Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta 3 jld., za en mesee 1 (jld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulieah h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */i6. uri popoludne.
J^tev. 94.
7 Ljubljani, v torek 24. aprila 1888.
Letni!* XVI.
Kandidatje
za II. volilni razred, ki voli jutri dne 25. aprila, so:
Josip Berieclilct, trgovec. Peter O-msselli, hišni posestnik
in župan. Ivan Grogola, c. kr. notar. «Tanez Rozman, župnik pri svetem Jakobu.
V Ljubljani 24. aprila 1888.
Narodni volilni odbor.
Govor poslanca Šiikljeja
v državnem zboru dne 19. aprila 1888.
Oglasil sem se bil prvotno za besedo edino le s tem namenom, da bi pri razpravi državnega proračuna izrar.il narodnostno pritožbe svojega naroda in gospodarske zahteve ožje svoje domovine. Častno zaupanje z menoj vpisanih pro-govornikov pa mi je naklonilo važnejšo nalogo, da namreč kot generalni govornik končam vrsto vpisanih govornikov na tej (desni) strani in označim naše stališče nasproti vladi in njenemu delovanju. Naloga je tem težav-nejša, ker sili političnega novinca, da v neenakem boji merim svoje moči s starim parlamentarcem, izvežbanim budgetnim kritikom, katerega je v znanji budgota le malo doseglo, in morda nobeden prekosil.
Lotil so bom naloge s svojimi slabimi, nezadostnimi močmi. V to svrho bom najprvo pojasnil številke državnega proračuna; o dokazih gospodov predgovornikov, ki nočejo biti merjeni z enako mero, govoril bom v teku razprave pri primerni priliki.
Proračunski odbor je določil troške za tekoče leto na okroglih 537 milijonov gld., dohodke na 516 milijonov gold. in skupni primanjkljej na 21V4 milijona gld.
Slišali pa smo, da so grajali tudi te številke. Gosp. poslanec dr. Menger zračunil je skupni pri-
manjkljej na 25 do 26 milijonov gld., in včerajšnji gosp. generalni govornik je tudi prišel do zaključka, da znaša primanjkljej 24'/» milijona gld. Gospoda moja, prešli bi lahko te ugovore in se naravnost sklicavali na računske zaključke in tabelarni pregled, ki ga je gosp. poročevalec pridejal na 8 strani svojemu poročilu, iz česar se razvidi, da so de-janjski vspehi sedanje vlade vendar ugodnejši od proračunov; to zadostno dokazuje, da pri proračunih vlada in večina postopate z ono skrbljivostjo, kateri smatram kot prvi pogoj pravemu proračunu.
Vse to pa, gospoda moja, opira se na prave računske zaključke, in včeraj je izvrstni zastopnik hebske trgovinske zbornice po mojih mislih zasukal jo mojsterski, ko je ostro kritikoval računske zaključke, posebno ona dva zadnjih dveh let 1885 in 1886. S tem je dosegel velik vspeh mej svojimi somišljeniki, in priznati moram, da so tudi mene za nekaj časa omamili njegovi ugovori.
Naravnost priznam, jaz imam neko slabost za ne ravno kratkočasno čitanje računskih zaključkov in zato sem si zelo očital, da sem prezrl te nedo-statke. Bil sem omamljen tako dolgo, da sem prišel domov in vzel v roke računska zaključka za 1. 18S5. in 1886. Primerjal sem ju s podatki g. poslanca dr. pl. Pienerja, in vspeh tega pregledovanja hočem z Vašim dovoljenjem tukaj pojasniti.
Prosim visoko zbornico, naj posluša moje dokazovanje z isto potrpežljivostjo, kakor je poslušala že po osebi veljavnejše razlaganje g. poslanca dr. pl. Pienerja, ki pa je, kakor bom dokazal, vendar stvarno večinoma napačno in neresnično.
Priznam, da se ugodnejši vspeh leta 1885., kakor je po pravici povdarjal g. poslanec dr. pl. Plener, posebno na to opira, da je naraslo 14,600.000 gld. vsled vračil Ferdinandove severne in avstrijske severo - zahodne železnice. Tega tudi nobeden ne taji in je tako znana stvar, da ni bilo treba veljavnemu g. poslancu dr. pl. Plenerju opozarjati nas na to sploh znano stvar.
Manj lojalno pa je, ko je g. poslanec pl. Plener omenil, da je južna železnica vsled dohodninskega davka plačala več direktnih davkov za 3 3 milijona goldinarjev. Vzel sem v roke računski zaključek za 1. 1885. in pregledal pojasnila, ali tega nam nihče
ne more dokazati. Pri dohodninskem davku — o tem je govoril g. poslanec pl. Plener — razvidi se večji dohodek, pa ne 3,300.000 gld., temveč okroglih
I,300.000	gld. In kako naj si razlagamo ta večji dohodek? Prosim, vzemite v roke pojasnila. Tii najdete na strani 115 po besedi (bere):
»Kar se tiče tega večjega zneska, dosegel se je vsled zboljšanih obrtnih in gospodarskih razmer, s poplačilom znatnih zaostankov iz prejšnjih let in v nekaterih deželah vsled izmerjenega dohodninskega davka južne železnice z doplačili za leta 1880 do 1883."
Torej ne 3-3 milijona, temveč 1-3 milijona, katerih pa ni plačala južna železnica sama, marveč južna železnica v zvezi z dvema zelo važnima faktorjema. To je — nočem biti preoster v izrazu — le polu resnice, toda polovičarska resnica more včasih ravno toliko koristiti ali škodovati, kakor cela neresnica.
Najbolj pa je mahnil g. poslanec dr. pl. Plener po računskem zaključku leta 1886., kar je tudi umevno. Ta računski zaključek kaže čistega prebitka 2'7 milijona, in če se postavimo na stališče spoštovane opozicije, umevno je, da ji ta faktum s strankarskega stališča ne more biti prijeten. Zato se je tudi trudil g. poslanec dr. pl. Plener, da je skril ta prebitek, in čuditi sem se moral urnosti, s kojo je ta prebitek v prespretnih rokah g. poslanca pl. Plonerja presukal se v precejšen primanjkljej. Kaj ugovarja v tem oziru? Najprvo graja pri sladkorji večji dohodek v primeri s proračunom v znesku
II,571.000,	recimo okroglih 11,600.000 gld., in misli, ta večji dohodek je narasel le iz doplačil. Toda svota 11,600.000 vendar tudi kaže, da so tukaj vplivali tudi drugi faktorji. Opomnim na to, da so se za dobo 1886/87 zvišale povprečne mere za sladkorni davek, dalje opomnim, da se je 1. 1885. pridelalo le malo pese, kakor se razvidi iz pojasnil, in zato je bilo primanjkljeja 1,600.000 v primeri s proračunom, dočim se je 1. 1886. pridelalo in predelalo mnogo pese. In kaj bi bilo sploh s tem dokazano, ko bi ves ta znesek 11,600.000, ki je pripisan v računskem zaključku letu 1886., stekel se iz doplačil za leto 1885. ? Nič druzega nego prestava. G. poslanec dr. pl. Plener je grajal računska
LISTEK.
