54280

[TTT V T T TTTTTTTTTTTTTTT T V  TTVTTTT V TTVVTTTTTTTVTVTVTTVVTTTVTTTTTTVVTTTTTTTTTTTTTTVVV T TTTTTVTTTTT T TTV T VT T TTTVTV

Poročilo

O

; III. slovenskem proti-

| alkoholnem kongresu

►

►

: ki sta ga priredila

►

*■

ob desetletnici protialkoholnega gibanja na Slovenskem

►

Protialkoholna zveza »Sveta vojska 4 *
in Društvo zdravnikov na Kranjskem

►

►

v Ljubljani v nedeljo 29. in v pondeljek 30. decembra 1912.

* „SVBTA VOJSKA" 4

Založila Protialkoholna zveza „Sveta vojska".
Tiskala »Katoliška tiskarna" ▼ Ljubljani.

O^OOLVOJZ,

ki sta ga priredila

ob desetletnici protialkoholnega gibanja na Slovenskem

protialkoholna zveza »Sveta vojska« in Društvo zdravnikov na Kranjskem

v Ljubljani v nedeljo 29. in pondeljek 30. decembra 1912.

i.

V pondeljek, 30. decembra.

A. Dopoldne.

Ob 8. je bila v stolnici tiha sveta maša  v namen kongresa.

Za zborovanje je bila izbrana velika dvorana hotela
»Union«.  Dvorana je bila preprosto, a okusno okrašena. Nad odrom
se je razpenjal z višave navzdol 30 metrov dolg venec; na vrhu pa je bila
iz enakega zelenja narejena številka »10« (za desetletnico). Na odru je
paradiral, z zelenjem okrašen, vitez-borec z alkoholom — v nadnaravni
velikosti — ki ga je izdelal abstinent Fr, Zabavnik v Šmarci.

V mali dvorani, pred vhodom v veliko, so bile na razpolago in
ponudbo protialkoholne knjige in slike, mlečni izdelki
Higienične mlekarne, gorke in mrzle brezalkoholne pijače in
sadje  razne vrste.

Na odru so; imeli prostor gg. zastopniki  raznih oblasti in pred¬
sedstvo. Predsedovala  sta predsednika »Svete vojske« in »Društva
zdravnikov ter gospodje, ki so bili izvoljeni v častno predsedstvo: dr, F r.
Gosti,  primarij deželne blaznice v Gorici, dr. Anton Schwab,
okrožni zdravnik v Celju, in Bogdan Babič  iz Zagreba,

Dvorana je bila — z galerijo vred — v nedeljo dopoldne polna,
popoldne pa natlačeno polna; v pondeljek pa tudi zadovoljivo obiskana.
Vseh udeležencev oba dneva je bilo nad 2000, Med njimi je bilo mnogo
županov  in zastopnikov raznih društev,  ki jih pa ni mogoče ime¬
noma našteti.

Pričetek zborovanja je bil določen na 9. uro dopoldne, Kmalu po
9. uri otvori kongres

predsednik »Svete vojske«;

Prevzvišeni gospod knezoškof, preblagorodni gospod deželni glavar,
veleblagorodni gospodje, mnogočislani zborovalci!

Deset let je, kar se borimo s skromnimi sredstvi zoper enega naj¬
večjih ljudskih sovražnikov. Veliko ni teh let, ampak huda so, kakor

2

nekdaj leta očaka Jakoba. Malo veselja smo užili v teh letih borci zoper
alkohol. Danes pa smo doživeli vendar en vesel dan, in jutri, upamo, bo še
eden. In za to veselje se imamo zahvaliti vam, dragi nam in čislani gostje,
ki ste se odzvali našemu vabilu!

Predvsem iskrena hvala našemu nadpastirju, prevzvišenemu gospodu
knezoškofu, čegar pastirski list je štiri adventne nedelje zaporedoma
dramil vernike iz alkoholne omotice! Hvala lepa gospodu deželnemu
glavarju kot zastopniku dežele, katera nam je že večkrat pokazala svojo
naklonjenost! Hvala vsem gospodom zastopnikom raznih oblaste v in
korporacij! Hvala srčna vsem gostom, ki ste prišli od blizu in daleč,
posebno vam, ki ste prišli izven mej kranjske dežele. Posebno pa še
iskreno pozdravljam zastopnika mlade hrvatske protialkoholne organi¬
zacije.

Da nam je bilo mogoče napraviti tako lepo zborovanje, zahvaliti se
nam je predvsem odličnemu činitelju, ki se je pojavil zadnji čas na našem
pozorišču, to je slavno društvo zdravnikov  na Kranjskem. Nas
vseh iskrena zahvala za to izdatno pomoč! Ravnotako pa vsem gospodom
predavateljem, glede katerih sem zadnje tedne večkrat slišal reči: To ste
dobro zadeli, da ste pridobili take imenitne gospode za vašo stvar!

Dostojno je praznovanje naše desetletnice; želim pa, da bi ne bilo
samo dostojno in lepo, marveč tudi plodovito.  Desetletnica bodi
mejnik v našem gibanju, bodi začetek veselejše in plodovitejše dobe našega
gibanja! Temelj te nove dobe pa bomo postavili danes. Če kdaj, so danes
na mestu besede našega pesnika, ki pravi:

»Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi,

A delo in trud nam nebo blagoslovi!«

Dr. Demeter vitez Bleiweis -Trsteniški kot predsednik društva
zdravnikov na Kranjskem.

Čast mi je, otvoriti in pozdraviti III, Slovenski protialkoholni kon¬
gres imenom Društva zdravnikov na Kranjskem.

Deset let je poteklo, odkar se je na Slovenskem pričelo gibanje proti
alkoholu. Poznavajoč pogibelni vpliv alkoholizma na človeško telo, so se
zdravniki od nekdaj sem zanimali za to vprašanje. In tako je naravno, da
jih vidimo od vsega pričetka tudi pri nas sodelovati v tem boju, vidimo jih
nastopati na I. in II. Slovenskem protialkoholnem kongresu, kjer so z raz¬
nih vidikov razjasnili pogubne učinke alkohola.

Med tem pa je rastlo zanimanje za alkoholno vprašanje. Vedno bolj
se je širilo prepričanje, da to ni morda le individualna zadeva, ki se tiče
posameznega pivca in njegove rodbine ter morda še oblasti, ki ima z njim
opraviti, da je to marveč socialno in narodno vprašanje, od katerega je
odvisno tudi gospodarsko blagostanje ljudstva. Najširši krogi so spoznali,
da provzroča alkoholizem higijenične, narodno-gospodarske in etične nad¬
loge, ki ogrožajo sedanjost in prihodnost naroda. Prepričanje, da se*je
temu zlu treba postaviti v bran, postalo je splošno in splošno se uvideva,
da je ta boj ena najpotrebnejših, a tudi najhvaležnejših nalog našega časa.

Pa tudi v ožjih zdravniških in znanstvenih krogih se je tekom zadnjih
desetletij pridno razpravljalo vprašanje o alkoholu. Predaleč bi zašel, če
bi hotel tu poročati o nalogah, ki jih je imela rešiti medicina, o raziskavah,
ki so se vršile, povem naj le, da so te raziskave popolnoma razpršile
mnenje, ki je ponekod še vladalo, mnenje, kakor da bi bil alkohol neke

3

vrste hranilo ali kakor da bi mogel nadomeščati druga hranila, nasprotno
so dokazale, da je alkohol razen v redkih slučajih, v katerih ga v zmernih
popitkih rabimo kot lek, popolnoma nepotreben  in da je že v
majhnih množinah strup,  ki nas omami, ki nam jemlje razsodnost in ki
na marsikateri način škoduje človeškim organom. Prav zaradi tega prišla
je tudi znanstvena medicina do zaključka, da je edino priporočljiva absti¬
nenca, kajti abstinent se lahko in trajno zdrži alkohola, dočim se mu oni,
ki ga, četudi le v zmernih množinah uživa, le prelahko vda, s čimer zapade
težkim škodam, ki jih provzroča alkohol. Na drugi strani pa je znanstvena
medicina dognala pogubonosne učinke alkoholizma na
človeško zdravje, na pretek raznih bolezni, na dobo
življenja, na pleme in narod.  Segel bi v besedo zdravniškim
predavateljem današnjega kongresa, če bi hotel obširneje o tem govoriti.
O vplivu alkohola na gospodarsko življenje, na socialno družbo, na vzgojo,
o njega tesni zvezi s kriminaliteto pa bodo poročali drugi poklicani stro¬
kovnjaki. Razkritja medicine o pogibelnem vplivu alkoholizma so bila
povod, da so se tudi zdravniki postavili na čelo boja, ki se obrača proti
alkoholu. Zdravniki, ki so vodniki v higijeniških vprašanjih, so tudi tu
spoznali svojo nalogo.

Zbog tega sodelovanja znanstvenikov in zdravnikov izgubil je boj
proti alkoholu oni zgolj asketični značaj, ki ga ima še danes v Ameriki,
od koder je izhajal. Abstinenca je nehala biti dogma, kateri moramo ver¬
jeti, temveč je danes dobro utemeljen znanstven rek zdravoslovja. In s
tem je boj proti alkoholu stopil na zdrava ljudska tla.

Uspehi znanstvenih raziskav na polju alkoholizma napotili so Dru¬
štvo zdravnikov na Kranjskem, ki ima glasom pravil gojiti in pospeševati
higijeniške interese dežele, da je izvolilo poseben odbor za ljudsko blaginjo
in proti alkoholizmu, ki naj dožene, kako morejo zdravniki v svojem ožjem
delokrogu uspešno nastopati proti temu socialnemu zlu. Ko pa se je poja¬
vila namera, prirediti tekom letošnjega leta III. Slovenski protialkoholni
kongres, se je Društvo zdravnikov z veseljem pridružilo Slovenski proti¬
alkoholni zvezi, da s skupnimi močmi doženeta zaželjeni cilj, Naglašam
naj, da je to storilo društvo kot oficielno zastopstvo, kot organizacija vseh
kranjskih zdravnikov, To enodušno nastopanje zdravnikov v boju proti
alkoholizmu je moraličnega pomena, ki se, upam, ne bo podcenjeval.

Kot praktično misleči ljudje seveda nismo utopisti ter dobro vemo,
da se moramo bojevati korak za korakom, da naša zmaga ni tako lahka
in da je tudi ne bomo izvojevali v doglednem času. Preveč ovir se nam
stavi nasproti. Predvsem je alkohol preveč priljubljen in razširjen kot
užitnina. Njega konsum je zadobil velik gospodarski pomen. Ne glede na
naše vinogradnike, pivovarnarje in na ostalo alkoholno industrijo, ki bi le
težko utrpela zmanjšanje tega konsuma, pride v poštev tudi finančna
uprava tako države kakor poedinih dežel, ki ima baš iz tega konsuma
tako velike dohodke, da bi jih ne mogla z lahka pogrešati. Tu obstoja
nasprotstvo med državnimi interesi in interesi ljudske higijene, a le navi¬
dezno — kajti z denarjem, ki bi se prihranil pri alkoholu, bi se v pre¬
mnogih drugih panogah močno dvignila davčna moč občinstva, država in
dežele pa bi imele manjše stroške za bolnišnice in jetnišnice. Da bi daleko-
vidna finančna politika mogla izenačiti to navidezno nasprotstvo in ne v
škodo države, nam kažejo ogromni izdatki za alkoholne pijače, če jih pri¬
merjamo z drugimi potrebščinami. Nemčija n. pr. izda na leto za alko¬
holne pijače 2839 milijonov mark, za armado in mornarico skupaj 1249 mi¬
lijonov, za delavsko zavarovanje 684 milijonov in za ljudsko šolstvo 522 mi-

1 *

4

lijonov. V Nemčiji se torej na leto skoraj šestkrat toliko zapije, kolikor
izda država za ljudske šole, štirikrat toliko, kolikor stane delavsko
zavarovanje in več kot dvakrat toliko, kar znašajo skupni izdatki za
vojsko in mornarico. Če premislimo, koliko socialnega gorja se kupi z
denarjem, izdanim za alkohol, koliko bolezni ima to v posledici, če pre¬
udarimo, da krajša alkoholizem življenje, da zmanjšuje število Iporodpv
in povečuje mortaliteto, če uvažujemo, da degenerira vsled njega ljudski
zarod, potem pridemo do prepričanja, da bi nikakor ne bilo v škodo
države, če bi se imenovane številke bistveno izpremenile, da, tudi ne, če
bi izdatki za alkoholne pijače skoraj popolnoma izginili. Kar bi država
v sedanjem času izgubila, bi s stoterimi obrestmi pridobila v bodočnosti.
In ker obstoji bistvo praktičnega gospodarstva v tem, da se ne ozira le
na trenotne potrebe, temveč da gradi za bodočnost, upajmo, da se bodo v
doglednem času tudi naša zakonodajna zastopstva bavila s tem važnim
socialnim vprašanjem.

Da se na drugi strani dajo doseči uspehi, če je ljudstvo prešinilo pre¬
pričanje o škodljivosti alkohola, nam kaže zgled iz Švice. Tamkaj se
kakor na Francoskem uživa mnogo absinta. Absint je tem nevarnejši, ker
vsebuje do 80% alkohola. Dočim ga po navadi mešajo z vodo, zauživajo
ga pijanci tudi čistega. Pijanost po absintu zadobi posebno grozne oblike.
Ko je tak pijanec v vasi Commugny brez povoda usmrtil svojega soseda,
zbralo se je ogorčeno prebivalstvo in je zahtevalo prepoved absinta. Iz
sličnih ozirov na državne finance in na alkoholno industrijo, kakor smo
jih prej navedli, je zvezni svet nastopil proti temu inicijativnemu predlogu
in je zakonodajalni zbornici predlagal njega odklonitev, Toda stvar je šla
svojo pot dalje in je postala javno vprašanje, glede katerega so se merili
na eni strani tovarnarji žganja in piva ter gostilničarji, na drugi strani
nasprotniki alkohola. Prepoved absinta je bilo geslo, pod katerim se je v
Švici pričela energična akcija proti alkoholizmu. Pod pritiskom javnega
mnenja sprejela sta tako narodni kakor stanovski zastop omenjeni inicija-
tivni predlog in dne 5. julija 1908 se je na ljudskem glasovanju z veliko
večino sprejela prepoved absinta, ki je dve leti na to, leta 1910., stopila v
veljavo. Ta zmaga pomenja prvi naskok proti alkoholizmu v Švici in bo
kmalu dovedla do tega, da se uveljavijo še strožje in dalekosežnejše
naredbe.

To je bilo v Švici tako, pri nas žal občinstvo nima prilike, da bi samo
glasovalo o tako važnih zadevah. Da bi se pa tudi v naši zakonodaji dale
doseči slične razmere, nam kaže predlog hamburškega sodnika dr. Poperta,
ki ga ta zastopa z veliko vnemo in vztrajnostjo. Za občine zahteva pra¬
vico, da bi same smele prepovedati točenje alkohola, kakor je to že v
veljavi v 38 državah Sevroameriške Unije, v Kanadi, Novi Zelandiji, v
nekaterih državah Avstralije, v Švedski, Norveški in Finlandiji. Pri tem
združuje dr. Popert boj proti alkoholu z bojem za žensko glasovalno pra¬
vico. Prepoved alkohola naj bi se smela izvršiti, če glasuje zanjo večina
polnoletnih moških in ženskih stanovalcev dotične občine. V ta namen
predlaga dr. Popert posebno zakonito določbo, ki naj bi se kot § 33 a
sprejela v nemški obrtni red. Enako določbo bi bilo mogoče uvesti tudi
pri nas.

To je pogled v bodočnost. Če se vrnemo v sedanjost, vidimo, da nas
čaka mnogo dela. Marsikateri važen predlog, kako bi se dal omejiti alko¬
holizem in odvrniti njega zle posledice za ljudsko zdravje in blagostanje,
čuli bomo tekom današnjega in jutrajšnjega dne. Naša glavna naloga pa
naj bo, da odgojimo nov zdržen rod, ki bo telesno zdrav in krepak, vedno
čilega duha, mladino, ki bo svojo prekipevajočo moč in krepost brzdala

5

z raznimi športnimi vajami in svoj duh naslajala z idealnimi užitki, ki ji
pa bo že od nežne mladosti sem vcepljeno prepričanje, da se ima izogibati
alkoholu, ki zastruplja telo in duha. Kakšna bodočnost se odpira narodu,
ki se drži teh načel, nam kažejo Amerikanci in Angleži, med katerimi
se je najprej začel in najbolj razvil boj proti alkoholu in ki so danes neopo¬
rečno gospodarji sveta. Kažejo nam pa to tudi naši jugoslovanski bratje,
kojih krepost in vztrajnost je v ravnokar končani osvobodilni vojski obču¬
doval ves svet. Prevažna naloga v boju proti alkoholu pripada torej šoli
in srečna misel je bila, določiti poseben dan III. Slovenskega protialkohol¬
nega kogresa v to, da si skupno z odgojevalci naše mladine začrtamo pot,
po kateri nam bo hoditi, Z ozirom na važnost našega predmeta lahko vpo-
rabimo znani rek: Domovina pričakuje, da stori vsakdo svojo dolžnost.
In da se v tem oziru nismo zaman obrnili na vzgojevalce mladine, na naše
učitelje, ki jih je od nekdaj sem odlikovala posebna požrtvovalnost in
vnema, kadar se je šlo za kulturne namene našega naroda, o tem sem
uverjen.

Posvetovanjem kongresa želim kar največ uspeha in naglašam še
enkrat, da smo slovenski zdravniki na vaši strani! (Živahno odobravanje
in ploskanje.)

Pozdravi:

Knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič:

Naj pozdravim današnje zborovalce in zborovalke. Imamo danes
tretji protialkoholni kongres. Ta ima neko posebno lastnost. Gospodje
niso sklicali samo cerkvene družbe, »Sveta vojska« imenovane, ampak so
postavili v boj proti alkoholu tudi društvo zdravnikov;  in to
drugo lastnost tega poziva prav posebno poudarjam. Gospodje zdravniki
nam bodo pripovedovali, kaj sledi iz nezmernosti in pijanosti in s tem
bodo potrdili nauke, katere mi duhovniki ljudstvu oznanujemo. Nezmer¬
nost je huda pregreha, ker se ž njo pregrešimo zoper 5. božjo zapoved; je
pa pregreha tudi z naravnega stališča. Sedaj boste spoznali, da to, kar
je greh, kar je škodljivo za dušo, je škodljivo tudi za telo, in da se iz
nezmernosti rodi veliko nesreč že tukaj na zemlji. Danes boste čuli iz ust
gospodov zdravnikov samih, kako resnične so besede, katere vam mi
duhovniki govorimo. Zato upam, da bo s pomočjo božjo dosegel ta kongres
lepih uspehov, da bo Sveta vojska vodila boj zoper alkohol ne samo zaradi
greha, ampak tudi zaradi škode, katero trpi človeško telo na zdravju vsled
nezmernosti.

Mladeniči in dekleta!  Domu boste nesli lepe nauke, katere
boste slišali tukaj. Razširjajte te nauke od hiše do hiše in prizadevajte si,
da bodo obrodili obilo sadov! Posebno pa prosim vas, gospodje učitelji
in gdč, učiteljice,  ki vam je odločeno tako lepo delovanje, da boste
zlasti v šoli delovali na to, da se mladina, da se otroci vzgajajo v proti¬
alkoholnem duhu, in da se že v mlada srca otrok vcepi gnus do alkohola.
Upam, da se tako vzgoji nov rod, bolj srečen, bolj zdrav rod.

Ravnotako boste ponesli te nauke domu tudi vi, gospodje župani.
Hvaležen sem deželnemu odboru, da je tudi župane povabil na ta shod,
ker imajo ravno župani največ vpliva na življenje v naših občinah, kate¬
rega naj uporabljajo ne samo radi Boga, ampak tudi radi ljubezni do svo¬
jega naroda in radi ljubezni do svojega bližnjika. Gospodje župani, izrabite
po zakonu vam pristoječe pravice v prid in blagor ljudstva!

6

Očetje in matere, podpirajte učitelje in duhovnike pri težavni
vzgoji vaših otrok, skrbite za to, da bodo vaši otroci živeli trezno in
zmerno!

Iskreno želim, da bi ta kongres dosegel namen, ki si ga je bil zastavil
in da bi se boj proti alkoholu zanesel po celi deželi, v kar nam pomagaj
Bog! (Živahno odobravanje in ploskanje.)

Deželni glavar dr, Ivan Šušteršič;

Slavni zbor! Veseli me, da imam priliko danes pozdraviti vas, častiti
zborovalci in zborovalke, v imenu vojvodine Kranjske. Bodite pozdrav¬
ljeni v prvi vrsti zlasti vi, ki ste prihiteli iz drugih dežel v našo deželo ob
tako važni priliki! Pozdravljeni tudi vi, dragi moji sodeželani! S posebnim
veseljem pozdravljam vse tiste, kateri že 10 let ali sploh več let delujete
na tem velevažnem polju protialkoholnega gibanja v deželi in med našim
narodom. Izrekam vam zahvalo naše cele dežele na tem vašem delovanju,
v resnici nadvse domoljubnem, nadvse koristnem, v najboljšem pomenu
narodnem delovanju; kajti naš narod nima hujšega sovražnika, kakor je
alkohol. Bodi vam tedaj izrečena najiskrenejša zahvala za vse dosedanje,
kakor tudi za bodoče delovanje na tem polju!

Kar se tiče deželne uprave, je ista že spoznala važnost tega gibanja
za celo deželo. Mi zasledujemo s paznim očesom protialkoholno gibanje.
Zasledovali bomo s paznim očesom razprave tega velepomembnega shoda
in bomo gledali na to, da dobimo iz teh razprav marsikako misel, ki se
bo dala porabiti v okviru naše uprave, naše sedanje kompetence. Seveda
je v tem pogledu naša moč zelo omejena, ker je omejitev alkoholnega uži¬
vanja v glavnem stvar državne  uprave. Toda kar moremo v svojem
skromnem okviru storiti, to bomo gotovo storili. Saj vidimo tudi v naši
deželi, v mnogih krajih naše dežele zelo zle posledice preobilega uživanja
alkohola, posebno v obliki žganja. Naša dežela priznava, da trpimo vsled
tega največjo škodo, kajti s tem se oslabi rod, rod je pa glavna stvar.

V zdravem rodu, čilem rodu je moč naše dežele, moč našega naroda,
in zato se moramo s tem protialkoholnim gibanjem, ki je tako velikega
pomena za nas, vsi kar najintenzivneje baviti.

Nisem prijatelj vojske, sem prijatelj miru. Ampak z eno vojsko držim,
— to je »Sveta vojska«. S to vojsko držim in želim v tej vojski kar naj¬
sijajnejše zmage nasprotnikom alkohola!

Želim današnjemu kongresu najboljših uspehov, (Veliko odobravanje
in ploskanje.)

C, kr. vladni svetnik Ivan Kremenšek:

Cenjena skupščina! V imenu c. kr. deželne vlade mi je čast pozdra¬
viti današnje zborovanje, kateremu prav iz srca želim kar najlepših
uspehov.

Tudi c. kr. oblasti se z veseljem zanimajo za vaše težnje, saj je to
vaše stremljenje tako v moralnem kakor tudi v gospodarskem oziru vsega
uvaževanja vredno, in zaraditega bo deželna vlada oziroma državna oblast
z vso močjo podpirala vaše gibanje. (Odobravanje.)

C. kr. deželnosodni nadsvetnik Fr, pl, Kočevar:

Častiti zborovalci! Velika čast mi je kot odposlancu oziroma zastop¬
niku deželne sodnije izreči najživahnejše zanimanje na stremljenju III. proti¬
alkoholnega kongresa. Saj stoji ravno pravosodje v sredini narodnega živ-

7

ljenja in mora vsak dan operirati na živem narodnem telesu. Priliko ima
opazovati, kake žalostne posledice nastajajo iz alkoholizma. Vsak kazen¬
ski sodnik ima priliko opazovati, kako globoko je zajedena ta rakrana v
telo našega naroda. Gospodje, iz lastne izkušnje vem, da v dveh tretjinah
hudodelec nima drugega izgovora za svoje hudodelstvo kakor pijanost, in
misli, da je to neka slobodica za vse zločine in se niti ne zaveda ne, kako
žalosten je tak izgovor.

Še več prilike opazovati zle posledice alkoholizma ima pa civilni
sodnik. Vzemimo samo v pijanem stanju sklenjene kupčije. Pijanček
postane žrtev premetenega kupca ali prodajalca, ki ga do nezavesti upijani
in potem ne ve, kaj sklene in podpiše. Seveda, ko prespi svojo pijanost,
vidi, kaj je napravil, začne se mu vzbujati kes in tako pride mnogokrat
do dolgotrajnih pravd, ki provzročajo ogromne stroške. Včasih je mogoče
take kupčije razdreti, včasih pa tudi ne, in konec vsega tega je, da mora
dotični revež nositi še pravdne stroške.

Pravosodna uprava se že delj časa bavi s tem vprašanjem in vam
bo gospod referent natančneje obrazložil, kako si prizadeva justična
uprava rešiti to perečo zadevo. Omenil bi pa že sedaj, da v novem kazen¬
skem zakonu izgine tista nesrečna okoliščina — pijanost, na katero se
ljudje vedno in vedno izgovarjajo, in se bo v prihodnje moglo na pijanost
ozirati samo tedaj, ako se izkaže, da dotičnik ni pijanosti sam zakrivil.
(Odobravanje.)

Druga določba pravi, da terjatve na zapitku ne bodo izterljive, ako
je dotičnik še prej iz tega naslova kaj dolžan.

Upam, da bodo te določbe dobro vplivale na ljudstvo in da se bo
vsled tega pijančevanje zelo omejilo. Podrobnejše poročilo o tem moram
pa za sedaj prepustiti gospodu poročevalcu.

Ostane mi torej samo čast in prijetna dolžnost, da se zahvalim odlič¬
nim prirediteljem za vabilo in izrekam iskreno željo, da bi ta kongres
obrodil kar najlepših sadov. (Odobravanje in ploskanje.)

Magistratni svetnik Evgen Lah:

Čast mi je v imenu mestne občine in župana slavni kongres iskreno
pozdraviti in mu želim na njegovem človekoljubnem delu najlepših uspehov.

Mestna občina z zanimanjem zasleduje to protialkoholno gibanje kot
eminentno socialno zadevo in z veseljem pozdravlja vsak uspeh, ki se
doseže na tem polju. Veselo znamenje je, da se je to gibanje v novejšem
času razširilo tudi v š o 1 e in da se je pravkar sprožila srečna misel, da
naj se ljubljanska šolska mladina na primeren način pouči o slabih posle¬
dicah alkohola. Mestna kot šolska občina se bo zategadelj drage volje
odzvala vabilu onih dveh organizacij in bo storila vse, kar je v njenih
močeh, da se uresniči ta srečna misel in da s tem pokaže svoje zanimanje
za dobro in važno stvar.

Zato naj bi se že v najbližji bodočnosti vršila predavanja, na katerih
bi se poučevala mladina in starši o sadovih razprav današnjega in
jutrišnjega zborovanja,

V imenu mestne občine torej še enkrat in to zlasti s šolskega stališča
iskreno pozdravljam današnji kongres in mu želim kar najboljših uspehov.
(Odobravanje in ploskanje.)

Deželni odbornik dr. Evgen Lampe:

Oglasil sem se k besedi, častiti zbor, zaradi neke rime, ki sem jo
bral v »Zlati dobi--. Namreč peti znajo tudi abstinentje, kakor pravi to
narodna pesem abstinenta, ki se glasi:

8

»Le pijmo iz studenca,

Živela abstinenca!«

Jaz se držim zlasti prvega verza in lahko, rečem, da izmed zastop¬
nikov raznih stanov, ki pozdravljajo abstinenčno gibanje in ta abstinenčni
sestanek, kranjska deželna uprava in za nameček še naše kranjske občine
nikakor ne zaostajajo, ampak da se lahko postavijo na prvo mesto. Morda
gospodom ni znano, da nas nobena stvar toliko ne stane kakor abstinenca.
(Veselost.) Med velikimi melijoračnimi deli, ki smo jih že izvršili, se naha¬
jajo tudi preskrbe z zdravo pitno vodo, za kar smo že izdali milijone.
Izmed velikih projektov, katere bomo izpeljali tekom bodočih let, stoje
vodne preskrbe ravno tistih krajev, ki so najbolj zapuščeni, namreč
Notranjska in Dolenjska. Dobra pitna voda je predpogoj za abstinenčno
delovanje. In ko pridemo do tega, da s sodelovanjem vseh stanov naše
dežele, naših županov in našega ljudstva sploh, ko izvršimo te najpotreb¬
nejše naprave, ko ustvarimo predpogoj za ljudsko higijeno, predpogoj za
dobro hrano, predpogoj za zdravo pijačo, potem, gospodje, imate polje, na
katerem lahko delate za abstinenco. S tem, da mi ustvarjamo te pred¬
pogoje, delamo tudi za vas. In s pametnim in treznim poukom dokazu¬
jemo, da je veliko resnice na tem, kar propagira abstinenčno gibanje.

Poglejte, cenjene zborovalke, različne gospodinjske tečaje, neštevilna
predavanja, katera prirejajo strokovnjaki deželnega odbora, kmetijske
družbe in vladni strokovnjaki. Gospoda, to vse služi vašemu gibanju! In
če pogledate, gospodje, najnovejšo akcijo, akcijo za povzdigo sadjarstva, za
uporabo sadja, kar je pri nas še skoro popolnoma neznano, vidite, da vse
to služi tudi abstinenci. Za to veliko socialno vprašanje naj se strnejo
vsi stanovi; vse te zdrave socialne tendence naj krožijo v eni mirni točki.

Zato želim današnjemu kongresu najlepših uspehov, in naj bo druga
desetletnica še veliko lepša in uspešnejša kakor pa prva!

Zato pa: Le pijmo iz studenca, živela abstinenca! (Živahno odobra¬
vanje in ploskanje.)

Bogdan Babič:

Visoko štovana gospodo! Bračo apstinenti! Dolazim k vam sa srcem
punim ljubavi i veselja, što se danas nalazim u ovoj sredini, koja je ustva-
rena i za nas hrvatske apstinente, koji kdo kuče nemarno ovake organi¬
zacije, te da ču moči kod kuče kazati, koliko nas ima apstinenata, i da
ponesem žar i oduševljenje od vas u hrvatsku domovinu, u kojoj još valja
što više poslužiti sve moči apstinentnom pokretu.

Hrvatska domovina ima mnogo neprijatelja, koji javno i silno truju
naš narod, a neprijatelj, koji može naš narod mnogo više i brže uništiti,
nego svi drugi neprijatelji, jest alkohol. Neču vam nabrajati statistike,
samo ovo neka kažem, da Hrvatska na škole troši manje nego na alkohol;
dva puta više troši na alkohol nego na prosvjetu. Žalosna činjenica!

Naše društvo je več pri početku pomišljalo na apstinencu, docnije
je gojilo umjerenost. Danas možemo da pokažemo na 200 pravih, čistih
apstinenata, koji su bili svi pri početku društva, i na 3000 umjerenih

Naša organizacija je malena, u povoju, Stoga naša organizacija pri-
staje na slovensku, jer znajte, da ima u Hrvatskoj i apstinenčna organiza¬
cija starih ljudi, takovih, da se im ne možemo priklopiti. Istina je, da je
bilo sve, što se za javnost učinilo, zaprečeno, dapače pravila slovenskog
apstinenčnog društva nisu potvrdjena, i došlo je, čini mi se, i do ostavke
odbora.

9

Naša zadača če biti, da širimo svoj delokrog u narod što moguče
više uz priklon uz »Svetu vojsku«, da uzmemo »Zlatu dobu« za svoje gla¬
silo. Dokažimo i svojim radom, da su »Slovenac i Hrvat — za uvjek brat
i brat!« (Živahno ploskanje in odobravanje.)

Predsednik Kalan:

S tem so pozdravi končani, in zahvalimo se sumarično za prijazne
pozdrave ter se priporočamo gospodom zastopnikom raznih oblastij in kor¬
poracij, da nas blagovolijo kar najbolj mogoče podpirati s svojim velikim
vplivom.

Predavanja.

A. Dopoldne.

Pod predsedstvom dr, vit. Bleiweisa.

Janez Ev. Kalan:

Zgodovina protialkoholnega boja na
Slovenskem.

Boj proti alkoholizmu — star.

Boj proti alkoholizmu je star skoraj toliko kakor alkoholizem sam.
Kakor hitro namreč se je pojavil alkohol na svetu, je že začel svoje rožičke
kazati in svoje neumnosti uganjati. Že stari oče Noe, ki je bil sicer moder
oče, kadar je bil trezen, je napravil veliko neumnost in nespodobnost, ko
se je preveč nalezel trtnega soka. In od Noeta dalje zasledujemo v svetem
pismu starega in novega zakona pogostokrat boj proti alkoholizmu. Sicer
ima sveto pismo tudi nekaj citatov, v katerih se hvala izreka vinu, —
katera mesta svetega pisma dobimo mi abstinentje pogostoma na krožniku
prezentirana, ki se nas pa kar nič ne primejo, ker vemo, da ima sveto
pismo desetkrat več citatov, v katerih graja pijančevanje, in tudi nekaj
citatov, v katerih naravnost hvali abstinenco.

Pa ne samo sveto pismo se je borilo zoper alkoholizem, marveč tudi
drugod po svetu se je ta boj bil že davno. Pred seboj imam knjigo, pre¬
vedeno iz švedščine, obsegajočo 440 strani, z naslovom: »Zgodovina proti¬
alkoholnega stremljenja v vseh časih in vseh kulturnih deželah«. Iz nje
izvemo, da so se že stari Egipčani borili zoper pijančevanje in da so stari
Rimci poznali abstinenco. Žal, da vam zaradi prekratkega časa ne morem
nekoliko več zanimivosti iz te knjige povedati.

Boj proti alkoholizmu med Slovenci.

Saj imam govoriti o protialkoholnem boju le med Slovenci.
Kako je bilo v tem oziru z našimi prvotnimi predniki v naši domovini, ne
vemo. Da so stari Germani pridno pili ječmenov sok, vemo iz zgodovine;
naša zgodovina o tem poglavju molči. Prvi pojav protialkoholnega gibanja
v naši domovini zasledimo v Valvazorju,  kjer pripoveduje o bra¬
tovščini sv. Krištofa.  To bratovščino je ustanovil neki baron
Dietrichstein  na Koroškem v začetku 16. stoletja zoper pijanče¬
vanje in preklinjevanje. Člani so imeli med drugim dolžnost, nositi podobo
sv. Krištofa okoli vratu ali na klobuku. Baje je bilo samo 80 članov-
plemenitašev, ki so, kakor pravi Valvazor, s pomočjo te bratovščine v
kratkem zatrli pijančevanje in preklinjevanje po Kranjskem, Koroškem in

10

Štajarskem. Srečni Dietrichstein! Nam ne gre tako hitro in gladko! Z
njegovo smrtjo pa je bratovščina ugasnila, in tega se bojim tudi pri nas:
da ne bi s smrtjo kakega posameznika stvar, ki je stala že toliko truda,
zopet zaspala . . ,

Pozneje naletimo na dr. Marka Grbec  a, zdravnika v Ljubljani,
ki je v 17. in začetkom 18. stoletja mnogo pisal v latinščini in v svojih spisih
pogostokrat imenuje pijančevanje ter priporoča treznost. Njegov življenje¬
pis bo v kratkem objavljen.

