečega v malih, srednje velikih in velikih mestih na ozemlju SR Slovenije med 1869 in 1971 (v %>) 210 (32) 11. Številčna razvrstitev mest po velikostnih kategorijah in poprečno število prebivalstva po naseljih med 1. 1869 in 1971 211 (33) 12. Kvalitativno vrednotenje centralnih funkcij 212—213 (34—35) 13. Kategorizacija centralnih naselij in mest po kvalitativnih znakih 216—217 (38—39) 14. Kvantitativna kategorizacija centralnih naselij in mest . . . 218 (40) 15. Hierarhična zgradba omrežja centralnih naselij in mest v SR Sloveniji (glede na razmere 1. 1966) 218 (40) 16. Teoretična velikost za 15 slovenskih največjih mest glede na sedanjo urbano strukturo in glede na sedanjo velikost Ljubljane 224 (46) 17. Struktura centralnih naselij glede na hierarhijo in oskrbno raven v SR Sloveniji (1. 1971) 226 (48) 18. Velikost centralnih naselij in njihovih vplivnih območij na mikrogravitacijski oskrbni ravni v SR Sloveniji (ocena za 1. 1971) 227 (49) 19. Število prebivalcev v mestih in na vplivnih območjih mest mezogravitacijske oskrbne ravni v SR Sloveniji (ocena za 1. 1971) 229 (51) 20. Poprečna velikost centralnih naselij in njihovih vplivnih območij na mezogravitacijski oskrbni ravni v SR Sloveniji (1. 1971) 230 (52) 21. Prebivalstvo mest na ozemlju SR Slovenije ob začetku 19. stoletja (okoli 1. 1815—1822) 236 (58) 22. Razvoj mestnega prebivalstva v SR Sloveniji (1.1869 do 1971) 237 (59) 23. Razvoj prebivalstva v malih, srednje velikih in velikih ter starih fevdalnih in novih industrijskih mestih v SR Sloveniji 239 (61) 24. Indeksi razvoja prebivalstva v malih, srednje velikih in velikih ter v starih fevdalnih in novih industrijskih mestih 239 (61) 25. Razporeditev mest in mestnega prebivalstva po velikostnih razredih v SR Sloveniji (stanje 1. 1971) 240 (62) 26. Relativni razvoj prebivalstva v naseljih z nad 2000 prebi- valci med letom 1869—1971 243 (65) 27. Osnovne značilnosti poglavitnih tipov demografskega raz- voja mest 246 (68) 28. Razvoj deležev mestnega, neagrarnega in v industriji zapo- slenega prebivalstva glede na popise prebivalstva v SR Sloveniji 247 (69) 29. Vrednost ustvarjenega družbenega proizvoda in narodnega dohodka v mestih SR Slovenije in delež od celokupnega slovenskega družbenega proizvoda in narodnega dohodka 1. 1966 251 (73) 30. Vrednost in struktura družbenega proizvoda in narodnega dohodka ustvarjenega v slovenskih mestih (1. 1966) glede na mestne velikostne kategorije in strukturo razporeditve mest- nega prebivalstva (1. 1971) 252 (74) 31. Delež družbenega proizvoda ustvarjenega v mestih od skup- nega slovenskega družbenega proizvoda glede na velikostne kategorije mest in gospodarske dejavnosti (1. 1966) 254 (76) 32. Struktura družbenega proizvoda ustvarjenega v mestih leta 1966 glede na velikostne kategorije mest in gospodarske de- javnosti 254 (76) 33. Družbeni proizvod in narodni dohodek ustvarjen v mestih na enega mestnega prebivalca ali na enega v mestu zapo- slenega (v 000 din) 1. 1966 256 (78) 34. Struktura družbenega proizvoda ustvarjenega v mestih glede na velikostne kategorije mest in gospodarske dejavnosti (1. 