Kaj se prinese iz krčme domov.
(Spisal Izidoro Mullois. — Prevol iz laščine Pr. Vice Ivanac.)
VII.
Ko že govorimo o nasledkih pijančevanja, poglejmo zdaj še jeden, ki človeka prestraši. Ako je že grdo za moškega, če je pijan, kaj si moremo misliti, če je ženska pijana? Najhujše je to, da ženska noče nikoli pripoznati svoje slabosti. Moški bi vara precej brez mnogega truda rekel: seveda, res je, da sem nekoliko več pil kakor je bila potreba; imam že to slabost. Ali ženska tega ne bi nikoli povedala. Ona najde sto izgovorov. Ko bi jo tudi našli 6 steklenico v eni roki in s kupico v drugi, rekla bi vam: »Bila sem zelo slaba in sem si hotela pogreti malo želodec." Ako meri cesto in pade (kar so večkrat vidi), izgovarja se: „Cesta je slaba in polzka, noga mi je izpodrsnila. To se lahko vsakemu zgodi." In še sto drugih izgovorov bo našla.
V nekem trgu, kjer se vsi dobro poznajo, pozdravljajo in kritikujejo, živela je neka gospa precej bogata in drugače prav poštena, le nekoliko preveč rada je pila. Njen mož je skrbno pazil na njo, da ne bi zahajala v krčmo. Neki dan pa mu le uide in gre skozi stranska vrata v bližnjo krčmo. Krčma-rica je precej vedela, kaj želi — ženske se hitro razumejo — in ji prinese steklenico žganja; naša gospa jo skrije pod obleko in hiti domov, pa le bolj po skritih ulicah.
Pred neko prodajalnico je stalo vedno nekaj delavcev, ki niso toliko pazili na svoje delo, kakor na to, kaj se okolu njih godi. Dobro so poznali to gospo in tudi njeno slabost. Ko so jo prej videli, da gre v krčmo, bili so prepričani, da ne gre po nič druzega, kakor po pijačo. Sklenili so, napraviti si nekaj smeha.
Rečeno, storjeno. Eden od njih vidi malega dečka, ki se je tam blizu z dvema palicama igral, ter gre k njemu in mu ponudi nekaj novčičev, da gre za gospo in udari s palico po tisti strani, kjer vidi obleko bolj napeto. Deček rad sprejme to
ponudbo, brzo steče za gospo, dobro mahne s palico in „drlin"! Delavci pa zaženejo silen smeh.
Osramotena hiti gospa domov, in še tisti večer se je raznesel ta dogodek po celem trgu: bilo je dosti smeha.
VIII.
Ti dragi bralec, ne zahajaj brez potrebe v krčmo in ne ostajaj tu cele noči. Slišal si, kam pijančevanje privede človeka.
Posnemaj raje mladeniča, ki je z desetimi goldinarji v žepu napotil se v krčmo. Med potom pa sreča revno ženico z malim bledim dečkom. Ta prizor ga tako presune, da začne sam pri sebi misliti: »Glej, ti greš v krčmo zapravljat denar, ti ubogi ljudje pa nimajo ne obleke, ne grižljeja kruha." On gre za ubogo ženico in ji dii ves denar. Zelo vesel hiti domov in pripoveduje očetu in materi, kaj je storil. Dobri stariši se razvesele tega lepega dejanja svojega sina in pohvalijo njegovo plemenito srce.
Stori tudi ti tako in pomagaj svojemu trpečemu in lačnemu bratu.
zaključka za 1. 1885. ia 1886. Če hoče torej 11,600.000 gld. odšteti pri letu 1886., prišteti bi jih moral letu 1885. če na eni strani za toliko zniža prebitek, mora ga za enako svoto zvišati pri letu 1885.
Druga točka, ki mi je mnogo belila glavo, je pri zmanjšanji materijalnih in inventarnih zalog državnih železnic, ki je všteta pri neproračunjenih dohodkih v znesku 1,108.000 gold. Pojasnil za leto 1886. še nimamo; nisem si mogel pomagati in razjasniti si to točko; šel sem naravnost k najvišjemu računskemu dvoru in tam so mi pojasnili, kar sem želel. Ta svota pride od tod, ker so 1. 1886. prodali veliko množino starih neporabnih priprav, ker je bilo treba manj novih naročil, in ker so se konečno zmanjšale rezerve voznih sredstev — kar jaz smatram kot pravilno, g. poslanec pl. Plener pa je imenoval zmanjšanje državnega premoženja. Pri tem je g. poslanec dr. pl. Plener prezrl neko malenkost: v računskem zaključku za leto 1885. našel je namreč mej troški, pod enakim naslovom, točko „pomnoženje materijalnih in inventarnih zalog" z 824.000 gld. Če hoče torej znesek 1,100.000 gld. odstraniti iz prebitka leta 1886., moral bi, ako logično postopa, na drugi strani pri letu 1885. uvrstiti to pomnožitev, in vsled tega bi bil vspeh 1. 1SS5. ugodnejši za ta znesek. (Prav res! na des-uici.) Ali nisem mogel verjeti svojim ušesom, ko sem slišal iz ust tako odličnega moža, kakor je g. poslanec dr. pl. Plener, kritiko o točki, ki se tiče znanih posojilnih dolgov hranilnicam. S tem je, smem reči, vzbudil mej svojimi pristaši vihar moralnega srda, ker je stvar tako zasukal, da se na eni strani delajo dolgovi, jemljo posojila, na drugi strani pa posojila vpisujejo kot dohodki.
Slišal sem tukaj klice „neverjetno, škandalozno!" A oglejmo si računski zaključek! Ali no vidi gosp. poslanec dr. pl. Plener — obžalujem, da ni navzoč — da stoji v računskem zaključku za leto 1886. mej državnimi dohodki — navesti hočem le nekaj — na strani 118 to-le(bere): „Pri prvi avstrijski hranilnici, posojilo za zgradbo poslopja za poštne in dikasterijalne namene na Dunaji 343.000 gld., v Olomucu 126.000 gld., v Opavi 87.000 gld." Ko bi se bil g. poslanec dr. pl. Plener potrudil in pregledal tudi troške, moral bi najti na strani 70 mej neproračunjenimi troški (bere): „Zgradba poštnega poslopja na Dunaji 343.000 gld., v Olomucu 126.000 gld., v Opavi 87.000 gld." Kdor ne prizna značaja tega postavka kot prehodnega, bolje stori, da je previdnejši s svojo sodbo.