Da so Slovenci zadnjih par stoletij v tem oziru veliko grešili, nam
pričajo vizitacijska poročila, shranjena v ljubljanskem škofijskem arhivu,
kjer se na primer bere poročilo iz Leskovca na Dolenjskem: »Notabiliores
defectus sunt: potatio et imprecatio, contra quos zelus curatorum, sed
levi cum fructu declamat.« To se pravi: »Glavne napake ljudstva so:
pijančevanje in preklinjevanje, proti katerim goreči duhovniki pogosto¬
krat, toda z malim uspehom svarijo.« — Iz Cerkelj pri Krškem: »Excessus
in potu difficulter emendabilis«. — Po naše: »Nezmernost v pijači težko
ozdravljiva.«

Dalje imam pred seboj knjigo dr, Franca Viljema Lipiča
(Lippich), ki je izšla 1. 1834. v Ljubljani: »Grundziige der Dypsiobiostatik,
oder politisch-arithmetische, auf arztliche Beobachtung gegriindete Dar-
stellung der Nachteile, welche durch den MiBbrauch der geistigen Getranke
in Hinsicht auf die Bevolkerung und Lebensdauer sich ergeben«. Knjiga
obsega 150 strani in ima v sebi veliko znanstvenega materijala in statistike,
toda zdi se, da je bila glas vpijočega v puščavi.

Da se je v onih časih v Ljubljani veliko pilo, nam priča ruski filozof
Sreznevski, ki je pisal iz Ljubljane svoji materi: »Ne veš, v kaki družbi
sem včeraj bil! Izpil sem celega — pol litra vina. Pa ne toliko, kot so ga
drugi. Ti ga pijejo kot vodo.« V Prešernovem času je bila v Ljubljani
družba, katere člani so se imenovali »Morast-Entsumpfungs-Kommissions-
Mitglieder«.

Da so odnekdaj bili goreči rodoljubi, ki so videli, obžalovali in načrte
delali zoper pogubno pijančevanje, razvidimo iz »Danice« leta 1851,, kjer
piše kaplan z Dobrove pri Ljubljani, Matevž Milharčič,  na strani
150. tako: »Ko sem vidil, kaj hudiga iz nesrečniga žganja izhaja, me je
spodbodlo, vzdignilo, vnelo in užgalo, da sem se z vso močjo vrgel na
vsako, posebno pa na pijo škodljiviga žganja ter sem sklenil od nezmerne
pijače močnih vin tako dolgo učiti, prepričevati in svariti, dokler farani
vseh svojih kotlov za žganje ne potolčejo, vseh patentov in pisem in dovo¬
ljenj, žganje žgati, ne strgajo in vseh žganjarskih in brinovskih steklenic
ne pobijejo, misleč, zakaj bi se ljudstvu ne pomagalo, dokler je še čas!«
Ta Milharčič pa je pozneje odšel za Knobleharjem v Afriko za misijonarja,
kjer je kmalu umrl.

Leta 1853. je izšla 132 strani broječa knjižica »Žganju slovo,
žganju vojsko!«  Spisal duhoven ljubljanske škofije. (Menda Janez
Volčič.) V dialogih med nekim Tinetom, Petrom, Šimnom, Janezom in
Lukom se dokazuje tu škodljivost žganja, na koncu pa so pravila bratov¬
ščine treznosti, ki zahteva popolno zdržnost od žganja.  Lepa
knjižica; toda ni sledu, da bi bila zapustila trajne uspehe!

V »Novicah«,  posebno pogostokrat pa v »Danici«,  so bile
večkrat pritožbe nad nesrečnim pijančevanjem ter so razni rodoljubi klicali
na boj proti temu zlu. Tudi Mohorjeva družba  je posvečala tej
stvari večkrat pozornost ter so v njenih knjigah večkrat izhajali spisi,
včasih celi oddelki knjig, proti pijančevanju. Pilo pa se je le, kljub vsemu
temu prizadevanju, vedno naprej.

11

Posamezni požrtvovalni možje so se tudi že zdavna žrtvovali v tem
oziru ljudstvu na korist. Tako na primer je bil sedanji starosta duhov¬
ščine ljubljanske škofije, 90 let stari in še vedno aktivni gospod dekan in
častni kanonik žužemberški Mihael Tavčar  abstinent že pred 50
leti, kakor je še danes.

Najkrepkeje pa se je zavzel zoper pijančevanje, zlasti žganjepitje,
naš veliki in slavni Slomšek.  Že leta 1841. je izdal knjižico: » Č u j t e ,
čujte, kaj žganje dela!  Zgodba žalostna ino vesela za Slovence.«
Na koncu ima pesem, v kateri pravi:

»Vodo zdravo rajši pijmo,

Vino za potrebo vžijmo!

Dobri Bog nam to je dal;

Žganje si je zlodej zbral!

Zarotim vas, ljubi bratje,

Ako hčete biti svatje
Nekdaj raja svetega,

Varujte se žganjevca!«

Kot škof je izdal dva pastirska lista  zoper pijančevanje in je
sploh večkrat v pastirskih listih in ob drugih prilikah ostro bičal pijanče¬
vanje, zlasti žganjepitje. Pri vsem tem se danes na Štajarskem brezpri-
memo več žganja pije kakor ob Slomškovem času.

Drugi cerkveni knez, ki je uvidel potrebo, ukreniti kaj zoper ne¬
zmernost, bil je bivši ljubljanski knezoškof M i s s i a, ki je iz lastne
inicijative ustanovil družbo treznosti  za ljubljansko škofijo.
Seveda je bila ta družba takrat še precej ohlapna, ker je bila naperjena
samo zoper žganje, in to le »po možnosti«. Razne »družbe treznosti« so
pa sploh bile po več škofijah.

To je površen oris zgodovine protialkoholnega boja na Slovenskem
do najnovejšega časa, ko je na plan stopila abstinenca.  Iz tega
kratkega orisa vidimo, da je pijančevanje bilo že davno in močno ukore¬
ninjeno med našim ljudstvom, da se je naredilo že nešteto poskusov, priti
temu zlu v okom, da pa noben poskus ni dosegel posebnih uspehov. Pijan¬
čevanje je strast, je zajedena v ljudsko meso kakor klop, ki ga ni mogoče
ven spraviti — razen z radikalnim sredstvom, in tako sredstvo je —
abstinenca.

Boj na podlagi abstinence.

Ko smo slišali, da se po drugih deželah že nekaj časa in z dobrim
uspehom borijo s tem sredstvom, smo rekli: Kar je drugod potrebno in
koristno, tudi pri nas ne bo napačno!

Leta 1902., dne 17. septembra, smo prvič na podlagi abstinence zbo¬
rovali v starem »Katoliškem domu« na Turjaškem trgu. Kot sad tistega
shoda je izšla knjižica: »Poče tek protialkoholnega gibanja
na Slovenskem«.

Eno leto potem, to je 26. oktobra 1903,, smo zborovali v dvorani
knezoškofijske palače ter smo ustanovili novo Družbo treznosti.
Takrat smo tudi slavili slovečega rojaka škofa Baraga,  ki je bil tudi
abstinent že malo manj kakor pred enim stoletjem.

Potem smo imeli še dva večja shoda, katerima smo nadeli ime »kon¬
gres«, katerih prvi je pa komaj zaslužil to ime. Leta 1905. smo imeli zboro¬
vanje v mali dvorani »Uniona«, leta 1909. pa v tej dvorani, ki je bila do
dveh tretjin napolnjena. Danes pa imamo tretji kongres.

12


Kako pametna in upravičena je abstinenca.

Ko se je ta stvar — abstinenca — enkrat razvedela po slovenski
zemlji, je pa završalo na vseh koncih, in začeli so nas čudno gledati, kot
ljudi, katerim enega koleščka manjka. In vendar, če ni kake druge napake,
zaradi abstinence bi bili koleščki že v redu. Gospoda moja, abstinenca je
tako priprosta stvar, da jo lahko razume vsak otrok, ki zna šteti ne do
pet, ampak samo do tri. Seveda se mora človek, ki hoče razumeti absti¬
nenco, postaviti na malo višje stališče, in ne na stališče egoizma, ne na
stališče ljubega lastnega trebuščka, na stališče tiste pesmi, katero smo
peli kot otroci: Sam jedel, sam pil, pa sam še nekaj drugega , , .

Človek nisi sam na svetu. Stari modrijan sv. Pavel je rekel, da je
vse človeštvo eno telo; vsi ljudje smo udje tega telesa. In to je tudi res.
Če je noga bolna, se ne more sama pozdraviti, ampak jo mora zdrava roka
obvezovati. In če vzamemo narod ali človeštvo kot eno telo, potem so
tudi zdravi udje tega  telesa poklicani, da strežejo in zdravijo bolne.
Bolnik sam si ne more pomagati, zato je zdravo človeštvo dolžno priskočiti
mu na pomoč. Ne pijanca samo zaničevati! Pijanec je siromak, bolnik.
Če si ti kaj boljši od njega, skloni se k njemu s svoje višine in dvigni ga
iz luže, iz katere sam ne more izkobacati!

S tega stališča je abstinenca tako jasna in tako upravičena, kakor
so jasne te številke in kljuke, ki jih vidite tukaj.

vrela voda
— mrzla voda

= mlačna voda

Če hočemo dobiti od 3 2, ne smemo odšteti 2, ampak 1. In če hočemo
dobiti iz kropa mlačno vodo, potem mu ne smemo prilivati mlačne, ampak
mrzlo vodo. Če voda v loncu prekipeva, moramo priliti mrzle vode, da se
potolaži; to sem se učil jaz že kot otrok od svoje matere pred ognjiščem.
Vrela voda bi bila v našem slučaju pijanost, mlačna pa zmernost. Če bomo
vreli prilivali mlačno, ne bomo zlepa dobili iz nje mlačne; zato moramo
seči globlje: po mrzlo. Ravnotako: če boste pri tem vseobčem pijančevanju
pridigovali samo zmernost, ne boste nikdar zmernosti dosegli. Treba je
seči globlje: po abstinenci! — Če hočemo upogniti drevesce, ki pokonci
stoji, ga moramo upogniti in pogostokrat upogibati bolj globoko, kakor
ga hočemo upognjenega imeti, ker vedno sili nazaj v staro lego. Ravno¬
tako je tudi s človeško naravo, ki vedno sili nazaj v stare razvade. Treba
jo je upogniti globočje, kakor želimo v tem oziru upognjeno imeti. — Dalje
vidite zgoraj narisano goro in dolino. Gora pomeni pijančevanje, dolina
pa abstinenco. Nekje je nekaj preveč, nekje pa premalo. Če pa oboje
zravnamo, dobimo lepo ravnino. Vsaka gora naj se poniža, vsaka dolina
naj se napolni; kar je krivega, bodi ravno in kar je ostrega, gladka pot!
Ali ni to jasno kot beli dan? In vendar ljudje ne morejo kapirati abstinence!

O naših principih zdaj ne bom razpravljal, ker ni časa za to in pa
ker sem o tem govoril že pri zadnjem kongresu. Takrat sem razpravljal
o predmetu: »Principi in praktično delo«. Tukaj samo par stavkov! Kljub
temu, da je abstinenca tako upravičena, vendar ne zahtevamo, da bi bili
vsi ljudje abstinenti; pač pa zahtevamo, da vsi pametni
ljudje priznajo upravičenost abstinence.  Abstinenca —
to priznavamo — je radikalno sredstvo. Skušnja pa uči, da le radikalno
sredstvo more do živega priti tako ukoreninjenemu in zajedenemu zlu,
kakor je alkoholizem.

Namen abstinence je torej vsesplošna treznost. Ko torej to vse¬
splošno treznost dosežemo, potem bi lahko dali abstinenci slovo. Toda

13

ker je pa in bo ostala človeška narava vedno nagnjena k poželjivosti in
vedno,  drugače bo zopet nastopila nezmernost. In čim več bo
vedno v to poželjivost nazaj sili, zato bo abstinenca potrebna
abstinentov, bolj gotovo in bolj popolno bo vladala
zmernost.  Torej abstinence in z njo »Svete vojske« ne sme biti nikdar
konec!

To je nekaj naših glavnih principov.

Naše delo v teku desetih let.

Četudi je bilo naše delovanje prva leta dokaj šibko, včasih celo dalj
časa pretrgano, četudi je bilo združeno z velikimi težavami in je naletelo
na velik odpor, smo vendar v teh desetih letih nekaj dosegli. Imeli smo
na stotine predavanj in govorov,  deloma po cerkvah,
deloma po šolah, društvih in sploh med ljudstvom. Glavno delovanje naše
se je razvilo na Kranjskem.  Nekaj malega se je storilo tudi na Šta-
jarskem, Koroškem in Primorskem, Zadnji čas pa skuša to naše delovanje
segati tudi na Hrvaško.  In mi bi se zelo srečne šteli, če bi mogli to
med Hrvati istotako kakor pri nas potrebno gibanje vzbuditi. Poleg tega
je naša slovenska organizacija povzročila tudi to, da se je na Dunaju osno¬
vala osrednja zveza avstrijskih protialkoholnih dru¬
štev.  Dali smo dalje impuls, da so se pričeli avstrijski proti¬
alkoholni shodi,  kateri so bili dosedaj trije: na Dunaju, v Gradcu
in letošnje leto v Solnogradu. Leta 1914. bo tak shod v Brnu, leta 1916.
pa v Ljubljani.  Na ta shod bodo prišli k nam tujci, in že zdaj opo¬
zarjam na to, da naša narodna čast zahteva od nas, da bomo takrat tujcem
pokazali, da smo nekaj storili in dosegli na tem polju. Splošno (avstrijsko)
zborovanje se bo pač motalo vršiti v nemškem jeziku; imeli pa bomo
obenem paralelno slovensko zborovanje. Opozarjam vas torej že sedaj
na to, da moramo Nemcem pokazati, da Slovenci, četudi majhni, na kul¬
turnem polju nismo zadnji.

Izdajali smo tudi protialkoholne knjige in brošure.  Naša
literatura je sicer še skromna, a nekaj imamo vendar pokazati. Najprej
je izhajala poldrugo leto »Piščalka«,  ki pa je morala radi finančnih
težav prenehati. Zdaj imamo že šesto leto »Zlato dobo«,  ki stane
na leto 3 krone in se tiska v približno 2000 izvodih. — Dalje smo izdali
knjižice: »Kaj je torej z alkoholom«; »Sveta vojska«,
tiskana v 15.000 izvodih; »Mali protialkoholni katekizem«,
tri izdaje, skupaj 15.000 izvodov; »Učitelj v boju proti alko¬
holu«;  ta velevažna knjižica se je tiskala v 2000 izvodih. Dalje bro¬
šuro »Proti alkoholu brez dvoma!«,  spisal župnik Franc
Avsec, in brošuro »Gori — pomagajte!«,  spisal kaplan Franc
Švara na Goriškem. Izdali smo tudi posebno poročilo v II, protialkoholnem
kongresu z jako temeljitimi govori.

Poleg tega ima naša organizacija tudi veliko korespondenco,
tako da moramo imeti svojo pisarno in tajnika  ter smo si nabavili
tudi pisalni stroj. Ljudje se obračajo na nas zaradi društvenih tiskovin,
sprejemnic, stavijo razna vprašanja v zadevah točenja alkoholnih pijač,
pošiljajo pritožbe zoper prestopke tozadevnih postav in določb, ter odpo¬
šiljamo rekurze zoper nepotrebne nove gostilne na deželno vlado. Društvo
pa sestavlja in odpošilja tudi samostojno svoje peticije na deželno vlado,
deželni odbor, na škofijstvo, na šolske oblasti itd.

Privatnih pisem  in prošenj smo napisali nešteto, in ravnotako
nešteto člankov  v razne liste.

14

Ustanovila se je posebna duhovska  in posebna učiteljska
protialkoholna zveza. Zadnji čas pa je stopilo v areno »Dru¬
štvo zdravnikov na Kranjskem«, katero smo privabili v
svoj krog.

V Ljubljani smo otvorili brezalkoholno gostilno.  Enake
gostilne so na deželi: v Idriji, na Trebelnem, v Žireh in v Tržiču. Za druge
kraje so prošnje že vložene, pa jih okrajna glavarstva silno počasi rešujejo.

Da bi se začelo bolj uporabljati namesto alkohola mleko, smo usta¬
novili s pomočjo privatnega podjetnika higijenično mlekarno,
ki ima v Ljubljani tri filijalke, eno pa v Opatiji.

Pospeševali smo tudi s a d j e r e j o in uživanje sadja kot proti-
sredstvo zoper alkohol. V ta namen je spisal deželni sadjerejski učitelj
, Humek, založil pa posebni pospeševalec našega gibanja, župnik Mrkun
na Homcu, knjigo: »Sadje v gospodinjstvu«,  katera knjiga bodi
posebno toplo priporočena našim gospodinjam in dekletom. V Šmarci pri
Kamniku pa smo začeli s tovarniškim proizvajanjem brez¬
alkoholnih sadnih pijač.  Podjetje je sicer še majhno, — začeli
smo šele letos, — vendar pa imamo upanje, da se bo dobro razvilo. Ravno
od tam smo dobili tudi sliko, katera nam predstavlja viteza, kako pobija
strupenega sedmoglavega zmaja — alkohol. Slikal jo je priprost rokodelec-
abstinent, prinesla sta jo peš iz Šmarce v Ljubljano dva abstinenta. Torej
vidite, kakšni junaki so abstinentje! (Živahni Živioklici in ploskanje.)
Tudi pomagamo gospodu deželnemu sadjerejskemu učitelju Humeku pri
snovanju novega lista »Slovenski sadjar«,  ki bo začel izhajati
z novim letom in kateri bodi toplo priporočen v naročanje!

Toliko torej o našem dosedanjem delovanju.

Reč naša je tako težavna, da ji skoraj ni najti para. S krampom in
sekiro si moramo sekati pot skozi pragozd predsodkov, ugovorov in na¬
sprotij. Povem odkrito: Ko smo pričeli s to stvarjo, niti slutili nismo, kake
težave nas čakajo. Živeli smo v neumni misli, da to mora pač vsak pame¬
ten človek spoznati, da je to delo potrebno in da je bo vsakdo z veseljem
pozdravil. Kako smo bili vendar naivni! — Da je bilo res težavno, priča
najbolje to, da se je mnogo borilcev, ki so stali spočetka v prvih vrstah,
umaknilo, ker so obupali nad uspehom. Vendar pa, ko smo enkrat pre¬
magali dosedanje težave, upamo, da bo šlo tudi v bodoče in še bolje in
ložje kot dosedaj. Zato prosim: Ne zapustite nas v težavnem boju in
ohranite nam svojo podporo in pomoč!

Uspehi.

Toliko torej o zgodovini našega protialkoholnega boja zadnjih deset
let. Sijajnih uspehov sicer še nimamo, vendar tla smo pripravili, ljudstvo
z idejo seznanili, tako da danes skoro vsak pastirček v gorski vasi ve, kaj
je alkohol in kaj abstinenca. Pa tudi vidne uspehe že lahko zaznamujemo.
Naša organizacija šteje nad 10.000 protialkoholnih zavezni¬
kov,  med temi kakih 3000—4000 popolnih abstinentov, ostali so absti¬
nenti od žganja, sicer pa zmerniki, — Mnogo je storilo na našo inicijativo
učiteljstvo po šolah,  in lahko rečemo: na tisoče je že organi¬
ziranih otrok abstinentov;  natančnega števila žalibog ne
moremo navesti. — Zagotovilo se nam je, da se v gotovih krogih za dve
tretjini manj pije,  kakor pred leti. — Zlasti se pa pije manj
žganja,  tako da se mnogi ljudje, zlasti mladeniči, ki so bolj zavedni, že
sramujejo piti žganje.  — Dosegli smo, da se po vseh kranjskih
konviktih,  z eno samo malo izjemo, ne toči celo leto niti kaplje alko¬
hola. — Delali smo na to in tudi dosegli, da se po vseh kranjskih dežel-

15

n i h zavodih  kolikor mogoče malo ali skoro nič alkohola ne uporablja.
— Veliko je vplivalo naše društvo na to, da se nepotrebne nove go¬
stilne več ne dovoljujejo,  kakor se je to prej naravnost brez¬
miselno godilo. — Več govori o naših uspehih zadnja (10.) številka (1912)
»Zlate dobe« v članku: Ali se je v desetih letih kaj doseglo? in v članku:
Še nekaj priznanja.

Naši načrti za bodočnost.

Prav krepko in temeljito pa hočemo naše delo zastaviti šele sedaj
po tretjem protialkoholnem kongresu. Zainteresirati želimo in upamo vse
sloje prebivalstva in vse merodajne faktorje za idejo treznosti. Razširiti
želimo, svoje delovanje bolj kot doslej tudi izven kranjske dežele.
Ustanoviti hočemo v Ljubljani v kratkem času oskrbovalnico za
alkoholike  (Fiirsorgestelle fiir Alkoholkranke), kakor jih imajo po
nekaterih drugih mestih. Napravili bomo predavanja po vseh ljubljanskih
ljudskih šolah in tudi po srednjih šolah, kjer nas bodo sprejeli. Ustanoviti
nameravamo stalno razstavo ali muzej  v Ljubljani in poto¬
valno razstavo  za po deželi. Potem je v našem načrtu tudi ustano¬
vitev sanatorija  za alkoholike.

To je torej naš načrt za bližnjo in daljšo bodočnost. Na ta način sla¬
vimo desetletnico našega delovanja. Naše slavlje pa ne bodi samo dostojno,
ampak tudi uspešno. Želim, da bi bila ta desetletnica mejnik med sedanjo
dobo in bodočnostjo ter se zato obračam do vas, dragi gostje, da ponesete
sklepe s tega zborovanja domu in če še nimate organizacije v vašem kraju,
jo čimprej ustanovite. V vsaki župniji, v vsaki občini  naj
se ustanovi organizacija, katera bo trajno skrbela za zdržnostno vzgojo
mladine in vsega ljudstva. To bo. najboljši sad našega kongresa, ako se bo
po celi deželi zasnovala naša organizacija.

Vsi na delo!

Sedaj se pa obračam še na neko posebno adreso. Slišal sem namreč,
da se nekateri silno boje moje črne suknje in da si zato ne upajo blizu.
Zato poslušajte, kaj vam rečem na to: Jaz, ki sem črn zunaj in znotraj,
povem odkrito, da mi ta prenapetost v naših javnih razmerah, ta ekskluziv¬
nost, da če je človek drugačnega političnega prepričanja, noče z nasprot¬
nikom sodelovati v občno koristne namene, ta politika meni ni in ni všeč.
Tako ravnanje ni krščansko, ni narodno in ni pametno. To je moja poli¬
tična izpoved v tem oziru. Toliko kulance in toliko medsebojne prijaznosti
bi pa vendar morali imeti, da bi se v takih občekoristnih zadevah spo¬
razumeli in lahko delovali skupno. Zato tako prenapetost obsojam, pa naj
se gre.ši od te ali one strani. (Živahno pritrjevanje.) Kdor kaj dobrega
stori, je dobro, in ga moramo tudi toliko čislati, kolikor stori dobrega.

Človek bi po nekaterih pojavih v naši javnosti sodil, da se bomo med
seboj razgrizli. Pa smo prišli skupaj ljudje raznega političnega mišljenja,
eni črni, drugi malo bolj pisani, pa smo videli, da smo čisto fletni ljudje
in da se lahko razumemo. Pred seboj imamo en sam velik namen, namreč
omejiti uživanje alkohola, vse druge reči pa pustimo na strani, To. je
mogoče drugod, in naj bo mogoče tudi pri nas. Zato poživljam vse stranke
in pristaše kakršnegakoli mišljenja, da se nam pridružijo, in če ne moremo
delati skupaj pod enim klobukom, pa delajmo vsak pod svojim klobukom.
Če kje, naj tukaj velja izrek: Ločeno korakati, skupno naskakati! Kdor
se torej zaradi politike izključuje od tega dela, si sam nadeva pečat naj¬
hujšega reakcionarja. Kdor pa je res prav narodnjak in naprednjak,
temu se mora milo storiti, ko bere in vidi', kaj počenja nesrečni alkohol,

16

kako se naši fantje v pijanosti pretepajo in pobijajo. Ali ni to strašno:
Lansko leto so na sveto noč zaklali tri fante in letos zopet tri!! Kdo se
ne zgrozi, ko kaj takega sliši!

Sklep.

Prijatelji, gre se nam za velike reči, gre za milijone narodnega pre¬
moženja. Izračunano imamo, da Slovenci vsako leto poženejo po: grlu naj¬
manj sto milijonov kron, in od teh gre vsaj ena petina iz naše domovine,
tako da imamo Slovenci vsako leto dvajset milijonov preveč, da jih vržemo
v žrelo našemu narodnemu nasprotniku. Gre nam za tisoče življenj naših
fantov in mož, ki vsako leto radi uživanja alkohola padejo v prezgodnji
grob; gre za srečo in mir tisočerih družin; gre za naše žene, ki trpe kakor
duše v vicah pod krutostjo pijanih mož; gre za prihodnost našega mladega
rodu; gre za stotine slovenskih posestev, ki pridejo vsako leto zaradi
pijančevanja na boben. Gre za to, da rešimo naš narod iz večstoletne
sužnosti alkohola. Zato vam kličem še enkrat: Pomagajte nam pri tem
velikem delu!

Sladko vince piti, — to me veseli; — dobre volje biti — svoje žive dni.
Tako pojejo naši pivčki, kadar se navlečejo svojega »sladkega« vinca. Jaz
pa poznam še neko drugo sladkost, »Dulce et decorum est pro patria
morri«, so rekli stari Rimljani: Sladko je za domovino umreti. Dragi moji,
nam pa ni treba umirati za domovino, ampak žrtvovati ji samo nekaj
— kozarcev pijače, S to malo žrtvijo bomo naši domovini veliko koristili.
In na sebi bomo občutili, da je v resnici sladko trpeti in mreti za dom in
za svojega bližnjega. Da:

Za domovino mreti — kolika slast!

Prot’ dušmaninu! — Mora, on mora past'!

Dr, Avgust Levičnik:

Ulkohol in tuberkuloza.

Častita gospoda, cenjeni zborovalci!

Dovolite, da preidem takoj v »medias res«, k jedru vprašanja: Ali je
kaka zveza med alkoholom in tuberkulozo, in ako je, kakšna pa je pač
ta zveza?

Pričnem s slučajem iz prakse!

Bilo je majnika leta 1909., ko sem bil klican v ljubljansko pred¬
mestje. V ubožni sobici je ležal na ubožni postelji bolnik, ubožec z znamenji
obsojenca-zemljana, ki so mu že šteti dnevi. Preiskava je pokazala tuber¬
kulozo v zadnjem štadiju. Bolnik je bil 33 let star, vdovec, strojni ključav¬
ničar, razumen človek. Vprašal sem ga med drugim, kdaj da je prvikrat za¬
čutil bolezen.

»Pred štirimi leti sem začel pokašljevati, za kar pa se v početku
nisem dosti menil. Pozneje me je začelo skrbeti, pa si nisem upal k
zdravniku!«

»Zakaj ste se bali iti k zdravniku?«

»Gospod! Pred šestimi leti sem se oženil, pa kozarec sem ljubil bolj
nego ženo. Imel sem kot strojni ključavničar dosti zaslužka, pa vse sem
pustil po gostilnah. Popival sem vse noči, spal pa le malo. Po dnevu sem
delal, po noči pa bdel po gostilnah in kavarnah. In tega bi ne povedal
zdravniku!«

17 —

»In kako ste dalje čutili bolezen?«

»Kmalu me je prijela vročica. Stal sem komaj na nogah, pa delal sem
naprej, samo da sem nekaj zaslužil, žal samo za pijačo,«

»In dalje . . .?«

»Vedno hujše je bilo življenje. Začela sva z ženo prodajati kos za
kosom pohištva in se seliti iz slabih stanovanj v še slabša stanovanja. In
potem je začela še ona bolehati na jetiki in mi umrla v par mesecih. Pa
tudi sam sem omahnil, delati nisem mogel več, zaslužka nisem imel in mati
so me vzeli k sebi. Gospod zdravnik, o pijača me je tako daleč spravila.«

Gospoda! Ta bolnik, medicinsko sicer neizobražen, pa inteligenten
človek, je čutil za nas važno resnico, da je osodna zveza med alkoholom
in tuberkulozo, dodal tako nehote zopet en slučaj k tisočim drugih, ki jih
je' že sprejela in raziskala statistika in iz katerih izvaja nepobitno, da alko¬
hol predisponira za tuberkulozo, da, takorekoč v mnogih slučajih naravnost
provzroča.

Dickenson  (Dikensen) meni, da tuberkuloza trikrat pogostejše
napada alkoholike kot trezne ljudi.

J a q u e t (Žake) in Le Gendre  (Le Žander) računita, da se tiste
osebe, ki pridejo v bolnico radi alkoholizma, po nekaterih mesecih izvečine
vrnejo v bolnico radi tuberkuloze.

J a q u e t je tudi konstatiral v pariških bolnicah mod 252 jetičniki
181, to je 71*4%, alkoholikov.

Po Barbieru  (Barbie-u) pride v bolnici Bichat (Biša) v Parizu
88% alkoholikov.

Lancereau  (Lansro) je preiskal 2192 slučajev tuberkuloze; med
temi je našel 1229, to je 55%, alkoholikov, F r i e d r i c h v Budimpešti
med 415 jetičniki — delavci — 133 alkoholikov, to je 32%.

Po statistiki državnega zavarovalnega urada na Nemškem trpi več
kakor polovica tovarniških delavcev, ki postanejo do- 30, leta za delo ne¬
zmožni, na tuberkulozi, in ti so izvečine alkoholiki.

Po statistiki dalje posebno na tuberkulozi obole stanovi, ki imajo
opraviti z alkoholom.

Po belgijski statistiki pride na 1000 smrtnih slučajev pri natakarjih
666 slučajev radi tuberkuloze, 314 pri gostilničarjih, 304 pri destilaterjih.

Laverenne  (Lavran) poroča, da v Avstraliji, kjer so splošno iz¬
redno ugodne higijenične razmere, tuberkuloza napada pred vsem bogate
farmerje,  ker v obče preveč pijo. Znano je, kako decimira tuberku¬
loza zamorce,  kakor hitro se vdajo pijači, kakor nasprotno sila malo
trpe Kitajci,  ki so zelo trezen rod, in pa zmerni — Židje,  čeprav se
često slabo hranijo in po velikih mestih (London, New York) žive v skrajno
neugodnih zdravstvenih razmerah.

Tako statistika!

Kako si razlagamo to zvezo med alkoholom in tuberkulozo, to pre-
dispozicijo alkoholikov za tuberkulozo?

Vrnimo se k našemu pacientu!

»Tudi moj oče so hudo pili, kmalu po rojstvu sem jih izgubil.«

Tu imamo, gospoda, prvi, še vse premalo vpoštevan moment!

Alkohol oslabi novo življenje v hipu, ko se je pričelo. Ni še dognano,
ali so temu krive patologične izpremembe spolnih žlez in sploh organizma
staršev-alkoholikc-v, ali pa naravnostno zastrupljenje klice, tako da se že
klicna slanica (Keimzelle) zastrupi; gotovo je, da alkoholni ekscesi in pa
kronična zloraba alkohola provzročajo degeneracijo potomstva. V druži¬
nah, ki pijančujejo (Trinkerfamilien) umrje dva- do trikrat več otrok, kot v

2

18

tuberkuloznih, in tri- do petkrat več kakor v normalnih (Koppe). Taki
otroci imajo, kakor je v obče znano, labilno, slabejše živčevje, so često bož¬
jastni, slaboumni, in so zelo sprejemljivi za tuberkulozo. B i m g e je dobil
v 117 slučajih staršev-zmernikov samo 6% tuberkuloze pri otrocih, zato pa
15% pri takih, ki so bili le od časa do časa nezmerni, 12% pri 92 tako-
zvanih treznih in 10% v 30 slučajih potatorjev.

Drugi moment, da alkohol predisponira za tuberkulozo, je ta, da jemlje
odporno silo tudi organizmu, ki je sicer od rojstva normalen, močan.

Ne poudarjam iznova, saj je to znana stvar in jo bodo drugi predava¬
telji zopet pojasnjevali, da trpe vsi organi v človeškem telesu, predvsem
najvažnejši, in tako postanejo, kakor pravimo, »loči minoris resistentiae«,

Služnice s o p i 1 se več ali manj vnemo in se tako cdpro za invazijo
bacilov. O srcu  pravi Bollinger,  da vsled oslabljenega srca alkoholi¬
kov najde tuberkuloza najugodnejša tla za razvoj, ker je zdravo srce uprav
pri tej bolezni največje važnosti. Oslabela prebavila  in nezadostna
prebava alkoholikov-jetičnikcv pa zapre ono pot regeneracije, ki v zvezi s
svežim zrakom pri jetičnikih edino vodi do uspešne terapije,

Vrhutega pa še alkohol jemlje krvi ali sokrvici (krvnemu serumu)
baktericidno moč, to se pravi, kri alkoholika nima tiste moči, da uničuje
bacile, ki bi jo morala imeti. L a i t i n e n meni, da so temu vzrok pato¬
loške izpremembe v jetrih, ledvicah in srcu alkoholikov, da nadalje alkohol
zmanjšuje število levkocitov, brezbarvenih (belih) krvnih telesc, ki imajo
nalogo, da sprejemajo bakterije v se in jih uničujejo: in da naposled zmanj¬
šuje alkalescenco krvi. Raziskave glede vpliva alkohola na opsonine
(tvarine v krvi, ki delajo bela krvna telesca sprejemljiva za uničevanje bak¬
terij), še niso dognane, eno . pa stoji, da alkoholik vsako infekcijo težje
preboli kot zmemik.

Tretji moment dispozicije alkoholikov za tuberkulozo!

Alkohol je veliki zapeljivec — »der groBe Selbsttauscher«, pravijo
Nemci — dela človeka lahkomišljenega v vsem, tudi glede zdravja. Alko¬
holiki izgube zato tisti toliko potrebni, recimo prirojeni instinkt za higijeno.
Malo pazijo na zdravje, in, da zadoste strasti, žive v razmerah, ki pred¬
vsem peljejo v tuberkulozo. To je popivanje po zaduhlih, zakajenih pro¬
storih pozno v noč, slabo stanovanje, oni nered v življenju, ki ne pozna
pravega razmerja med delom in počitkom, in ki je tako značilen za alko¬
holika.

»Popival sem vso noč. Spal le malo. Po dnevu delal v tovarnah, po
noči pa bdel po kavarnah in gostilnah. In začela sva se seliti z ženo iz sla¬
bega stanovanja v še slabša stanovanja. In potem je začela tudi ona bole¬
hati za jetiko, dokler mi ni nagloma umrla.«

Gospoda! To je ona mizerija, ki tvori oni osodni tretji moment dispo¬
zicije alkoholikov za tuberkulozo.