1960) 257 (79) 35. Razmerje med v kraju stanujočimi aktivnimi (1. 1961) in v kraju zaposlenimi (1. 1966) prebivalci (aktivni = 100) . . . 258 (80) 36. Razmejitvene vrednosti (v %>) za opredelitev družbeno- gospodarske usmerjenosti slovenskih mest 261 (83) 37. Opredelitev mest v SR Sloveniji glede na družbeno- gospodarsko usmeritev, I. po podrobni, II. po poeno- stavljeni metodi ter III. končna opredelitev 265—266 (87—88) 38. Koeficient diverzifikacije v slovenskih mestih 271 (93) 39. Razmejitvene vrednosti pri funkcijski opredelitvi mest v SR Sloveniji, A. glede na strukturo zaposlenih in B. glede na strukturo osebnih dohodkov zaposlenih v mestih 273 (95) 40. Pregled pomembnejših mestnih funkcij v mestih SR Slo- venije: A. glede na strukturo zaposlenih in B. glede na strukturo dohodkov zaposlenih v mestih 274—275 (96—97) 41. Razvrstitev mest v SR Sloveniji glede na položaj v korela- cijskem razmerju med a) deležem zaposlenih v posamez- nem mestu v določeni dejavnosti od vseh zaposlenih v mestih v tej dejavnosti v SR Sloveniji in b) deležem zapo- slenih v posameznem mestu od vseh zaposlenih v mestih v SR Sloveniji 276 (98) 42. Pregled funkcij slovenskih mest glede na korelacijski odnos med a) deležem zaposlenih v določeni dejavnosti v posa- meznem mestu od vseh zaposlenih v tej dejavnosti v mestih SR Slovenije in b) deležem zaposlenih v posameznem mestu od vseh zaposlenih v mestih SR Slovenije 281—283 (103—105) 43. Absolutni minimalni deleži storitvenih dejavnosti in indu- strije v slovenskih mestih glede na velikostne kategorije 285 (107) 44. Minimalni deleži mestoslužnih dejavnosti v slovenskih mestih glede na velikostne kategorije 286 (108) 45. Minimalni deleži mestoslužnih dejavnosti v traid) iEDEKOVČlNA fESKLE [ERENZANl •ovišCe Tomi it ISka ^•7. APR F) ZAGREB 'RÛNCHI ^Cd^oq. RVICN,; sL FriuH AQU Ht I A\ jfTJedieli? VLAHA 1AKÇNO Lagunar* : AUKtSlNÀy. fNao ititna, tdturn [/Vesflanefc PROSECCGK, ? UGNANO iabbiaporo T u.re.n~ • /25.1 i d o vi ca GRADO : [EVJC. Go Len Lš Snežni • 1299 Oz ali- Ostrica, llirskatfiffrica H^^trica Može!] ANKARA! {UPČINA, GEROVO ŠIŠLJAVH Savuót'ta i Trs lenih , • 12*3 KUPh S/ENIČA* 'LASiNJSKI Risnjak /528 O KLANA rmuSnica PODHUM tovnrttca i C5LAVSKO P&f Wik o» MRBOVSKO ¡MATUL]' RAVNA GORA lupogla \ inmost Vltlnad/ BudaCkaV^ R//eka Tir RIJEKA :uline Topusko ' LOVKAM Çerovlie I /396 K Učko. KRALJEVIČA ' tGULIN \ MARIBOR Naselja nad 50 000 preb. Q JESENICE od t O 0 0 0 d o 50000 preb. © KOČEVJE Od 5000 do 10000 preb. O RIBNICA od 1000 do 5000 preb. O Hrastov!je pod 1000 preb. • i • .ar Avtoceste zgrajene — s Glavne ceste s = = a s Avtoceste v gradnj i — • •• Stranske ceste = Glavne tranzitne ceste Železnice » • • • • — < • > — — D ržavna meja Občinska meja —-t»*1 — Repub l i jka meja n . _ .Sedež obCine V P L I V N A O B M O t J A S L O V E N S K I H M E S T * ° m e S P H E R E S OF I N F L U E N C E OF S L O V E N I A N T O W N S A. S p o d n j a ( m i k r o g r a v i t a c i j s k a ) s t o p n j a o s k r b e A. L o w e r ( m i c r o - g r a v i t a t i o n ) l e v e l of s e r v i c e s