Priznam, da je skupiček v znesku okroglih 574.000 gld. le slučajen dohodek, izvanreden, ki je, kakor sem zvedel, narasel iz zneskov pri prodaji praških trdnjavskih zemljišč. Opomniti pa moram, da so temu znesku ua drugi strani nasproti izvan-redni troški, in da so taki postavki v vsakem osrednjem računskem zaključku.	(Dalje prih.)
„Matica Slovenska44
Tajnikovo ietno poročilo o delovanji odborovem v dobi od I. aprila 1887. do 31. marca 1888. I.
(Dalje.)
Društvena knjižnica je dobila v zadnjem letu lep prirastek 280 knjig, zvezkov in časopisov, deloma vsled daril, deloma po zameni od društev, s katerimi stoji „Matica" v književni zvezi, 82 vsled daril, 198 po zameni. Po jeziku jih je bilo: 108 ruskih, 84 čeških, 35 slovenskih, 21 hrvatskih, 13 nemških, 9 latinskih, 5 srbskih, po 2 angleški in bolgarski, 1 sorbska. Darovalcem se je „Matica" zahvalila, kakor jo bilo primerno; ali takoj iz pred-sedništva ali pa iz odbora. Društvom, ki so ji poslala svoje knjige, povrnila je tudi s svojimi. — Po odborovem sklepu je bilo v lanskem ^Letopisu" nadaljevano poročilo o knjižnici in objavljeni oni slovenski rokopisi, katere si je odbor namenil hraniti. Nekaj starih, že zdavna objavljenih rokopisov je bilo društvu na korist oddanih, nekaj neobjavljenih in nerabljivih vrnenih pisateljem, več slovarskega gradiva pa iz matičinega varstva prepuščenega vredništvu slovenskega slovarja v porabo in last.
Književna zaloga je iznašala koncem decembra 1887. leta 17127 knjig in 8127 zemljevidov; zmanjšala se je tedaj tekom lanskega leta za 539 knjig in za 247 zemljevidov. Promet z društvenimi
knjigami je bil laui živahnejši, kakor predlanskim, bodisi že gledš razprodajanja, bodisi glede daril. Pri zalogi je „Matica" skupila lani nad 300 gld,, ter prodala posebej od' šolskih knjig 92 »Živalstev", 74 „Geometrij", 36 „Rastlinstevtt in 31 „Somato-logij". Tudi prošnje gledd podaritve knjig bodisi že od posameznih oaob, bodisi od zavodov, društev, korporacij, so bile v zadnji dobi veliko mnogobroj-nejše, kakor v prejšnjih. Odbor, oziroma pred-sedništvo sta vse te prošnje reševala po običaji, večkrat izrečenem v odborovih sejah in potrjenem že po rednem velikem zboru. Popolnoma tekom lanskega leta ni pošla nobena knjiga in noben zemljevid; nekaj jih pa sedaj hrani društvo že v tako pičlem številu, da utegnejo poiti prav kmalu. Kar še posebej dostaje novejših društvenih knjig, hrani jih „Matica" v svoji zalogi od predlanskih po 140 do 150, od lanskih le po 50 iztisov. To bodi povedano v opomin nekaterim zaostalim društvenikom in na ravnanje onim, ki žele pristopiti ua novo ter se vpisati tudi še za nazaj. Koslerjev atlant poide prav kmalu. Kockejevih atlantov „Matica" ne bo vnovič natiskovala, nasprotno je sklenil odbor plošče prodati iu Kockejevo zadevo kolikor mogoče pospešiti in za društvo ugodno dognati.
Naše društvo ima po različnih škofijah vsega skupaj 105 poverjeniških mest. Njegova glavna za-slomba je v prvi vrsti škofija ljubljanska, deloma pa tudi škofija lavantinska. Veliko ugodnejših razmer bi bilo še želeti po ostalih škofijah, akoravno se tudi v teh tii pa tam na bolje obrača. Odboru je vedno resna briga pridobiti si marljivih, za stvar in njen prospeh navdušenih poverjenikov, namere Djegove so tudi precej vspešne. Gotovo je pa, da poverjenik sam vsega tudi ne more storiti, treba je. da ga tudi njegovi člani dosledno podpirajo, da mu ne stavljajo zaprek. Tudi v zadnji dobi zvršilo se je pri matičnih poverjeništvih precej sprememb, bodisi vsled smrti, bodisi vsled odpovedi ali pa preselitve dosedanjih poverjenikov. Nove poverjenike so dobili: Gorica, Slov. Gradec, Komen, Vrhnika, Zavrč, Eateče ; dobiti jih pa imajo: Kanalska dolina, Moravče in Pliberk. Reka je še vedno izpraznjena. Slovenje - bistriška dekanija ima v zadnjem času jedno samo poverje-ništvo; dolinskemu poverjeništvu bila je priklopljena tudi osapska dekanija.
V tesni zvezi s poverjeniškimi razmerami, ker od njih močno odvisne, so si tudi društveniške razmere, ki se jednako prvim, v zadnjih letih po malem, toda dosledno boljšajo. Za 1. 1885 je plačalo »Matici" 1130 letnikov, za 1. 1886 že 1196, za 1. 1887 doslej že 1297; nekaj jih utegne še priti, tako, da jih bo skupaj gotovo 1300. Glede letošnjega leta ni doslej še mogoče izreči konečne sodbe, akoravno je vplačevanje v primeri z lanskim istotako. Število ustanovnikov ostaje od leta do leta v bistvu jednako. Umrle ustanovuike nadomeščajo na novo pristopivši; ustanovnikov je vedno nekoliko nad 300. V obče bi bilo pa glede društvenikov, zlasti po nekaterih okrajih na deželi, želeti nekoliko živahnejšega zanimanja za „Matico". Društvo se resno trudi dosezati svoj namen in ne zasluži nikakor, da je omikano slovensko občinstvo še večinoma toli prezira. Pomisliti je tudi treba, da je društvu tem lože ustrezati željam in zahtevam društvenikov, čim večja je denarna podpora društvenikov samih. In bodimo pravični ter vprašajmo se: Katero drugo društvo, ki ima samo 1500 rednih plačnikov, podaje leto za letom svojim članom za tako nizko ceno po več kot 50 skrbno premišljenih, strokovnjaško pisanih in v jako lični obliki tiskanih pol bralne tvarine? Želeti bi bilo skoro, da se vendar jedenkrat velik del slovenskega občinstva že znebi neutemeljenih predsodkov, ki jih še vedno goji nasproti »Matici", ter da jo duševno in gmotno podpira.
(Konee prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. aprila. Notranje dežele.
