Za poduk in kratek čas. Kiigit pa imate? (Šaljivi prizor.) Resnična prigodba; dogodila se je svoje dni v Ljubljani. Današnji dan preprežen je ves svet z veliko železno kačo. Luka Matija žvižga skoro po vseh kotih in krajih sveta ter prevaža z neverjetno hitrostjo ljudi in blago, iz enega kraja v drugi kraj sveta. Svoje dni pa ,je bilo to drugače. Vozniki so noč in dan prevaževali blago, po trdih in po nekaterih krajih celo slabih, garastib cestah. Bilo je to ob času, ko še Jurij Štefanovič ni železne kače iznašel in svetu pokazal. Po vseh večjih krajih so bile ceste speljane, da so niogli Ijudje dobivati, kar so potrebovali. Ali to je bilo dokaj počasno in težavno; ljudje so imeli sicer več denarja, kako sedaj, pa niso mogli dobiti liitro živeža, ali kar so druzega potrebovali. Ljubljana je takrat bila, kakor je tudi sedaj, središče obrta. Od vseh stranij so po belih cestah dovažali in odvažali blago, najvee iz Trsta, pa tudi od nas iz Štajarja, od Gelja po Savinjski dolini, proti Vranski in potem skozi »črni graben« proti Ljubljani, koder je še današnji dan speljana lepa gladka cesta, toda polovica manj vozov se tare po njej, kakor se je svoje dni. Bilo je lepega polelnega večera. Vozniki so utrujeni dohajali v Ljubljano ter se zbirali v krčmah, k večerji in poteni k počitku. Ob cesti, ki iz Štajarskega v Ljubljano pripelja, v mestu stala je velika krčma. Tudi v njej bilo je dosti gostov, a največ voznikov, došlih od te strani. Odvečerjali so že bili ter se počasi spravljali k počitku v hlev, kajti ležali so vozniki večji del le po hlevih, ker so imeli pri živini opravke in pa, ker so jutraj zgodaj ustali in odrinili nap-rej. Prihajali so tedaj skozi velika hlevska vrata ter polegali po slami in senu. Bili so med njimi tudi Kranjci, kateri so drngo jutro odrinili proti Štirski. In med njiini je bil eden, kateri ,je imel navado, da ,je v spanju glasno govoril in upil, kar se inu je kje sanjalo. Trudni vozniki kmalu vsi zaspijo, h krati jib prebudi iz sladkega spanja vpitje: Primite ga, drzite ga, krav je krav je (t. j. kradel je). Prestrašeni in zmamljeni planejo vozniki po koncu in letajo po hlevu semtertje za orodjem, da bi odgnali ali vjeli tatu; eden zgrabi vile, drugi zopet kaj druzega, kar pač more kateri dobiti ter iščejo tatii. Vsled hrupa in ropota prebudi se tudi oni. Ko pa vidi vse po koncu. mane si oči in zaspano vpraša: Kug& pa im-ite? Franc Kresnik. Smešnica. »Lisica«, uči učitelj v šoli, >lisica in pes sta si po životu v rodu, vendar pa se lisica razločuje od psa in ali veste, otroci, po čem?« >Po svojem dolgem repu», oglasi se Grilčev Mihec iz klopi. »Kaj pa«, vpraša učitelj na dalje, »kaj, če si lisica kje rep odgrizne, ako se ujame kje v pasti za-nj?« »Tedaj pa«, odvrne Julčev Jurče, »tedaj pa po tem, da repa nima«.