Pravijo, da je tuberkuloza stanovanjska bolezen.  Kolikor
bolj nezdravo da je stanovanje, kolikor več je prahu v njem, kolikor manj
zraka in svitlobe, toliko več ima prilike tuberkuloza, da se razširi, in toliko
manj je upanja, da se omeji ali ozdravi. In v takih razmerah žive izvečine
malomarni alkoholiki, da, morajo živeti radi uboštva. Brezbrižno pljujejo
na tla, na zrak ne gredo, rajši v beznico, bolnic se ogibljejo v početku, ker
ondi ni pijače, po umazanih sobah se igrajo otroci, samo najpotrebnejša
hrana se kuha; ali ne trdimo po pravici, da tako alkoholik zastruplja nepre¬
nehoma sebe, rodbino ... in tako dela gaz, tisto široko pot tuberkulozi,
ki decimira naša predmestja? . . ,

Gospoda! Profesor dr. Weichselbaumna  Dunaju je imel svojčas
predavanje o- tuberkulozi in alkoholu in tedaj je med tremi tezami na

19

prvem mestu postavil to, da je v boju zoper tuberkulozo predvsem po¬
trebno, da se omejuje tudi alkoholizem.

Dovolite, da končam s to njegovo tezo ali, da jo poudarimo še bolj
značilno, naše geslo bodi beseda dr. J a c o b i j a:

»Boj proti alkoholu je obenem boj proti tuberkulozi!« (Živahno odo¬
bravanje in ploskanje.)

Zdravstveni svetnik dr, Otmar Krajec:

Alkohol, poškodbe in nezgode.

Desetletja se je znanost trudila in si prizadevala, da dožene in dokaže
škodljivi vpliv alkohola na človeško telo, oziroma na njegove stanice. Do¬
gnano je sedaj z neovrgljivimi dokazi, da uživanje opojnin (žganje, vino,
pivo) oškoduje in uniči polagoma in sčasoma, če je to uživanje postalo
pivcu navada, vsak organ človeškega telesa; zbole želodec in prebavila,
krčijo se obisti in jetra, krvne žile se razširjajo in postanejo trhle, srce se
zamasti, snov živcev in možganov se izpremeni; končno po dolgem hiranju
zapade telo počasnemu vplivu alkohola. Pivec iz navade pa ne boleha le
za ravno popisanimi znaki kroničnega alkoholizma, temveč je vrhutega v
veliko večji nevarnosti, da oboli, ima večjo dispozicijo za druge bolezni;
oslabljeni organi pivca se ne upirajo dosti krepko in vztrajno n. pr. nalez¬
ljivim boleznim, pljučnici, raznim vročinskim boleznim; vsaka operacija je
pri pivcu nevarnejša kakor pri drugem, pijači ne vdanem človeku; umrlji¬
vost pivcev je trikrat tolika, kakor splošna povprečna umrljivost, in so
s tem dejstvom nekatere angleške zavarovalnice za življenje že leta 1840.
pričele računati; njih računi so namreč podali, da je v starosti od 24 do 60
let umrljivost abstinentov povprečno 40 % nižja kakor pivcev.

Direkten dokaz, da alkoholiki bolj pogosto obole, podale so pre¬
iskave, ki jih je izvedla krajna bolniška blagajna v Lipsiji. Opazovali so
tam 1 x / 4  milijona oseb, med temi je bilo 4847 označenih za alkoholike,
bilo je pa to v resnici le 630 raznih oseb. Čas, ko so bile te posamezne
osebe zavarovane pri bolniški blagajni, razdelil se je v prvo dobo, to je
do takrat, ko je bila dotična oseba prvič označena kot alkoholik, in v
drugo poznejšo dobo; povprečno je podala prva dobi 2'1 dneva bolovanja
(nad sto delavskih dni)) druga doba pa 12'6 dneva bolovanja, četudi so to
bile večinoma (86‘9 %) osebe srednje starosti od 25, do 54. leta; bolovali
so torej več kot najstarejši zavarovanci; ti možje so si s preobilnim uživa¬
njem opojnin svoje začetkom povoljno zdravje tako pokvarili, da so, četudi
srednje starosti, dalj časa bolovali kot 75 in več let stari starčki, to pa ne
le v svojo lastno gmotno škodo, temveč tudi v škodo skupnosti.

Poprej navedenim izpremembam, ki jih učinkuje alkohol v organih
in manjši upornosti proti nalezljivim boleznim, pa je prišteti še en vzrok za
okrajšanje življenja alkoholikov, in to je povečano število nezgod in po¬
škodb, ki zadenejo pivca; ta okolnost je tem večje važnosti, ker so te
nezgode včasih usodepolne ne le za alkoholika samega, temveč tudi za
druge ljudi, za njegove sodelavce, za ljudi, ki so svoje zdravje in življenje
zaupali pivcu; tudi v tem oziru je zloraba alkohola važen socialen faktor,
ki ne zadene le krivca, temveč tudi sega daleč v njegovo okolico. Alkohol
ne upijani le pivca in ga pijanega napravi sploh nezmožnega za točno izvr¬
ševanje svojega dela ali poklica; po alkoholnem ekscesu, po užitku množine
alkohola, ki še ne upijani ali pa pri kroničnem alkoholiku, opaziti je še
dolgo (24 ur in več) neka nesigurnost, nezanesljivost mišičja in živčevja,
prisotnost duha ni več na višku, nastopa neka negotovost, človek postane

20

nepreviden, miren preudarek se zgubi, ne opazi in ne vpošteva nevarnosti;
prijemi rok pri delu, n. pr. pri stroju, niso več tako gotovi, celo avtomatični
gibi niso več zanesljivi; kar imenujemo lahkomišljenost, nepazljivost, neza¬
nesljivost, je dostikrat le posledica alkoholnega ekscesa prejšnjega ali po¬
prejšnjih dni ali pa ravnokar zaužite, še ne upijanljive množine alkohola,
ter v obče prištevamo nezanesljivost in zanemarjenje službenih dolžnosti
med prve postaje v žalostnem življenju pivca, kroničnega alkoholika,

Le prepogostokrat čitamo o nezgodah, pri katerih je bil zadnji vzrok
alkohol, ki ga je ponesrečenec užil že dolgo pred nezgodo, dan ali več
poprej; ponesreči delavec pri stroju, ki ga je leta in leta, dan za dnem upo¬
rabljal brez nezgode; ponesreči parnik in ž njim pogubi se mnogo ljudi, pri¬
peti se nezgoda na železnici, vse to oni dan, ali pa dan po dnevu, ki se obi¬
čajno uporablja za nezmerno uživanje alkohola; ponesreči sicer dober avto¬
mobilist, na dan, ki je sledil banketu itd.

Ne gre se tu za dokaz, da pijan človek ponesreči, da se poškoduje
prej kot trezen človek, važno je, da zapušča alkohol po akutnem zastrup-
ljenju še neko splošno oslabelost v telesu in na duhu, ki je le prepogosto
vzrok nezgod in poškodb.

Malo poškodbo, ki zadene pivca v takem stanju, prav rad zanemari
ali je ne zapazi, ranica se zastrupi, čez nekoliko dni nastopa gnojenje,
splošno krvno zastrupljenje; trezen bi takoj uporabil potrebno pomoč, tako
pa si z lahkomiselnostjo ali nepazljivostjo poškoduje zdravje. Ponesrečen,
telesno poškodovan pivec dobi, kakor je zdravnikom dobro znano, prav
lahko alkoholni delirij, ki je sam na sebi za življenje opasen, dostikrat si v
tem nemirnem stanju potrga obveze in uniči uspeh pravilne obveze ali
operacije. Narkoza pri alkoholiku je prav nevarna, razburljiva, nemirna;
trpi pri tem mirno delo operaterja v škodo ranjenca. Opetovano se je opa¬
zovalo, da se rane alkoholiku počasneje celijo kot abstinentu.

Razmerje alkohola k nezgodam postane še bolj jasno, če vpoštevamo
važnost, ki jo ima nedelja oziroma ponedeljek v statistiki nezgod; to sta
menda ona dva dneva v tednu, ko se pač največ žrtvuje alkoholu, prav tista
dneva, ko je tudi največ prestopkov radi pijanosti, največ kriminalnih teles¬
nih poškodb. Ponedeljek izkazuje v raznih obratih največje število nezgod,
pri vsem tem, da je bila nedelja dan počitka in da je v ponedeljek po-
vprečnoi manj delavcev v tvornicah in pri obratu kot druge delavne dni. To
dokazujejo statistike raznih delavskih zavarovalnic zoper nezgode, n. pr.
na Saksonskem, v Ameriki, Nemčiji, Švici itd.; s to zadnjo statistiko se tudi
skoraj popolnoma vjema tozadevna statistika za Kranjsko.

Od leta 1902. do avgusta 1912. pripetilo se je na Kranjskem 1033
nezgod v obratih, kojih delavci so zavarovani pri delavski zavarovalnici
zoper nezgode in pri katerih mi je bilo mogoče dognati dan v tednu. Bilo
je nezgod: v nedeljo 49 (4'7%), v ponedeljek in dan po prazniku 227
(21*07*^), v torek 150 (14 52%), v sredo 151 (14*61%), v četrtek 136 (13T6
odstotkov), v petek 151 (14*61 %), v soboto 169 (16*36%); torej v penedeljek
za tretjino več kakor kak drug delavnik, četudi je bil poprej dan počitka
in povprečno manj delavcev pri delu.

Da alkoholizem pospešuje nezgode in s tem povzročuje velike gmotne
škode, je dandanes dognano. Zato moramo podpirati zahteve, ki jih je stavil
na higienskem kongresu v Berolinu vladni svetnik Kogler: razen intenziv¬
nega poučevanja in vzgojevanja v protialkoholnem smislu, prepoved pro¬
daje in uživanja alkoholnih pijač med delom, preložitev izplačevanja za¬
služkov na drug dan v tednu, premije za abstinente, odstranitev pijanih od
dela in pivcev od nevarnih del, od delodajalca oddane opojnine ne bi se
smele všteti v zaslužek, bolniške blagajne in zavarovalnice zoper nezgode

21

pa naj bi pozorno zasledovale te okolnosti, kajti po alkoholu povzročene
nezgode oškodujejo jih prav občutljivo.

(Uporabljena literatura: Rubner: Hygiene, Ewald: Soziale Medizin,
XIV. Int. Hyg. Kong., Hoppe: Tatsachen iiber den Alkohol.)

Nekoliko o alkoholizmu v Srbiji.

Bil sem za časa sedanje balkanske vojne šest tednov v Nišu in imel
kolikortoliko prilike opazovati tudi glede alkoholizma v Srbiji. Srbija je
producirala (Hoppe, Tatsachen liber den Alkohol) leta 1905. 300.000 hi
vina, 1. 1908. 480.000 hi vina, piva leta 1905./1906. 66.494 hi, 1. 1906./1907.
se je zvarilo 86.000 hi. Kapitala je bilo naloženega v pivovarnah od leta
1885./1886, do leta 1904./1905, od 3125 do 4075 milijonov mark, davki od
piva so v tistih letih narasli od 1032 na 1034 milijonov mark. Vinogradov
je bilo leta 1907. 29.254 ha, leta 1908. 34.904 ha.

Porabilo se je v Srbiji leta 1902. 50,000.000 litrov žganja, večinoma
slivovke (25 % alkohola), torej približno 20 litrov na osebo, potem 7'2 mil.
litrov piva, 3'2 litra na osebo, in 26 mil. litrov vina, to je 10'2 litra na osebo.
Če primerjamo k tem Kranjsko, je ta porabila leta 1905. 11 litrov žganja
na osebo (40 % alkohola, najmanj 9 litrov v črnomeljskem, največ 23 litrov
v radovljiškem okraju), potem 26 litrov piva na osebo in 60 litrov vina.

Povedati morem le na kratko, da v času svojega bivanja v Nišu nisem
videl ne enega pijanega človeka; zadnja leta so bile prav slabe vinske
letine, razne trtne bolezni so uničile vinograde; letos pa sploh niso bili
ljudje doma, ki bi pridelek dovažali v mesto. V gostilnah, ki jih je prav
malo, se toči vino, pripravljeno iz grozdja, ki je došlo iz Odrina; vino je
drago, po 1 dinar 80 para liter; v Nišu je pivovarna, pa le malokdaj je
bilo videti koga s čašico piva, ki je stala 0"2 litra 30 para, torej tudi prav
drago; nikjer nisem videl sedeti ljudi pri vinu ali pivu, vsakdo, če mora
biti že v gostilni, pije 0'2 litra vina ali piva ali pa, in to veliko rajše, črno
kavo; redke izjeme so se baje pijančevanja navadile preko Save.

V naši bolnici pri ranjencih ves čas nisem videl ne vina, ne piva,
semtertja je prinesla kaka mati ali stara mati malo stekleničico slivovke,
ki jo je ranjenec pil kot zdravilo, Nikdo ni zahteval ali popraševal po
alkoholni pijači, pri tem pa so bili vsi naši ranjenci zgovorni, veseli in celo
petje smo slišali. Vse narkoze so bile mirne. Pripovedovali so mi ti možje
iz ljudstva, da se doma prav redkokdaj pije, o velikih praznikih in ob
»slavi« je pa to pač splošno v navadi. »Slava« je starodaven običaj, menda
iz časov pokristjanjenja, ko si je vsaka družina izbrala svetnika zaščitnika;
ta svetnik se vsakikrat »slavi« s pojedino in gostoljubjem, gostom se nudi
razen sladkega, blagoslovljen žitni kolač, pečenje in vino ali rakija. »Slavo«
so slavili tudi ranjenci v bolnici, in vsi tovariši ene sobe so bili gostje; tu
sem opetovano opazil, da je ta in oni zavrnil ponudeno žganje, češ, da
principielno ne uživa alkohola. Taka izjava ni zbudila začudenja ali po-
praševanja po vzroku ali celo zasmehovanje, niti ni prišlo komu na misel,
da bi silil k pijači. V nekaterih krajih Srbije, menda v Šumadiji, se pa,
kakor mi je pravil priprost strežnik, več in celo veliko pije in daje tudi
otrokom žganje.

Vprašal sem, kako je bilo v vojski s pijačo. Povsod sem dobil odgo¬
vor: »Oficirji so nam prepovedali piti alkohol.« Junaki so bili pri vseh
naporih, v vseh bitkah, pogumnih naskokih in juriših trezni, uživali so za
pijačo le vodo. Vsekako so tu Srbi že uporabili izkušnjo, da je alkohol le
omamljiv strup, ne pa kako okrepčujoče sredstvo, in tudi ta okolnost je
kolikortoliko pripomogla k sijajnim zmagam. Pripetilo se menda v tej voj-

22

ski ni, da so, kakor v nemško-francoski vojni, dobili vojaki zvečer po na¬
pornem pohodu pri večerji tudi še alkohol v okrepitev, potem pa morali
na predstraže in so tam na straži vsled utrujenosti in vsel oficielnc zauži¬
tega alkohola zaspali, zato pa potem bili obsojeni na smrt.

Srbski abstinenti so tudi organizirani, imajo v Belgradu svoje društvo,
ki ima člane v vseh slojih. To društvo je ustanovilo brezalkoholno
kavarno, edino kavarno, katero smejo posečati tudi dijaki. Društvo za
čuvanje narodnega zdravja izdaja mesečnik »Zdravje«, in te zelene zvezke
je bilo najti pri vsaki postelji v naši bolnici, ranjenci so jih pridno čitali, v
vsakem zvezku pa je tudi bil članek, zadevajoč alkoholno vprašanje:
»borba proti pijanstvu«. Spoznali so Srbi važnost treznosti, abstinence, in
dokazali s svojimi zmagami, da le trezen narod napreduje in ima bo¬
dočnost. (Živahno odobravanje in ploskanje.)

Ces, svetnik ravnatelj Gustav Pirc:

Protialkoholno gibanje med kmetskimi sloji.

Častiti gospodje! Cenjeni zborovalci! Da jaz danes govorim tukaj
na tretjem protialkoholnem kongresu, tega je kriv naš navdušeni pro-
pagator protialkoholnega gibanja, prečastiti gospod Kalan.

On me je nekako — prisilil, da danes tukaj govorim. Kajti razmere
v moji službi so take, da mi je bilo prav težko, za gotovo obljubiti. Slednjič
sem se vendar odločil, dasi pravi prislovica, da nobena prisiljena stvar ni
dobra. Jaz za svojo osebo v tem oziru ne najdem izjeme. Skušal bom vsaj
nekaj doprinesti v tem boju za blagor našega naroda. Saj boj proti alko¬
holu ni nič drugega, nego boj za obstanek našega naroda.

Takrat, ko je bil torej č. gospod Kalan v tej zadevi pri meni, so
bile, kakor rečeno, razmere take, da sem se moral takoj zagotovo odločiti,
in on sam je določil snov mojemu referatu. Premišljeval sem o referatu
in nazadnje prišel do prepričanja, da, če bi hotel govoriti »o alkoholu z
gospodarsko-kmetijskega stališča«, bi moral navajati razne suhoparne šte¬
vilke, kar pa po mojem mnenju ob taki priliki ne bi bile umestno, kajti pri
številkah se ljudje več ali manj dolgočasijo. Kakor mislim, pa je namen
takih kongresov v prvi vrsti ta, da se ljudstvo vzbudi  za dobro stvar
in da se pouči,  da je protialkoholno gibanje resnično potrebno. Zato
sem si dovolil spremeniti naslov referata in bom govoril o protialko¬
holnem gibanju med kmetskimi sloji.  Reklo se mi je,
kakor sem že omenil, da naj govorim o alkoholu z gospodarsko-kmetijskega
stališča, jaz pa bom govoril s kmečkega stališča, kajti v naših slovenskih
razmerah so skoraj vsi kmetje in vsa posestva so z malimi izjemami v
rokah kmetov. Govoril bom torej o protialkoholnem gibanju med kmeč¬
kimi sloji. To pa toliko bolj, ker sem morda izmed vseh predavateljev
edini tako srečen, da imam največ tistih pred seboj, katerim je moje pre¬
davanje namenjeno; kajti vidim v tej dvorani v največji meri zbrane
kmetovalce. (Klic: »Res je!«)

Preden začnem govoriti oj tem svojem predmetu, dovolite mi, da
označim svoje stališče napram antialkoholnemu gibanju. Jaz po svojem
poklicu: kot kmetovalec, izobražen v svoji stroki in kot učitelj kmetijstva,
moram biti precej dobro podkovan v kemiji, morfologiji, anatomiji, soma-
tologiji in fiziologiji. Zato presojam antialkoholno gibanje z znanstvenega
stališča in se ne dam zapeljati po kakih tendencah, ki so za alkohol, ali
ki so proti alkoholu. Jaz za svojo osebo rečem: Alkohol je poživilo in

23

opaziti mi je: tudi hranilo! Žalibog — laži-hranilo, ki zapelje v nezmer¬
nost, v pijančevanje. Imamo pa poleg alkohola kot poživila tudi tobak,
kavo, čaj itd,, celo sol in meso spada sem. Mislim, da bi mogel kdo vpra¬
šati: Zakaj pa se ne bojujete proti tobaku, kavi, čaju itd,? Toda, dasi
imajo ta poživila v sebi hujše strupe nego alkohol, zlasti alkoloide, vendar
nim a nezmerno, uživanje, n, pr, tobaka, nikdar tistih posledic kakor ne¬
zmerno zauživanje alkohola, Dotičnik se sam zase zastrupi; mi mu ne
moremo pomagati, če je tako nespameten. Okolica ne trpi nobenih po¬
sledic, dočim zastrupljenje z alkoholom ne bo samo
dotičnega končalo,  — njegova volja je pri tem lahko najboljša, —
ampak končal bo s pijanstvom tudi svojce, celo
okolico, in če se pijanstvo razširi po celem narodu,
mora trpeti celi narod,  (Klic: »Tako je!«)

Jaz sem bil v svojem času naravnost za zmernost; ampak postal
sem starejši, skušnja me je marsikaj izučila, in danes sem trdno
in odkritosrčno prepričan,  da z zmernostnim gibanjem ne
dosežemo ničesar. »Smrt alkoholu! Proč z njim! To je danes geslo naj-
odločnejših pristašev strogega, fanatičnega antialkoholnega gibanja in —
moje, (Klici: »Dobro!« — Ploskanje.)

Ker moram govoriti o alkoholu v zvezi s kmečkim stanom, ne smem
prezreti nečesa, kar je velevažno, in to je, da je ravno kmečki stan tisti,
ki daje največ surovin za izdelovanje alkohola. Večina vina prihaja iz
kmečkih rok, žganje se izdelava iz našega sadja, potem hmelj, ki je vele-
važen tudi za našo domovino, zlasti za Savinjsko dolino; iz rži, iz žita
sploh se proizvaja alkohol, zlasti ječmen se rabi v veliki meri za izdelavo
piva. Potem pa še krompir, ki se iz njega vsako leto napravi na milijone
hektolitrov žganja. Zato bi se lahko komu čudno zdelo, ako se kmet, ki
ima vendar v kipelnih obrtih precejšen vir svojih dohodkov, navdušuje za
protialkoholno gibanje in na ta način takorekoč sam sebi izpodkopava tla.

Toda, gospoda moja, to ni res. Bodite potolaženi! Nepotrebna je
bojazen, da bi naš kmet na posledicah protialkoholnega gibanja v svojem
gospodarstvu trpel škodo. Kajti, če se mi borimo za zdržnost, za absti¬
nenco, smo pri tem popolnoma prepričani, da je vesoljna zdržnost utopija,
ker s propagando za abstinenco dosežemo pač morda delno abstinenco,
v prvi vrsti pa zdravo zmernost, ki je silno važna. Ne bojim se pa, da bi
imelo naše gibanje kdaj tak vpliv na naš trg, da bi ne mogli prodajati svojih
pridelkov, — Vendar pa moram danes, pretresuje to vprašanje, omeniti
eno panogo kmetijstva, ki je v najožji zvezi s protialkoholnim gibanjem,
in to je naše vinarstvo.

Trideset let se konča z novim letom, odkar sem nastopil svojo službo
pri Kranjski kmetijski družbi, in naključje je, če se danes po tridesetih
letih zopet oprimem perečega vprašanja, ki sem ga že takrat sprožil.
Takrat je pretila naši deželi trtna uš, in spisal sem članek, precej oster,
proti vinarstvu v gotovih krajih. Bil sem zaradi tega močno napaden. In
danes mora vsak priznati, da je vse res, kar sem takrat govoril. Ta članek
lahko danes zopet ponatisnem, Ravnotako kakor takrat sem danes, čez
trideset let, prisiljen rabiti enako pikre besede proti vinarstvu v nekih
krajih.

Dve vrsti vinarstva imamo v naši deželi. V nekih pokrajinah, —
predvsem omenim Vipavsko,  — tam so razmere take, da kmetovalec
mora v resnici v prvi vrsti živeti od svojega vinograda, Vzlic temu so
Vipavci ostali trezni, pridni in skrbni. Vipavcu torej vinarstvo ni ško¬
dovalo.

24

So pa druge pokrajine, kjer je vinarstvo jako priljubljeno, kjer je
takorekoč že šport, kjer se v vinarstvo vse vtakne, vse
druge panoge pa se žalibog zanemarjajo.  Tu vmes poseči
bodi naloga vodilnih krogov, deželnega odbora itd. Tam, koder se
ne prideluje dobro vino, naj se ljudstvo ne peča z
vinogradništvom!  Tam je treba kmeta poučiti, da mu druge
panoge kmetijstva 1 a~h ko donašajo boljših dohod¬
kov nego vinarstvo. Nočem imenovati krajev, ki jih imam v mislih,
toda posledice sedanjega napačnega ravnanja se vedno jasno vidijo.
Omenjam samo to, da naš gorenjski kmet ne pozna trajne bede vzlic temu,
da nimamo bogve kako dobro nosečih kmetij. A na Gorenjskem posveti
naš kmet ves svoj trud za svojo živino, ki mu je ne more toča pobiti, mraz
vzeti ali ji škoditi slabo vreme, in pri tem dobro izhaja; dočim kmetovalec
v neprikladnih krajih polaga ves svoj trud, vse svoje delo v vinograd, pa
je za pridelek v vedni nevarnosti pred točo, spomladi pred mrazom in
jeseni pred slabim vremenom. Navajam v tem oziru le en izrek, ki je med
Nemci splošno znan: »Weinland — armes Land!« — Vinska dežela
— revna dežela!  In neki naš veljak, ki je dosegel visoko stopnjo,
je isto misel izrazil še mnogo bolj drastično, rekoč: »Vinstvo — je

svinjstvo!«

Ko že govorim o teh krajih, ki jih pa ne imenujem, da se ne zamerim,
naj omenim še neko drugo reč, ki bi jo bilo treba ravnotako zatreti kakor
»šnops«; — to so tisti nesrečni semnji,  koder so nepotrebni, ki niso za
nič drugega, nego da se živina vlači iz enega kraja v drugega samo zato,
da ljudje skupaj pridejo in cel dan pijejo. (Klic: »Res je!«)

Preidimo na drugo vprašanje: Zakaj razdira alkohol kmetske sloje?

Častiti zborovalci! Podrobnosti, kako deluje alkohol v človeškem
telesu,  nam je že povedal veščak, zdravnik g. dr. Levičnik, in sicer je
govoril o tem vplivu v zvezi z jetiko. In še marsikaj drugega nam je po¬
vedal. Učinek alkohola na kmečko gospodarstvo  pa je nekaj
posebnega. -

Prvič si moramo predstavljati, da je alkohol kot poživilo take oblike
in take cene, da si ga človek lahko privošči — privošči v veliki meri.
Kadar pa uživanje alkohola prestopi dovoljeno mejo in se pokažejo izdatki
zanj v večji meri, kakor dovoljuje žep, tedaj se pojavijo žalostne posledice,
in te so; gmotno propadanje.

Izdatki za alkohol in za pijače sploh so v naših kmečkih krajih
ogromni, Ako bi mogli vse tiste kupe denarja skupaj zbrati, ki se dado
na leto za pijače, z davki vred, ki so določeni za te pijače, potem za vojake
in slednjič za šolstvo, — potem bi našli, da je tisti kup za šolstvo razme¬
roma strašno reven, dočim je kup za razne pijače tak, da bi se marsikaka
naša kranjska vas lahko vsa pogreznila v njem. Že s tega stališča je alkohol
jako škodljiv za naše kmečko gospodarstvo.

Alkohol pa povzroča tudi duševno in telesno propadanje človeka.
Tak človek, — tudi o kmetovalcu to velja, — ki začne duševno propadati,
propada tudi gmotno. Dandanes ni lahko kmetovati. Pri nas po mestih,
—: opozarjam na Ljubljano, -—- se jako napačno domneva, da se kmetovalcu
izredno dobro godi in da je kmetovati strašno lahko. Toda kmetovati je
silno težko, zlasti dandanes, ko se mora kmet boriti z velikimi neprilikami:
s pomanjkanjem delavcev in z draginjo sploh. Če hoče dandanašnji naš
kmet izhajati, mora biti zelo vešč svojega poklica in imeti vseh svojih pet
čutov skupaj. Ako pa kmet duševno propada, ne more napredovati, marveč
tudi gospodarsko zaostaja. Koder je pijančevanje, tam ni
nobenega napredka!

25

Nadalje nastane v kmečki hiši, kjer sta gospodar ali gospodinja
pijanca, nered, in iz nereda se izcimijo prepiri. In kaj to pomeni v zakon¬
skem, v družinskem življenju, to je pač jasno. Otroci nič dobrega ne vidijo
v taki hiši, in posledica so razni prestopki, pa tudi zločini. Druga posledica
pa je propad kmečkega doma in kmečkega naraščaja, propad kmečkega
stanu sploh. Da je to res, vidimo že marsikje, in ravno v zadnjih tednih
smo v tem oziru zopet čuli žalostne glasove iz naših sosednih, obmejnih
krajev, koder se je alkohol tako ukoreninil, da že skoraj vsak pije žganje
in da je vsled tega skoraj ves slovenski kmečki stan na robu propada.

Vprašam: Zakaj pa pijejo kmetje? Kmet pije predvsem, ker ima pri¬
liko. Te prilike so različne: svatbe, pogrebščine, krsti itd. Hvala Bogu,
da so se tiste šege, ki so bile morda pač poetične, že odpravile ali vsaj silno
skrčile; upajmo, da se to še v večji meri zgodi. Kmet pa pije tudi iz
potrebe, ker je žejen. Vode ne more piti; marsikdo pravi: »Voda še za
v črevelj ni dobra!« — Res je, če se preveč vode »nažlampa«, kadar je prav
žejen, ni dobro. Moramo mu dati dobro nadomestilo.

Kje so tisti časi, ko so kosci dobivali kuhane hruške  in pili
hruševo vodo, mleko  itd.! Danes pijejo vodo, ampak, da voda
ne bo škodljiva, mora biti vsaj en »štamperl« žganja zraven! Skrbimo torej
za potrebna nadomestila! Tu pa moramo priznati, da mnogo teh nado¬
mestil, mnogo brezalkoholnih pijač, ki se dandanes propagirajo namesto
alkohola, nikakor ni takih, da bi bila res zdrava in dobra nadomestila.

In če vprašamo: Kaj pije kmet? — moramo sledeče odgovoriti: Če
ima denar, pije ob nedeljah vino, poleti pivo, v delavnikih pa žalibog
žganje. In to stopnjevanje, da se prično piti vedno bolj koncentrirane
(močne) alkoholne pijače, je hudo. Kajti velika razlika je, v kakšni obliki
se alkohol uživa. Vsak bo vedel, da je manj škodljivo vino ali pivo kakor
pa žganje.

Tukaj pa moram povedati še nekaj, kar se bo morda komu čudno
zdelo ali s kake strani napačno razumevalo. Jaz naravnost trdim, da ima
alkohol na kmete strašnejši vpliv kakor na meščane.

Rekli boste: Že zopet govorite zase! Le nerad se dotikam tega vpra¬
šanja, ampak resnica je, kar bom izvajal. Mi v mestih, ki moramo duševno
delati od jutra do večera in vrhutega stanujemo v zatohlih prostorih, četudi
so ti prostori lepi, — mi se ne gibljemo toliko na prostem kakor kmeto¬
valci, Naše živčevje je vsled tega slabo; ni tako zdravo kakor vaše. Saj
vidite, da že tretji ali četrti rod v mestih izginja. Vi ste tisti, ki dajete
mestom prebivalstvo. Naše čutnice so slabe; če mi začnemo piti, ne pre¬
nesemo toliko kakor vi. Pri nas alkohol hitreje deluje. Vi pa imate čut¬
nice kakor iz žice, »dratu«. Zato, če vi izpijete liter ali dva, vas to ne
podere. Pri tem si mislite, če niste pijani, da vam alkohol ne škoduje.
Edina posledica, ki jo čutite, je, da vam je prijetno, in zato se zgodi, da
kdo pije tudi več kakor potrebuje. Zaraditega alkohol na kmečko ljudstvo
tako strašno deluje, in te je vzrok, da ga prej ali slej kljub zdravim živcem
naravnost uniči.

Glede Severne Amerike ste čuli, da je Indijance žganje s sveta spra¬
vilo. Ta zgled lahko v enaki meri prenesemo tudi na naše kmečko ljudstvo.

Naš kmet, kakor rečeno, pije vino, pivo, in žalibog tudi žganje.
Zaradi česa pije tudi žganje? Zaraditega, pravi kmet, ker mu dajejo alko¬
holne pijače telesno silo, moč in ga grejejo. Nekaj resnice je na tem. Ali
tista sila, tista moč in gorkota je nekaj lažnivega,  je toliko
kakor »gajžla«, bič za konja. Najbolj »zgaran« konj potegne, če še nekoliko
z »gajžlo« pomagaš. Toda, potem pride reakcija; potem bo še bolj utrujen.
Ravnotako je z alkoholom.

26 —

Liter mleka daje več moči kakor »štamperl« žganja; samo da mleko
ne deluje tako hitro.

Da se na kmetih toliko žganja pije, prihaja največ od tega, ker se
kmet ne sramuje žganja piti. Pojte po Ljubljani in ne boste našli človeka,
razen v par beznicah, ki bi rekel, naj se mu prinese na mizo »frakelj«
žganja; kdor pa hodi po deželi, vidi, da najboljši kmet v gostilni brez vsa¬
kega sramu reče: Pa mi ga prinesi en »frakelj«! — Torej sramu  nam
m a n j k a.

Drugi vzrok, da se pije preveč alkohola, je neznanje, neraz¬
sodnost,  po domače: neumnost.  A tukaj se odločno zavarujem, če
bi hotel kdo iz mojih besed izvajati, da imam našega kmeta za neumnega.
Narobe! Naš kmet je prebrisan, jako pameten. Poznam kmete cele Evrope,
pa lahko rečem, da čez slovenskega kmeta, kar se razumnosti tiče, ni
nobenega.

Neumnost je povsod žalibog tista stvar, ki je najdražja na svetu; od
neumnosti največ ljudi živi. Če vprašamo po Ljubljani, odkod imajo razne
družine denar, vidimo, da so prišle v Ljubljano s culico v roki, da so pri¬
nesli njih predniki vse svoje imetje v »facanetelju«. Danes imajo po 50 do
80 tisoč kron. Tam so imeli svoje »botike«, in z žganjem so si »zaslužili«
svoje premoženje, — ker so ljudje neumno pili.

In tako sem s svojimi izvajanji prišel do tega, da povem, kako si
mislim boj proti alkoholu v kmečkih krajih. Manjka nam tiste
strokovne izobrazbe, ki je potrebna, da se borimo
proti alkoholu.  Ali mislite, da je pri nas v Ljubljani kaj drugače
glede neumnosti? V Ljubljani imamo neko osebo, ki niti pojma nima o
zdravstvu, pa vendar le zdravi vsako bolezen za 10 K. Visoke osebe iz
najboljših krogov, celo visoki uradniki hodijo k njej! Ali mislite torej, da
med nami meščani ni neumnosti? In to neumnost preganjati —
bodi naša naloga!

Gre se torej za način, kako naj se protialkoholno gibanje med kmeti
uvede,

Ako hodijo med vas apostoli protialkoholnega gibanja, ali če kdo
med vami na tak način govori kakor jaz ali moj častiti predgovornik, —
ali mu boste vrjeli? Morda nekateri, to so izjeme. Ampak večina bo
rekla: To je pretirano; saj v resnici ni tako hudo! Mi smo od nekdaj pili,
pa bomo še naprej!

Nekaj nam manjka: to je avtoritete, moči, ki bi vas prisilila, da nam
vrjamete, da se oprimete naših izvajanj. Ako hočemo, da bi zatrli alkoho¬
lizem med našim narodom, poznam le eno sredstvo, in to je, da dvignemo
kulturni nivo (višino) našega naroda! To je edino sredstvo, da bodisi glede
družabne olike, bodisi glede znanstvene izobrazbe dvignemo našega kmeta.
Dokler naš kmet in vsak drug ne bo dejanski spoznal, kako škodljiv je
alkohol, toliko časa lepe besede nič ne pomagajo. Mi mu moramo očitno
dokazati škodljivost alkohola.