Sestanku avstrijskega cesarja z angleško kraljico se odreka vsaka politiška važnost, ker kraljice ne spremlja nobeden minister.
Med Taaffejcm in Tiszo so baje navstali napeti odnošaji zaradi postopanja budimpeštanskih poluuradnih krogov.
Nova jezikovna nareclba pri najvišjem, sodnem dvoru je postala že pravomočna. Zaradi tega je bilo treba pomnožiti število uradnikov pri tem uradu; nastavili so več Čehov in Poljakov kot tajnike.
Hrvatski sabor pečal se bo v svojem prihodnjem zasedanji poleg že naznanjenih novih postav na kazenskem in upravnem* polji tudi z novim šolskim zakonom, ki se posebno ozira na želje srbskih deželanov.
V nanje države.
Papež Leon XIII. je v' nedeljo, kakor žo poročauo, sprejel opoludne švedskega kralja. Slednji in njegovo spremstvo sta bila v vojaški opravi. Sprejel je kralja na stopnjicah višji dvorni mojster, msgr. Machi, z dvorniki ter ga spremil do vhoda v zasobne papeževe sobane. Razgovor med papežem in kraljem je trajal blizo eno uro. Sv. Oče je spremil visokega obiskovalca do vrat svojega stanovanja. Kardinal Rampolia bo obiskal kralja v papeževem imenu.
Srbska skupščina se je zadnji čas pridno po-prijela svojega dela. Tudi disciplina med radikalno večino se je nekoliko utrdila. Stavili so se razni važni predlogi, med temi tudi, da se odpravi smrtna kazen za politiške zločince. Predloga, naj razdeli vojni minister 2000 eraričnih pušek med prebivalce okraja studeniškega, ki je v vedni nevarnosti zaradi roparskih Arnavtov, in naj se zabrani vstop inozemskih častnikov v srbsko armado, izročila sta se vojnemu odseku.
Bolgarski uradni list „Svoboda" je dobil iz Carjigrada nastopno poročilo: „V naši zadevi nič novega. Turčija je vesela, da je nikdo ne vznemirja z bolgarskim vprašanjem. — Princ Ferdinand bo dne 26. t. m. odpotoval s Stambulovom v severno Bolgarijo, kjer se bo mudil mesec dni ter obiskal vsa večja mesta. — »Agr. Tagblatt" objavlja nastopno brzojavko iz Bukarešta: Princa Koburškega pričakujejo semkaj binkoštne praznike. Iz Bukarešta bo odpotoval v Ebenthal ter bo od tam poslal bolgarskemu narodu oklic, v kojem bo naznanil, da se odpove bolgarskemu prestolu.
Turčija je izročila nalog, da sestavita pogodbo o turško bolgarski železuični zvezi, državnemu podtajniku v ministerstvu za javna dela, Sebaldtu efendiju, in vladnemu pravniku, Gabrielu efendiju. Bolgarska pooblaščenca v tej zadevi sta dr. Vulkovič in Svetkov. Obestranski zastopniki so že imeli skupna posvetovanja. Glede predloga bolgarske vlade, da bi prevzela opraviteljstvo prometa na progi Banava-Vakarel, odgovorila je Turčija, da bo mogla rešiti to vprašanje še le tedaj, ko bodo dognane opraviteljstvene pravice barona Hirscha in družbe železniških zvez.
„Nordd. Allg. Ztg." poroča dne 21. t. m. o zdravji nemškega cesarja: Mrzlica še vedno ni prenehala, tudi se veduo šo izliva gnoj iz rane v grlu. Cesar ima slab tek, vendar pa zavživa zadostno množino zanj primernih jedil. Njegove duševne moči in veselje do dela so še vedno neoslabljene. Cesar prenaša svoje muke mirno in stanovitno; nedavno je zapisal svojemu sinu prestolonasledniku na listič papirja nastopne pretresujoče besede: „Uči se trpeti, ne da bi tarnal; to je edino, kar se moreš od mene naučiti." Neki v Charlottenburgu izhajajoč list poroča, da je cesar zapisal FM. Blumenthalu, ki je voščil cesarju zdravje, na košček papirja: „Ljubi moj Blumenthal, skoraj mi ni več mogoče prenašati!" „N. A. Ztg." pa preklicuje to zadnjo vest kot izmišljeno. Predvčerajšnji bulletin slove: Cesar je imel precej dober dan; mrzlica je bila mej dnevom manjša od prejšnjih dni, proti večeru pa se je shujšala.
V francoskem senatu je dne 21. t. m. in-terpeloval Travieus ministerstvo o splošni politiki. Floquet je odgovoril: Da se izvrši presoja ustave, treba je sporazumljenje s senatom ter se bodemo morali o tem še natančneje posvetovati. Ministerstvo razumeva pod presojo ustave spopolujeuje ustave, v koji so se prikazali uedostatki. (Posamezni klici: Kateri nedostatki?) Floquet odkloni, da bi se spuščal v podrobnosti, ter konstatuje, da je večina danes v zbornici izvoljene komisije za odložitev presoje, ter nadaljuje: Ako bodemo morali predlagati spremembe glede razmerja med državo in cerkvijo, storilo se ne bo to z namenom, da bi se rušila verski mir in prostost vesti. Z ozirom na zahteve mesta pariškega se izjavi Floquet, da je pripravljen dati mestnemu starašinstvu večje pravice, nikakor pa mu ne bo izročil redarstva glavnega mesta, če bo ministerstvo predlagalo katere premembe v ustavi senata, sklical se bo še poprej sleduji, da se bo posvetoval o do-tičnem načrtu. Govornik končd,: Pokazati moramo, da more prosto gibanje parlamentarne naprave zadovoljevati tako, kakor to nekoji pričakujejo od diktature. Treba je množicam pokazati ničnost njihovih m'id glede diktature, da tako pridobijo do nas zopet zaupanje, potem ne bo težaven naš posel. Prevzel sem vladno krmilo s trdnim sklepom, da bom postavil nasproti diktaturi načela republikanske vlade. — Senat je potem sprejel vsled vladnega zahtevanja s 135 proti 106 glasovom, da se preide na dnevni red. — Boulangistiški odbor je z okrožnico naznanil, da bo ostal Boulanger poslanec Nord-departementa, ter preklicuje vest o kandidaturi Bou-langerjevi v departementih Isere in Haute-Savoie, dostavljajoč, da bo odbor podpiral vsaeega republikanskega kandidata, ki bo vsprejel v svoj vspored razpustitev zbornice in presojo ustave. — V Parizu razsajajo vseučiliščniki po ulicah kot nasprotniki boulangistiške stranke. Dn<5 21. t. m. zvečer spoprijelo se je nad 1000 dijakov z množico ljudi, ki
Razdelili pa so se sedaj: dar Nj. Veličanstva presvetlega cesarja, veleslavnega deželnega odbora, metliške in črnomaljske posojilnice in darovi nekaterih domačih fard, vsega skupaj 2703 gld. 75 kr.