K;!v!vX;!j D o m i n a n t n a g r a v i t a c i j a C*;«;»;*;*;»;*;»!i D o m i n a n t g r a v i t a t i o n P a r c i a l n a g r a v i t a c i i a a l i o b m o č | a p r e p l e t a n j a . Pa r t i a l g r a v i t a t i o n o r a r e a s o f o v e r l a p p i n g S p o r a d i č n a g r a v i t a c i j a S p o r a d i c g r a v i t a t i o n TRIESTE (TRST) D e l n a g r a v i t a c i i a k s r e d i š č e m v s o s e d n j i h p o k r a j i n a h . P a r t i a l g r a v i t a t i o n t o t h e c e n t r e s i n t h e n e i g h b o u r i n g c o u n t r i e s y ^ O b m o č j a m e d m e s t n e d e l i t v e d e l a a r e a s o f i n t e r - u r b a n d i v i s i o n o f w o r k v — » I m e n a s r e d i s č s o v u s t r e z n i b a r v i N a m e s of t h e c e n t r e s a r e i n t h e a d e q u a t e c o l o u r G r a d u a c i j a in h i e r a r h i j a c e n t r a l n i h n a s e l i j G r a d i n g a n d h i e r a r c h y o f c e n t r a l p l a c e s s t o p n j a p o d p o v p r . g r a d e s u b n o r m a l p o v p r . n a d p o v p r . n o r m a l a b o v e n o r m a l UMÂG MOWSMP A v t o r : V r i S e r I. O b d e l a l i n z a l o ž i l : Z a v o d S R S z a r e g i o n a l n o p r o s t o r s k o p l a n i r a n j e ,ma j 1972 T i s k : I n S t i tu t z a g e o d e z i j o in f o t o g r a m e t r i j o , L j u b l j a n a ^ s. R. SLOVENIJA 1 750 0 0 0 - 1972 GauB -K ruge r jeva projekcija Osnova: topogr. karte VG11:200000 kartografska obde lava : InStitut za geodez i jo in fotogrametr i jo-kartografsk i odde lek - Ljubljana Izdala: Geodetska uprava SR Slovenije - Ljubljana Za lož i l i .B i ro za reg iona lno prostor sko planiranje in Geodetska uprava SR Slovenije Tisk: InStitut za geodezi jo in fotogrametrijo Ljubljana Razmnoževanje brez odobr i tve Geodetske uprave SR Slovenije p repovedano Turrach 'LÖBACH NADASD fbervellach JENNERSt IpSzljyfS O TJHÁRD FRIESACH Flatti tenberg FEHRING STRABBUR: ¡¡Bdd Gleichenberg las VsP̂ -Ĵ A. LOVENSKIH MEST A k l T ^ Î Ï S K l ) S T Ö f e m l i ^ l g f t IE OF, : SLOVE NI AN TOWNS^c^y KAVITATION) LEVEL OF SERVICES OBMOČJA ^ (MEZOC OF INFLUE S.tj Ou BR UCKi ;LEtiOÛEN SPITTtfl a.d.Dr, ;enye STEINFELD GREIFENSURl !TRAB)n Stmk. tSTRITZ <3briac Dellach IMAGOR '"'"TACHAI IRLANDS K RON IiGrafenstein S „ G r a b i x ñ .1Nötsch V tajna } EberndO'l[ (Dobrla vas ( C E L O V E C ) o ! i I > 'IKTRIN' Vetrirf PAULARO 'vdkloi ífSyBrnca) Raqendorf str Jakob (št. Jahn PONTE 88 A 'Pcpjeba) IPERLACH ßbr ovije) RAZ VA , Fei s trii? i. Rosent. (Bistrita vRotu) T AR VIS id" (Trbiž )t CAVE del PrediI (Rabel i)/ ferlât lof di Montaaio • 275* Raccolana )£ KAN OVE i MOGGIOUdikese Carnla •trira 23*9 Musi (Mu zet GEMONA à (Stuplca) S.fietroí al Nafisone] (Jlpeter¿ FAGAGNA MARIBOR dfjj/t (tteda* JESENICE KOČEVJE Od TO000 d ô 5 0 0 0 0 p reí )ESKLEj PAS !M RIBNICA ÏERENZAN( Hrastovlie [MÖNS; [¿OR IC A) [ obovi Občinska meja tAPjnh —<«) - — R e p u b l i š k a meia o Sedež obCine V P L I V N A O B M O Č J A S L O V E N S K I H M E S T S P H E R E S O F I N F L U E N C E O F S L O V E N I A N T O W N S B. S