Marsikdo bo vprašal: Kako si pa to mislite? Dovolite mi, da naredim
primero. Mi smo katoliški, veren narod; mi takorekoč vero vsrkamo že z
maternim mlekom; mi od mladih nog čujemo verske resnice od staršev,
pozneje v šoli, čujemo verski nauk na srednjih šolah itd. Naši gospodje
dušni pastirji, ki jih je danes tukaj precej zbranih, imajo v tem pogledu jako
veliko moč in avtoriteto. A vzlic temu eden ali drug gospodov misli: Še
premalo naredimo! in povabi misijonarje, da bi kot boljši govorniki ljudstvo
še bolj spodbudili. Kljub temu, — priznajmo, — po misijonu še naprej gre¬
šimo! Ko bi naši gospodje imeli moč, da bi nas za ušesa prijeli in bi nam
mogli za trenotek pokazati pekel,  tedaj bi to več izdalo, in vsi

27

bi se spokorili. To je tista pot, po kateri mislim, da bi se med kmečkimi
sloji proti alkoholu največ doseglo.

Ko sem nekoč prijatelju duhovniku rekel: Na ljudskih šolah naj se
uči teologija! — me je čudno pogledal. Toda tudi jaz sem ga čudno pogle¬
dal in rekel: Ali se mari ne uči že danes, samo pod tem imenom ne, ampak
pod imenom verouka se uči mali del tega, kar imenujemo teologijo.

Ne strašite se torej, ako nekaj podobnega izrečem: Na naših ljudskih
šolah, pozneje v nadaljevalnih in v tečajih za odrasle se mora poučevati
o osnovnih pojmih kemije, morfologije in fiziologije itd. Dokler naše ljud¬
stvo teh osnovnih pojmov ne bo imelo, toliko časa mu ne boste nikdar
dokazali, da je alkohol škodljiv! Kdor ima skušnje kakor jaz, ve, da se
da tudi najzanikarnejšemu kmečkemu fantu tudi to znanstvo vliti. Ako
bomo začeli to delati, sem prepričan, da bomo v resnici dosegli tiste velike
uspehe, ki jih pri našem boju potrebujemo.

Porečete: Priznamo, a vprašamo, kje naj se vse to uči? V prvi vrsti
v ljudski šoli, ki pa mora biti vse drugače osnovana nego je danes.

Potrebna pa so tudi predavanja za odrasle. Da se vse to omogoči,
pa moramo predvsem priti do protialkoholnega muzeja.  Bral
sem, da se je pri zborovanju zdravniškega društva govorilo o osnutju
takega muzeja. Jaz za svojo osebo sem za potujoči  tak muzej, ki si
ga nikakor ne predstavljam tako kakor je muzej v Draždanih, ampak za
naše svrhe popolnoma zadostuje muzej, osnovan na tak način, kakor je v
Monakovem.

Ako bomo to dosegli, bomo lahko kmeta za ušesa potegnili in pri¬
peljali ter mu pokazali — pekel. Pa ne samo kmeta, marveč tudi ljudstvo
po mestih. Seveda bi pa morali predavati gospodje, ki poznajo kmečko
dušo in ki znajo živahno govoriti, da ljudi ne izmučijo, kar ni tako lahko.

Ta reč pa ni poceni; za muzej se potrebuje precej denarja. Jaz za
svojo osebo rečem: potrebuje se 50,000 K za ustanovitev, potem pa vsako
leto za kustosa in za upravitelja tudi nekaj tisočakov. Ali bi te
vsote ne mogla dati dežela?

Častiti zborovalci! Tukaj je točka, kjer se mi, zastopniki umnega
kmetijstva, srečamo z zastopniki protialkoholnega gibanja. Na Kranjskem
silno veliko storimo za kmetijstvo. Petnajst predavateljev nas vsako
nedeljo hodi okrog in prireja tečaje; na stotisoče kron se porabi na leto
za prospeh kmetijstva. Vendar uspeh ni velik. Lahko rečem, da smo
zadnja leta v tehničnem oziru sicer šli korak naprej, v gospodarskem pa
v isti dobi dva koraka nazaj. Vzroka sta dva. Prvič pomanjkanje delavcev,
drugič pa in največ je kriv tega nazadovanja — alkohol.

Četudi zastopam kmetijstvo, bi ne ugovarjal, ako bi deželni odbor
sklenil dati letos polovico vsote, namenjene povzdigi kihetijstva potom
raznih podpor itd,, v ta namen; da bi se torej porabilo neposredno za kme¬
tijstvo samo 50.000 K, druga polovica pa za nakup potujočega protialko¬
holnega muzeja. To bi bilo za kmetijstvo velikega pomena!

Kako pa naj predavam n. pr. o krmljenju, ako ljudje ničesar ne vedo,
kaj je beljakovina, ako nimajo nobenega pojma o kemiji, morfologiji in
fiziologiji? Predavatelji moramo delati samo z recepti! Zato pa je uspeh
tudi tako majhen.

Tukaj bi trebalo skupno delati; tak muzej bi služil protialkoholnemu
gibanju, služil bi pa tudi predavanjem in produkcijam predavateljev o
umnem kmetijstvu. Nanašajoč se na izjavo gospoda deželnega glavarja,
ki smo jo danes tukaj slišali, lahko izjavim s svoje strani, da bi bilo narav¬
nost koristno za naše kmetijstvo, ako bi se polovica podpor, namenjenih

28

povzdigi kmetijstva, porabila za nabavo takega pekla alkohola, — potujo¬
čega muzeja.

Na nekaj pa nikakor nečem pri tej priliki pozabiti, na to namreč,
da imamo nasprotnike takega smotrenega delovanja proti alkoholu,
posebno pa tudi nasprotnike tistih, ki hočejo duševni nivo našega delo¬
vanja dvigniti nad te nasprotnike. To je dovolite mi, naša nesrečna biro¬
kracija.  (Odobravanje.)

Kdo je tisti v Avstriji, ki ima vso besedo in edini pozna recept, kako
naj se vlada? Birokrat. In če ima še porcijo predrznosti, če zna dobro govo¬
riti in lepe koncepte pisati, zlasti pa če je še »plombiran« s kako državno
skušnjo, potem bo lezel hitro naprej po klinih birokratske lojtre. Ti ljudje
so tisti, ki odločujejo o naši usodi. Poznam med njimi take, ki s ponosom
pravijo, da so računiti pozabili, o kemiji pa še pojma nimajo. Ko sem
nekoč enemu teh gospodov rekel, da nam treba takih ljudskih šol, v katerih
bi mladina dobivala tudi osnovne pojme o kemiji, mi je odgovoril: Nikar
take neumnosti ne govorite! — Od teh ljudi kaj doseči, n. pr. izpremembo
v ustroju ljudskih šol, — kako pa vendar? Če kaj pametnega predlagate,
se morajo najprej enkete vršiti, potem mora akt potovati iz ene pisarne v
drugo, in preden se do česa pride, je v drugih deželah že desetkrat nare¬
jeno in so nam te dežele že daleč naprej. Za to imamo najlepši zgled, če
pogledamo naš borzni list. Kako stoje naše rente ? In poglejmo našo tržno
bilanco, kako' pasivna je! Kdo je kriv? Morda mi? Vprašajte one okoste¬
nele birokrate, kdo je kriv! Avstrijske kronovine so s cesarjem Jožefom
zaspale! Tu moramo vmes poseči! Na zborovanju v Solnogradu je tudi
eden izmed govornikov udaril po tej strani, in politični uradniki so se
vsled tega poslovili. Slednjič pa je resnica vendarle ta, da nam sistem in
birokracija, njena komodnost in ozkosrčnost in njeno omalovaževanje proti¬
alkoholnega gibanja največ škodijo.

Drugi nasprotnik našemu smotrenemu delovanju pa je fiskus;  tisti,
ki pobira davke.  Fiskus pravi: Naša davčna moč sloni na pijanstvu;
ako ljudstvo preneha piti, pa ne bo davkov! Res je, da utegne nekoliko
manj davkov priti od alkoholnih pijač, če se naše gibanje tako razširi in
ukorenini kakor želimo; toda splošna zdržnost je, kakor sem že prej rekel,
utopija. In dobrostojen, trezen kmetski stan ima večjo davčno silo nego
oslabljen po alkoholu., Davčna sila se bo splošno dvignila, in država bo
tisti davek, ki ga vsled manjšega uživanja alkohola izgubi, na drugi strani
desetkrat nazaj dobila. Pijanec tudi davkov ne plačuje lahko! (»Res je!«
— Ploskanje.)

Ne smem biti predolg! Iz teh mojih besed ste morda spoznali važnost
protialkoholnega gibanja v kmečkih slojih. Spoznali ste, kako potrebno
je, da nevarnosti, ki preti našemu kmečkemu stanu po alkoholu, pridemo
v okom pri vzgoji.

Dovolj se je že naglašala važnost kmetskega stanu, dovolj naglašala
tudi velika nevarnost, ki mu preti po alkoholu. Naša dolžnost je, skrbeti
za kmetski stan, da ga alkohol ne premaga. Pri tej priliki pa vse gospode,
ki pri našem gibanju sodelujejo, svarim pred neko rečjo. Danes se je to
že nekako namignilo. Vsak narod ima svojo individualnost. Ne moremo
naroda z narodom staviti na isto stopinjo, meriti po istem kopitu. Naš
narod je duševno drugačen kakor švedski ali amerikanski. Mi moramo
po naših razmerah delati. Od zelene mize, s teorijo to gibanje voditi je po
mojem mnenju napačno; zlasti pa ne smemo povsod delati po enem in
istem kopitu. Gospoda moja, predvsem se varujmo luteranskega puritan¬
stva, ki bi rodilo le hinavščino. Na katoliški podlagi učimo naše veselo

29

ljudstvo, in videli bomo, da bomo dosegli velike uspehe. (Živahno odobra¬
vanje.)

Dovolite mi, da h koncu preberem lepe verze našega nepozabnega
pesnika Gregorčiča, ki poje o kmečkem domu (bere):

Kar mož nebesa so poslala,

. da večnih nas otmo grobov, -—

vse mati kmetska  je zibala,
iz kmetskih so izšli domov.

Ti šege stare si ohranil,
deduje jih po oči sin,
le ti naš jezik si obranil;
da ni zatrl ga nam tujčin.

»Ta hiša nam je mati krušna,
domovju steber je častit,
iz kmetskih hiš nam hrana dušna,
iz kmetskih hiš omike svit!«

To so besede poeta, ki so skozinskoz resnične. Ali, gospoda moja,
ta kmečka hiša je danes v nevarnosti. Tam-le vidite alegorijo sv. Jurija, ki
hoče z mečem posekati zubelj, obstoječ iz kač. Tudi mi moramo — z uma
svitlim mečem ta zubelj posekati in ga odstraniti. Noben trud, nobena žrtev
naj nam ni preveč! In videli boste: Zmaga bo in mora  biti naša! (Živahno
odobravanje in ploskanje.)

Predsednik dr. Bleiweis vitez Trsteniški:

Častiti zborovalci! V imenu predsedstva se vam lepo zahvaljujem,
da ste tako lepo vztrajali in vas prosim, da vztrajate tudi vnaprej.

Osobito vas pa prosim, da pridete popoldne točno ob pol 3. uri, ker
pride na vrsto takoj referat gospoda sodnega svetnika Milčinskega, ki bo
gotovo eden najzanimivejših.

Za sedaj zaključim dopoldansko zborovanje.

B. Popoldne:

Zborovanje se je zopet pričelo ob pol treh. Otvori ga dr. vitez Blei-
weis, pozdravi monsignora Podgorca  kot zastopnika koroških Slo¬
vencev, nato pa da besedo zastopnikoma slovenskega Primorja: g. okr,
zdravniku v Tolminu, dr. Serjunu  kot zastopniku c. kr. namest¬
ništva v Trstu  in g. primariju dežel, blaznice v Gorici, dr, G 6 s 11 u,
kot zastopniku deželneega odbora goriškega.

C, kr. okrajni zdravnik dr, Alfonz Serjun:

Slavni zbor! Z veseljem sem se odzval pozivu c. kr. namestništva v
Trstu, da se udeležim tretjega protialkoholnega kongresa v Ljubljani. Ta
kongres si je stavil namen, organizirati obrambno vojsko proti najkrutej¬
šemu našemu sovražniku in razpostaviti številne bojevnike širom sloven¬
skega ozemlja.

Tekom svojega štiriletnega bivanja v severnem delu Primorske, ki je
tako razkošno obdarjena z naravnimi krasotami, sem imel priliko opazo¬
vati pogubne posledice uživanja alkohola, zlasti še v obliki žganja. Gospoda
moja, globoke rane so vsekane našemu ljudstvu v telo in bojim se, če se
bo tako nadaljevalo, da se ne bodo uresničile besede našega pesnika Gre¬
gorčiča, ko je prerokoval, da bo naš narod vstal. Naše ljudstvo — žalibog
— propada gmotno, moralno in telesno. Toda še je čas; upam, da se da še
rešiti, kar še ni popolnoma propadlo.

30

Gospoda moja, zbrali smo se, da navdušimo drug drugega za bodočo
borbo in delo. Želim, da bi obrodila današnja predavanja kar najboljši sad.
V ta namen si dovoljujem pozdraviti slavni zbor in častite zastopnike
društev, ki so si stavili nalogo, delovati proti alkoholu. Te ideje, za katere
se bomo danes navdušili, te ideje bomo vzeli s seboj; in izjavljam na tem
mestu, da hočemo tudi na Primorskem  začeti s tem delom in delovati
na to, da se ljudstvo prepriča, kako pogubonosne posledice ima ravno ta
demon, alkohol. Pri nas se borimo z velikimi težkočami. Prizadevajo si
zdravniki, da bi omejili nezmerno uživanje alkohola, prizadevajo duhovniki
in učitelji; toda te ideje so obrodile do sedaj le malo sadu. Medtem ko se
mi borimo in svarimo ljudstvo, pa dovoljuje financa ljudem neobdačeno
žganje, katero kuhajo skoro v vsaki kmečki hiši. Kaj pomaga prigovar¬
janje, kaj pomaga svarjenje, ako pa nimamo zgledov, na katere bi mogli
opozoriti ljudstvo! Ljudstvo vidi v alkoholu in v skupičku, katerega dobiva
iz alkohola, svojo korist, in dokler ljudstva ne prepričamo, da je ta gmotni
uspeh samo navidezen, tako dolgo ne moremo govoriti o kaki boljši
bodočnosti.

Želim vnovič današnjemu zborovanju najboljših uspehov. (Odobra¬
vanje.)

Primarij dr. Gosti:

Slavni zbor! Čast mi je, da vas pozdravim kot delegat goriškega
deželnega odbora. S tem je podana tudi nekaka gotovost, da se bo začel
tudi na Goriškem v večji meri boj proti alkoholu, čeprav vladajo tam
težave, kakor je to poudarjal gospod predgovornik in čeprav se pojavljajo
tam precej velika nasprotstva proti temu gibanju. Na Goriškem nimamo
samo boja proti alkoholu, ampak tudi boj proti vsakonedeljskim plesom,
ki se ponavljajo po vsi deželi in zapeljujejo ljudstvo v pijančevanje. Zaradi-
tega je potrebno, da se tudi na Goriškem borimo proti njim kakor se
borite na Kranjskem. Najboljše sredstvo za to je pa, kakor je poudarjal
gospod ravnatelj Pirc, da se dvigne ljudska izobrazba.

Če to dosežemo, potem nam bo mogoče odpraviti tudi vse težkoče,
ki se stavijo našemu gibanju nasproti, in zato želim, da bi današnji vse¬
slovenski protialkoholni shod ne bil le hipna manifestacija za treznost,
ampak da bi rodil obilnejše sadove in trajnejše uspehe kakor smo jih imeli
dosedaj. (Odobravanje.)

C, kr, sodni svetnik Milčinski:

Alkoholizem, kapitalizem, birokratizem.

Alkoholizem se da ogledati z raznih strani. Danes si ga ogledujemo
s higienične, torej z najbolj realne strani. In z najbolj tehtne strani: kajti
zdrav človek je podstava in pogoj sreči in razvoju. Sreči in razvoju
poedinca, družine, naroda, človeštva. V čem obstoji pozemeljska sreča? V
duševnem in telesnem blagostanju in v zadovoljnem uživanju tega blago¬
stanja. V čem obstoji razvoj človeštva? Da čim širši krogi postanejo de¬
ležni tega blagostanja.

Tudi v naši domovini pričenja se svitati spoznanje: Ne koliko nas
je, — važnejše je, kaki smo.

Tako mora biti prvi cilj vsem prizadevanjem po razvoju in napredku:
zdrav, razumen, delazmožen človek. Nadaljnje cilje si bo ta potem že sam
osvojil. Degeneriran rod pa je ovira napredovanju kulture, ulje na telesu;
regeneracija ali — eksstirpacija sta njegova usoda.

31

Dobrobit, sreča človeka je vezana na njegove duševne in telesne
kreposti. Zato se br,iga za dobrobit človeka pravilno; pričenja pri brigi za
človeka samega, za telo in duha, in ne pri brigi za njegov žep ali za pleme
prešičkov v njegovem hlevu.

Navzlic močni socialni struji v našem javnem življenju tičimo vendar
še globoko v kapitalističnem naziranju. Denar je sredstvo, denar, imovina
je tudi cilj. Kakor da je za denar vse naprodaj, tudi ljubo zdravje, mirna
vest, veselo srce, in kakor da ti imetje kaj zaleže, če ga ne znaš ali ne
moreš uživati. Vse z denarjem, vse za denar, kakor da je človek suženj
denarja in ne denar zgolj mrtvo orodje človeku. Navzlic naraščajoči so¬
cialni struji naši zakoni imovino še vedno bolj ščitijo nego človeka,

To kapitalistično naziranje ima svojo veljavo tudi napram alkoho¬
lizmu.

Naš občni državni zakonik se za alkoholizem kot alkoholizem nič
ne briga. Skrb se mu obrača le za imetje; kdor zapravlja svoje imetje
lahkomiselno in na tak način, da skoro izroči sebe ali svojce bedi, ta se
postavi pod kuratorja. To velja tudi za pijanca: dokler za imetje
pijanca ne obstoji nevarnost, ne smatra občni državljanski zakonik za
potrebno, postaviti pijanca pod kuratelo in mu tako kolikortoliko iz rok
vzeti sredstva za nadaljevanje pijančevanja. Da le ne zapravlja i m o -
v i n e, to je edino merodajno zakonu! Da pijanec zapravlja zdravje
svoje in svojega rodu, tega zakon ne vpošteva; da zapravlja mir in srečo
svoje družine, blagor in bodočnost otrok, vse to ne šteje, da le groš ni
v nevarnosti. Koliko obupanih žena se zateka na sodišče po pomoč in
je ne najde! Mož, vsak dan pijan, je družini v pohujšanje in v strah. Govor¬
jenje njegovo, kletvina in klafanje; ni ga sram pred svojimi otročiči nagote
in nečistosti; hčere niso vame pred poželjivo strastjo lastnega očeta; silo¬
vit razbija pohištvo, reže ali požiga obleke, z nožem ali sekiro preganja
svojce, da beže in se skrivajo pri sosedih: take zverine po sedanjem zakonu
ni moč dati pod kuratorja, ako hkrati ne zapravlja  v taki meri, da
se je bati, da v doglednem času zapravi vse. Na milost, nemilost so mu
izročeni svojci. Celo> če se zagreši zoper kazenski zakon, kaj se mu zgodi:
največkrat nič! Z vilami udari ženo po roki in ji zlomi kost, žena gre v
bolnico, bolnica poškodbo ovadi. Mož taji, pokličejo ženo za pričo, žena
pa se moža boji, ne mara pričati; in mož je prost. Vrhutega so pijanci po
našem kazenskem zakonu privilegirani; kdor v popolni pijanosti zagreši
pregrešek ali prestopek, je kazni čisto prost, kdor pa v takem stanju stori
hudodelstvo, je kaznovan kvečjemu zaradi prestopka. Tako božamo pi¬
jance, Za one trezne siromake, ki greše iz nevednosti ali iz potrebe, zakon
ne pozna enake milosti.

Pijanca torej sodnija le tačas prekliče, če se je bati, da uniči svojo
imovino. Prekliče ga in mu postavi kuratorja, ki naj upravlja pijancu imo¬
vino, pazi, da se imovina ne zmanjša, in o svojem gospodarstvu polaga
sodišču vsako leto račun. Zopet imovina in le imovina. Kako bi se
ozdravil  pijanec od svoje hude bolezni, od alkoholizma, to je zunaj
brige zakona in skrbstvene sodnije! 0 grdi kapitalizem! Da se neskrčena
ohrani imovina pijancu zapravljivcu, o, za to ima zakon posebno stroge
določbe! Niti pedi zemlje ne sme kurator odprodati, čeprav mu to dovoli
skrbstvena sodnija; prodajo mora odobriti še višja instanca, šele potem je
veljavna prodaja. Katera instanca se pa briga za pijančeve svojce, za njih
prehrano, vzgojo, varnost? Le soldi, le grunt! Kapitalističen je duh za¬
kona; potemtakem bo težko drugačen duh onih, ki čuvajo in izvršujejo
zakon, duh uradnikov.

32

Po pisarnah pa ne veje zgolj duh kapitalizma, ampak vjada tudi
birokratizem. Birokratizem ima to lastnost, da stavlja obliko nad stvar,
da ne išče stika z življenjem in da je prav zato njegovo delo rado brez
vrednosti za življenje, zgolj popisan papir.

Spričo kapitalizma v zakonu in birokratizma v uradih ima pa alko¬
holizem v našem uradnem žiyljenju še zlate čase. Tem slabše pa družina
pijanca in poleg družine človeška družba.

Pijanec je nevaren duši in telesu svoje okolice; potemtakem bi bilo
naravno, ako se ne poboljša, da ga store vsaj neškodljivega in ga vtaknejo
v kak zavod. Ali kdaj se to zgodi? Puste ga v starem gnezdu, v starih
navadah. Ako je poprej malo delal, — ko ga prekličejo, sploh več ne dela,
nasprotno skuša, kako bi »babi« in kuratorju pri gospodarstvu nagajal.
Kredit po gostilnah mu je sicer vsled preklica pristrižen; toda kar more,
izmakne in proda, pa ima za žganje. Pijan je silovit; svojci pred njim tre¬
petajo; da ga potolažijo, mu dado denarja za pijačo. Tako mu preklic ne
ustavi pijančevanja. Gnezdo pijanca pa je gnezdo zanikarnosti in pohuj¬
šanja. Nesramnost, silovitost, delomržnost očeta je strupen, pa zapeljiv
zgled njegovi deci. In deca se množi in množi v pijančevem gnezdu: nov
zarod pijancev in zanikamežev. Leta teko, doraste sin, nič boljši kakor
oče; rad bi že poizkusil sladkost lastnega gospodarstva, pa napaja očeta
in ga z bogatim,i obeti pripravi do tega, da privoli v izročitev domačije.
Izročitev mora potrditi sodnija. Preden to stori, vpraša sodnija tudi še
županstvo za svet, ali kaže domačijo izročiti mlademu ali ne. In občinski
možje staknejo vkup glave, tuhtajo in uganejo tako: Mladi res ni nič
boljši od starega, toda oženil se bo in če dobi pametno ženske, pa bo šlo.
Razširjena je namreč pri nas vera, da je ženitev nekaka arcnija zoper
alkoholizem. (Veselost.) Tako se zgodi, da mladi dobi domačijo, in ko ima
domačijo, tudi kako žensko; kajti naši očanci, če kupujejo živinico, pač
gledajo na zdravje in na pleme; če pa hčeri iščejo ženina, preudarjajo le
vrednost grunta in visokost dote, ženin kot človek pride malo v poštev.
In konec je ta: Pijanec ostane pijanec. Ženska ga ne poboljša. Nasprotno:
če je mehka, postane poleg moža pijanca tudi žena pijanka. In če ne pride
domačija že prej na kant, kmalu je zopet preklic pred cerkvijo in kurator
gospodar. Stara pesem se pričenja iznova, ustanovljeno je novo gnezdo
in zasnovan nov zarod pijanstva, zanikarnosti in pohujšanja. Tako je
vsaka, ali skoraj vsaka kuratela nad pijancem, kakor se kuratela sedaj
izvršuje, pravzaprav privilegiran in podpiran fideikomis alkoholizma.

Imamo v ljubljanski okolici posestnika pijanca, ki misli, da je njego¬
vemu alkoholizmu pravzaprav kriva država. Država ga je namreč zaradi
pobojev šestkrat vtaknila v ječo, v ječi je vsega skupaj presedel osem let,
in ta ječa ga je, kakor pravi, tako oslabila, da ga žgana pijača takoj raz¬
vname, potem pa sam ne najde iz krčme. Leta 1900 je prišel pod kuratelo;
tačas je imel tri otroke — zdaj jih ima šest. Dva izmed njih sta čez 14 let
stara, z obema je že imela sodnija opravila. Prvi, Tone, je nebrzdan, silo¬
vit, delomržen; vsa vas se ga boji. Kaznovan je bil že zaradi pretepa,
nevarnega streljanja in zaradi hudodelstva tatvine. Drugi, Nace, je, kakor
je poročal sirotinski svet, prava nadloga vsem sosedom; potepa se, dela
škodo in napotje, koder more, doma pa ima potuho. Pa ni smeti misliti, da
varstvena oblast ni genila rok. Poučevala, svarila, grozila je, silila in z
zapornimi kaznimi pritiskala, da gresta fanta z doma in v službo ali v uk;
toda koder sta bila, povsod sta uhajala, ker jima delo in red nista dišala
in sta imela doma zavetišče. Kakor sta zaniikarna ta dva, nič boljši ne
bodo njih mlajši sorojenci.

33

•N

Pri nas se rado ponavlja, kjer je dedec pijanec, je tudi baba zani-
kama, Tem bolj gorje otrokom, tem nujnejša bi bila potreba, da se pijano
gnezdo razdere in otrokom preskrbi drugod poštena reja. Zaradi zaprav¬
ljivega pijanstva je preklican imovit posestnik, 12 glav živine bi lahko
redil, toliko ima sveta, — pa jih redi le pet; troje žensk je pri hiši, pa je
svinjak čisto prazen, ne enega pujsa nimajo: lahko se ve, kako gospodarijo.
Ko je bilo treba žeti rž, ni prijela žena drugače za srp, nego da jo je kura¬
tor plačal za delo na lastni njivi. Mož je vsak teden osem dni pijan, žena
pa se opija, kakor njen mož, vrhutega še krade in je že večkrat sedela v
zaporu. Če pride v mesto in ji pri pijači poidejo soldi, je ni sram beračiti.
Enkrat sta dobila oba zakonska od kuratorja 30 kron, da nakupita otrokom
obleke, pa sta kupila le dve srajci, vse drugo sta zapila in ženska je bila
tako nasekana, da ni bila za drugam nego za v policijski zapor, da prespi
svoj kanon. Tačas, ko je mož prišel pod kuratorja, sta imela šest otrok,
zdaj jih imata osem. Dva izmed njih sta od mladih nog pri
sorodnikih, ta dva sta zelo  p r i d n a. Ves drugi sad pa pada
poleg debla. Kar jih je čez 14 let starih, pijo, kradejo, ponočujejo in se boje
dela bolj ko hudič križa. Pa vprašate: Zakaj se ne razdere to gnezdo,
zakaj se ne da zanemarjeno gospodarstvo v najem, zakaj se roditelja in
odrasli otroci ne napode služit, dorasli pa dajo v pošteno rejo? Zakaj ne?
Ker se temu protivi vsa zanikarna družina in premehko sorodstvo in
kratkovidni občinski možje in zlasti tudi kurator, ki se boji, da mu bo več
dela, če gre domačija v štant. Kurator, hoteč se iznebiti neprijetnega
posla, je celo predlagal, naj se njegov oskrbovanec izpusti izpod kura-
tele, češ, čudovito se je poboljšal. Tako je predlagal ob času, ko je čudo¬
vito poboljšani oskrbovanec od same pijače ves zbegan kolovratil okoli
sosedov in jim razodeval, da ga neki notranji glas priganja, naj s sekiro
razseka ženo in otroke. Spričo takemu vsestranskemu odporu bi bilo tudi
manj birokratičnemu oblastvu težko razdreti gnezdo.

V ljubljanskem okraju živi drug zakonski par, oba preklicana zaradi
pijančevanja in zapravljivosti. Oblast čez premoženje se jima je vzela,
pustila se jima je pa vzgoja sinčka Jožefa: kaj bo. otrok, da le grunt ne
pride v škodo, kaj ne? Vzgajala sta torej sinčka Jožeta, in ta vzgoja je bila
taka, da je šola podala o njem, komaj je bil star devet let, sledeče pritožbe:
Sosedu je ubil kokoš, drugemu ukradel grlice, tretjemu ubil 12 piščet,
nekemu sovaščanu je vjel mačka, obesil živega na drevo in ga tepel, dokler
ni poginil, v šoli je ukradel z računskega stroja štiri krogljice, sošolcu je
vzel nožič, celo psu je ukradel verigo. Fant se je poklical na sodnijo, ostro
se posvaril, on in starši so obetali, da se poboljša, pisarije so hodile sem,
so hodile tja, fant pa je nadaljeval svoje počenjanje. Posebno strast je imel
do manjših živali: kar je bilo užitnega, je pouzmal in so snedli doma, kar
ni bilo užitno, pse, mačke, je pa trpinčil, vrabce mladiče je vzel iz gnezda
in jih vrgel mački. Zlasti je bil izurjen v prisvojitvi golobov, ne le loveč jih
v nitko ali z zrnjem zvabivši jih v vežo, marveč ljudje so pravili, da kar
z očmi »pana« goloba na strehi, da mu pride v plen. — Šele ko je bil 14
let star, se je posrečilo ta cvet spraviti z doma v službo k tujim ljudem.
In glej, navzlic precejšnji starosti se je hitro popravil, da je ie prišel iz
domače zanikarnosti. Angel sicer ni postal, toda pridno dela, ne krade
več in ne trpinči živali.

Tako bi se dalo še ob neštetih drugih zgledih kazati, kako se za
pijancem v zanikarnost in pijanstvo pogreza tudi vsa njegova družina, ako
živi z njim pri istem ognjišču, da pa otroci pijanca postanejo lahko tudi
pridni, pošteni in trezni, če se ločijo od pijanca roditelja. Ta ločitev se pa

3

34

žalibog le redkokdaj ukrene in izvrši, ker se v uradih, pa tudi v prebival¬
stvu precenjuje važnost imovine, prezira pa vrednost človeka.

Kako nizko ceno pravzaprav imata človek in varnost človeka pred
zakonom, pred birokracijo in v skrbi za javni red, naj še od druge strani
osvetlijo sledeči zgledi, takisto posneti iz kraljevine alkohola.

Leta 1905, je že večkrat kaznovani rokodelski pomočnik iz ljubljan¬
ske okolice v pijanem gostilniškem prepiru zaklal tovariša: v pol ure je
bil mrtev. Ubijalca so prijeli in gnali na sodnijo. Priznal je dejanje, opra¬
vičeval se pa s pijanostjo. Preiskali so mu zdravniki duševno stanje, pa
so dognali, da je ubijalec že od rojstva bolj slabega uma; vsled tega da ga
je preobilna pijača v taki meri razburila, da ni bil več kos preudarku in
je torej uboj započel v hipni zmedenosti. Z ozirom na to zdravniško mnenje
ni ubijalca doletela nikaka kazen. Prav! Toda izpustili so ga v prostost,
dasi je bilo očitno, da je občenevaren človek! In tekali so soobčani k
oblastvom in prosili, naj se ubijalec pijanec, ki ima koj nož pri roki in ki
trepeta pred njim vsa vas, spravi v blaznico. Ali trajalo je štiri leta, preden
smo ga spavili za varno zidovje; toliko časa smo se namreč birokratje s
tinto in s papirjem prekljali med sabo, kdo je pravzaprav zavezan prijeti
nevarnega pijanca, ga dvigniti v rešilni voz in ga odpeljati na Studenec.

Lansko leto je neki delavec alkoholik z britvijo enega sina usmrtil,
drugega težko; ranil, sebi pa prizadel lahko poškodbo: hotel je, da bi vsi
umrli. Tudi zastran njega so izrekli izvedenci, da je dejanje izvršil v zme¬
denosti duha, provzročeni največ po alkoholu, in mož je bil — izpuščen v
prostost. Zdaj lahko započne novo grozodejstvo.

Povem naj še en primerljaj.

Silovit pijanec in zapravljivec je prišel pod kuratorja. Tako mu je
oblast z ganljivo skrbjo obvarovala imovino prehitrega konca; da bi se
ščitilo njegovim svojcem tudi življenje, za to malenkost se ni nikdo brigal.
In zapiti dedec je navzlic kurateli nemoten naprej s sekiro podil svojce
okoli hiše, kakor je to delal, ko še ni imel kuratorja. Jemal je doma, pro¬
dajal, pil, besnost se mu je razvijala, pa je zažgal hišo in potem se poiz¬
kusil samega sebe zaklati. Prišel je v kazensko preiskavo; preiskava je
dognala, da je požig izvršil v popolni pijanosti. Prišel je torej brez kazni
zopet lepo domov, da nadaljuje svoje silovitosti. Vsak dan pijan, grozil
je ženi in hčerama zdaj z nožem, zdaj z dinamitom, ki ga je res skrival pod
streho, zdaj s požigom: »Bajto in mrvo bom dal sv, Florijanu čez,« je rekel.
V istim je po prvem požigu še vdrugič zanetil, pa so domači pravočasno
pogasili. Letošnjo spomlad je neki dan s tesarskim kladivom korakal po
vasi in vsakomur, kdor ga je maral poslušati, razodeval, da si bo naredil
»praznike« — »prazniki« so namreč lepa beseda za zaprtijo v ječi; res se
je s kladivom lotil žene in jo petkrat usekal tako, da ji je lobanja počila.
Tudi to pot ga je popolna pijanost rešila kazni; ali to pot ga vsaj niso
izpustili, poslali so ga slednjič vendarle v blaznico, kamor je že zdavnaj
spadal. Šest dolgih let so torej morali svojci prenašati kruto divjanje po-
živinjenega očeta, preden jim je prišla rešitev — mučenikom!

Koliko takega mučeništva je pri nas! Ne mine dan, da ne prijoka
kaka žena na sodišče in prosi pomoči zoper moža, ki nič ne dela, le pije,
preklinja, pretepa in deco pohujšuje, Z jokom pridejo, z jokom odidejo,
tolažba, ki so jo dobile na sodniji, je klavrna: poboljšati pijancev sodnija
ne more; zdravilišč za pijance pri nas ni, in če bi bila, zoper njegovo voljo
se pijanec ne bi smel noter spraviti, niti preklicati se ne more pijanec, ki.
nima sveta ali kapitala, ker ga ni moč smatrati zapravljivcem.

Taka je naša postava!

35

Čemu pripovedujem o nedostatnih zakonih in o okornosti birokra¬
tizma? Zato, da ne bomo rešitve iz alkoholskega močvirja pričakovali v
previsoki meri od zakonov, od oblastvenih ukazov in iz pisarn. Zakoni se
bodo zboljšali, to je gotovo; v državnem zboru že ležita načrta novih
zakonov zoper pijanstvo in o preklicu. Velik napredek značita ta načrta.