čast. gospod župnik tudi sam dobiva od raznih strani darove in deli po svoji najboljši previdnosti med nesrečnike. Sosedne občine v okraji zbirajo tudi živeža za pogorelce, bodisi za seme ali pa za živež, ker tudi tega nimamo. Dosedaj se je že precej domov pripeljalo in koncem tedna bomo tudi to delili.
Vsem darovateljem bodi izrečena tisočerna hvala, Bog naj jim povrne stotero, kar so nesrečnikom darovali.
Tudi banka »Slavija", oziroma njena zastopnika, koja sta bila tukaj, gg. Ivan Hribar in Fran Bien, inžener iz Prage, darovala sta v imenu banke 25 gl. za najpotrebnejše gasilce in branitelje šolskega poslopja. Ta denar se je v nedeljo 15. aprila med vrle pomočnike razdelil. Hvala tudi banki „Slaviji" na tem daru.
Kedar se bode zopet delilo, bodem že sporočil.
Tolažba.
Glasba.
Missa „Tota pulch ra es Maria", za mešan zbor z orgijami. Pod tem imenom nam je podal č. P. Angelik Hribar svojo najnovejšo skladbo v »Glasbeniku" (1888) in v posebni izdaji. Ta maša je gotovo najboljše delo P. Angelika. V njej je velika živahnost; zbor menjava s soli, dueti, terceti in z unisono, pevcem ne dela prevelikega truda. Maša se ogiblje kromatike po mogočnosti; v 21. taktih prvega dela ni nobenega znamenja, v „Christe" jih je nekaj, „Sanctus" jih ima le šest. Vsled tega ima maša cerkven značaj iu pevcem je olajšana naloga. Motivi so cerkve dostojni, večkrat se v raznih izpre-membah ponavljajo in to da maši enotnost. Najlepša točka je „Gloria", ki se lepo ozira na liturgične momente: „Adoramus te, Jesu Ghriste" itd. Pravi biser pa je „Qui tollis". — „Credo" je „a c a-pella", vendar bi odsvetoval »allegro" peti. Sploh ima pevovodja nalogo, da določi pravi tempo.
Zadnje dni tu pa tam berem pritožbe, da se pri nas vse ceni, kar s tujega pride. Res je tako. Ta cvetica pa je vzrasla na domačem deblu. Vsak kor naj si tedaj kupi za bornih 50 kr. to mašo, ki po pravici zasluži ime „tota pulchra".
P. H u g o 1 i n.
je klicala: »Živel Boulanger". Unel se je hud boj, pri kojem je bilo dvajset vseučiliščnikov ranjenih, med njimi več zelo nevarno'.
Italijanski liberalni listi se vesele, ker namerava Crispi nov udarec zoper pape&a: prepovedati hoče uradno verske sprevode. »Moniteur de Rome" pravi, da je ta vest resnična in da bo kmalu izšel dotični ukaz. Do sedaj so bile procesije prepovedane le v večjih mestih, na deželi pa je bilo odvisno od prefektov, da so jih dovoljevali ali ne. Odslej pa se bo raztezala ta prepoved po celi Italiji. Pravega vzroka ali tudi povoda nima Crispi, narekovalo mu je to postavo edino le sovraštvo do vsega, kar je v zvezi s sv. Očetom in cerkvijo. Pomisliti je treba pri tem, da je taka naredba v Italiji veliko hujša nego drugod, ker so tukaj zunanje izjave božjega češčenja postale tako rekoč del narodovega življa. Zaradi tega se pa tudi ne ve, ali Crispi s tem ukazom ne bo zabredel v največje zadrege.
Italijanska zbornica bo baje kmalu raz-puščena; politiški krogi trdijo, da bi se bilo to že zdavuej zgodilo, ko ne bi bil splošni evropski položaj vzbudil v ministerstvu želje, da bi se še poprej rešila nekoja nujna vprašanja. — Dne 21. t. m. je poslanec Bovio (skrajna levica) naznanil interpelacijo o zunanjih odnošajih Italije, osobito nasproti osrednjim velevlastim in Franciji.
Italijanska vojska zoper Abesince pričela se je ravno tako z vriščem, kakor se je končala na tihem in previdno: Sovražnika prodirata eden zoper druzega, postavita se drug druzemu nasproti ter vihtita orožje v besnem sovraštvu; s tem pa je končana ljuta vojska, vsak odpotuje proti svojemu domu zadovoljen, da se mu ni storilo nič žalega. Toda mej tem ko je necivilizovani Abesinec zapustil nekrvavo bojišče mirno in tiho, praznoval je Italijan svojo klaverno končano vojsko s slovesnostjo. „Agenzia Štefani" je dobila iz Masave dne 21. t. m. brzojavno poročilo: San Marzano je svečano izročil posadkam stalne trdnjavice v Saatiji ter pri tem naglašal v svojem govoru: Ta slovesnost posvečuje italijansko prilastitev zasedene dežele, kojo je spremenila italijanska vojna sovražniku v nepremagljivo trdnjavo. Sovrag je prišel v ogromnem številu, rekel je, da nam ne bo prepustil naše pridobitve, a upal se nas ni napasti, akoravno je bil močnejši od nas. — San Marzano bo obiskal na ladiji »Cavour" prihodnje dni Aden in Assab.
Turčija ni dovolila Avstriji, da bi ustanovila na črti Vranja-Skoplje svoje lastne poštne postaje. — Sultan je odposlal v Solun Radšeba pašo s strogim nalogom, naj napravi konec roparstvu hajdukov.
Iz Humunije dohajajo jako redke vesti. Edino to se poroča, da bodo nemiri kmalu končani, a ne dostavlja se, s katerimi sredstvi in s kolikimi vojaškimi močmi in žrtvami se je vladi to posrečilo.
Izvirni dopisi.
Z Vinice, 18. aprila. Precej po Veliki noči začele so tukaj poslovati razne banke in ceniti škodo na poslopjih pri njih zavarovanih. Največ imela je banka „Slavija", katera bode izplačala škode nad 27.000 gld., graška vzajemna 2100 gld., tržaška „Reunione" nekaj nad 3000 in peštanska „Fonciere" 860 gld. Res so to lepe številke, a kaj se hoče, ko so le kaki trije zavarovani za velike svote, a vsi drugi za male. Kje je poljsko orodje, posodje in druge hišne priprave, katere so Uničene, a to ni bilo zavarovano. Vendar Bogu moramo biti hvaležni, da se vsaj neki del dobi od zavarovalnic, da je možno pričeti z gradjenjem.