r e d n j a ( m e z o g r a v i t a c i j s k a ) s t o p n j a o s k r b e B. M e d i u m ( m e z o - g r a v i t a t i o n ) l e v e l o f s e r v i c e s P î j î j ï v î j î j l M D o m i n a n t n a g r a v i t a c i j a | ; X ; X ; ! ; ! v | ] D o m i n a n t g r a v i t a t i o n [RVICN, AQU I LE ¿A) 7ŠT0JI >J>6NO tagttnan- ; P a r c i a l n a g r a v i t a c i j a a l i o b m o č j a p r e p l e t a n j a . P a r t i a l g r a v i t a t i o n o r a r e a s o f o v e r l a p p i n g S p o r a d i č n a g r a v i t a c i j a S p o r a d i c g r a v i t a t i o n Ai/mswA (HSOntiW fftOSfCCvK fQev — - Go teniši Snei n /i * 1289 Ostrica. • 1167 Čabar AMAR* i.STRICA Belica 135* K up C in G E ROVO ŠIŠLJAVH 1008 JUOV Trsten-ih KTJPh (Brod Risnjak VMAG. Črni Lug iQYKttei ;lavsko VSko\ (VRBOVSKO MATUL RAVNA GORA .upoglav Motov un (W/íT—ijggi RIÎÉKtf HÔViGKAU '•utine Topuskoj 'erovlje \ UčkcL L E G E N D A : ^ M A R I B O R Naselja nad 50 000 preb. ® JESENICE od 10000do 50000 preb. © KOČEVJE od 5000 do 10000 preb. O RIBNICA od 1000 do 5000 preb. O Hrastovlje pod 1000 preb. : Avtoceste zgrajene = = = = = Glavne ceste s = = = Avtoceste v gradnj i — — — Stranske ceste ~ Glavne tranzitne ceste Železnice • • • • • - D r ž a v n a meja Občinska meja — K O R e p u b l i k a meja o Sedež obCine V P L I V N A O B M O C D A S L O V E N S K I H M E S T S P H E R E S OF I N F L U E N C E OF S L O V E N I A N T O W N S C. Z g o r n j a ( m a k r o g r a v i t a c i j s k a ) s t o p n i a o s k r b e C. U p p e r ( m a c r o - g r a v i t a t i o n ) l e v e l or s e r v i c e s D o m i n a n t n a g r a v i t a c i j a D o m i n a n t g r a v i t a t i o n P a r c i a l n a g r a v i t a c i j a a l i o b m o č j a p r e p l e t a n j a P a r t i a l g r a v i t a t i o n o r a r e a s o f o v e r l a p p i n g S p o r a d i č n a g r a v i t a c i j a S p o r a d i c g r a v i t a t i o n D e l n a g r a v i t a c i j a k s r e d i š č e m v s o s e d n j i h " ^ J r p o k r a j i n a h . P a r t i a l g r a v i t a t i o n to t h e c e n t r e s i n t h e n e i g h b o u r i n g c o u n t r i e s I m e n a s r e d i š č s o v u s t r e z n i b a r v i N a m e s of t h e c e n t r e s a r e in t h e a d e q u a t e c o l o u r G r a d u a c i j a i n h i e r a r h i j a c e n t r a l n i h n a s e l i j G r a d i n g a n d h i e r a r c h y o f c e n t r a l p l a c e s s t o p n j a p o d p o v p r . p o v p r . n a d p o v p r . g r a d e s u b n o r m a l n o r m a l a b o v e n o r m a l A v t o r : V r i š e r I. O b d e l a l in z a l o ž i l : Z a v o d S R S z a r e g i o n a l n o p r o s t o r s k o p l a n i r a n j e , m a j 1 9 7 2 T i s k : I n š t i t u t z a g e o d e z i j o in f o t o g r a m e t r i j o , L j u b l j a n a jr. karte VG11:200000 •lek -L jub l jana Izdala: Geodetska uprava SR Slovenije - Ljubljana Založi I i: Biro za reg ionalno prostorsko planiranje in Geodetska uprava SR Slovenije Tisk: institut za geodezi jo in fotogrametrijo Ljubljana Razmnoževanje brez odobr i tve Geodetske uprave SR Slovenije p repovedano