Da bi le kmalu se rešila in prišla v veljavo! To se bo pa zgodilo tem prej,
čim prej se bo ljudstvo zavedalo potrebnosti teh zakonov, Zakaj zakoni
ne padajo z lune, zakoni dozore! Toda naj so zakoni še tako dobri in njih
izvrševalci še tako točni, zgolj zakoni in pisarne nam ne odpravijo' alko¬
holizma.

Odpor zoper alkoholizem, da bo uspešen in izdaten, mora priti in
razvijati se iz prebivalstva.  Novim idejam, da pomaga k zmagi, je
pa naloga mladine, naraščaja. Tukaj je naš up v boju zoper alkoholizem.
Kako se naj mladina sistematično vzgoji k treznosti, razmotrivali bodo
drugi. Poudarjal bi le sledeče; »

Opojne pijače pijo ljudje iz raznih vzrokov. Najmanj se opijajo iz
žeje, najbolj pa iz potrebe po prijetnem razburjenju, po veselju. Ljudje niso
žejni pijače, žejni so razvedrila, in pijača je zgolj sredstvo-, ki jim privara
to razvedrilo. Prinaša jim razvedrilo, povrhu pa glavobol, pokvarjen želo¬
dec, prazno mošnjo. Onim, ki pijo zaradi razvedrila, alkohola ne more
nadomestiti brezalkoholna pijača, ta ne draži živcev in možgan. Ampak
dati jim je treba namesto alkohola drugega, neškodljivega razvedrila in
razburjenja. Človek ima resnično poleg telesnih tudi enakomočne potrebe
po duševnih užitkih. »Panem et circenses« so kriče zahtevali puntajoči
se stari Rimljani, »kruha in zabav«, ne le kruha. Neškodljivo razvedrilo,
potemtakem priporočljivo kot nadomestek za alkohol, nudijo dobro čtivo
in brezalkoholne veselice, zlasti gledališke predstave, slednje pač v naj¬
odličnejši meri, ker z mogočno silo vzbujajo bodisi vesela, bodisi žalostna
razburjenja, kakršnih je človeški duh, zdaj takih, zdaj takih potreben. Toda
za te vrste razvedril je treba neke stopnje izobrazbe, treba je mladino' po-
sebe vzgajati še k umetnosti plemenite zabave brez alkohola, — Drugi
pijo, ker jim prekipevajoča mladostna sila išče duška; alkohol jim da
zaželjeno utrujenost. Tudi tem alkohola ne nadomestita sifon in pokalica,
pač pa jim nudijo izboren nadomestek telovadba, šport, turistika.

Plemenita zabava in zdravo telesno gibanje sta torej izborni proti¬
alkoholni sredstvi. In še nekaj. Goli pouk o škodljivosti alkohola ne
zaleže brez praktičnega navajanja k treznosti, Ker pa za to navajanje šole
ne nudijo kaj prilike, treba je vzeti v roke še izvenšolsko vzgojo. To se da
najboljše izvršiti pri šolski mladini s pomočjo dnevnih ali deških zavetišč,
ki so že močno razširjena po Avstriji in ki se nemara slednjič tudi pri nas
udomačijo; pri starejši mladini pa s pomočjo raznih telovadnih, vajeniških,
mladinskih organizacij. Biti pa morajo na zdravi podlagi; cilj jim mora biti
vzgojitev zdravega, veselega, poštenega, za delo sposobnega in vnetega
človeka, Tako vzgojen novi rod ne bo imel potrebe in poželjenja po pijani
omoti. Ta novi rod nam pa tudi prinese naravnejše in socialnejše misle¬
čega uradništva, ki bo' videlo tudi preko pisarniške mize in ne bo reševalo
zgolj aktov, ampak urejevalo življenje, uradništvo, ki bo boljše kos social¬
nim nalogam zakonov, kakor smo mi — birokrati. (Dolgotrajno živahna
odobravanje in ploskanje.)

- ^OHOLI* g
^ v “ vniWA»

p** r-TL,


36

Dr. Anton Schwab:

Nekaj črtic o zapeljivosti alkohola.

i.

Alkoholizem ima svoj vzrok v zapeljivosti, ki je dvojna: ena tiči
v ljudeh, druga v alkoholu samem. Ljudje zapeljujejo, ker niso o slabih
učinkih alkohola dovolj poučeni — alkohol pa zapeljuje, ker spada med
tiste strupe, katerim se človek tako privadi, da končno ne izhaja zlahka
brez njih.

Zapeljevanje se vrši v vseh slučajih tako, da pričnejo z njim ljudje,
alkohol pa nadaljuje.

Na dojenčke zapeljevanje z besedo in zgledom ne more vplivati, tu
vpliva kruta nerazsodnost odraslih, da dojenčku vsilijo  alkohol in ga
zapeljejo na ta način.

Otrok se izprva brani alkohola; po opetovanem vsiljevanju pa ga
sprejema z rastočo naslado, dokaz, da je tu pričel z zapeljevanjem že
alkohol sam.

Tako dobi otrok že z malimi kapljicami opojnih pijač kal poželenja
po alkoholu, ki položijo temelj za poznejšo neutolažljivo uteho po alkoholu.
Dojenčku dajejo alkohol, češ, da bo »bolj močan«. Sklepajo takole: Ker
odraslega (n. pr. alkohola vajenega delavca) človeka alkohol okrepi z a
hip,  mislijo, da ga okrepčuje trajno;  no, in ker krepi odrasle, naj
krepi še otroka.

Na odrasle vpliva pa beseda in zgled, največ pa nesrečna misel, da
je pijančevanje čednost.  Da se odpravi le to naziranje, izgine s sveta
polovica alkoholizma.

Pri fantih na deželi slovi pijanost kot nekaj imenitnega. Fant najde
vinjen pogum, kliče na korajžo, Pri akademikih ni nič boljše. Tudi tu
velja pijanost kot junaštvo. Nekoč sem videl na univerzi kolega, ki se je
majal že popoldne ob dveh po ulici »imenitno pejan«. Drugi kolegi so se
»jokali in davili« samega veselja in priredili so mu na večer imeniten krok.
Častili so ga kot vzornega krokarja. Pilo in pijančevalo se je grozno in
žal, najbolj nadarjenim mojim kolegom, ki so sedaj že vsi med rajnimi, ni
prizaneslo alkoholno zapeljevanje. Kdor je govoril kaj drugega nego o
kroku, je »moril«, in meni, ki sem nekoč omenil, da je maček bolezen na
želodcu, dali so priimek »Magenkatarrh«. Zdrave »brutuže« izpremenili so
v imenitne krokarje in učili so ga jih v »farbanju« in sličnih potrebnih
rečeh. Nekoč me je ustavil nek sicer veleljubezniv kolega, ki je imel silno
privlačno: moč (in ki žal sedaj tudi že v grobu počiva) v parku in me je
nagovarjal celo uro, naj vendar pričnem z izdatnejšim krokom, češ »to je
edina rešitev«, morda prebijem potem celo z dobrim uspehom »brutuški
izpit«. Nek drug, tudi jako ljubezniv kolega, ki pa je bolj pridigal nego
pil in se veseli še zdaj izvrstnega zdravja, je poslovivši se od univerze
delal testament, rekoč: »Krokajte, krokajte, krokajte, to je moj testament,
kdor je dober krokar, bo tudi dober narodnjak.« A ta kolega je bil ptič.
Še nedavno sem ga slišal govoriti in rekel je: »Čemu ne krokate, se morda
bojite arteriosklerose?« S tem je pravzaprav svaril pred alkoholom. Tako:
se je zapeljevalo deloma iz hudomušnosti, največ pa, ker se alkohola nihče
ni preveč bal. Protialkoholne besede namreč takrat ni bilo slišati nikjer.

Alkoholno zapeljevanje ljudi pa se ne ustavi
niti pri bolnikih.

Nekoč je prišla neka bolnica k meni; trpela je na vnetju ledvic vsled
alkohola in zato sem ji moral prepovedati uživanje opojnih pijač. Obljubila
je, da vse rada uboga. Iz moje ordinacije je šla iskat svojega moža in ga

37

je našla v gostilni. Žena je bila zelo žalostna, skoro da ni jokala. Sočutno
jo vpraša njen mož: »Mica, kaj pa ti je vendar?« Ona globoko vzdihne in
reče: »Misli si nesrečo, doktor mi je prepovedal piti; misli si — meni, ki
tako rada pijem.« Sedaj se možu lice razvedri in smejoč se ji pravi: »E,
če je le to, pač ni nobena nesreča, kar pij, saj še imamo.« (In pokazal je
s palcem, da ima za pijačo cvenka dovolj.)

Da je zdravljenje takih bolnikov zelo težavno in včasih celo nemo¬
goče, je umljivo.

Neka druga bolnica z isto boleznijo si je skuhala na nasvet žena in
proti moji prepovedi liter vina in ga použila. Bila je drugi dan mrtva.
Gotovo ni izključeno, da je k temu žalostnemu koncu izdatno pripomogel
alkohol.

Proti takim slučajem, ki jih pozna vsak zdravnik na tisoče, pomaga
le izobrazba. Zatorej se ne smemo strašiti dela, ki ga imamo s poukom
v tej zadevi, ne smemo se strašiti niti takrat, ko imamo s poukom ne¬
uspehe,  Včasih je tak neuspeh le navidezen. Ko sem govoril na prvem
protialkoholnem zborovanju v Celju prvikrat proti alkoholu, pripetilo se
mi je sledeče: Pridem po zborovanju v neko gostilno in vidim vse goste
pri »pokalicah«. Natakarica mi reče in se skoraj joka: »Gospod doktor,
kaj pa so napravili, sedaj pa noče nobeden več piti.« Tolažim jo, kolikor
se da in z uspehom svojega govora sem bil zelo zadovoljen. Drugi dan pa
sem zvedel, da so bili moji izpreobrnjenci ob 12, uri ponoči že vsi pijani.
Ves moj govor zdel se mi je »bob v steno«. Pozneje pa sem se jako čudil,
ko sem opazoval, da so začeli ti gospodje sploh manj piti in eden je postal
abstinent in je še danes, Z zadovoljstvom sem tudi opazil, da je iz teh
krogov izginilo proslavljanje alkohola in da se pijanost ne smatra več za
čednost. — Izpreobrnjenje se torej dostikrat vrši počasi, to pa radi tega,
ker se razum, ki pravi: »ne pij alkohola,« še dolgo bori z alkoholom, ki
pravi: »ti moraš piti, ti si v moji oblasti!«

II.

K pitju pa ne zapeljujejo samo ljudje, temveč zapeljuje, kakor rečeno,
tudi alkohol sam, kot strup, kateremu se človek privadi. Bistvo takega
učinkovanja naj pojasnim pri nekaterih drugih strupih, izprva pri morfinu.

Morfin oblažuje v miligramih različne težave, kakor bolečine, kašelj
itd,, v centigramih pa uspava prijetno človeka. Temu strupu se človek
lahko tako privadi, da ne izhaja več brez njega. Poznal sem neko damo,
ki je vso svojo mesečno plačo 70 kron porabila za morfin. Morfinist pre¬
naša lahko 250 centigramov na dan, morfinu nevajenega človeka pa že
40 centigramov morfina umori.

Čim večje količine človek potrebuje, tem večje ima hrepenenje
po njem. Konec morfinistov je še žalostnejši od konca alkoholikov. Ne
pomaga jim končno nobena količina za uteho hrepenenja po morfinu in
umrjejo med strašnimi bolečinami.

Slično se človek privadi opiju, mišnici, cocainu, strupu mušnic, niko¬
tinu in pa — alkoholu.

Nek pijanec mi je pravil, kako je postal šnopsar. Zapeljan v mlade¬
niških letih od svojih tovarišev, pil je izprva malo, brez posebne slasti.
Pil je, ker je videl, kako so njegovi tovariši pogumni, kadar so pijani, in
ni hotel zaostati za njimi. Sčasoma je pil vedno več z rastočo naslado.
Navadil se je pijače tako, da je prenesel kar po tri litre vina, ne da bi bil
pijan, Pripisaval je to svoji moči,  češ, da ga toliko prenese, in bil
je ponosen na to. Nihče mu ni razložil, da to ne pomeni telesne moči,

I

38

temveč telesno izprijenost vsled alkohola. Trije litri so bili zanj igrača.
Treba je bilo poseči po čem izdatnejšem. Pričel je z brinjevcem, katerega
je použil vsako jutro gotovo merico. Brez njega se je tresel in bljuval in
zato je bil prepričan, da mu da moč. Nihče ga ni opozoril, da je to le
posojilo na zadolženo posestvo, katero mora plačati z zdravjem in živ¬
ljenjem. Zatorej je pil sedaj različne šnopse, tudi podnevi, vedel se je
sirovo, pretepaval ženo in otroke, Preostajala mu je le še zadnja stopnja
alkoholizma: uživanje žgočih šnopsov, ki imajo v sebi fuzelj. Toda na
mojem predavanju opozorjen, mogoče pa tudi, ker v otroški dobi ni pil in
mu torej alkohol volje poboljšati se, še ni zamoril, poboljšal se je v toliko,
da vsaj šnopsov ni več pil in da je bil tudi pri vinu bolj zmeren,

Na tem slučaju vidinio prvotno zapeljevanje ljudi, kateremu je sledilo
zapeljevanje alkohola samega. Vidimo pa tudi, da bi se bil mož že poprej
poboljšal, da je bil pravočasno poučen.

Kako alkohol kar sam zapeljuje, še eden zgled iz lastne izkušnje:

Kot osmošolec sem stanoval pri svojem svaku, ki je imel v skriti
omarici rum. Nekoč mi šine v glavo, naj ga pokusim: grenka, žgoča teko¬
čina — neprijetna!

Čudil sem se, da ljudje kaj takega uživajo in še hvalijo povrh.

A drugi dan pokusim še enkrat. Mislim si, če drugim tako diši, ne
more biti tekočina slaba. Tako sem pokušal par dni in tekočina mi je
ugajala vedno bolj. Svak se je čudil, da rum tako izhlapeva in opremil
je steklenico z boljšim zamaškom. Nekega dne pa rum zopet pokusim.
Zdel se mi je izredno dober; zdelo se mi je, da boljše pijače nisem užil
nikdar poprej. A takrat mi pade v glavo rešilna misel ter rečem sam pri
sebi: A to si tisti zapeljivec, ki tako sladko zapeljuješ; zdaj te poznam in
sedaj mi je jasno, da imaš s svojim zapeljevanjem toliko uspehov! Proč
s teboj! — In od tistega časa do danes nisem pil niti kapljice šnopsa,
nikoli, niti v čaju ne.

Človek se lahko odkriža zapeljivosti alkohola, dokler ima zdravo
voljo, ki rodi uspešen odpor. Starim pijancem pa ta strup voljo uniči in
taki pijanci se iz lastne moči ne poboljšajo nikdar, Take je treba zapreti
v sanatorije,  v katerih so prisiljeni po več mesecev v popolno
abstinenco.

Dežela ali država naj postavi nam Slovencem take sanatorije, v
katerih bi našli alkoholisti za mal denar ali brezplačno zavetja. Glavni
faktor proti zapeljevanju pa je in ostane pouk in izobrazba.

Predsednik Kalan:

Zahvalim se gospodu doktorju za njegov govor, To je gospod, ki
ima največ zaslug, da se je protialkoholno gibanje tako razširilo med šta-
jarskimi Slovenci. On kot Štajarc je bil tako prijazen, da je prevzel dva
referata, katerih enega bomo slišali še jutri. Prosim ga, da bi nam to pri¬
jaznost ohranil tudi vbodoče.

Zahvalim se pa tudi našemu birokratu tukaj (g. Milčinskemu). Namreč
nebirokratskemu birokratu; kajti to je mož, ki dela v pisarni s peresom v
roki, a dela tudi s srcem za ljudstvo. To je eden onih redkih uradnikov,
ki res čutijo z ljudstvom, in ko bi imeli več takih c. kr. uradnikov, potem
sem prepričan, da bi uradniki uživali med ljudstvom večji ugled kakor sedaj.

Sedaj, dragi moji, preden preidemo do prihodnjega govora, bomo pa
malo počakali, ker mislim, da bo kmalu prihrumelo iz cerkve naše pobožno
ženstvo, tisto ženstvo, ki je sicer prav dobro, a je vendar nekoliko — na
vince navezano. Kdor želi kaj povedati, ima zdajle priložnost.

39

Župan Stanonik:

Prečastiti zborovalci! Med govorniki, katere smo danes slišali tukaj,
so bili zastopniki različnih stanov, slišali smo izvrstne govornike. Slišali
pa nismo nobenega zastopnika one oblasti, katera more na Kranjskem naj¬
več storiti proti pijančevanju. Nobeden izmed županov  se ni oglasil
k besedi, zato naj bo pa meni dovoljeno, da v imenu »Županske zveze«
spregovorim par besedi.

Predragi! Ako hoče kdo zidati svojo hišo, mora postaviti dober
temelj. Ako hočemo boj proti alkoholu uspešno voditi, moramo napraviti
tudi dober temelj, in sicer mora začeti prva inštanca, to je županstvo.
Tisti župan, ki daje licence za godbo in ples, tisti župan, ki dovoljuje nove
gostilniške koncesije, ni vreden biti pristaš Slovenske Ljudske Stranke.
(Odobravanje.) Torej, župani, zavedajte se, da imate pravice, da pa imate
tudi dolžnosti!

Ako sklene občinski odbor, da se gostilniška koncesija ne dovoli,
pokonci glavo in povejte okrajnemu glavarstvu, da ste vi prva politična
inštanca, da ne bo okrajno glavarstvo podeljevalo gostilniških koncesij
proti volji občinskega odbora.

Pazite dalje strogo na policijsko uro, plesov
ne dovoljujte,  mir in blagor občanov vam bodi vedno pri srcu!
Zakaj pa pridejo pravzaprav grunti na boben? Zato, ker se pozno v noč
popiva, a drugi dan, ko je treba delati, se pa spi in delo zanemarja. Torej
vidite vi, ki med ljudstvom živite, kaj je vaša dolžnost.

Toda sam pouk še ne zadostuje. Pijanca lepa beseda ne spreobrne,
pijancu je treba palice! Ali jaz ne mislim, da bi ga s palico tepel, ampak
mislim, da mu je treba s postavo v roki dati, kar mu gre. Ako družinski
oče začne zapravljati, oblast nima tako dobrega srca, da bi ga dejala pod
kuratelo, dokler ni pognal vsega skozi grlo. Poslanci naj delajo na to, da
dobimo postavo, da se onemu, ki začne zapravljati, takoj vzame oblast in
se dene pod kuratelo; kajti kaj pomaga to storiti šele potem, ko je že vse
zapravil in pognal skozi grlo. Potem uboga, vsega usmiljenja vredna žena
in raztrgani otroci hodijo beračit od hiše do hiše. Postave naj bodo dobre,
toda morajo se tudi z vso strogostjo izvrševati, kajti postave samo na
papirju nič ne pomagajo,

Mi imamo sedaj dobre poslance na Slovenskem. Ti naj torej gledajo,
da dobimo čimprej postavo proti pijančevanju! Pijancu naj se
vzame volilna pravica;  pijanec n aj ne voli z ljudmi, ampak
s.

Dragi moji, pomislite, kaka reva je pijančeva žena! Ubožica se cel
dan in cel teden trudi, da bi skromno preživila svojo družino, mož pa v
nedeljo in pondeljek zapije in zapravi ne le svoj zaslužek, ampak dosti¬
krat tudi ženinega. Toda kaj pomaga, če pijanca posvarite! Odgovori vam:
Saj pijem za svoje. Toda to ni res! Ako družinski oče zapravlja denar, je
on tat svoje družine in treba ga je kakor tatu kaznovati.

Dragi moji, doživeli bomo še žalostne razmere, ako se pijančevanje
ne omeji. Jaz sem izračunal, da bi lahko plačali vse cesarske davke, vse
obresti in vso zavarovalnino s tem, kar izdajo ljudje na Kranjskem po
nepotrebnem za pijačo. Davki so v primeri s temi izdatki prava malenkost
in ne pridejo niti v poštev. Vsak mož, ki ni še pijači »vdan«, zapije deset¬
krat toliko, kolikor znašajo davki. To so davki, katere si mi sami nakla¬
damo. Proti tem davkom se bojujmo, bojujmo toliko časa, dokler ne
dosežemo postave, po kateri bo mogoče spraviti pijanca in krčmarja pod
ključ. Potem bo pa boljše!

40

Pred par dnevi smo čitali v »Slovencu« mično dogodbico, katera je
gotovo vsem znana, vendar mi pa bodi dovoljeno, da jo tukaj še enkrat
ponovim, Konjač je bil poklican v bližnjo vas, da spravi poginjenega pre-
šiča. Pri trudapolnem nakladanju se je pa seveda hudo užejal, tako da je
moral med potjo gasiti svojo hudo žejo v gostilni. Ko je konjač gasil svojo
žejo v gostilni, potegnejo fantje prešiča z voza in naložijo na voz nekega
pijanca, ki je ležal tam blizu v blatu, ter ga pokrijejo s plahto. Dotični
konjač je nato peljal domov pijanca, misleč, da pelje poginjenega prešiča.
Ko ga hoče drugi dan pokopati, vidi, da prešič — miga. Brž pokliče svojo
boljšo polovico, da bi tudi ona videla čudo, da je prešič ponoči oživel. Ko
pa odgrneta plahto, vidita, da leži tamkaj mesto prešiča vaški pijanec, ki
se je med tem časom nekoliko vzdramil iz svoje pijanosti in se začel pre¬
mikati.

Vidite, prešiču podoben je pijanec. On ne zasluži, da ga človek dene
v hišo, ampak spada v svinjak.

Opravičen je torej boj proti pijančevanju, osobito proti žganjepitju.
Prijatelji! Abstinentu gre čast zato, ker daje zgled drugim ljudem. Tega
sicer ne bomo dosegli, da bi bili vsi abstinentje; želim pa, da bi vsaj to
dosegli, da bi se manj pilo in da bi bilo kolikor mogoče veliko abstinentov,
da bi slovensko ljudstvo mirno in zadovoljno živelo na tej lepi slovenski
zemlji, V to nam pomozi Bog! (Živahno odobravanje in ploskanje,)

Predsednik:

Gotovo se nam vsem prav zdi, da se je tudi eden izmed županov
oglasil in precej drastično opisal pijančevanje.

Jaz bi samo apel, ki ga je on stavil do županov Slovenske Ljudske
Stranke, stavil do županov vseh strank brez razlike. Naj delajo vsi na to,
da se pijančevanje omeji; drugače niso vredni, da sede na županskem
stolcu, Veseli me torej, da se je tudi eden županov oglasil, in še posebe
pozdravljam vse navzoče gospode župane, katerih, mislim, je precejšnje
število tukaj. Precej je županov, ki delajo v tem oziru; vendar je pa žali-
bog še dosti tudi takih, ki se še ne zavedajo svojih tozadevnih dolžnosti.
Tukaj leži še zakopan zaklad, ki ga je treba dvigniti. Treba je delati na
to, da se tudi ta oblast vzdrami in da uporablja svojo moč v blagor
občanov,

C- kr, nadpoštar Slavko Ravnikar:

Danes smo že veliko slišali, vendar se je pa nekaj pozabilo povedati,
namreč to, kdo je poklican delati za treznost slovenskega naroda, Odgo¬
vor ni težak, ampak prav lahak. Vsak, kdor ljubi svoj narod
in svojo domovino,  vsak je dolžan, da dela na to, da se slovenski
narod kolikor mogoče hitro strežne in s tem reši pogube, v katero bo
gotovo prišel, ako se ne strežne. Gotovo se tupatam slišijo lepe besede,
pa to še ne zadostuje; treba je pozitivnega dela.  Z lepimi bese¬
dami ne bomo spreobrnili mnogo ljudi, Mi dokazujemo, da alkoholizem
ni škodljiv samo našemu zdravju, ampak da škoduje tudi narodnemu živ¬
ljenju, slišali ste od gospodov zdravnikoy o škodljivosti alkohola za člo¬
veško telo, a vendar se dostikrat pripeti, da ravno gospodje zdravniki
alkohol še priporočajo svojim pacijentom kot nekako zdravilo. Jaz ne
bom trdil, da včasih ni dobro par kapljic alkohola, saj služijo drugi strupi
tudi kot zdravilo. Toda s tem se daje alkoholizmu potuha, ker ljudje potem
pravijo, saj je gospod doktor rekel, da si moremo privoščiti nekaj alkohola.

Slišali smo danes iz ust gospoda predsednika, da so stari Rimljani
rekli, da je lepo za domovino umreti. Jaz bi pa rekel, da mi nečemo

41

umreti, ampak mi hočemo za domovino trezno živeti
(Živio!), živeti hočemo zato, da pokažemo, da smo sicer majhen narod, da
smo pa krepak in zdrav narod. Zdrav in krepak narod je pa samo- tisti,
ki je trezen.

Gospoda, naj posežem nekoliko nazaj v zgodovino. Slišali ste o
angleško-burski vojski. Peščica Burov se je junaško borila s premočjo
Angležev, in Angleži so morali napeti vse moči, da so končno s svojo
veliko premočjo vendarle ugnali peščico Burov. In zakaj so se mogli
Buri toliko časa ustavljati Angležem? Zato, ker so Buri trezen narod in
raditega tudi zdrav in močan narod. Pripoveduje se, da je burski general
Botha zajel nekoč Angležem veliko zalogo- živil in da je v tej zalogi našel
veliko steklenic ruma. Botha ni pustil ruma zaužiti, ampak je ukazal vse
steklenice razbiti, iz strahu, da se ne bi vojaki upijanili in tako zapadli
alkoholu.

Isto opazujemo tudi v rusko-japonski vojski. Japonci, trezen narod,
so zmagali; a ruski vojaki, ki so morali imeti s seboj vodko, da so se
navdušili za boj in si nabrali potrebnega poguma, so podlegli.

Dalje nam je danes gospod dr. Krajec pripovedoval, kako trezen je
srbski narod. Isto je povedal gospod dr. Rus tudi o Bolgarih,

Tako imamo lepe zglede, da alkohol ne da pravega poguma; marveč
ljubezen do domovine, ljubezen do: naroda — ta nam daje pogum, da gremo
v boj s takim pogumom, da tudi zmagamo.

Zatorej vsi na sveto vojsko! Te vojske naj se udeležujejo vsi stanovi
in vse stranke! Berimo se proti tistemu sovražniku, ki pomori več ljudi,
kakor pa svetovna vojska; proti tistemu sovražniku, ki uniči srečo in
blagostanje vseh narodov, ki se mu podajo.

Zato poživljam vse, kar vas je danes tukaj zbranih, da ponesete glas
med svoje sobrate, da gredo skupno z nami v boj proti našemu najhujšemu
sovražniku alkoholu.

Lepo nas na to opominja pesem našega pesnika Gregorčiča, katero
imamo tiskano na čelu »Zlate dobe«:

»Nespametno ljudstvo, čemu li tvoj stok?

Na noge, ne drži mi križema rok!

Povrni se samo v prvotnost nazaj
In našlo povsodi prvotni boš raj!«

V spodbudo nam naj pa bodo zopet lepe besede istega pesnika:

»Ne samo, kar veleva mu stan,

Kar more, to mož je storiti dolžan,«

(Živahno odobravanje in ploskanje.)

Predsednik:

Dovolim si vmes tudi jaz spregovoriti par besedi. Naše zborovanje
je lepo; toda, kakor sem že rekel, naj ne bo samo lepo, ampak tudi uspešno
in naj bo začetek lepše, veselejše dobe! Prosim vas, da me ne
pustite tako samega!  Jaz se čutim doslej le preveč osamljenega.
V tem silnem boju je vendar treba veliko delavcev in bojevnikov. Zato
vas prosim, da se vsak gotovo najprej sam vpiše v organizacijo, v Sveto
vojsko. Ljubljančani se lahko vpišete v naši pisarni v Alo-jzišču, pri
Sv. Petru ali pa pri Sv. Jakobu. Podpirajte nas pa tudi vnanji! Ako še
niste vpisani, se vpišite; ako še nimate organiza¬
cije, jo osnujte! Sveto vojsko ustanovi lahko vsak,
naj bo že hlapec ali dekla, gospod ali gospa.  Zbere
naj okrog sebe štiri ali pet somišljenikov, ki se zavežejo, da se hočejo- rav¬
nati po pravilih Svete vojske, in Sveta vojska je ustanovljena. Kdor pa

42

potrebuje še kakšnih nadaljnih navodil, naj se pa obrne na našo pisarno v
Ljubljani v Alojzišču, pa jih bo dobil. Prosim pa, da se ne vpišete samo,
ampak da tudi delate.  Ne potrebujemo mrtvih, ampak živih  absti¬
nentov, agitatorjev,  kajti teh nam primanjkuje. Vsak abstinent naj
si prizadeva, da pridobi še več novih abstinentov. To bodi med drugim
tudi en uspeh današnjega zborovanja.

Učiteljica Antonija Štupca:

Ženstvo - v boj proti pijančevanju!

Mnogočislano občinstvo, premile rojakinje! Naš nepozabni Anton
Martin Slomšek! Ko se je preselil pred 53. leti iz Sv. Andraža na Koroškem
v Maribor, je našel tukaj mnogo bede in zapuščenosti. Nikdo ni skrbel za
reveže, nikdo podpiral ubogih družin, mnogo bednih otrok se je potikalo
po ulicah brez nadzorstva in pouka!

Slomšek je hotel odpomoči. A kam se je obrnil, kje iskal sotrudnikov
za svoj blagi namen? Iskal jih je tam, kjer je vedel, da ne bo trkal in prosil
zaman, obrnil se je do tebe, plemenito žensko srce! In zbral je blage
krščanske gospe mariborske, jih nagovoril s prisrčnimi besedami in med
drugim izrekel krasne, za nas toli častne in spodbudne besede: »Kdor se
zanaša na plemenita  ženska srca, on se ne bo varal nikdar!«

Da, mnogočislane poslušalke! To je res in mora biti res! Ista misel,
isto upanje je morda navdajalo prireditelje današnjega slavnostnega kon¬
gresa, ko so tudi slovensko ženstvo povabili na to odlično in prepomembno
slavlje in moji malenkosti poverili naloge, prevzeti referat: Kako se naj
ženstvo uspešno bojuje zoper alkoholizem.

Zanašali so se na ono čudežno struno v ženskem srcu, ki se zove po¬
žrtvovalnost,  obsegajočo vse, karkoli utegne koristiti posamezniku
pa tudi celokupnosti.

Zanašali so se na naš pogum,  ki se ne bo ustrašil ovirajočih zaprek
in težkoč; zanašali se na našo vztrajnost, ki se hoče najlepše izkazati prav
takrat, kadar omagajo drugi!

Zanašali so se pa tudi na tisto veliko lastnost ženskega srca, ki se
zove usmiljenje, in se najkrasnejše javlja ondi, kjer je potrebno pomagati,
rešiti, oljašati trpljenje, celiti rane, ozdravljati bolezni — na to krasno
lastnost in prednost ženskega srca, ki mu šele da pravo milobo in vrednost.

In prav te lastnosti: požrtvovalnost, usmiljenje ženskega srca hočejo
najti torišča, na katerem se lahko udejstvujejo, iščejo priložnosti, kjer lahko
pokažejo svojo moč in vztrajnost.

A kje dobiti take prilike? Ondi, kjer trpijo: naši bratje, kjer trpe
družine in otroci, kjer tečejo solze našim vrstnicam, ondi na bojnem polju
življenja, kjer krvavijo in skele rane nesrečnikov.

Ozrimo se širom naše ljube domovine. Res je, hvala Bogu, ne razsaja
v naših deželah ljuti boj, da bi nam jemal tisoče in tisoče zdravih ljudi kar
mahoma — a vsekako: krvavi naš narod na ranah, nič manj skelečih, nič
manj morečih, kakor so rane bojnega polja! In sovražnik, ki nam jih vse¬
kava brez usmiljenja, dobro ga poznate, vsaka izmed vas mu je že gledala
v lice, ta naš sovražnik, ljut, neizprosen, to je alkoholizem.

Koliko. bede in nesreče, koliko gorja in solz provzročuje dan na dan!
Koliko zapuščenih posestev, razrušenega družinskega življenja, za svojo
srečo prevaranih žen in deklet, neozdravljivo bolnih otrok ima demon
alkohol na vesti!

Kdo izmed nas tega ne ve! Naše oči so se takorekoč že navadile tuž-

43

nih teh prizorov, da se ne zgražamo več toliko nad njimi, kakor bi zaslužili
pravzaprav. Nepregledna vrsta bi stopila pred nas, ako bi zaklicali v svet:
naj pridejo semkaj tisti, ki jih je že oškodoval sovražni nasprotnik, ki ga
nazivljemo — nezmernost — alkoholizem. Koliko krasnih mož, velikanov
na umu, orjakov po telesu, je premagal, mladeničev, ki so bili up in nada
svojih staršev, ljubkih kakor jutranja rosa, ponižal in zapeljal na pot nezna-
čajnosti, podlega, nizkotnega življenja. Alkohol napolnjuje hiše nesreče,
kakor bolnišnice, ječe, hiše za umobolne. Da, dr. Sonderegen pravi: »Vze¬
mite ljudstvu polovico njegovih gostiln in zaprete lahko v kratkem času
polovico norišnic in bolnišnic, a zaprete tudi lahko polovico naših ječ.«

Točno je označil delovanje sovražnika alkohola nadučitelj Grad, ko
je rekel: »Vaše domove prodaja: alkohol! Vaše sinove goni po svetu: alko¬
hol! Vašo mladino kvari in uničuje: alkohol! Vero očetovo in milo domo¬
vino nam bo vzel: alkohol!«

In kdo trpi najbolj pod vplivom tega sovražnika? Nikdo bolj kakor
ženstvo, da! mati in žena. Ona mora oskrbeti hišo in gospodinjstvo, ona
priskrbeti hrano, in obleko, a denar ji je vzel alkohol. Tam, kjer nosi mož
denar v gostilno, je prisiljena žena, da nosi svoje blago v zastavljalnico.

Znan mi je slučaj, da je mož pograbil žito, ga zapeljal k trgovcu,
izkupljeni denar zapravil z vinskimi brati, doma pa je stradala žena z otroci!
In ko ga je nekoč nalašč spremila na tržni poti ter ga po. končani kupčiji
prosila, naj se vrne, zgrabil je za nož ter zažugal, da jo hipoma zabode, ako
se takoj ne odstrani.