Dne 12. aprila precej po deseti uri zjutraj došel pa je preblagorodni gosp. okrajni glavar Ferdinand marquis de Gozani s svojo visokorodno gospo soprogo in s spoštovauim gosp. zdravnikom Antonom Paulinom iz Črnomlja delit do takrat nabrane mi-lodare.
Vsi pogorelci zbrali so se v prostorni šolski sobi iu spoštljivo pozdravili prišlece. S porazumlje-njem preč. gosp. župnika in gospoda župana začela sa je delitev, s katero so bili vsi zadovoljni. Razdeljeni so bili pogorelci-posestniki na šest razredov, in to po škodi. Dobili so po: 95 gl. 90 kr., 79 gl. 94 kr., 63 gld. 96 kr., 47 gld. 98 kr„ 32 gld. 2 kr. in 16 gld. 3 kr. Vsak je bil poklican k mizi, tam se podpisal ali podkrižal in iz rok gospoda glavarja dobil njemu določeni znesek. Spodobno se je vsak zahvalil in marsikomu je igrala solza hvaležnosti v očesu, kar sem sam opazil, ker sem bil perovodja pri tej razdelitvi. Iv sklepu je še gospod glavar zapisal one, ki so imeli škodo pri požaru, a niso bili hišni posestniki, da tudi ti dobe nekaj podpore pri drugi delitvi. Res jako moramo biti hvaležni svojemu preblagorodnemu gospodu c. kr. okrajnemu glavarju, ki se toliko trudi za nesrečnike.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
VII.	Gospod zbornični svetnik Vaso Petričič poroča, da novo kreditno društvo, podobno prejšnjemu prometnemu društvu v Ljubljani, ni bilo dovolj eno. Na podstavi obširnega poročila, katero pojasnjuje odnošaje v Ljubljani posebe in tudi drugod po deželi kranjski, navaja, kako je osnovalni odbor v Ljubljani mislil osnovati kreditno društvo z imenom »Kranjska prometna banka", ter povdarja govornik, da je takega zavoda potreba brez sumnje obče priznana, in zato predlaga: „Trgovinska in obrtniška zbornica v Ljubljani priznaje, da je potreba kreditnega društva, podobnega prejšnji prometni družbi v Ljubljani."
Razgovora o tem predlogu so se udeležili gg. zbornični svetniki Karol Luckmann, Ivan Perdan, Ivan Baumgartner, Ivan Horak, zbornični tajnik in predlagatelj. Potem je bil predlog jednoglasno sprejet.
VIII.	Gospod zbornični svetnik Ivan Baumgartner poprime na to za besedo. Dejal je:
Se dveh stvari mi je omeniti. Prvo je moj in mojih somišljenikov nujni predlog, a drugo rudo-kopa zagorskega prošnja, naj posreduje čestita zbornica po svojem državnem poslancu pri Njega Uzvišenosti gospodu trgovinskemu ministru, da v korist tega rudokopa posreduje pri ostravskem rudo-kopu in pri južni železnici. Ker je nujni predlog kratek, dovoljujem si najprvo o njem govoriti.
Kakor je že častiti gosposki znano iz časnikov, bavijo se mesec dni vsa trgovinska in obrtna društva, delavska društva, občinski zastopi in druga društva z Liechtensteinovim načrtom učilniškega zakona. Znano mi je, da je nižje-avstrijsko obrtniško društvo sklenilo v svoji zadnji skupščini, pozvati vsa jednaka društva, da se z resolucijami proti Liechtensteino-vemu učilniškemu načrtu pridružijo prošnji, ki jo je to društvo poslalo visokemu državnemu zboru. Brez sumnje bodo ta poziv došel tudi častiti zbornici, toda jaz mislim, da ga ne čakajmo, nego da že danes sami se poprimemo te stvari in da sklenemo, da proti temu zakonskemu načrtu tudi mi prošnjo uložimo. Jaz zmatram za dolžnost zbornice, da se tej stvari izrazi, ker se ta zakonski načrt tiče najbolj onih, katere mi zastopamo. Vsakemu nas je dobro znano, da je za trgovino in obrtnost vselej treba znanja in umenja, da se ubranimo konkuren-cije, zlasti konkurencije iz inozemstva in da si utrdimo obstoj. Ako bi se imele osnovne šole po novem zakonskem načrtu skrčiti, bati se je, da so-trudniki pri obrtih ne bodo mogli v bodoče podjetnikom dajati one pomoči, katere potrebuje za vdrževanje svojega obstoja, in potemtakem ne bodo si ni sotrudniki mogli toliko prislužiti, kakor doslej. Še mnogo bi mogel navesti, da utemeljim svoj predlog, toda ne maram radi poznega časa s tem truditi gospodov, ter predlagam: »Slavna zbornica naj se izjavi za prošujo". Uverjen, da se naš predlog sprejme, predlagam evo besede kratko sestavljene prošnje.
Predlog bil je dovoljno podpiran, vendar pa nujnost ni bila priznana.	(Konce prih.)
Dnevne novice.
(Slovenski klub ua Dunaji) ima svoj deveti večer v soboto 28. t. m. v Knausovi restavraciji »Zum Lothringer" I. Kolilmarkt 24 v dvorani pri tleh. Čital bode g. Fr. Svetič: »O naturalizmu". S tem vabijo se na Dunaji bivajoči Slovenci, da se udeleže v obilnem številu tega večera. Začetek ob osmi uri.
(Odlikovanje.) Nadučitelj v Rajhenburgu, gosp. Fran Jamšek, znani pisatelj v pedagogiški stroki, dobil je za svoje zasluge naslov ravnatelja.
(Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 43. snopič. Vsebina »Pogonosi".
(V Št. Jerneji ua Dolenjskem) je bil dne 19. t. m. izvoljen županom Josip Poljan ec iz Št. Jerneja, svetovalci Ig. W u t s c h e r z Brezovice, Anton M o j z e 1 j , Fran B a m b i č, Josip Bučar iz Št. Jerneja, Fran F a b i j a n z Gradišča in Martin Metelko iz Ledeče vasi.
(Pri občinski volitvi) na J e ž i c i bil je izvoljen županom Anton B o 1 k a , posestnik v Sto-žicah, svetovalci pa Janez P e č u i k , Jernej P erši n, Fran S e 1 a n in Fran P 1 e v n i k.
