List 51,
 Gospodarske stvari.
Današnji stan gozdov.*)
Po vsi Evropi, razun Ruso^, tožijo, da lesa zmanj kuje in da se je zelo podražil. Na Dunaji, postavimo^ je veljal prvo četrt tega stoletja seženj drv za kurjave 4—6 gold. in so o draginji govorili; zdaj je prišel na 32 gold. Pri nas se je pred 40 leti hrast kupil za 5—8 dvajsetic, kakoršenzdaj velja" 18—20 gld. itd. Take po vseh krajih strašno raste cena lesa, ki pred sto let in prej ni skorej nobene cene imel, in strah nas obhaja le misliti, kaj da še bo, posebno ker se še nismo na vadili z lesom bolje gospodariti in varovati ga. Velike gozdov je minulo, drugi so zel6 redki, in kjer je še pred nekaj leti dovelj lesa bilo, tam so zdaj goličave al: pa polje; po druzih bolj gorkih krajih pa so iz hostnit gričev naredili vinogorice itd.; lesa je čedalje manj, potreba lesa pa čedalje veča.
Kaj je neki tega krivo? Tej zastavici ni težka uganjka.
Pomnožen je ljudstva. V sedanjem stoletji so se ljudstva po dolgem miru zel6 pomnožila; nove družine in nove hiše so vstale, ki vse lesa potrebujejo in brez njega biti ne morejo. V primeri pa, kakor se ljudstva množijo in razširjajo in nova posestva, nove hiše, nova poslopja narejajo, ginejo gozdi.
Veliko fužin, velicih in majhnih kovačnic in plavže v in fabrik, in na zadnje še železnice .požr6 v kratkem cele gozde.
Služnost gozdov ali servituti. Kar je toča za polje, to so servituti za gozde; kajti sekira grajščinska pa kmetova udriha po lesu, da se Bogu smili, kar največ more.
Toliko novih cest, ki so sicer velika dobrota deželi, polajša ljud6m prodajo lesa v tuje kraje; saj vemo, koliko lepih hrastov je v kratkem od nas zginilo, tako, da so zdaj že prav redki, in jih za-se nimamo.
Sploh slabo gospodarstvo in potrata lesa. Po stari navadi se namreč d) pri podiranji dreves poškodovanje druzih dreves nič ne varuje; b) izbirajo se tudi za kurjavo najlepša in še rašča drevesa; za osta-rična, kljukasta in zavita nihče ne mara; c) polena se delajo dolga, da jih pri kuhi pol brez potrebe zgori; d) dostikrat gori na ognjišču že celo uro, predno se kaj pristavi; e) za trske, kjer po kmetih ž njimi svetijo, se porabijo nerodno najlepša in najravnejša drevesca, hrastiči, breze in drugo, in groza je misliti, koliko jih po^ tej poti vsako leto mine, namesti da bi kake veje in vrhe, bolj brez škode, za kaj tacega rabili ; f) veliko lesa potratimo za prazne reči, postavimo,
*) Glede na razprave kranjskega deželnega zbora poslednji teden priobčujemo ta poduk.                                                   Vred.
za mlaje ; g) veliko lesa zgnjije, speri, strohni po sami zanikrnosti; K) veliko lesa grž za plptove in za ograje, kjer brž strohni, namesti da bi si naredili žive meje, ki dolgo trpe; i) za kole v vinogradih puščajo, kar je najbolj moč dolge kole, da trtam senco delajo in trohnč, namesti da bi kratke delali in bi eden za dva, tri za-legel. Neznano veliko mladega lesa mine vsako leto za vinograde brez prave potrebe; k) živina, ki jo po ho-stah pasejo, ves novi zarod popolnoma obje in končd, in se s tem komaj enkrat ali dvakrat naje.
Kebri, gosenice nektera leta veliko lesa končajo ,ali pa vsaj v rašči zadržujejo in ga ostaričijo.
Še vedna neskrbnost za novo zaredbo lesa v izsekanih gozdih, in zanemarjenje umnega oskrbovanja gozdov.
Vse to in drugo pomaga les in gozde zatirati. Ali les ne doraste v treh mesecih, kakor konoplje; torej se taka potrata in neskrbnost pri sedanjih večih petrebah brž pozna in čuti.
Nismo sicer še ravno na^ koncu s svojim lesom, in iz tujih dežel ga še ne bomo precej potrebovali; pa zadnji čas je izbuditi se, svojo staro navado zapustiti, in lesa ne le bolj varovati, ampak tudi za nov zarod skrbeti.
Dajo se zanemarjeni gozdi v boljši stan djati; d& se tudi pri veči sedanji potrebi toliko lesa, kolikor ga potrebujemo, prihraniti in privarovati, če hočemo poslušati um in pamet, in si to tako važno reč bolj k srcu vzeti in gozde oskrbovati.
Pa kaj je storiti, da pridemo na bolje?
Naj se gozdne postave, ki so dobre in potrebne , zvesto spolnujejo, da se bo les po umnosti in potrebi sekal, ne pa po volji nevednih, lakomnih in hamlastih ljudi tratil in zatiral, in naj se pomisli, da zdaj že les ne gre* več le v posamezno, ampak tudi v občno deželno gospodarstvo.
Naj posestniki gozdov rašči les varjejo, in naj za kurjavo bolj dostojni ali sicer za drugo rabo nekazni les rabijo in prodajajo.
Naj redke ali izsekane prostore v gozdih ali z mladimi drevesci obsade, ali pa s semenom obsejejo, da prazni ne ostanejo, po izgledu Angležev, ki namesti posekanega drevesa brž druzega posade\
Naj se, posebno v mladih hostah, živina ne pase, ki v malih urah neizrečeno škodo- naredi, ker mlado drevje brž obje in konča.
Naj kmetiški gospodarji v svojih hostah sami po umnosti odkazujejo, kaj in kako naj se seka, da škode ne bo; ker nevednim poslom in veči del tudi družim ljudem ni veliko mar škode, ki jo store\
Naj iz gozdov iztrebijo krevljasti, dostali, nekazni les, da bo kazno drevje brž in lepše rastlo, in da ne bo ostaričilo.
—-    414   ------
Naj se ne grabi vsako leto listje po navadnem kraji, da se bo lesu gnojilo.
Naj vsak pri sebi pomanjša, kolikor more, potrebo lesa; posebno pa naj gospodarji gledajo, da se pri kurjavi in sicer nič ne potrati, in da se tudi sicer lesa nič po nepotrebnem ne spridi.
Naj se zarede* žive meje, ki so lepše in trdnejše od sklanega ali zdrobljenega lesa, da ne bo treba vsako leto graditi in lesa tratiti in zatirati.
Naj se za kole nasadi dovelj dobrih vrb ali akacij, ki naglo rastejo, lepo, dolgo in trdno kolje dajo, namesti hrastovega, kostanjevega in druzega lesa, in naj se v vinogradih po izgledu nemških dežel raji rabi bolj kratko kolje, da ga bo manj treba, in da ga manj strohni, tudi trtam, ki solnce ljubijo, manj sence dela, in naj ga v jeseni po trgatvi pod streho spravijo, da bo dalje trpelo; ker pozimi ne bo gnjilo, in trte bodo polegle in manj pozeble.
Ker se premog in šota nahajata sem ter tje, in ju je obojega pod zemljo veliko več, kakor smo dozdaj mislili, naj se ondi, kjer se lahko dobita, ki veliko vročine dasta, namesti lesa za kurjavo obrneta.
Po tem takem se bo vsako letd silno veliko lesa prihranilo in lepo zredilo, in gozdi bodo kmalu v boljšem stanu.
1