Poznala sem obitelj, mož je delal v pivovarni, pet otrok je bilo, razen
najstarejšega so bili vsi pohabljeni, da niso mogli hoditi. Zakaj? On je denar
zapravljal, za živila ga ni bilo, le pivo so dobivali zastonj, mati ga je dajala
otrokom brez razlike starosti, dojenčkom ga je vlivala v steklenico. Nobe¬
den ni bil normalno razvit, alkohol jim je uničil mlada telesca, pogubil torej
obitelji ves zarod,

Drug prizor. Zvečer najdem ženo slonečo pri neki hiši, zraven nje
fantka in deklico. »Koga pa čakate?« jo vprašam. — »Očeta! Že od sinoči
ga ni domov. — »Kje pa je?« — »Oh, pije v gostilni!«

In nekoč se vračam ob pol 11. uri proti domu. Pri grajski gostilni stoji
deklica kakih 12 let. Bridko joka. »Kaj ti je, dete?« jo vprašam. — »Noter si
ne upam,« zašepeta. — »Zakaj pa hočeš notri?« — »Oče so notri, mati pa
so mi rekli, naj grem po njih.« — »Zakaj pa mati niso šli?« — »Bojijo se,
ker so jih oče natepli. So pa rekli, naj grem jaz, mene ne bodo-«

O blage poslušalke! To je le nekaj prizorov, ki sem jih sama doživela,
izmed tisočih in stotisočih! Le kapljica iz morja bridkosti, morja globokega,
nepregledno velikega, ki preplavlja našo domovino in premnoge kulturne
dežele.

In če zopet vprašamo: Kdo trpi tukaj največ? Žena! Kdo mora nositi
najtežje posledice moške razsipnosti, podivjanosti in razbrzdanosti, pro-
vzročene po alkoholu: žena! Kdo si mora odreči in pritrgati najpotrebnej¬
šega za življenje — žena! Kdo mora gledati stradajoče otroke, bolehne in
blede, solznih oči — žena! Kdo je torej po alkoholu najbolj oškodovan, naj¬
bolj prizadet — žena! Da, žena je ogoljufana za svojo srečo! Ona je teptana,
onečaščena in zasužnjena!

Ona ve, da mož, ki ni trezen, ne umeje vpoštevati njenih zaslug, ne ve
ceniti njene miline in blagosti, da je sploh nezmožen za vsako plemenito
družinsko srečo.

Ona ve, da ji morejo odvračati moža, najboljšega soproga in očeta,
brezvestni prijatelji, brezstidne ženske le s pomočjo alkohola! Česar hu¬
doba sama ne premore, to zmore v zavezništvu z alkoholom.

44

To je spoznalo in zavedelo se je probujeno ženstvo v Švici in Angliji,
v Švediji in Norvegiji, v Ameriki, a tudi že v širni naši domovini Avstriji,

In podale so se v boj proti krutemu sovražniku naše sreče ter se voj¬
skovale toli smotreno in modro,  da so dosegle krasnih uspehov,
Niso bile v tem boju same! Podpirali in navduševali so jih zanj plemeniti
možje, polni idealne ljubezni za blagor človeštva! Možje, katerim je trajna
plemenita sreča naroda več nego trenotni lastni užitek, možje, ki sočuv-
stvujejo z ženskim 'srcem, z njegovo nesrečo in bedo. In kaj so dosegli v
skupnem boju? N or v egi j a, ki je bila pred 80 leti prava žganjarska
dežela, tako da je vsled žganjepitja umiralo 30 odstotkov vseh novorojenih
otrok, ta dežela je sedaj skoro popolnoma abstinentna, to je: ljudje ne pijo
več alkoholnih pijač, ter je zdaj prekosila vso Evropo, kar se tiče zdravja
in čvrstosti novorojenih otrok, dočim jih umira sedaj največ, to je 30 odstot¬
kov vseh na Bavarskem, v deželi, kjer se konsumira največ piva,

Kaj so še dosegli! V glavnem mestu Švedije, vKristjaniji,  se
ob nedeljah in praznikih ne smejo točiti alkoholne pijače. Pomislite, nede¬
lja, prazniki brez ostudnih prizorov pijancev in razgrajačev! Ali ni to krasna
misel! Kakor da gledamo pred seboj košček raja.

Še več! Po vsem svetu  se je odreklo do leta 1910. celih 23 mili¬
jonov ljudi alkoholnim pijačam. To se pravi, 23 milijonov ljudi ne pije
nikdar več ne žganja, ne vina. Večina teh abstinentov živi v Angliji in
Ameriki.

VBerolinu  je predlagal dr. P o p e r t celo vrsto točk kot reformo
v državni obrtni red, med drugimi kot § 33. sledeče:

Vsaka občina nemške države ali njenih naselbin ima pravico, prepo¬
vedati v svojem področju uvoz, pripravljanje, kuhanje, prodajo alkoholnih
pijač. Prepoved se določi po glasovanju vseh polnoletnih državnih poda¬
nikov moškega in ženskega  spola v občini. Uradno se ima glaso¬
vanje razpisati, ako to zahteva desetina prebivalcev ali tisoč prebivalcev
sploh. Pri glasovanju je tripetinska večina odločilna.

Imenitno je, da izročijo ženstvu v teh določbah tolik vpliv, lahko re¬
čemo merodajno besedo. Saj nobena pametna žena ne bo glasovala za
vzdrževanje nepotrebnih gostiln.

Otvorili so v mnogih deželah brezalkoholne gostilne, ljudske kuhinje
in domove. V Nemčiji jih imajo že v Berolinu, Kasselu, Monakovem, Draž-
danih itd.

V Ameriki  so žene začele celo križarsko vojsko in so združene z
blagimi sobojevniki dosegle uprav velikanske uspehe, V nekaterih državah,
kakor v Kansas, Maine, Kanadi, Novi Zelandiji, je celo državno pre¬
povedano  uvažati alkohol.

In z ozirom na nepričakovane uspehe inozemstva je pozival nekoč
Viljem Lohmann,  boritelj v treznostnem gibanju, nemško ženstvo in
ga navduševal tako-le: »Kar so dosegle Američanke in vrle žene švicarske
s tem, da so uveljavile ves svoj vpliv, napele vse svoje moči, to naj doseže
tudi nemška žena. Ona ne sme zaostati, ampak dvigne naj se, da si brani
najsvetejše, kar ima, svojo družinsko srečo.«

In prav tako vprašam danes vas, mnogočislane poslušalke, vprašam
vas, mile Slovenke; Ali hočemo roke križem držati? Ali moremo ostati ali
smemo ostati brezbrižne, ko gledamo toliko gorja in vidimo, kaj so že do¬
segli drugod? Ali smemo prepustiti lepo našo slovensko domovino, da se
potaplja in slednjič potopi v morju alkoholizma, medtem ko se gibljejo mo¬
gočni narodi in delajo z vso vnemo, z iskrenim navdušenjem, z brezpri-
merno požrtvovalnostjo, da se rešijoi suženjstva alkohola!

45

Ali kako začeti? Katera so sredstva proti alko¬
holizmu? Katero je uspešno, zmagonosno orožje, da
se premaga sovražnik naše sreče!

Sredstva so dvojna: posredna in neposredna. Primerjala bi posredna
sredstva varnostnim okopom, močnim trdnjavam, s katerimi se ščitimo
proti sovražniku, da nam ne prestopi meje ter nas ne prehiti v lastnem
domovju. Najvarnejši okop, najbolj zanesljiva trdnjava proti sovražniku
alkoholu je pravo krščansko obiteljsko življenje,  kate¬
rega steber je žena. Saj pravi o vrli gospodinji Slomšek, da hiši tri vogale
podpira in še četrtega možu pomaga!

Lep, snažen, prijazen dom! Kako prikupljiv je! In v njem krotka po¬
hlevna žena, ki ve s potrpežljivostjo nositi pezo življenja, z ljubeznivostjo
in modrostjo svojo vsaki dan pridobiti na ugledu in spoštovanju.

To je prvi, najmočnejši okop. Ako tega ni, potem je sovragu alkoholu
prosta pot.

Mladi nevesti je svetovala starejša prijateljica na vprašanje, kaj naj
stori, da si osigura ljubezen in zvestobo moža in kako ga naj odvrača od
obiskovanja gostiln tole: »Nikoli mu ne ugovarjaj. Vedi, da moža s tem naj¬
bolj odvračaš, ako hočeš vedno imeti prav ter se kosaš ž njim. Molči, po¬
trpi, prijazna bodi! Nikar mu ne pripoveduj vseh sitnosti, kadar prihaja
utrujen domov, ampak skrbi, da ga malo razvedriš in mu olajšaš trud, ki
ga je imel ves dan.«

V nekem abstinenčnem listu beremo: »Snaga in red, srčna ljubezni¬
vost, miroljubnost, mnogo zraka in svetlobe v stanovanju in vedno prijazen
obraz gospodinje, to so domača čarovila, ki jih ni mogoče nadomestiti z
ničemer na svetu.«

Učena žena ne pride v tem boju toliko v poštev kakor dobra, modra,
pametna žena. Pa še nekaj! Star stric mi je rekel nekoč kot mladi de¬
klici: »Pomni, ljubo dete, vsa ljubezen gre skozi želodec,« Ko pa mi to
noče v glavo, nadaljuje: »Vidiš, če ima mož svojo ženo še tako rad, ona pa
mu prinese vedno slabe jedi na mizo, bo ljubezni kmalu konec.« To mi je
bilo zdaj jasno. In ko je ljubezni konec in zdravje pokvarjeno, si pojde
mož jezo hladit in zdravje popravljat v gostilno.

■ Povsod, kjer se hoče kaj povoljnega doseči v treznostnem gibanju, se
gleda s posebno pozornostjo na izvežbanje vrlih gospodinj. V Švediji se
deklice že v najvišjem razredu ljudskih šol uče gospodinjstva in praktič¬
nega kuhanja,

»Malo mesa, mnogo prikuhe in sadja, močnate jedi, kolikor naj¬
manj dražilnih dišav  (kakor popra, paprike itd.), ki zbujajo žejo,«
priporoča nek abstinenčni list, To si je res treba zapomniti. Večje važnosti
je, kakor se nam dozdeva na prvi pogled. To so nujni pogoji, ki zapirajo
pot alkoholizmu.

Tudi dobra nadomestila  za alkoholne pijače so neprecen¬
ljive vrednosti. V Hamburgu na pristanišču so vedno vozički z dobro in
ceno kavo, čajem brez ruma, s sodovico in sokovi sadja po letu. Ista nado¬
mestila za žganje delijo tudi v Švici brezplačno delavcem. V Genevi je to
lepo nalogo prevzela protialkoholna ženska liga. Delavci so se že tem
potom v mnogih krajih popolnoma odvadili pogubonosnega žganjepitja. V
Belgiji po nekaterih rudokopih dobe rudarji vsakikrat, preden se popeljejo
v rove, s seboj določeno, precejšnjo mero (po 1 do l x / 2  litra) kave. Trde,
kako jih hladi in krepčuje pri težkem delu, Drugod primaknejo gospodinje
nekaj vinarjev k dnevnemu zaslužku tistim delavcem in težakom, ki ne za¬
htevajo žganja. Marsikatera skrbna žena da svojemu možu sadje s seboj
v urad, le da ga tako odvadi alkohola predpoldnem.

46

To je prava pot, to so posredna sredstva, da se obranimo sovražnika
alkohola.

A treba nam je še več! Trebamo direktnega orožja, da ubijemo so¬
vražnika, kajti na premnogih krajih je že prekoračil mejo, prodrl v svetišče
družinskega življenja in ondi razsaja in mesari kakor pravcati Turek. Da,
prav kakor Turek! Gorje ranjencu, ki mu pade v roke! Iztakne mu oči,
poreže mu ušesa in jezik, odseka roke in noge, potem ga pa prepusti ža¬
lostni usodi. Ali ne dela alkohol prav tako? On oslepi človeka, da ne vidi
prepada pred seboj, ogluši ga, da ne sluša svarilnih besed, govoriti ne more,
roke in noge mu odpovedo, prepusti ga največji nesreči.

Kje je dovolj ostro orožje za tega ljutega Tur-
čina? Prvo najboTjše, da smrtno kopje, ki ga uniči
gotovo, poznam, to kopje se imenuje abstinenca.

Tega kopja, torej abstinence, so se oprijeli milijoni in milijoni mož in
žen, fantov in deklet in mu napovedali boj. Ne kaplje alkohola več! Res je,
junaštva je treba in nekoliko samozatajevanja: ne kaplje žganja, ne vina,
ne piva!

A mogoče je. Nekemu zdravniku na Nemškem, ki je deloval na zdra¬
vilišču za pijance, a ni imel pravih uspehov, je rekel prijatelj: »Dragi moj,
dokler te vidijo naši bolniki piti, četudi zmerno in le vino, ne bodo prav
verovali tvojim besedam, da je mogoče izhajati brez alkohola! Od tistega
dne ga zdravnik ni pil kaplje več. Ako torej hočemo kaj storiti
v prilog dobri stvari,  začnimo sami pri sebi! Dajmo se vpisati
med abstinente! Kdor ne premore v prvo stopnjo, pa naj stopi v
drugo. Prva  stopnja zahteva, da se popolnoma odrečemo vsaki alko¬
holni pijači; najprej za gotovi čas, najmanj za eno leto. Druga  stopnja pa,
da se odločno odpovemo žganju, brinjevcu, rumu v čaju, vino ali pivo pa
uživamo le v majhni meri, en dan na teden pa se ga zdržimo po¬
polnoma,  Ta-le druga stopnja je tako lahka, da vas prosim in vabim
danes z velikim upanjem in vso prisrčnostjo, vstopite, dajte se vpisati! Le
malo odločnosti je treba. Kdor pa ima v sebi junaško srce, ki se upa na boj
v prvi vrsti, naj se zapiše v prvo stopnjo.

Žrtev, premagovanje — trda beseda za malodušne ljudi!

Žrtev, premagovanje — krasna beseda za junaško srce, ki je že oku¬
šalo srečo zadovoljstva, plačilo nebeško za vsako dobro delo v prid bliž¬
njega! Ali ni to vzvišena, plemenita zavest, ako si lahko rečem: tudi jaz
sem pomagala osuševati solze, popraviti nesrečo bližnjega!

Saj nismo sami! Milijoni so že vstopili v vrsto abstinentov! Zakaj bi
zaostajali mi? Ne ugovarjajmo; Od enega ni nič zavisno! Ali sem zraven
ali ne! Ne, obratno! Od vsakega je mnogo zavisno!
Tvoja odločnost, tvoj zgled, tvoje junaštvo bo ojačevalo druge, jih okrepilo
v dobrem, da bodo vstopili v vrsto bojevnikov! Ne bodo zaostali, in to je
tvoja zasluga!

Še več orožja!

Zelo uspešno, nujnoi potrebno sredstvo proti alkoholu je pouk! Pri
nas so še premnogi takorekoč zakopani v starokopitne nazore: žganje daje
moč, pivo redi, brez alkohola se delati ne more! Prosim vas, ne zabimo,
kar smo slišali danes iz ust strokovnjakov zdravnikov in bomo še slišali
in videli. To je seme, ki ga moramo sejati naprej; ne le danes, ampak tudi
jutri, naprej, kadarkoli in kjerkoli se nam nudi priložnost. Ne bojmo se
priti vsepovsod z resnico na dan, bodimo v tem napredni, najbolj napredni,
kar se da, a nikoli nazadnjaški po starokopitnem prepričanju. Ne silimo
torej nikdar, nikogar k pitju; ne prigovarjajmo! Bodimo zmerni sami, a
podpirajmo tudi zmernost drugih. Ostanimo vselej in vsepovsod zvesti svo-

47

jemu prepričanju. »Resnica se mora vedno zopet na novo
poudarjati — in sicer zato, ker se nam zmota vsak
dan pridiguje in od vseh strani.« Pomagajmo torej z agitacijo od ust
do ust, najbolj pa z agitacijo v dejanju — s treznostjo!

V Švici je protialkoholna ženska liga posebno poudarjala potrebo
pravega pouka  o škodljivosti alkohola. Razpisala je nagrade za
mladino, in sicer so bile te nagrade vložne knjižice po 10 frankov. Šole
so tekmovale in vposlanih ni bilo nič manj kakor 989 nalog, razposlanih
51 odlikovanj in zraven še 80 knjig! Koliko dela, truda — a tudi važnega
spoznanja resnice tiči za temi številkami. Tudi pri nas na Slovenskem se
je že začelo, in se bode še nadaljevalo, osobito ako nam vrlo slovensko
ženstvo priskoči na pomoč.

Matere, poučujte Vam izročeno mladino, otroke svoje, Gospodinje
svojo družino, hlapce in dekle, prijatelji drug drugega — soseda svojo
sosedo. Prvi nauk jim bodi naš zgled. Ne dajajmo našim otrokom ne
kapljice vina, ne piva, še manj — oh, nikdar, nikdar žganja, ne kapljice
ruma v čaj! Otroci nam bodo nekoč hvaležni za to, prav kakor sem jaz
hvaležna za to svoji materi,

Vadimo sploh mladino samozatajevanja, čvrste možatosti! Jaz hočem
dobro, nočem hudega — torej se odpovem!

A še več! Dajmo se sami vedno zopet poučiti! Kar smo slišali danes
in jutri, bo le prehitro pozabljeno, le prekmalu bodo zopet zavladale stare
razvade — a to ne sme biti! Sicer ne bomo dosegli nikoli tega, kar so;
dosegli drugod! Ogenj se je sicer danes zanetil — a goreti mora dalje,
brusiti in rabiti se mora orožje naprej — drugače zarjavi in roka postane
nespretna. Kako hočemo to zabraniti?

S tem, da ostanema v neprestanem stiku z voditelji
abstinenčnega gibanja, da si naročimo časnik, ki
nas obvešča o uspehih, o delovanju naših borite-
ljev, »Zlato dobo«, ki nas bodri, spodbuja in navdu¬
šuje skoro vsak mesec!  O, ne skoparimo tukaj, radi darujmo
ta mali prispevek, zlati sad sreče bo. obrodil v bodočnosti!

Ali se ne bomo vsega naveličali? -— Ozrimo se, drage poslušalke, po
svetu! Kdo pa dela za abstinenco, kdo dela z nami?

Tu delajo katoliki, protestantje in framasoni — Angleži, Nemci in
Slovani — vsi stanovi od najbolj učenega moža do preprostega delavca!
Slovenke, ne dajmo se osramotiti od drugih; srčno stopimo na bojno polje!
Da je včasih težko, — to nas še osrčuje. Blago žen¬
sko srce se ne zboji truda  in trpljenja, osobito ako ve, da
velja dobri stvari!

In na Vas, blaga ženska srca, so se zanašali in se zanesejo vojsko¬
vodje v naši sveti vojski, prireditelji današnjega shoda. Dokažite, da se
niso varali, dokažite, da je imel Slomšek prav, ko je pred 53 leti dejal:
»Kdor se zanaša na plemenita ženska srca, on se ne bo varal nikdar!«

Predsednik:

Veliko nimam dodati temu krasnemu govoru, ki je potekel iz
nežno čutečega srca gospodične govornice. Zahvalim se ji najprej za
reklamo, katero je delala za »Zlato dobo«. Stane na leto samo 3 krone,
tako da si jo lahko vsak naroči. Res je, da bo le tisti za stvar trajno vnet,
kdor dobi vedno nove hrane, to pa more dobiti le iz časopisja.

Govoru gospodične predavateljice dodam samo toliko, da omenim,
da je svobodomiselno in liberalno ženstvo drugih narodov veliko bolj za-

48

vzeto za abstinenco, kakor pa naše slovensko krščansko ženstvo. Rečem
naravnost, da z našim ženstvom v tem pogledu nisem zadovoljen, da, niti
z našimi Marijinimi družbami ne morem biti popolnoma zadovoljen. Zdi
se mi, da je njihova pobožnost nekako premehkužna, Premajhna ne smem
ravno reči. Spolnjujejo vestno in vneto svoje krščanske dolžnosti, toda
— vinca si pa ne puste vzeti. Vedno najdejo za to polno izgovorov, češ
»malo pupcat pa malo papcat je pol življenja,« ali pa: »Zakaj ga je pa Bog
ustvaril?« Na ta ugovor vam odgovorim, da Bog vina ni ustvaril samo
zato, da ga nekateri po pameti pijejo, ampak tudi zato, da se ga drugi
njemu v čast zdržujejo. Ako se zatajujete in se vina zdržite v čast božjo,
s tem pokažete, da znate tudi nekaj žrtvovati. Taka žrtev je več vredna
kakor pa sama molitev. To je prava praktična pobožnost,

V Ljubljani imamo pa tudi ženstvo, ki je drugega mišljenja. V mislih
imam zlasti »Splošno žensko društvo«, Ako je kaj zastopnic tega društva
tukaj, jih pozdravljam; ako jih pa ni, potem rečem, da se to društvo v tem
oziru ne zaveda svojih dolžnosti. Bilo bi bolje, da bi se te dame zanimale
za abstinenco, kakor pa, da po raznih narodnih veselicah ponujajo in pro¬
dajajo različne opojne pijače,

To je, narodne dame, odlično narodno delo, in če hočete biti zares
narodne, potem se zanimajte za naše gibanje, organizirajte se in agitirajte,
da boste kolikor mogoče storile za omejitev pijančevanja!

Leopold Puhar:

Delavstvo in alkohol.

Cenjeni zborovalci! Dovolite mi, da tudi jaz kot zastopnik delavcev
pojasnim svoje stališče in vam prav živo predočim žalostne posledice pijan¬
čevanja.

V nekem mestu naše države — mesto šteje 24.000 ljudi — je bilo
v enem tednu aretiranih 144 možkih, in sicer v pondeljek 22, v torek 8, v
sredo 5, v četrtek 4, v petek tudi 4, v soboto 31, v nedeljo pa 70, skupaj
torej 144, Sedaj se pa vprašajmo, odkod ta velika razlika. Delavstvo živi
v tej misli, da je najbolje, če se ga v soboto in nedeljo navleče za cel teden.

Poglejmo, kje je največ pretepov in največ pobojev. Med kmečkim
ljudstvom in med delavstvom, in to zlasti ob sobotah, nedeljah in praz¬
nikih, zlasti velikih praznikih. In če vprašamo zločinca: zakaj si to storil,
odgovori: Pijan sem bil, To je torej izgovor za vse pregrehe!

Poglejmo nekoliko v najbližjo ljubljansko okolico, Udmat in Šiško!
Kako žalostne slike se nam kažejo po ondotnih beznicah in gostilnah!
Tam vidimo mladenke, ki so prišle v mesto nedolžne in poštene, kako
sedaj za kozarec vina prodajajo svoje poštenje in svojo nedolžnost.

In kakšen je nedeljski počitek našega delavstva! Šest dni mora
delavec trdo delati, hudo trpeti, sedmi dan je pa odločen za počitek in
izobrazbo. Toda delavcu ne preostane časa ne za počitek, ne za izobrazbo
in ne za izpolnjevanje verskih dolžnosti. Ko zjutraj vstane, je njegova
prva pot v gostilno na »gabelfruštek«, ki traja navadno do kosila. Po
kosilu, če sploh še h kosilu pride, gre takoj zopet v gostilno, kjer presedi
celo popoldne, dostikrat pa še celo noč, tako da gre mnogokrat v pondeljek
zjutraj iz gostilne naravnost na delo, ali pa sploh ne gre na delo, marveč
naredi »plavo«, Te razmere so za trajno nevzdržljive.

Naša dolžnost, v prvi vrsti dolžnost delavcev je, da se proti alkoholu
borimo brez razlike strank. Ako smo za to premalo izobraženi, je naša
dolžnost, da se izobrazimo. Izobrazbo si pa najlaže pridobimo iz časopisov.

49

Pravimo, da za časopise nimamo denarja. Zakaj ga pa nimamo? Zato,
ker ga zapijemo, Ako bi vsak delavec prihranil le eno desetino tega, kar
zapije, bi mu bilo gotovo mogoče nabaviti si dober časopis, od katerega bi
imel veliko koristi; od pijače je pa nima prav nič, ampak le družina trpi
vsled alkohola, kateremu je vdan oče, oziroma mož.

Dovolite mi, da se dotaknem par ugovorov, katere rado uporablja
delavstvo proti abstinenčnemu gibanju. Ravno danes zjutraj sem govoril
z možem-rokodelcem. Povabil sem ga na shod. Toda kaj mi je odgovoril?
Pravi: Saj jaz nisem pijanec, sem trezen človek, po cel mesec ne pokusim
niti kapljice alkohola. — A to ne velja. Saj udeleženci današnjega zboro¬
vanja gotovo nismo sami pijanci, ampak trezniki, in če bi vsak tako rekel,
kakor ta, potem bi našega shoda ne bilo.

Potem pravijo nekateri ljudje, da alkohol daje gorkoto. Toda to je
samo laž. Gospodje zdravniki so nam povedali, da človeku, ki je nezmerno
pil, postane vroče. Zakaj? Če človek preveč pije, mu gotova partija
možgan ohromi, žile se napnejo, kri sili na površje kože, in tako dobi
človek lažizavest, da mu je gorko. Toda vprašajte pijanca, kadar mu je
najbolj vroče, pa boste videli, da bo rekel, da mu je čez eno uro mraz.
Če alkohol daje tako gorkoto, zakaj pa potem največ pijancev zmrzne,
ko gredo iz gostilne in se utrujeni vsled preobilo zavžite pijače sesedejo v
sneg? Pravim, če alkohol res daje tako gorkoto, potem bi se moral ves
sneg okrog pijanca stajati, a zgodi se ravno nasprotno, namreč da pijanec
zmrzne. Zakaj? Zato, ker cela partija možganov otrpne, ga noge več ne
neso in mora ostati v snegu, ostati toliko časa, da tista lažigorkota mine,
potem se ga pa poloti mraz, ki je vedno hujši in hujši, tako dolgo, da srce
preneha biti. — Da alkohol ne daje nobene toplote, nam potrjujejo tudi
znameniti raziskovalci južnega in severnega tečaja; kakor Peary, Cook in
drugi. Slavni raziskovalec severnega tečaja, Nansen, tri leta ni pokusil
nobene kapljice alkohola, pa je premagal vse težave. Njegovi spremlje¬
valci — domačini — Eskimi, ki so uživali alkohol, so se morali pa vrniti,
nekateri so pa še celo zmrznili.

Drugi pravijo zopet, da je alkohol dober zoper vročino. No, poskusite
enkrat v vročini izpiti kozarec mleka ali vode, pa se boste prepričali, kaj
je bolje zoper vročino, mleko ali alkohol. Slavni afriški potovalec Living¬
stone je 20 let potoval po Afriki, prehodil je najbolj vroče kraje, a vendar
ves ta čas ni užil niti kapljice alkohola.

Poglejmo Beduine, ki žive v vročih krajih. To ljudstvo je že po svoji
veri vezano, da ne uživa alkohola, zato je pa čvrsto, žilavo in močno kljub
temu, da ima kar najbolj priprosto hrano in da gara kakor živina. Poglejmo
pa nasprotno Indijance v Severni Ameriki! Ta narod je bil poprej krepak,
pogumen in se je uspešno ustavljal lakomnim belokožcem. Vsled nezmer¬
nega žganjepitja je pa tako propadel, da bo kmalu zginil z zemeljskega
površja.

Drugi zopet pravi, jaz ga moram izpiti pol litra, drugače nisem dobre
volje. Ta ugovor tudi ne velja. Danes smo toliko napredovali, da je sra¬
mota za slehrnega človeka, če ne more biti drugače dobre volje kakor če
je pijan.

Potem pa naporno delo! To je najhujši vzrok za pijančevanje.
Poglejte na primer kondukterja na železnici! On mora izpiti kozarček
žganja, drugače ne more vztrajati. Tudi to je laž, kar vam bom takoj
dokazal. Za poskušnjo so poslali dva enako močna oddelka vojakov kopat,
začela sta oba oddelka ob 6. uri zjutraj in sta delala do 6, ure zvečer. En
oddelek je imel za pijačo cel dan vino, drugi pa samo čisto vodo. Ob 9. uri
je bil oni oddelek, ki je pil vino daleč pred onim, ki je imel samo vodo.

4

50

Vino jim je namreč razdražilo živce, da so začutili v sebi hipno večjo moč
in zato so tudi toliko več naredili. Po deseti uri so pa ti ljudje začeli pešati,
in ko so strokovnjaki ob 6. uri zvečer precenili delo obeh oddelkov, so
videli, da je oni oddelek, ki je pil vino, zaostal daleč za onim, ki je pil
samo vodo.

Poglejmo rusko-japonsko vojsko! Zakaj so bili Japonci tako zmago¬
viti? Gotovo ne vsled svoje premoči, ampak zato, ker so ruski generali
šampanizirali, vojaštvo je bilo tudi pijano, tako da niti videlo ni, kako
trezni Japonci lezejo čez utrdbe. Gospodje predavatelji so nam tudi pove¬
dali, da so naši bratje na Balkanu zmagali le vsled treznosti svojih vojakov.

Imajo pa ljudje še vse polno drugih izgovorov za pitje. Grem zvečer
z dela domu, pa srečam prijatelja, ki gre na delo. Pravi: Imam nočno
službo, en frakeljček ga moram izpiti, da bom laže čul ponoči. No, si
mislim, dobro! Srečam pa drugo jutro drugega prijatelja, ki gre domu, a
ta mi pa pravi: Grem z nočne službe, pa ga moram izpiti pol litra, da
laže spim. No, torej eden mora piti, da laže bedi, drugi pa, da laže spi.

Potem imajo mnogi ljudje, zlasti pa slabo poučene matere navado,
da dajejo otrokom malo vinčka, da bodo laže zobke dobili. Vse to je pa
samo larifari.

Starši, pomislite, kaj zagrešite s tem, da dajete svojim otrokom
alkohol! Takim staršem, ki dajejo otrokom alkoholne pijače, se lahko
očita, da so morilci svojih lastnih otrok. Znano mi je, da dajejo ljudje
malim psičkom šnops, da bi ostali majhni in bi bili bolj hudi. Ne vem
torej, ali tudi starši, ki dajejo otrokom šnopsa, žele, da bi bili njihovi
otroci majhni in hudi kakor kužki?

Zatorej nikar mladini dajati alkoholnih pijač! V prvem trenotku se
lahko mladenič odvrne od uživanja alkohola, potem je pa to večkrat
nemogoče. V neko gostilno je prišel razcapan starček sivih las ter je
zahteval kozarček šnopsa. Gostilničar mu ni zaupal, da bi ga plačal, pa
mu ga ni hotel dati. Takoj nato vstopita dva mlada gospoda ter zahtevata
vsak kozarček šnopsa, ki ga jima gostilničar tudi hitro prinese. Starček ju
nekaj časa gleda, potem pa pravi: Dovolita gospoda, da vama kratko
povem svojo zgodbo svojega življenja. Poglejta me, imam maturo, imel
sem lepo posestvo, skrbno ženo in pridne otroke. Začel sem ravnotako z
enim kozarčkom kakor vidva, a prišlo je iz tega tako daleč, da sem zapra¬
vil vse premoženje, ženo in otroke pa spravil v prezgodnji grob. Dovolita,
gospoda, da jaz izpijem namesto vaju ta dva kozarčka. Prepričan sem, da
je tukaj notri peklenski strup, a jaz si ne morem več pomagati. Vidva se
ga pa varujta, da vaju ne doleti enkrat taka usoda, kakor je mene.

Poglej ti, zakonski mož, svojo ženo, ki ti pravi: Sam alkohol je kriv,
da sem danes tako nesrečna! Pričakovala sem podpore in ljubezni od
svojega moža, toda kaj imam danes? Lahko rečem, da je žena pijanca
moderna sužnja.

Poglejmo dalje na tisoče in tisoče otrok, ki milo zdihujejo: »Kaj smo
mi krivi, da smo otroci pijancev? Lačni smo, kruha si želimo, pa ga ne
dobimo, Vidimo druge otroke: imajo kruha, imajo čedno in gorko obleko,
mi se pa potikamo lačni in raztrgani po cestah, v spodtiko in nadlego
drugim ljudem.«

Poglejmo dalje, kakšne slike se nam kažejo vsled alkohola po bolniš¬
nicah! Sam sem imel priliko peljati neko društvo v blaznico na Studenec.
Tam sem prosil primarija, da nam je pokazal norce. Vprašali smo se,
kakšni so pravzaprav ti ljudje, Ali tak človek živi ali ne? Doma ima
ženo, a žena nima moža, otroci ne očeta. In kakšno življenje ima tak
človek, tudi če pride iz blaznice! Seveda mu ne bo nihče v obraz očital,

51

da je bil v blaznici, a vsak se ga nekako ogiblje, nihče ga ne mara v
družbo, in tako je revež prepuščen sam sebi.

Abstinentje, poprimite se dela, potem nam ne bo treba nič več
zidati novih bolnišnic, ampak bomo mogli še polovico sedanjih podreti.
Seveda je še daleč ta čas, a prišel bo, če bo vsak storil svojo dolžnost.

K sklepu povzdignem svoj glas kot delavec do naših ljudskih zastop¬
nikov, da nam pomagajo v tem ljutem boju. Seveda bo to malo težko, ker
država in dežele vlečejo ravno iz šnopsa svoje največje dohodke. Toda,
gospodje poslanci, položite malo žrtev na oltar domovine, postanite
vi prvi abstinenti  in ljudstvo bo šlo za vami! Spoštovati more
ljudstvo le treznega poslanca, mu verjeti in mu zaupati. Do pijanca jaz
nimam nobenega zaupanja in spoštovanja, pa najsi bo to poslanec, urad¬
nik, učitelj ali kdo drug, kajti vem, kakšen je pijanec, ker sem bil — sam.
(Veselost.)

Mi hočemo našo mladino pripraviti do tega, da se ne bo udajala
pijančevanju, kajti pijancev ne bomo spreobrnili. (Predsednik: »Saj smo
vas!« — Veselost.) Dobil sem eno po nosu. Recimo, so male izjeme, ampak
pijanca spreobračati je toliko, kakor hudiča za ušesa vleči. — Naše mla¬
dine ne smemo pustiti v nemar, naša mladina — če bo dobro vzgojena —
je zlat kapital, ki nam bo enkrat donašal bogate obresti. In morda še mi
dočakamo čase, ko bomo videli sadove semena, ki ga sedaj sejemo.

Takrat bo res prišla doba, ki se bo lahko imenovala — »zlata doba«,
(Živahno odobravanje in ploskanje.)

Nato skioptične slike.

Predsednik:

Gospoda Puharja, ki se nam je predstavil kot živ eksemplar spre¬
obrnjenega pijanca, — jaz bi ga ne bil izdal, ko bi se sam ne bil, — moram
nekoliko popraviti. Včasih smo rekli: Pijanec se spreobrne, kadar se v
jamo zvrne. Jaz pa pravim: Pijanec se spreobrne, kadar se abstinence
oprime. To vidimo na našem Puharju. Vsi pijanci se ne dado ozdraviti, to
je res, toda nekako polovica pijancev se ozdravi po zdraviščih, — kjer jih
imajo. Ko bomo imeli tudi pri nas tako zdravišče, nam le pridno pijance
noter pošiljajte! — Ko bi se nam pač hotelo veliko pijancev spreobrniti —
in potem naj bi se vsi tako dejansko hvaležne iz¬
kazovali za to, kakor g. Puhar!

Sedaj bomo današnji shod sklenili. Ako se ozrem po dvorani in po
galeriji, moram reči, da sem prav zadovoljen. Zjutraj ob začetku z ude¬
ležbo nisem bil docela zadovoljen; toda čimdalje časa smo bili skupaj,
temveč se nas je nabralo, tako da na koncu dneva lahko rečemo, da je
današnje zborovanje res lepo uspelo.