(Nekaj za turiste.) Iz Kokre se nam piše : Naši hribolazci se bodo gotovo nekoliko zavzeli, ko izvedo novico, da lepe, zidane koče pod Grintovcem — ni več! Postavilo jo je pred nekimi leti avstrijsko planinsko društvo z velikimi stroški, ker je stala nad 1500 gold. Les za ostrešje so morali vlačiti pri ska-lovji navzgor, ker ga v tej višini ni dobiti. Opravljena je bila koča z vsem potrebnim za turiste, v njej je bilo celo štedilno ognjišče, vsa potrebna posoda za kuho, posteljna odeja itd. Ker pa je padel to zimo nenavadno velik sneg, odnesel jo je silovit plaz s zemljo vred, da se sedaj komaj pozna, kje je stala. Posestnik Suhodolnik, ki ima svoj dom pod Grintovcem, je z daljnogledom opazil, da ni več videti koče. Odpravil se je torej neko jutro zgodaj na pot, (po dnevu se ni upal iti zarad plazov) ter najdel res prazen prostor.
(Slovensko gledališče.) Zadnja predstava v tej sezoni zvršila se je zadnjo nedeljo s prav dobrim vspehom. V burki »Prvikrat v gledališči" odlikoval se je v prvi vrsti g. Borštnik, ki je vrlo predstavljal bedastega slugo Boštjana in vzbujal mnogo smeha. Prav dobro je pogodil g. Kocelj bogatega zasebnika Peresnika, ki je, kakor je rekel pokojni Levstik, namesto »pegaza" zašel osla s prišitima mehurjema; istotako gdč. Zvonar jeva igralko Špelo. Ostale vloge so bile v dobrih rokah. Opereta »Tičnik", ki že mnogo let ni bila na slovenskem odru, zasluži popolno pohvalo, akoravno ni orkester najbolje izvršil svoje naloge, kar pa ni krivda marljivega kapelnika g. Gerbič a. Znani pevki, gospa Gerbičeva in gdč. Daneševa, koji je občinstvo pri nastopu živahno pozdravilo in odlikovalo z lepima šopkoma, izvali ste s krasnim petjem burno odoravanje. G. Bučar, ki sicer nima obsežnega, a toli prijetnejši glas, in g. Pajsar pela sta iu predstavljala svoji vlogi prav dobro. Prvo točko v opereti »Kaj ptici ja, da je žalostna", lepo skladbo g. Gerbič a, pela je gdč. Daneševa iu zaslužila pohvalno ploskanje. Vrlo je sodeloval tudi del čital— niškega pevskega zbora.
(Umrl) je v noči od nedelje na ponedeljek v Celji c. kr. sodnijskega dvora pristav E. Benedikt za krvotokom, star 31 let.
(Razpisano) je mesto svetnika deželnega sodišča pri c. kr. okrožnem sodišči v Celji. Prošnje do 10. maja t. 1.
(Odbor občine dobrniške) je dne 22. t. m. imenoval obče spoštovanega gosp. Ludovika G olj o, c. kr. okrajnega sodnika v Trebnjem, častnim občanom. Veseli nas, da občine s tem činom priznavajo zasluge vrlega moža, katerih obilno si je stekel za ves okraj.
(Gojenec na risarski akademiji v Gradci), g. Roman F e k o n j a, dovršil je prav dobro sliko ravnatelja ljudskih šol v Gradci, g. V i d o v i č a; imenovani umetniški gojenec kaže izredno lepo nadarjenost in so nemški listi že večkrat njegova dela pohvalno omenjali.
(Iz Trsta.) Cesaričinja Štefanija z nadvojvodinjo Marijo Josipino se je pripeljala v petek na paro-brodiču »Bator" v Pulj nenapovedana. Morje je bilo jako viharno. .Zvečer je bila njej na čast v mornarski kazini veselica, h kateri so bile povabljene le prve osebe mornarične in oblastnije; tudi v gledališči je bila slovesna predstava, katero je visoka gospa počastila s svojim prihodom. — Mestni zbor tržaški je v soboto v tajni seji dovolil »milostno" pokojnino Dr. Mtillerju, sedaj uradniku ministerstva v Rimu, ali vladni zastopnik je uložil svoj »veto".
—	V ravno tej seji je bil imenovan župnikom pri sv. Jakobu č. g. Karol M ose, tamošnji kapelan. — Druge duhovske premembe: C. g. Cuček, kapelan v Lovrani, administrator v Grdo-selo pri Pazinu; č. g. Mar čin ko iz Kastva za kapelana v Lovran; č. g. Dobravec iz Drage v Štorje. — Razpisani ste pa fara Valmovraža in Pruške. — Kanonična vi-zitacija bode dne 28. aprila v Klancu pri Hrpeljah, 29. na Brezovici, 30. na Divači in 1. maja v Rodiku.
—	Pozneje v drugi polovici maja pa bode tudi še v tomajski dekaniji. — Razpisano je mesto tajnika pri finančni prokuraturi v Trstu, eventualno pristava in koncipista.
(Zaradi nezgode), ki je nedavno zadela pri otoku Pagu cesarsko jahto „Greif", sestavila se je posebna komisija pod predsedništvom namestnega admirala Eberau-a pl. Eberhorsta, da bo pričela preiskavo, kajti škoda znaša 42.000 gld. Tudi se čuje, da je »Greifov" poveljnik redne ladije, ka-petan Semsey de Semse, prosil za umirovljenje, kar pa ni prav verjetno, kajti omenjeni kapetan je odlikovan z redom železne krone in izvestno ne pojde poprej v pokoj, kakor ko bi komisija njemu prisodila krivdo.
(Tržaške c. kr. državne policije) ravnatelj, dvorni sovetnik P i c h 1 e r, pojde v pokoj; na njegovo mesto neki pride iz Tridenta c. kr. vladni sovetnik Josip C e r n k o, do sedaj voditelj tamošnjega policijskega komisarijata.
(Loterijo) [15.000 sreček po 20 kr.], dovolilo je finančno ravnateljstvo celjski krajevni razstavi; čisti dohodek porabil se bo za nakup raznih razstavljenih reči iz obrtnijske stroke.
(Osepnice.) Dnč 22. t. m. zbolel 1 otrok. Ozdravela 2 otroka, umrl 1 otrok. Bolnih 14 oseb.
Telegrami.
Inomost, 23. aprila. Poludrugo uro po prihodu se je kraljica Viktorija zopet odpeljala. Cesar je spremil kraljico do voza in se moj navdušenimi klici množice vrnil v dvorec. Zvečer se je odpeljal na Dunaj.
Berolin, 24. aprila, Izvestje ob 9. uri zjutraj: Cesar je imel prav dobro noč, mrzlica zjutraj prav mala, sploh se cesar počuti nekoliko bolje. Angleška kraljica se je zjutraj ob 8. uri 45 minut pripeljala v Charlottenburg, srčno so jo pozdravili cesarica in cesarska družina.
Pariz, 23. aprila. Dijaki so priredili proti-boulanžistiške izjave. Včeraj in predvčerajšnjim so bili burni prizori, vendar brez resnih izgredov. Prijeli so Okoli 20 oseb,
Pariz, 23. aprila. Pariški občinski zastop je izrekel zaupanje ministerstvu Floquetovcmu. Zbornica je danes obravnavala interpelacijo zaradi imenovanja civilne osebe vojnim ministrom in konočno izrekla vladi zaupanje s 377 glasovi proti 175.
Zalivala.
Slavna »Narodna šola" v Ljubljani poslala jo obilo šolskega blaga za revno šolsko mladino. Če kedaj, to zdaj je ta pripomoč na najboljšem mestu; v imenu revne dece se toin potom najtopleje na daru zahvaljujem.
Šolsko vodstvo na Vinici dne 18. aprila 1888.
Trošt,
naduoitelj.
Vremensko sporočilo.
Čas
opazovanja
23.
7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvec.
Stanje
irakomera t mm
toplomera po Celziju
Veter
~75F(T 734-7 734'7
TIf 14-8 11-0
si. jvzh.
020
dež
oblačno oblačno , del. jasno
Deloma oblačno in nekoliko dežja, zvečer skoraj jasno. Srednja temperatura 12 3°C., za 2'4° nad normalom.
Vreme
• t iS«* s
oN te
Sg
Dunajska borza.
(Telegrafluno poročilo.) 24. aprila.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 79 gl. 05
...........'	"" 40
40 70
Sreberna „ 5% „ 100 » „16% „	80
4% avstr. zlata renta, davka prosta ...	110
Papirna renta, davka prosta......93
Akcije avstr.-ogerske banke ......	869
Kreditne akcije ..........273
London..........'. '. '.	126
Srebro .........'.! '. '.	—
Francoski napoleond........ '	10
Cesarski cekini ....... '	5
Nemške marke ..................g2
kr.
70 „ 90 „
04'/."
96 „ 30 „
Tržne cene
dne 21. aprila.
Pšenica, liktl. Eež,
Ječmen, „ Oves, „ Ajda,
Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča,
Grah, „ Fižol, „ Maslo, Mast,
Špeh svež,
g'-	ki l	gl. kr.
6	17 Špeh povojen, kgr. .	—	66
4	55 Surovo maslo, „ .	— 90
4	22 Jajce, jedno „ .	—	2
3	09 Mleko, liter . ...	—	S
4	22 Goveje meso, kgr. .	—	56
4	55 Telečje „ „ .	—	45
5	62 Svinjsko „ „ .	—	56 2	32 Koštrunovo „ „ .	—	36^
12	— Pišanee.....—	40
13	— Golob .....—	18
12	— Seno, 100 kgr. . .	2	50|
1	— Slama, „ ., . .	2	32
—	70 Drva trda, 4 □ mtr.	7	-
—	56 „ mehka, „ .,	4	15;
Razprodaja.
Ker nameravam razpustiti trgovino s podobami, razprodam
nad 200 oljnato-tiskanih slik
v baroknih zlatih okvirih.
Prodajam tudi cerkvene iu salonske lestence (Instre) pod tovarniško ceno.
Ob enem priporočam svojo bogato zalogo
steklenega blaga (i)
PO najnižjih cenah.	Peregrin KajZel,
Stari Trg št. 15 v Ljubljani.
TJmetne (1G)
lili in zobovja
ustavlja po najnovejšem američanskem načinu brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije
zobozdravnik A. Paichel,
poleg Ilradeckega mostu, I. nadstropje.
O
OTOMARS,
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečeno z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžami iz blaga, izdeluje po — 38 gold. 11. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton OM*eza,
tapecirar in dekorater
v LJub\jani, KUužarske ulico štev. 3,
[pod mestnim trgom).
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Fcdermadratzen) lO jsrl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špeeijaliteto: altarne preproge.
Cenilci s podobami zastonj in franlco na sa-htevanje.
K njem h uotovalni leksikon
(Orts- und Reise-Lexikon) Avstro-Ogerske,
izdelala
Josip pl. Kendlor in Lcop. Sillcr.
"rajevni in potovalni leksikon
K1
obseza vse avstro-ogerske kraje ter želez-nične, poštne, parobrodske in brzojavne postaje s zaznamovanjem železničnih in paro-brodnih podjetij; zaradi toga je za vsacega neobhodno potrebna knjiga.
S
K
rajevni in potovalni leksikon
sestavljen na podlagi današnjih prometnih razmer, jo visoko pomenljivosti za c. kr. vo-
'rajevni in potovalni leksikon
jake in vojaške uradnike,' ker je v njem navedena natanjčna lega vsaccga kraja v Avstro-Ogerski. — Dalje je tudi važen za poštne, železniške in brzojavne uradnike.
K1
je posebne vrednosti za vsacega odvetnika, biležnika, sodnijskega uradnika itd., ker je pri vsacem kraji povedano politiško in sodnijsko uvrščen je, kakor tudi za vsakega graščinskega oskrbnika, tovarnarja, potovalca, iz-vožnika in uvožnika itd., in to zaradi tega, ker jo pri vsakem kraji navedena pošta, železnica, oziroma bližnja pošta in železnična postaja.
Krajevni in jim ieMon
izide v :50 zvezkih po <50 kr. ali sub-skripeijska cena za celo delo a. v. gld. T.— ter se dobiva v vseli knjigotržnicah ali pa pri založniku
Leop. Siller-ju, Dunaj I., Griinangergasse I.
Janez Bogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti št. 15, (Mcdijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne
1 politovane in likane: altarne podstavke po 5 glc . 50 kr., divane, garniture, modroee na peresili p 10 gld., žimnate modroee po 20 gld., vozičke z 1 otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dele 1 Cenilnik s podobani zastonj in franko
velik pripomoček k zveličanju.
Spisal
sv. Alfonz Maria Liguori.
Slovensko izdal s pridejanimi molitvami pri dopoldanski in popoldanski službi Božji
dr. Anton Jarc,
pvošt.
„Prebirajte in na novo berite te bukve . . . »pripravite, lcolikor je v vaši moči tudi »druge na to, da se jih bodo poslužili... „Zmed vseh duhovnih spisov, katere sem »izdal, je ta gotovo najkoristnejši. Hotel »bi, ako mi bilo mogoče, izdati toliko »iztisov, kolikor je kristijanov na zemlji,
(3) »da bi vsakemu dal po enega
(Lastne besedo sv. Alfonza.)
176 strani 16". Cena lično v plitno vezano ."><> kr.
»Katoliška Bukvama" v Ljubljani.
Lastnina »Katoliškega tiskovnega društva".
Brata JEtoerl,
izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov.
Pleskarska obrt za stavbe in meblje.
JSkJllH H»BJsttBB.Stt9
za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4.
priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v plosčevinastih pušicah (Blechbuchson) v domačem lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah.
Cenilce ii :i zahtevanjo.