Torej se še enkrat iskreno zahvalim vsem, ki ste prišli na shod, zlasti
vam, ki ste prišli iz daljnih krajev. Tako so se udeležili shoda v lepem
številu n. pr, Žirovci, ki imajo šest ur hcda do železnice. Taka požrtvoval¬
nost zasluži vse priznanje! Bog vam povrni! Zdaj pa lahko noč za danes!
Na svidenje jutri!

Zvečer ob 8. je uprizorilo deželno gledišče  igro s protialko¬
holno tendenco »Ubijalec«, prevedeno iz francoščine. Gledišče je bilo
napolnjeno — večinoma od udeležnikov kongresa. Igrali so prav dobro.

4 *

52

II.

V pondeljek, 30, decembra.

A. Dopoldne:

Predsednik Kalan:

Velecenjene gospodične in gospe, velečastiti in blagorodni gospodje!
Začel bom tako, kakor včeraj. Deset let je preteklo, — kakor kaže številka
tukaj gori na vrhu, — odkar se s skromnimi močmi borimo zoper enega
najhujših ljudskih sovražnikov. Dolga niso ta leta, ampak huda so, kakor
nekdaj leta očaka Jakoba. Malo veselih dni smo doživeli borci zoper alko¬
hol v teh letih. Včeraj pa je bil za nas en vesel dan in danes je drugi.
Ta dva vesela dneva ste nam pa pripravili vi, čislani in dragi nam gostje.

Najprej pozdravim v naši sredi zastopnika deželnega šolskega sveta,
gospoda deželnega šolskega nadzornika F r. L e v c a, ki je bil že včeraj
tako prijazen, da je bil pri našem zborovanju in s tem pokazal, da se
zanima za naše gibanje.

Potem čutim dolžnost, da se prav posebno zahvalim gospodu ravna¬
telju ces. svetniku dr. B e z j a k u iz Gorice za njegovo prijaznost, da se je
odzval našemu vabilu in za daljno pot, ki jo je storil. Drugi odlični gospodje
naj mi oproste, da jih ne bom posebej pozdravljal, ker se lahko komu
zamerim, ki bi ga pozabil imenovati. Torej iskreno pozdravljam vse skupaj,
ki ste prihiteli na naše zborovanje.

Trije faktorji so v prvi vrsti poklicani za boj proti alkoholizmu, to
smo mi duhovniki, to ste vi učitelji in zdravniki.  — Gospodje
zdravniki so pred nekaj časom stopili v našo areno; duhovniki in uči¬
telji smo pa že dalj časa zvezani v boju proti alkoholu. Želim, da bi se
naša organizacija danes poživila in da bi se danes navzeli novega ognja
in navdušenja za našo sveto stvar. Ako se mi trije: duhovniki,
učitelji in zdravniki prav resno skupaj vzamemo,
potem boste videli, da bo v desetih letih lice naše
domovine v tem oziru čisto spremenjeno.  In to želim,
da bi se zgodilo!

Lepo in dostojno praznujemo našo desetletnico; želim pa, da bi to
praznovanje ne bilo samo lepo, ampak desetletnica naj bo mejnik v našem
gibanju, naj bo začetek veselejše, plodovitejše dobe, kakor je bila dose¬
danja! Zato bi vas prav lepo prosil, da bi krepko posegli pod pazduho
nam, ki se borimo v prvih vrstah. Prav posebno bi vas pa prosil, da bi
nekateri sami hoteli stopiti bolj v prve vrste.  Jaz se
čutim le preveč osamljenega. Da je naš boj težak, odiozen, je dokaz ravno
to, da se je veliko borilcev, ki so stali prvotno v prvih vrstah, sčasom
odtegnilo, ker so izgubili veselje in pogum. In tako sem ostal skoro popol¬
noma sam. Sam moram list pisati, sam organizacijo voditi, sam duševno
delati, sam program sestavljati, potem pa poleg vsega tega duševnega dela
še sam vse mogoče: vence plesti in obešati, žeblje zabijati, mize pogrinjati,
vilice in žlice skupaj nositi, kište odpirati itd. Vidite, to je malo veliko.
Ne rečem, da je preveč, se že zmaguje; ne govorim tega zato, da bi se jaz
razbremenil, ampak zato je treba več delavcev, da bi šlo delo hitreje
od rok. Kajti naš delokrog je širok, gre nam za celo domovino, strast
pijančevanja je pa v ljudstvu tako globoko zajedena, kakor nobeno
drugo zlo. Zaraditega je treba napeti vse moči, da tega klopa izženemo
iz telesa našega ljudstva.

53

Že včeraj sem rekel, da je to moj zadnji poskus, dvigniti celo domo¬
vino na boj. Ako ne bo šlo odslej lažje in uspešnejše, potem nevem,
če ne bo struna počila, in bi se ne utegnil naveličati brezuspešnega dela.
Vendar včerajšnji in današnji dan mi je vlil novega poguma v srce, tako
da upam, da se bo pričela sedaj za nas veselejša doba.

V to prosim vaše izdatne podpore, in Bog blagoslovi naše delo!

Sedaj predlagam za častnega predsednika gospoda dr. Bezjaka.
Dalje predlagam v predsedstvo gospode: Nadučitelja Ivana Štruklja, nad¬
učitelja Ivana Bezeljaka, učitelja Valentina Mikuša iz Tolmina, kaplana
Janeza Klemenčiča in gospodično Angelo Trost.

Nato nagovori zborovalce predsednik dr, vitez Bleiweis Trsteniški,
A njegov nagovor je združen z nagovorom prejšnjega dne na straneh
18 — 21.

Pozdravi:

Deželni šolski nadzornik Fr. Levec:

Častita gospoda! Po naročilu njega ekscelence, gospoda deželnega
predsednika, današnji zbor prav prijazno pozdravljam ter želim današnjim
posvetovanjem in sklepom pričakovanega in zaželjenega uspeha.

Zagotavljam vas, da deželni šolski svet delovanje protialkoholne
zveze zasleduje z velikim zanimanjem, in zato me prav posebno veseli,
da je bilo včeraj in danes zbranega tukaj toliko slovenskega učiteljstva.

Dragi učiteljski tovariši! Vi, ki živite med narodom, imate že leta
vsak dan priliko opazovati, koliko nesreč in strahot rodi pijančevanje.
Pojdite po naši domovini in imeli boste priliko opazovati, da zaraditega
propada naš narod v gospodarskem, moralnem in zdravstvenem oziru.
Imeli boste priliko opazovati in tudi bridko skušati, da alkohol ni razširjen
samo med odraslimi ljudmi, ampak da vino — in v nekaterih krajih tudi
žganje — grozno mori in zatira šolsko mladino, ki potem duševno in
telesno pohabljena prihaja k pouku. Kako žalostne razmere vladajo v
tem oziru po mnogih krajih naše domovine, to lahko posnamemo iz jako
zanimivih podatkov, ki jih je priobčila »Zlata doba« v 7. številki letošnjega
leta. Gospod nadučitelj Rant je s hvalevredno natančnostjo podal jako
zanimive podatke iz ljudske šole v Radečah, in sicer piše tamkaj sledeče:

Na ljudski šoli v Radečah je bilo v šolskem letu 1911/12. 429 otrok.
Od teh jih je uživalo alkoholne pijače 419, samo 10 ne. — Vsi ti so pili vino;
za »priboljšek« jih je pilo od vinopivcev še 175, t. j. 42%, pivo. — Poleg
vina in piva je pilo še žganje 108 otrok, tedaj 25‘75%. — Pijanih je bilo v
tem šolskem letu 145 otrok, t. j. 34%, — Kolikor se vedo spomniti, jih
je pilo v predšolski dobi, torej pred izpolnjenim šestim letom, 134 otrok,
t. j, 42%.

Na vprašanje: Kdo ti daje piti? — so odgovorili vsi: Oče, mati, brat,
botra, stric; in sicer 98% starši, še ne 2% drugi. — Pili so: vina od pol do
pet kozarcev naenkrat; piva od enega kozarca do celega vrčka; žganja
od pol žganjarskega kozarčka do pol fraklja, tudi po cel frakelj.

Ker je učiteljstvo pri tem izpraševanju postopalo zelo diskretno, so
mu zaupali otroci tudi tele žalostne zanimivosti: En deček dobi vsako
nedeljo po sv, maši pol fraklja žganja. En deček ga dobi tudi po cel frakelj.
En deček dobi vsak dan po tri kozarce vina. En deček izpije naenkrat po

54 —

cel liter vina ali pol fraklja žganja. Enemu dečku da oče vsako jutro en
kozarček žganja, zvečer pa mati vina. Pijan je skoro vsako nedeljo. Mnogo
dečkov je povedalo, da je bilo pijanih že po desetkrat ali celo večkrat;
tudi nekaj deklic je odgovorilo na tozadevno vprašanje: mnogokrat! —
12 dečkov si je samih kupilo pijače. En deček okoli 50krat med počit¬
nicami.

Pisatelj tega članka pravi, da je drugod, zlasti po Gorenjskem, v tem
oziru veliko boljše, da Radeče leže v vinorodnih krajih in tako ljudje laže
pridejo do pijače. Toda po mojih skušnjah tudi drugod ni veliko boljše.
Imel sem večkrat priliko kot okrajni šolski nadzornik, pa tudi poznej kot
deželni šolski nadzornik opazovati te žalostne razmere. Oprostite, da vam
povem značilno dogodbico, katero sem doživel v svojem službovanju.
L. 1886. se je ustanovila v enem najlepših krajev na Gorenjskem ljudska
šola. Ko sva dospela z okrajnim glavarjem ob 10. uri dopoldne v vas,
nama pride nasproti najvplivnejši mož popolnoma pijan z veliko stekle¬
nico borovničevca v roki ter naju povabi na dober požirek. Okrajni glavar
se je izrazil v nemškem jeziku s tako krepko besedo, da si je ne upam
tukaj ponoviti, Zadeva glede šole je bila hitro urejena, ker so se ljudje
bolj brigali za pijačo kakor pa za šolo. Ko je bilo treba podpisati zapisnik,
ni bilo navzočega drugega kakor jaz, okrajni glavar, zapisnikar in pa še
en občinski mož. Ko pridem drugo leto nadzorovat to šolo, je bil uspeh
zelo nepovoljen. Na moje nevoljno vprašanje mi učitelj ves obupan odgo¬
vori: »Ja, jaz ne morem čudežev delati.« Pri nas pije vse žganje, da, še
celo matere ga dajejo svojim dojenčkom, da imajo potem mir pred
njimi . . .«

V svojih mladih letih sem jako rad obiskoval svoje součence po
Gorenjskem. Dobre matere so nam stregle s sirom, kislim mlekom in z
žganci, zabeljenimi s tropinami. Bili so res lepi časi. Pred kakimi štirimi
leti pridem zopet v tisto dolino in ko se popoldne sprehajam z nadučiteljem
po polju, vidim, kako hite ljudje z velikimi zavitki blaga iz prodajalne.
Na moje vprašanje mi nadučitelj pravi: Ljudje kupujejo sladkor in čaj, kate¬
rega nenavadno veliko porabijo.. Tisto mleko, ki so je prej doma porabili,
prodado, sami pa pijejo čaj s špiritom, Zaraditega pa tudi naša vas tako
propada. Poprej so včasih potrdili v vojake po 10 fantov, letos pa samo
dva, Kaj imam pa jaz v šoli opraviti z otroci, ne morem povedati.

Še en slučaj. Pred petimi leti sem nadzoroval zasilno šolo v nekem
gorskem kraju. Vsi veste, da nadzornik od takih zasilnih šol ne pričakuje
posebnih učnih uspehov. Silno sem bil presenečen, ko najdem nadarjene
otroke, ki so naglas in pravilno odgovarjali na stavljena vprašanja. Pohva¬
lim učence in učitelja-duhovnika. Ta mi reče: »Pri nas je veselje delati.
Ljudje ne pijo žganja, piva in vina pa le malo. Mladina je zdrava in zatega¬
delj tudi dovzetna za pouk.«

Na podlagi teh izkušenj sem prepričan, da je živa potreba, da se tudi
šolska mladina zave lepih naukov, katere uči protialkoholna zveza. Pa
ne samo zave naj se jih, ampak naj jih tudi zvesto izpolnjuje.

Dragi učiteljski tovariši! Vi ljubite domovino, ljubite svoj narod,
ljubite mladino, ki vam je izročena v pouk in vzgojo. Prosim, pokažite to
ljubezen s tem, da se tesno oklenete Protialkoholne zveze, da s celo dušo
podpirate njeno vzvišeno nalogo, da z vneto besedo in z živim zgledom
skrbite za to, da se bo mladina navajala k treznosti in zdržnosti. Kajti
ta nam daje poroštvo, da bo iz naše šolske mladine zrasel duševno in
telesno zdrav in krepak narod. (Živahno odobravanje in ploskanje.)

55

Predsednik:

Zahvalim se za prijazen pozdrav in za naklonjenost in prosim, da bi
nam deželni šolski svet vedno ohranil to naklonjenost in nas podpiral,
kolikor je v okviru sedanjih postav največ mogoče.

Državni in deželni poslanec dr. Krek:

Včeraj sem bil zadržan, udeležiti se zborovanja, ker sem imel še
posla na Dunaju, odkoder sem se šele danes zjutraj povrnil; tako da imam
šele sedaj priliko, udeležiti se kongresa. Bil sem pa silno radoveden, kako
je bilo, tako da sem že navsezgodaj zjutraj iskal osebe, ki bi mi poročala,
kako se je izvršilo včerajšnje zborovanje. Dobil sem končno nekega moža
še v postelji, kateremu nisem dal prej miru, da mi je vse natančno poročal;
in reči moram, da sem zadovoljen, kakor ste vi sami.

Oglasil sem se k besedi, ker bi rad dodal par opazk na besede, ki jih
je govoril gospod dr. Bleiweis o zakonodajnih zastopih. Kongresi, kakor
ga tu imamo, imajo gotovo eno dobro stran, namreč da prepričajo tiste,
ki so navzoči, da alkohol nima pravice zahtevati od človeka, da bi ga rad
imel. Zanje alkohol po poslušanju takih predavanj zgubi svojo mikavnost.

Jaz bi to izpregovoril tudi na adreso prijatelja Kalana, s katerim sva
prišla v tem oziru nekaj navzkriž, in upam, da bodo te besede, katere
bom sedaj izpregovoril, napravile med nama premirje.

Kongresi delujejo kakor misijoni. Misijoni vplivajo v gotovem zmislu
trenotno jako dobro na ljudstvo; toda ljudje pridejo od misijona zopet v
življenje, v razmere, v katerih so živeli poprej. Ves tisti socialni in eko¬
nomični milje, v katerem živijo, je močnejši kakor vsi nauki, katere so
slišali pri misijonu. To vemo iz lastne skušnje. Zato si moramo biti v
svesti one velike sile, s katero moramo v javnosti računati z ozirom na
protialkoholno gibanje.

■ Dve stvari sta, katerih bi tukaj omenil. Gospod dr. Bleiweis je govoril
o alkoholnem kapitalu.  Toda pri produkciji alkohola ni prizadet
samo kapital, ampak tudi delavstvo,  ki pri tem zasluži. Alkohol je
v javnosti blago, ki išče trga in kupca. Alkohol kot blago ima mnogo
vpliva na kmetijstvo v takih krajih, kjer se prodaja ječmen za pivo, kjer
se sadi hmelj, kjer se proda mnogo krompirja za žganje. Razni sadeži se
spravijo po tej poti v denar. Udeležen je torej pri tem vprašanju veliki
kapital, ki v velikih napravah producira alkohol; udeleženi so pa tudi
kmetje in cela vrsta tistih, ki si služijo pri tem svoj kruh. Torej tudi majhni
ljudje so udeleženi pri tem; tudi bora natakarica, ki nima noč in dan miru
in počitka in ki tudi v življenju ne uživa tistega ugleda in spoštovanja,
kakor ga zasluži oseba, ki služi in si s težkim delom pridobiva svoj kruh,
je zavisna od alkohola. Torej vidite, teh ljudi, kateri so udeleženi pri
produkciji alkohola, je veliko.

Drugi uvaževanja vreden moment so pa davki,  katere nalagajo
občine, dežele in država na vino in žganje. Torej učitelji in učiteljice, vi
se potegujete že toliko in toliko časa — in to po vsej pravici — za zbolj¬
šanje plač. Vidite, to zboljšanje bo mogoče le tedaj, če se deželne finance
zboljšajo. Upamo, da se nam bo še meseca januarja posrečilo na Dunaju
rešiti takozvani mali finančni načrt. Pri tem finančnem načrtu bodo najvišji
dohodki iz davkov, ki se nalože na žganje. Naša dežela bo dobila iz tega
precej veliko svoto, okrog enega milijona kron, To je ta oksimoron, to
protislovje, v katerem živimo, da kulturnih namenov države in dežele ne
moremo zaenkrat drugače rešiti, kakor če se pije, To je faktum. (Veselost.)

56

Davek na alkohol nima tega namena, da bi se pitje omejilo, ampak
ima samo namen, sanirati deželne in državne finance. Država mora dobiti
denar, s katerim bo pokrila svoje stroške. Za zgled vzemimo Rusko. Na
Ruskem so napravili monopol za žganje, to se pravi, da se sme žganje pro¬
dajati samo v državnih šnopsarijah. Ministrski predsednik in finančni mini¬
ster sta v najlepših oblikah slikala, kako se bo žganjepitje s tem omejilo
in kake uspehe bo država dosegla. Država je res dosegla lepe uspehe
ne samo s tem, da se je število žganjarn zmanjšalo, ampak tudi s tem, da
se je velik del dohodkov iz žganja dal za ljudsko šolstvo. Toda prišla je
rusko-japonska vojska, Rusija je potrebovala denarja in prispevki v kul¬
turne namene so se znižali. Ravno tako je tudi pri nas. In zato moj predlog,
da se da 1% dohodkov iz žganja za protialkoholno gibanje, ni prišel v
razpravo.

To sta torej dve stvari; na eni strani država s svojimi potrebami,
na drugi strani pa alkohol kot blago in veliko faktorjev, ki so interesirani
pri produkciji in razpečevanju alkohola. To je tisti milje, v katerem živimo
in katerega ne moremo premagati drugače kakor s krepko organizacijo.

Jaz se čudim delu prijatelja Kalana in čudim se, da je dosegel take
uspehe, kakor jih je. Mislim, da je njegov pesimizem popolnoma neopra¬
vičen, da nima nobene stvarne podlage in da nimamo v Avstriji nobenega
naroda, kjer bi se bilo to gibanje tako vkoreninilo kakor pri nas. Toda
ena stvar je, ki še ni dobro izpeljana, to je organizacija.  Tega pa
ni kriv on, temu so krivi raznovrstni faktorji. Kongresi so po mojem
mnenju, — jaz sem bil že na številnih kongresih, — kakor misijoni. Kon¬
gresi pokažejo pri posameznih lepe uspehe, s kongresov pride veliko
abstinentov, ampak organizacije kongresi ne morejo napraviti.

Kakor sem prej rekel, je alkohol kot blago neka državna potreba.
Za to najdemo analogijo v boju krščanstva proti poganstvu. Poganstvo je
bilo istotako zvezano s celim javnim življenjem kakor sedaj alkohol. Kla¬
sično nam opisuje v tem pogledu sv, Luka boj zlatarja Demetra proti
sv. Pavlu. Proti sv. Pavlu so se vzdignili obrtniki, ki so delali malike.
Malikovalstvo kot obrt je bila največja moč, ki se je upirala krščanstvu.
Poganstvo je bilo državna potreba; temu nasproti se je pa postavila organi¬
zacija, ki je rodila toliko junaštva, ki je rodila neštevilno mučencev.

Dokler bodo dokazovanja proti alkoholu samo znanstvena, toliko
časa nasprotniki lahko mirno gledajo na naše gibanje, Kakor hitro bo pa
ta organizacija prišla tako daleč, da se bo milje, o katerem sem prej govoril,
izpremenil, potem nasprotniki z vso silo ne bodo mogli ustaviti našega
gibanja. Tudi ta organizacija mora imeti veliko žrtev, preden bo dosegla
kaj uspehov, kakor jih je imelo krščanstvo v boju proti poganstvu.

Gre za to, da vržemo malike, tiste malike, katere cela javnost spo¬
štuje in zahteva od nas, da se jim klanjamo in jih molimo. Taki maliki pa
ne padejo takoj.

To se mi je zdelo potrebno omeniti prijatelju Janezu, da bo vedel,
iz kakih nagibov je izšel moj govor v deželnem zboru, zaradi katerega je
bil tako hud.

Sedaj pa par besed o organizaciji!  Organizacija, krepka orga¬
nizacija po mojih mislih v teh razmerah kakor so pri nas, ne more biti
enotna, zato ker so politična nasprotstva prevelika. Na kongresu lahko
pridemo skupaj. Na kongres pride svobodomiseln človek, pride liberalec,
član tretjega reda, profesor, učitelj, menih, pride vse, ampak skupna orga¬
nizacija vseh teh elementov pa ni mogoča, To je prazno, da bi kdo mislil
napraviti tako organizacijo, ker se moramo zavedati tega, da ima vsaka
organizacija, ki v javnosti nekaj pomenja, nekaj politične barve na sebi.

57

Zaraditega bi si jaz ne upal spravljati ljudi drugih strank v organizacijo,
ki smo jo ustanovili mi, in zato bi želel, da bi vsaka stranka ustanovila
svojo organizacijo. Vsaka stranka naj se loti protialkoholnega gibanja s
tem, da organizira svoje ljudi, Rad bi pa videl, da bi se kljub vsem nasprot¬
jem doseglo to, da se vse organizacije združijo v eno zvezo. Ta skupnost
je mogoča. In po tej poti nam bo mogoče priti tako daleč, da bo čez deset
let Janez bolj vesel, kakor je pa danes.

Dokler bo pa sam organiziral, pa ne bo videl uspehov, kakor si jih
želi. Če Sokoli ali Orli napravijo kako telovadbo, je to nekaj pozitivnega.
Če pa nekdo, ki je prej popil vsak teden dva litra vina, sedaj popije samo
en liter, je pa to nekaj negativnega, kar se ne da meriti. Če pridobite
kakega abstinenta, kdo bo pa za to vedel! Statistika o vplivu protialko¬
holnega dela je po mojih mislih nemogoča. Koliko se je že doseglo, to
veste vi in vem jaz, namreč da se manj pije, manj k pitju sili, ne ve pa tega
Janez, zato mu je pa premalo.

Uspehi tega gibanja se bodo pa pokazali, kakor je to omenil gospod
dr. Blehveiss, v tem, da bo pri nas več porodov, da bodo naši otroci krep¬
kejši kakor so zdaj, da bodo naše družine fizično in duševno čvrstejše in
krepkejše. Pri zadnjem ljudskem štetju smo videli strahovite slučaje. Naj¬
bogatejši okraj naše dežele, to je kranjski, ni nič napredoval, ampak celo
nazadoval. Okraj, katerega jaz zastopam, ima silno dobre ljudi, ljudi, ki
imajo tudi nekaj v žepu in niso berači, ampak žganje je žalibog preveč
razvito, in zato tudi ta okraj ni nič napredoval. To so dejstva, ki se morajo
izpremeniti in se bodo izpremenila polagoma.

Bodočnost našega naroda leži v tem, da bomo imeli krepke, duševno
in telesno zdrave otroke, imeli pa tudi duševno in telesno zdrave, obenem
pa tudi zadovoljne učitelje in učiteljice. (Živahno odobravanje in ploskanje.)

Predsednik:

Midva z dr. Krekom — dva Janeza in oba Evangelista — sva sedaj
torej pobotana. Samo ne smete misliti, da že prej nisva bila! Radi smo ga
poslušali, ker nam jih je precej povedal, takih za prijeti, Rad vrjamem, da
imajo poslanci jako težko stališče. Poslanci imajo takorekoč dve duši: ena
duša silno plamti za naše gibanje, druga se pa ustavlja, — z ozirom na
deželne in državne finance. Zato bomo pa poslance poslej malo milejše
sodili, — četudi jih bomo še vnaprej nadlegovali ravnotako kakor doslej.
Poslanci imajo težko stališče, ker se morajo ozirati na to, da zadovolje
vse, ki so jih volili. Mi abstinentje smo pa prosti in zato
bomo sekali in mahali kot bojevniki neustrašeno na
vse strani.  (Odobravanje.)

Njegovemu govoru bi dodal samo par besedi. Ne vem, če smo glede
protialkoholnega gibanja v Avstriji Slovenci res prvi; ne vem, če niso
Poljaki pred nami. Pred drugimi: Čehi in Nemci smo že, — Nemci so
najslabši, — ampak Poljaki so najbrž pred nami. Poljaki štejejo 5000 absti¬
nentov, ki so se zavezali, ne piti in ne piti dati. Kaj bi rekli nam, ako bi
mi prišli s takimi zahtevami! Jaz sem nasproti drugim zelo toleranten in
nikogar ne silim, da naj postane abstinent.

Vjemam se pa z dr. Krekom popolnoma v tem, kar je rekel o različnih
strankah. Le poglejte naše plakate, kjer stoji natisnjeno, da so vabljeni
vsi sloji, brez razlike strank. Mi želimo upreči vse sloje v naš voz; če
pa ne moremo delati pod enim klobukom, pa delajmo pod raznimi klobuki.
Ločeno korakati, skupno naskakati! To je gotovo, da ima vsaka organi¬
zacija nekaj političnega ozadja. V »Zlati dobi« sem se vedno ogibal politike

58

in se je bom tudi vbodoče. Če je včasih vendarle zašlo kaj politične barve
vmes, je vzrok to, da je ogromna večina bralcev mojega političnega mišlje¬
nja. Na verskem stališču bo pa »Zlata doba« stala, dokler imam jaz ured¬
ništvo.

Želim torej, da bi ta kongres imel res ta uspeh, da bi se vsi sloji in
vse stranke zavzele za naše gibanje.

Kar se tiče naše organizacije, je gotovo, da se ne da vse v številkah
izraziti. Vsak literček, ki ga kdo manj izpije, se seveda ne da šteti. Da
smo pa napredovali, o tem sem prepričan. Statistika pa vendar tudi v
številkah vsaj deloma lahko izrazi naš napredek.

Prosim vse tukaj navzoče, da bi se hoteli pridružiti naši Sveti vojski.
Kdor v svojem kraju še nima organizacije, prosim, naj jo hitro osnuje.

Nadučitelj Ivan štrukelj:

Velecenjeni navzoči! Dolžnost me veže, da pozdravim v imenu Slom¬
škove zveze vse navzoče, zlasti pa še tovariše učitelje in tovarišice uči¬
teljice.

Pri včerajšnjem predavanju se je sprožilo tudi vprašanje, kdo naj
poučuje ljudstvo o pogubnih posledicah alkohola. Kdo je dolžan ljudstvo
podučevati, ako ne ljudskošolski učitelj? On živi med ljudstvom, on vidi
vse učinke in posledice alkohola na otroke in na ljudi in zato naj on, ki
živi med ljudstvom, s poukom in zgledom ljudi odvrača od pogubonosnega
alkohola. Učitelj naj ne bo samo učitelj, ampak tudi vzgojitelj!  Zato
bi prosil, da bi vsi učitelji in učiteljice postali abstinentje in stopili v »Proti¬
alkoholno učiteljsko zvezo«. Učitelji z učiteljišča nismo prinesli vsega
tistega znanja, ki ga potrebujemo v dobrobit našega naroda, zato si moramo
pogostokrat sami pomagati. In zaraditega smo si osnovali svojo protialko¬
holno učiteljsko zvezo, ki si je stavila nalogo, da zbira in organizira uči¬
teljstvo za protialkoholni boj. Toda samo to ne zadostuje! Mi moramo iti
še dalje. Mi moramo gledati na to, da nobeno učiteljsko društvo, bodisi
krščanskomisleče ali pa liberalno, ne bo imelo pijancev za svoje člane!

Da bomo za omejitev pijančevanja kar največ dosegli, naj pa ne bo
samo Sveta vojska, ampak vsaka organizacija naj bo obenem bojna armada,
ki naj gre navdušeno v boj proti alkoholu.

Protialkoholni bojevniki — srčno pozdravljeni!

Nadučitelj Ivan Bezeljak:

Čast mi je, v imenu narodnega učiteljstva pozdraviti današnji kongres.

Kakor je že deželni šolski nadzornik g. Levec rekel, občutimo ravno
mi učitelji v svojem poklicu največ hude posledice alkoholizma. Zato pa
smo v prvi vrsti ravno mi dolžni sebi in domovini, posebno pa svojemu
poklicu, da poskusimo to cokljo, ki zavira vzgojo naše mladine, odstraniti.
Seveda bo kdo rekel: Nam se vse naklada! Za te borne krajcarje pa vse
delaj! — Toda poglejte, kakšen trud imamo učitelji ravno vsled alkoho¬
lizma in koliko bi nam ga bilo lahko prihranjenega pri vzgoji! To je v
tako tesni zvezi, da mora naše prizadevanje brez boja proti alkoholizmu
trpeti. Skoro vsak izmed vas je že poizkusil, kako- težavno je napredo¬
vanje s takim šolskim materijalom, kakor ga dobivamo zlasti v vinorodnih
krajih. Res je, da ne dobimo za delo na tem polju nobene posebne nagrade.
Če človeka potegneš iz vode, dobiš premijo; če pa vlečeš ljudstvo iz strupa,
ne boš dobil premije, marveč morda kakšno krepko pod nos. (Klic:
»Tako je!«)

59

Toda potolažimo se! V tem oziru se je zadnji čas že mnogo obrnilo
na bolje. Prvo leto, ko sem bil abstinent, če sem prišel v družbo, sem
bil tarča med kolegi. Sedaj pa me puste, če pijem svoj malinovec, pri
miru. Dobra stvar se da sama zagovarjati. In če je sto nasprotnikov, jim
en sam lahko odgovarja. Nekoč sem si dal prinesti, ker ni bilo druge brez¬
alkoholne pijače na razpolago, čiste vode. Kar pride kolega in me, ko to
vidi, vpraša: Ali te še ni srečala pamet? — Ravno zdaj jo pijem, sem
odgovoril. Če hočeš, je še tebi dam nekoliko. — Bil je tiho; odslej sem
imel mir pred njim in pred drugimi. (Veselost.)

Če učitelji delamo proti alkoholizmu, ne bomo sicer za to dobili
premij, ampak zavest bomo imeli, da »sveto služimo sveti domovini«!
(Živahno odobravanje.)

Predavanja:

Dr, J. Bezjak:

Vzgoja in alkohol.

Slavna gospoda! Preden preidem k referatu, blagovolite mi dovoliti,
da vas iskreno zahvalim za veliko čast, ki ste mi jo izkazali s tem, da ste
me izvolili za častnega predsednika današnjemu kongresu. Uvažujem to
čast; saj je tukaj zbranih toliko izvrstnih mož, toliko častitih duhovnikov,
toliko učiteljev in učiteljic in drugih vzgojevalcev in vzgojevalk, ki se
zanimajo za mladino, ki jim je razvoj mladine najbolj na srcu. Torej še
enkrat prisrčna hvala! (Bere.)

Včeraj smo slišali, kolika nevarnost preti od alkohola družabnemu in
gospodarskemu življenju, kako ga podkapa in uničuje; slišali smo, da je
velik sovražnik človeškega zdravja.

Danes pa mi je govoriti o največji škodi, ki jo alkohol provzroča člo¬
veštvu, ker uničuje človeško vzgojo in njene plodove.

Smelo trdim, da je v tem oziru alkohol največji sovražnik vsega za¬
sebnega in javnega življenja. Če je namreč res, da vzgoja in pouk polagata
srečnemu zasebnemu in javnemu, gospodarskemu in družabnemu življenju
temelj; če je res, da pospešujeta dober razvoj človeške družbe in države:
mora biti najhujši tisti sovražnik, ki ovira, ki izpodkapa, ki uničuje to
vsemu človeštvu koristno in plodonosno delovanje.

Da to trditev jasno izprevidimo ter dobro podkrepimo, nam je treba
pojasniti namen in smoter prave vzgoje ter navesti sredstva, ki omogočujejo
dosego tega namena in smotra.

O vzgojnih smotrih in namenih se je že mnogo govorilo in pisalo.
Zlasti je postala v najnovejši dobi vzgoja torišče raznih pedagoških duhov.
Pedagoški pisatelji in profesorji zavzemajo razna stališča za rešitev peda¬
goškega problema.

Meni se zdi, da smo na pravi poti, ako nas vodijo pri rešitvi tega vele-
važnega, težkega in zanimivega vprašanja naslednja načela.

1. Gotovo je opravičena trditev tistih, ki zahtevajo, da postani otrok
srečen na tem svetu, ki raditega terjajo od vzgoje in pouka, naj dajeta
otroku v roke vsa tista sredstva, ki mu pomagajo ustanoviti si življensko
srečo. To je torej e n smoter vzgoje in to načelo se imenuje utilitarno
načelo vzgoje.  Pravim, da je to načelo opravičeno; zakaj pravico do
sreče, do blagostanja, do veselja ima vsak človek. Da se mora torej otrok
vzgajati v ta namen; da se mu morajo dajati sredstva za dosego tega na¬
mena; da se mora izobraževati in poučevati, da se mora razvijati njegov

60

intelekt: o tem ni dvoma, ker to zahteva praktična stran našega živ¬
ljenja. Samoi da ta smoter ni najvišji, samo da je enostranski, samo da je
to načelo, ako se uvažuje samo zase, zelo nevarno, ker vodi otroka v roke
samopašnosti ali egoizma  ter ga ne dela nikoli prav srečnega.

Zakaj resnično srečen ni tisti, ki se mu dobro godi, ki je imovit, ki
je zdrav in ima denarja dovolj; srečen ni tisti, ki si je pridobil raznih spret¬
nosti; srečen tudi ni tisti, ki je intelektualno dobro izobražen, ki je pame¬
ten in mnogo zna; pravo srečo daje le čista vest, pošteno
in dobro srce, zvesto izpolnjevanje dolžnosti in
hrabro brzdanje slabih nagnjenj in strasti.  To je tako
jasno, to nas uči vsakdanja izkušnja, da mi o, tem ni treba izgubljati besedi.

2. Iz te trditve pa izvira troje novih načel, ki popolnjujejo ono prvo.

a) V prvi vrsti je torej srečen le nravstveni človek: nravstvenost ali
moralnost je prvi pogoj prave sreče. To načelo je etično načelo.
Otrok naj se torej uči, kaj je dobro in blago  v moralnem zmislu, naj
se navaja k raznim čednostim,  naj se mu blaži tudi srce, naj se
mu zbujajo višja čuvstva.

b) Nravstvenost pa je le takrat trajna in vplivna, če si je gojenec pri¬
dobil trdno voljo,  da hoče tako- delati, kakor mu veleva um in uka¬
zuje srce, in da hoče delati le to, kar je spoznal za moralno dobrino.

Ne to, kar človek misli, kar ve; ne to, kar čuti in kako čuvstvuje, je
merilo za njegovo osebno vrednost; ampak to, kar hoče in kar de¬
luje;  kajti njegovo delovanje izvira iz njegovega mišljenja, čuvstvovanja in
hotenja. Le tisti človek je torej istinito srečen — to zopet poudarjam —
ki spravlja svoje mišljenje in svoje čuvstvovanje v soglasje s svojo voljo.
Za obstoj v težavni življenski borbi in za vztrajno
nravstvenost je torej čvrsta volja neizogibno po¬
trebna in nadkriljuje oliko duha in srca.  Ne zadošča
torej, v gojencu razvijati duševne zmožnosti, ne zadošča, gojiti lepe čednosti
ter visoka čuvstva, ampak še bolj je potrebno, v njem vzgajati čvrsto
voljo.  Toda tudi čvrsta volja ni prava in ne pomaga nič, ampak škoduje,
če ni obrnjena k dobremu in blagemu.

Zato se glasi daljnje načelo: Vzgojitelj vzgajaj v gojencu trdno, močno
voljo, obračaj jo na pravo pot, to je k dobremu in blagemu, da bo gojenec
na eni strani pozitivno spravljal v soglasje svoje mišljenje, čuvstvovanje in
hotenje ter izvrševal dobre, plemenite čine, na drugi strani negativno učin¬
koval, to je: se zdrževal slabih dejanj in brzdal svoje strasti. To je na¬
čelo nravstvenega hotenja.

c) Ali tudi to še ni zadosti. Človek je lahko dober, pošten, blag ter
ima lahko tudi čvrsto voljo, ali kljub temu mu nečesa manjka. Kakor dre¬
vesce potrebuje čvrste opore, ki ga drži kvišku in brani proti viharjem in
burjam, tako potrebuje tudi človek močne opore proti nevihtam in nezgo¬
dam življenja: to oporo mu daje vera.  Vsa vzgoja se mora torej opirati na
najvišjo, na zadnjoi avtoriteto, to je B o g. To je najvišji smoter vse vzgoje,
to je njeno n aj višje načelo. Soglasje med intelektom,
č u v s t v o v a n j e m in voljo na podlagi te n a j v i š j e b o ž j e
avtoritete tvori najlepšo, najbolj vzvišeno živi jen¬
sko celoto, tvori pravega človeka.

3. Ako še pristavimo, da vzgoja bodi narodno-patriotična,
da je treba gojiti ljubezen do lastnega naroda in jezika, spoštovanje lastne
narodnosti, zraven pa ljubezen in vdanost do širje domovine in do vladarja
in še spoštovanje drugih narodov; da vzgoja naj Uvažuje tudi človeško
družbo, v kateri mora gojenec živeti, da mora zategadelj v njem gojiti so¬
cialna čuvstva,  zlasti ljubezen do bližnjika in spoštovanje njegovega

I

61

imetja, mišljenja in delovanja, sploh njegove osebnosti, da mora torej gojiti
altruizem,  ki bodi nekaka protivna utež proti egoizmu; smo povedali
vse, kar se tiče prave vzgoje in našteli bistveno vsa načela, ki jih je treba
pri njej vpoštevati.

Prišli smo torej do konca svojega premišljevanja o namenu vzgoje in
lahko trdimo; Vzgoja dovedi otroke do cilja, da postanejo razumni,
olikani ljudje,  ki znajo jasno presojati življenske razmere in po¬
jave; da postanejo marljivi in delavni ljudje,  ki imajo svoj
cilj pred seboj ter se vedo v težki življenski borbi boriti za svoj obstanek;
vzgoja jih dovedi, da postanejo dobri, blagi ljudje,  ki imajo srce
na pravem mestu, ki ljubijo svojega brata, svojega bližnjika ter so priprav¬
ljeni, pomagati mu drage volje, če le morejo, ki so čiste nravstvenosti, ki
ljubijo Boga ter so dobri, prepričani verniki; vzogja dalje dosezaj, da posta¬
nejo odločni poštenjaki  od nog do glave, ki imajo čvrsto, a blago
voljo, ki znajo pogumno varovati in braniti svoje prepričanje, ki ne obračajo
plašča po vetru; vzgoja naposled dosezaj, da postanejo dobri narod¬
njaki in zvesti državljani,  sploh skratka; da postanejo nrav-
stveno-verski značaji in vrli člani človeške družbe.

Lep je torej namen in vzvišen je cilj, ki naj ga dosežemo z vzgojo, a
težak je in trudapolna je pot do njega. Treba je največje vztrajnosti in lju¬
bezni pri tem delu, treba pa je tudi pravega znanja in dobrih sredstev, ki
vzgojitelja podpirajo pri njem.

Preden pa navedem najvažnejša vzgojna sredstva, ozir.najboljše načine
vzgojnega postopanja, si oglejmo torišča, kjer se vrši vsa vzgoja mladih ljudi.

Troje takih torišč nam je navesti: 1. obitelj, 2. cerkev in
šolo, 3. družbo in sploh življenje.  Prvo in najznamenitejše
vzgojno središče je obitelj. Obitelji prihajata na pomoč cerkev in šola, in
česar ne morejo te tri činiteljice skupno doseči, to dopolnjuje človeška
družba in človeško življenje.

Za nas ima največji pomen obitelj. Nekdo jo imenuje najmočnejšo
postojanko vzgoje. Obitelj je središče in torišče, kjer se zbirajo stari in
mladi, otroci in starši, ki jih druži ena in ista vez, najmočnejša in najtraj¬
nejša, vez rodne krvi, jezika, vere. Obitelj polaga človeški družbi, polaga
državi temelj; v njej se vrši prvo kulturno delovanje. V obitelji prehajajo
kulturne dobrine od generacije na generacijo, od starejše na mlajšo, v taki
celokupnosti ter svežosti in neposrednosti kakor nikoder drugod. Obitelj
je tisto sveto ognjišče, kjer se neti čista, nesebična ljubezen obiteljskih
članov med seboj, njih ljubezen do Boga, njih ljubezen do človeštva. Zato
je neizmerna pedagoška vrednost domače hiše  zaradi svoje
neposrednosti in praktičnosti.

Nikjer, ne v cerkvi ne v šoli ne v konviktih ne v društvih ne v drugih
skupnostih ne sploh v življenju ne vpliva vzgoja tako neposredno, tako
močno in globoko, tako srčno, tako vztrajno na mlada srca in na duše kakor
v obitelji. Starši, bratje, sestre stoje otroku najbliže izmed vseh ljudi
na svetu. Od prvega dne, ko začne mlado bitje dihati v zibelki, padajo nanj
vroči žarki materine ljubezni in skrbi ter ga negujejo, ko raste in se razvija.
Oče pa podpira materino skrb in delo in služi vsakdanji kruh, zraven pa
učinkuje s svojo tehtno besedoi in sploh z vso svojo osebnostjo.

Vse to opazuje otrok dan za dnevom; vidi delo, trud in skrb staršev,
čuti njihovo ljubezen ter gleda vsak dan nove dokaze te ljubezni, te skrbi,
veseli se s starši ter z njimi žaluje. Vsa njegova duša je v domači hiši v
neprestanem močnem gibanju in valovanju: zdaj misli s starši, zdaj z njimi
čuvstvuje, zdaj z njimi deluje. Tako dobiva duša tisto imenitno hrano, ki
je ne more dajati nobeno drugo vzgajališče.

62

V obitelji ima otrok priliko, da rano bliže stopi raznim življenskim
razmeram in pojavom, radostnim in žalostnim; udeležuje se domačih veselic
in svečanosti, mora ob mrtvaškem odru, kjer morda počiva brat ali sestra
ali celo uboga mati ali ljubi oče, spoznavati grenkobo in neprizanesljivost
smrti, mora čestokrat pokušati težave in bede življenja. Začne pa tudi
opazovati družabno življenje: začne ceniti delo in vidi, da si moramo vsako
sladkobo, vsako uživanje težko kupiti. Tako se uči ceniti življenske do¬
brine po njih vrednosti.

V domači hiši, na domačem vrtu in dvorišču se lahko prosto giblje,
tako presto kakor nikoder drugod; tu lahko razvija in uporablja svoje
telesne moči, V obitelji dobiva tudi prve nauke o Bogu in o življenju:
oče in mati ga učita, pa tudi starejši bratje ali starejše sestre.

Tako je torej obitelj za vzgojo neizmerne vrednosti, in če je poštena
in vsestransko zdrava, dušno in telesno, če sta oče in mati vzorna roditelja,
ki skrbita za telesno in duševno blagostanje svojih otrok; če veže poedine
člane obitelji prava ljubezen in zvestoba: se mora v njej porajati in izcim-
ljevati le kaj dobrega in blagega, in srečni, stokrat srečni so otroci, ki
imajo take starše.

Tu neposredno deluje ono vzgojno sredstvo, ki je najimenitnejše ter
največjega učinka: zgled.

Neizmerna je moč zgleda. Skoraj bi pritrdil tistemu pedagogu, ki se
je izrazil, da je v vzgoji največ odvisno od zgleda, da je zgled vse, da etiški
pouk nima tistega uspeha, ki ga od njega pričakujemo, da je preresničen
pregovor: verba movent, exempla trahunt. Moč našega vplivanja na otro¬
ško dušo s premišljenimi vzgojnimi sredstvi, zlasti s poukom, z za¬
povedjo in prepovedjo, s hvalo, grajo in kaznijo  se
ne da primerjati moči zgleda. K a r s m o-, kar mislimo, govorimo,
delamo, s tem najbolj vzgajamo.  Kakor zeleno drevo vase
jemlje žarek za žarkom zlatega solnca, kakor žejna prst vase vsesava kap¬
ljico za kapljico blagodejnega dežja, tako sprejema otrok v svojo mlado
dovzetno dušo vse, kar je v njegovi okolici, kar takorekoč izžareva od
ljudi in od reči. Vse, kar otrok vidi, sliši, čuti, vse učinkuje nanj z vzgojno
silo: obitelj ga vzgaja, šola ga vzgaja, cerkev ga vzgaja, narava ga vzgaja,
družba ga vzgaja, življenje ga vzgaja s tisočerimi svojimi dojmi in vplivi.
Ti vplivi so lahko koristni, blažilni ali škodljivi, pogubonosni za otroka.
Zato je okolica, ki ga obdaja, družba, ki v njej živi in raste, sploh takozvani
milic,  ki se v njem nahaja, za otroka tako neizmerne važnosti. Zato je
pa tudi dobra obitelj tolikega pomena za vzgojo.

Če se mati žrtvuje za malo dete, če neumorno skrbi za njegove po¬
trebščine, dete samo malo ve o tej skrbi, o tem negovanju, toda srce sta¬
rejših bratov in sester, ki opazujejo neizcrpljivo ljubezen materino, se tako
napaja z najčistejšo roso' človekoljubja,

Ako deček opazuje, kako oče marljivo dela dan za dnevom, bodisi
doma v delavnici, če je rokodelec ali obrtnik, ali v prodajalni, če je trgovec,
ali v svoji pisarni, če je odvetnik ali podjetnik, ali kako hodi drugam na
delo, če je uradnik ali zdravnik ali učitelj ali delavec: mora ta dober zgled
globoko vplivati na njegovo dušo ter v njem zbujati ljubezen do dela. Ako
opazuje, kako oče in mati izpolnujeta svoje verske dolžnosti, kako se lepo
ravnata po dotičnih zapovedih, bode ga bodril ta dober zgled ter tudi v
njem zbujal čuvstvo pobožnosti.

Naravna posledica tega je to-le važno načelo: Živi tako, kakor
želiš, da bi živel otrok,  in  izvršil si najvažnejši del vzgoje.

Temu dobremu zgledu, ki ga daješ otrokom, naj se pridruži tudi
ugled,  ki ga uživaš pri ljudeh! Skrbi torej za ugled, skrbi za spoštovanje

63

pri ljudeh! Tako postaneš otroku za Bogom prva avtoriteta  ter
učinkuješ nanj s celo svojo osebnostjo. Otrok naj v tebi vidi ter obenem
spoštuje dobrega, vrlega, delavnega, plemenitega človeka, naj v tebi opa¬
zuje lepe čednosti in tudi on postane takšen, kakcršen bi naj bil po tvoji
želji, v kolikor ne bodo ovirali tvojega vpliva in njegovega razvoja v to
dobro stran tuji vplivi, ki jih je mnogo.

Zatorej se glasi drugo načelo: Odstranjaj od otroka vse,
kar bi moglo ovirati njegov razvoj v dobrega člo¬
veka!  Skrbi torej za dobro družbo in okoliščino, da bo ves milie kolikor
toliko podpiral tvoje delovanje!

Tretjič: Zatiraj s pozitivnim postopanjem pode¬
dovane lastnosti gojenčeve, ki se protivijo tvojemu
vzgojnemu postopanju in učinkovanju  ter uporabljaj po¬
zitivna vzgojna sredstva!

Po teh pojasnitvah, ki so bile neizogibno potrebne za dokaz, kako
pogubonosno vpliva alkohol na vzgojo, preidimo zdaj k rešitvi tega vpra¬
šanja!

Premišljujmo, kako rešuje oče, ki je vdan alkoholu, to velevažno
nalogo vzgojevanja; kako on učinkuje s svojim zgledom, s svojo avtoriteto
na otroke; kako on skrbi za dobro družbo ter jih varuje slabe tovaršije
in okoliščine; kakoi on vzgaja pozitivno, kako jih navaja k dobremu, lepemu
in blagemu in kako pri tem uporablja pouk, zapoved, prepoved, hvalo,
grajo in še druga vzgojna sredstva!

Oglejmo si v ta namen ti-le dve nasprotni sliki!

Proti večeru je. Oče se je vrnil z dela. Veselo ga vsi pozdravijo: žena
mu hiti naproti, otroci se ga ljubko oklenejo, saj ga niso dalje časa imeli.
Zberejo se okoli mize in v sredi med ljubimi svojci se čuti srečnega in
zadovoljnega. Povprašuje svoje otroke, kaj so delali lepega in dobrega,
kaj so se učili v šoli; ali so delali marljivo svoje naloge in se pridno pri¬
pravljali za drugi dan; ali so materi kaj pomagali, kaj so se igrali itd. Za
vse se zanima, kar otroci mislijo, čutijo in delajo, To jih veseli, s tem si
pridobiva njihova mlada srca. Pa tudi on pripoveduje, kaj je delal čez dan,
kaj opazoval, kaj doživel. Tako kramljajo prijazno in ljubko med seboj.
Nato večerjajo, po večerji se še malo pogovarjajo, ali eden izmed otrok
čita kaj poučnega, zanimivega, njihovemu srcu in mišljenju primernega na
glas, ali se malce poigrajo ali pošalijo. Tako pride čas, da otroci gredo k
počitku; gredo pa z zavestjo, da je bil dan vesel in srečen, da so se zopet
nekaj več naučili in da jih imajo starši radi, da jih varujejo in za nje skrbe.
To čuvstvo srečne zadovoljnosti pomnožuje v njih ljubezen do njihovih
staršev. Mir in blagoslov božji vladata v tej obitelji, ki jo veže in objema
presrčna ljubezen.

Obrnimo pa oči drugam! Mati in otroci čakajo očeta že dolgo, a
zopet zaman. Ni ga še domov, Večerja se je že shladila, a ni ga še. Težkega
srca mati naposled zdihuje sede z otroki k mizi. Večerja jim ne diši, nič
se ne morejo prav pogovarjati, kakor mora jim leži na srcu težka slutnja
in nemirno pričakujejo očeta. Že je čas iti spat, ko zaslišijo zunaj ropo¬
tanje in godrnjanje ter strahu preblede. Duri se odpro, oče vstopi vinjen.
Nihče se mu ne upa iti naproti, niti izpregovoriti besede. Saj ga že poznajo,
plaho se ozirajo po njem. To mu že ni prav. Sploh nič mu ni prav. Jeziti
se začne in se kregati. Beseda da besedo, naposled nastane krik in vik in
pretep. Otroci se strahu stiskajo v kot in skrivajo, ker besneča očetova
roka steguje tudi po njih.

Ta prizor se ponavlja v začetku redkeje, potem vsak teden nekatere-
krati, naposled vsak dan.

64

Da oče v takem stanju tudi ne govori nič lepega, da preklinja, da
govori često nemoralnosti, da počenja ostudnosti, to je naravna, žalostna
posledica njegovih po alkoholu razdraženih živcev in njegove po alkoholu
omračene razsodnosti. Ubogi otroci, ki vse to vidijo in slišijo! Kakšen
zgled  jim daje tak oče? Kje je njegov ugled,  njegova avtori¬
teta?  Kako naj ga otroci spoštujejo, kako naj ga ljubijo? Kako naj ga
ubogajo? Saj vidijo v njem pijanca, ki zapravlja denar, se ne briga ne za
ženo, ne za otroke, ki često trpe bedo in lakoto, ne izpolnuje svojih dolž¬
nosti ne kot oče, ne kot vzgojitelj.

Tako postopanje čedalje bolj slabi obiteljsko razmerje: namesto lju¬
bezni se začne porajati sovraštvo: žena jame sovražiti svojega moža, svo¬
jega mučitelja, otroci svojega očeta, ki se ga boje, ki ga zaničujejo. Napo¬
sled nastopi kriza, ko pride ali do ločitve ali doi česa hujšega, do uboja, s
katerim se skuša rešiti žena moža ali mož žene. Da je to resnica, nas uči
vsakdanje življenje.

Še hujše je, če je mati vdana pijači, če na tak način oskrunja sladko
ime »matere«, V materinih rokah leži prva vzgoja ter izreja otrok; mati
po starem slovenskem pregovoru hiši tri ogle podpira; okoli matere so
otroci ves dan, v njej gledajo svoj vzor, k njej se zatekajo s svojimi majhnimi
skrbmi in bolestmi: ona jih tolaži, ona jih ščiti in varuje vsega hudega. Ako
torej mati ne skrbi za svoje otroke; ako jih ona zanemarja; ako ne izpol¬
njuje svojih dolžnosti ne kot mati, ne kot žena: tedaj je v tej obitelji vse
izgubljeno; potem se poruši ta hiša in pod seboj pokoplje njene prebivalce.

Tako je alkohol raztrgal vse vezi med člani obitelji, podkcpal in po¬
rušil etično njeno podlago, uničil vse pravo vzgojno delovanje in postopanje
ter spravil tako uboge otroke na slaba pota, ki drže često v kriminal
ali v prostitucijo,

Ali vse to še ni najhujše. — Najhuje greše starši, ki jemljejo svoje
otroke s seboj v gostilno, tam pozno v noč popivajo in še otroke silijo piti
opojne pijače.

Prvič, kaj vidijo otroci v teh gostilnah lepega, kaj slišijo dobrega?
Njihove mlade duše vsesavajoi vase ta strup nemoralnosti in pokvarjenosti:
skoz ušesa in skoz oči udarja vanje ter uničuje v njih polagoma vse klice
dobrega, lepega in blagega. Saj sem prej opomnil, kako dovzetna je mlada
duša za vse dojme, ki prihajajo od zunaj: kakor mehak vosek prijemlje vse
vnanje vtiske, ki se ne dado več izbrisati. Starši in vzgojitelji vse premalo
uvažujejo ta psihološki pojav, sicer bi često drugače postopali tudi tisti, ki
niso alkoholiki, ki žele dobro vzgojiti svoje otroke. Posledice slabega
zgleda,  ki ga starši dajejo otrokom s tem, da jih jemljejo v gostilne, so
tako hude, da se ne dado nikoli čisto popraviti. In potem se čudimo, da
otroci rano začno govoriti ter se vesti nemoralno? Kako naj delajo dru¬
gače, če ne vidijo nič boljšega in lepšega? V šoli se potem taki otroci
kaznujejo zaradi tega, in sicer često po krivičnem. Kaj more ubogi otrok
za to, da ga starši ali sorodniki sistematično napeljujejo k slabemu ter mu
more dušo?

Drugič more taki starši svojim otrokom tudi telo. Ti otroci trpe tudi
telesno. Otroško telo, ki se močno razvija, potrebuje zvečer počitka: otrok
mora najmanj deset ur spati. Kaj pa se dogaja tolikokrat? — Šest-, pet-,
štiriletni in še celo mlajši otroci se nahajajo s svojimi starši pozno v noč
v gostilni ter z njimi pijejo. To je hujše ko zločin. Ako kdo koga ubije v
prepiru ali iz nagle jeze, zagreši uboj; taki starši so tudi ubijalci, toda še
hujši, ker greše nad lastno krvjo, ker ubijajo lastne otroke.

Pa mi odvrne mati: »Saj bi otroka pustila doma, pa nimam nikogar,
da bi ga varoval in nadzoroval. A tuintam si vendar smem privoščiti kupico

65

vina ter se malce razvedriti.« Ta ugovor ne velja. Prva in največja dolž¬
nost tvoja, draga mati, je ta, da varuješ svojega otroka vsega hudega, kar
bi moglo škodovati njegovemu telesu ali njegovi duši. Če to zanemarjaš,
nisi prava mati, ne zaslužiš tega sladkega imena. Če torej nimaš prav
zanesljivega posla, ki mu lahke: mirno zaupaš svoj najdražji zaklad, svojega
otroka, ne pojdi od hiše, žrtvuj svojo zabavo koristi svojega otroka! Če pa
ti je res potreba zabave v gostilni — jaz dvomim o tem — pa vsaj naprosi
svojega moža, otrokovega očeta, naj on ostane doma ter naj med tem
varuje svojega otroka.

Trdil sem, da je treba otroke varovati slabe družbe, sploh od njih
vse odstraniti in braniti pristop vsemu, kar bi moglo biti na kvar njiho¬
vemu telesu in njihovi duši. Proti temu važnemu vzgojnemu pravilu greše
torej vsi starši, ki jemljejo otroke v gostilno, pa tudi tisti, ki jih puščajo
doma ali same ali pri poslih, kadar jih vlači alkoholova moč v krčmo. Če
ostajajo otroci doma brez nadzorstva, zlasti če so še mali, se lahko doga¬
jajo razne nesreče, kakor nas uče vsakdanje izkušnje. Če pa so že starejši,
a bi se vendar še morali pokarjati staršem, lahko zapuščajo domačo hišo,
kadar staršev ni doma, in hodijo v slabo družbo, ki uničuje njihovo dušo.

Ako pa naposled ostajajo pri brezvestnih poslih, je to še slabše. Koli¬
kokrat se je že pripetilo, da je izprijena dekla pokvarila domačo hčerko,
ko sta bili sami doma, ali celo zapeljala domačega sina!

Tako je alkohol že marsikrat zakrivil najhujše zlo v domači hiši
zaradi brezbrižnosti in malomarnosti staršev, ki rajši posedevajo po
krčmah, nego doma pri svojih otrocih, ki bi jim vendar morali biti naj¬
dražje na svetu.

Ako torej doma ni dobrega nadzorstva, ako. starši nimajo pridne,
poštene in zveste duše, ki jim v njihovi odsotnosti varuje hišo in otroke,
bodisi pošten, zvest posel, bodisi zanesljiv vzgojitelj ali zanesljiva vzgoji¬
teljica, ne smeta nikoli oče in mati hkratu iti od hiše. To je važno načelo,
katero morajo uvaževati vsi starši, ki jim je mar blagostanja in sreče nji¬
hovih otrok.

Da se taki starši, ki so preveč vdani opojnim pijačam, tudi ne brigajo
za pozitivno stran vzgoje,  da ne uvažujejo tistih vzgojnih načel
in tistih vzgojnih sredstev, ki sem jih prej naštel in ki močno podpirajo
dosego vzgojnega smotra, je jasno, zlasti če pomislimo, kako slabo učinkuje
alkohol na naš intelekt in na našo voljo, in kako razd vaja roditeljsko življenje.

V vsaki skupnosti mora biti vsak član na svojem mestu ter izpolnje¬
vati svoje dolžnosti, če naj dosega skupnost svoje namene; zlasti je to v
obitelji potrebno, ki je prva skupnost v vsej človeški družbi. Kakor hitro
pa se vtihotapijo v take celote sovražniki, ki zavirajo plodonosno delo¬
vanje, jame razpadati skupnost. Najhujši izmed teh sovražnikov pa je,
kakor smo doslej videli, alkohol, zlasti zaraditega, ker uničuje poedince
ter tako zabranjuje izpolnjevanje njihovih dolžnosti. Alkohol namreč jako
znižuje delomožnost,  kakor v telesnem, tako zlasti v duševnem
oziru; alkohol daje prostost našim nagonom in nagnje¬
njem in strastem,  da na nas vplivajo kakor zli duhovi. Dokler je
človek trezen, jim brani, jih tišči nazaj, jih brzda, da se preveč ne gibljejo,
da ga ne nadvladujejo, ker se je po dolgoletni vzgoji in vaji naučil in na¬
vadil, jih vladati in strahovati. Toda enkrat izpuščeni, se maščujejo, ga
napadejo ter mu dado čutiti svoje kremplje in ga vklenejo v svoje verige.
Alkohol nam jemlje čvrsto voljo,  nas dela nerazsodne in nas narav¬
nost — vodi v nemoralnost.

Kako naj torej vzgaja oče, ki je vdan alkoholu, ali mati, ki jo nad¬
vladuje ista strast, v pozitivnem zmislu, ko je vendar vzgoja tako imenitno;

5

66

tako težavno delo, pri katerem je treba največje razsodnosti, jasnosti,
pameti, treznosti, dobre, trdne volje? — Zato pa tudi vidimo, da taki starši
čisto zanemarjajo vzgojo svojih otrok. Ne uče jih pobožnosti, malo se bri-
gajoč za cerkev in njene zapovedi; ne uče jih poštenosti in spoštovanja
tujega blaga; ne uče jih spoštovanja avtoritete, da je treba uvaževati razne
predpise, zapovedi, postave in zakone in se jim pokarjati; ne uče jih člo¬
vekoljubja in milosrčnosti, sploh ne navajajo jih k lepim čednostim; puščajo
jim njihovo voljo ter je ne obračajo k dobremu in lepemu, nasprotno, vodijo
jih po slabih potih ter jih naposled še naravnost pripeljejo v kremplje alko-
holove, ker jih navajajo doma in po gostilnah piti opojne pijače in jih uče
nezmernosti.

Da pri takih otrocih vzgoja in pouk še bolj trpita, da jih tudi tisti
vzgojitelji težko spravijo na dobra pota, ki so poleg staršev najbolj pokli¬
cani, delovati na vzgojnem polju: duhovniki in učitelji, to nas uče žalostne
izkušnje, to nas uče v najnovejši dobi v raznih šolah, tudi v slovenskih,
izvršeni poizkusi ter žalostna statistika o napredku, nravnosti in vedenju
tistih otrok, ki pijejo alkoholne pijače.

Eksperimentalna pedagogika nam kaže, kako slabo deluje in učin¬
kuje alkohol na naš intelekt: moti zmožnost pomnjivosti, zmožnost doje¬
manja, otežuje in moti spajanje ali asociacijo predstav, slabi premišljenost
in voljo ter povzroča tako nepremišljene govore in čine, zlasti je oče zlo¬
činov, ki se porajajo, iz surovosti in nasilnosti.

Učitelj Bayer na Dunaju je sestavil seznamek redov raznih učencev
z ozirom na vplivanje alkohola. Primerjal in sestavljal je rede; 1. učencev,
ki niso nikoli pili opojnih pijač, 2. učencev, ki so jih pili le izjemno, 3. učen¬
cev, ki so jih uživali redno po enkrat na dan, 4. tistih, ki so jih pili redno
po dvakrat, 5. naposled je še sestavil seznamek tistih učencev, ki so do¬
bivali opojnih pijač po trikrat na dan. Podatki so bili naslednji:

Red »dobro« je imelo zaporedoma: 1. 42 %, 2. 34 %, 3. 28 %,

4. 25 %, 5. 0 %; red »zadostno«: 1. 49 %, 2. 56‘6 %, 3. 58 %, 4. 577 %,

5, 33 %; red »nezadostno«: 1. 9%, 2. 9’1 %, 3. 13 7%, 4. 18‘3 %,
5. 66’6 %.

Komentarja ni treba.

Splošno torej lahko trdimo: Otroci, ki sami pijejo opojne pijače in
ki imajo alkoholike za starše, zlasti za očete, so duševne in telesne reve in
so mnogo bolj podvrženi raznim, zlasti nalezljivim boleznim, nego otroci
nealkoholikov. Marsikateri nervozni, epileptični in trapasti otrok ima za
očeta alkoholika. V šoli slabo napredujejo: njih zmožnosti so slabše od
zmožnosti drugih otrok; nekateri kažejo neko duševno otrplost in topost.

Lahko se dajejo zapeljevati, ker jim primanjkuje volje, in zbog tega
jih je lahko pokvarjati, sploh taki otroci so moralno inferiorni.

Profesor dr. Thomas, nekdanji ravnatelj otroške bolnice v Freiburgu
na Švicarskem, ki je imel mnogo prilike opazovati take uboge otroke, pravi
o njih: »Starejši otroci izgubljajo po alkoholnih pijačah dušno svežost zra¬
ven telesne; dozore prerano:, se uče nepovoljno, postajajo slabokrvni. Nji¬
hov značaj se čestokrat pokvari: prej dobrodušni in poslušni, postajajo po
alkoholu jezljivi, razburljivi, neposlušni in se dado težko vladati. Odtego¬
vanje alkohola jih poboljšuje. Težki, dolgo trajajoči želodčni in črevesni
katarji, nervozna motenja lažje vrste tja do halucinacij in do padavice se
dado izlečiti, ako se otrokom odtegne pivo ali vino ali sploh alkoholna
pijača.«

Ako je torej jasno, da alkohol podkapa in ruši najtrdnejše podlage
obiteljskega življenja; da v starših uničuje delavnost, razsodnost, vse dušne
in telesne moči ter naposled najsvetejše čuvstvo vsake obitelji: ljubezen;

67

da ovira in onemogočuje vso vzgojo; da dela nesrečno našo mladino; ako
je dalje jasno, da je dobra vzgoja življenska potreba za vso: človeško
družbo in za vsak narod, da na pravi vzgoji sloni bodočnost poedincev in
celokupnosti ter vse države: moramo iti v sveti boj zoper tega največjega
sovražnika naše kulture in naše bodočnosti, v sveti boj zoper tega rušitelja
človeške družbe in vse države, v sveti boj zoper ta uničujoči element člo¬
veške nravstvenosti, plemenitosti in značajnosti ter človeškega telesnega
in duševnega zdravja.

Ali kako se bojujmo in kje začnimo? O tem vprašanju razpravljati
sicer ni moja stvar; vendar mi bodi dovoljeno, o tej velevažni nalogi vseh
slojev, ki jim je mar neovirani napredek človeške kulture, izpregovoriti
dve, tri besede.

Odkod pa neki prihaja, da se je alkoholizem tako razširil? Kje so
iskati pravi vzroki za ta neljubi pojav?

Razen drugih več ali manj važnih vplivov lahko navedemo te tri
vzroke: pomanjkanje pravega znanja in prepričanja o nevarnosti opojnih
pijač, pomanjkanje prave inteligence, pomanjkanje čvrste volje. Te vzroke
opazujemo v raznih slojih, kjerkoli nahajamo trezne ljudi in alkoholike.
Drugi vzroki so še: pivske navade, ki so tako razširjene, gospodarska in
socialna mizerija: ljudje iščejo tolažbe in razvedrila v alkoholu itd.

Naše vzgojno delovanje se mora torej v prvi vrsti ozirati na one tri
točke. Zato moramo prvič na raznovrstne načine širiti znanje o tem so¬
vražniku človeške družbe. Treba je ljudstvo poučevati, kako alkohol učin¬
kuje in deluje na človeški organizem; kajti ako nevarnost poznam, se je
prej izogibam, nego če je ne poznam in slepo vanjo derem. Dalje moramo
skrbeti za povzdigo inteligence v našem narodu. Čim bolj bode ljudstvo
olikano in čim bolj bode znalo uporabljati visoki dar človeške pameti in
razsodnosti ter razna sredstva za ustanovitev blagostanja in sploh mate¬
rialne sreče, tem bolj bo rastla naša kultura in tem manj se bode vdajalo
pijači. Tretjič vzgajajmo čvrsto voljo, ki hoče to, kar je prav, kar je koristno
in obenem dobro in blago; sploh vzgajajmo značajnike! Nič mi ne pomaga,
da sem spoznal pretečo nesrečo, ako nimam trdne volje, da se je izogibljem,
ako sem preslab in se vanjo podajam kljub svoji razsodnosti.

Kolikokrat opazujemo take slabotneže! Kdor je že vdan pijači, se je
zopet in zopet loteva, če tudi pozna slabe posledice brezmemosti, če jih
tudi opazuje vsak dan na lastnem životu. Le z najmočnejšo voljo in z veliko
vztrajnostjo se more odvaditi slabe navade.

Kako naj se vse to dosega, o tem premišljevati je naloga vseh pravih
vzgojiteljev, potem pa iti v boj z navdušenostjo za dobro stvar.

Drugo vprašanje je, kje da začnimo. Izkušnja nas uči, da je mnogo
bolje, varovati se bolezni, nego zdraviti bolezen samo, ko je že nastopila.
To velja za vsako napako, telesno in duševno. »Navada je železna srajca«,
pravi naš pregovor in naš slavni Slomšek je trdil, da se pijanec izpreobrne,
kadar se v jamo zvrne. Res je na tem mnogo resnice in malo prej sem
rekel, kolike volje in vztrajnosti in doslednosti je alkoholiku treba, ako se
hoče iznebiti svoje strasti. Ali zaradi tega nam ni treba obupati. Dosedanji
poizkusi so nam pokazali, da se dado tudi odrasli ljudje, ki so vdani pijači
že leta in leta, odvrniti od te kuge in spraviti na pravo pot. Seveda je
treba pri teh ljudeh bojevnikove pogumnosti in neustrašenosti ter neiz¬
merne potrpežljivosti. Zato pa je večje koristi profilaktično delo.
Začnimo tam orati, kjer še zemlja ni pokvarjena, kjer je mehka in rodo¬
vitna, začnimo, dokler še sovražnik vanjo ni vsejal Ijulike — to nam delo
in trud olajšuje ter nas v njem ojačuje — začnimo skratka pri mladini,
ki je naša bodočnost! Od mladine je zavisna sreča, je zavisna nesreča naše

5 *

68

domovine. Ki so danes še otroci, bodo v bodočnosti izvrševali veliko na¬
logo kot državljani: uradniki, učitelji, trgovci, zdravniki, gospodarji, gospo¬
dinje, očetje in matere; njihova dolžnost bode, sodelovati pri važnih kul¬
turnih nalogah, vzdrževati in pomncževati skupine življenskih vrednot in
vrednost človeštva sploh.

Ako pa naj bodo navdušeni delavci na polju kulture; ako naj delujejo
za povzdigo in srečo našega naroda; akc naj ima njihovo delo pravo, trajno
vrednost: jih moramo k takemu navdušenemu delu vzgajati ter odstraniti
vse ovire in zatirati vse sovražnike, ki uničujejo tako vzgojo, kakršno smo
v začetku naslikali. Saj pravi pesnik Riickert: Mladino, domovino,
mladostna srca imate vi v rokah, vzgojitelji!  Ako ho¬
čemo torej uničiti pogubonosne vplive alkohola, treba nam je priboriti
mladino za to visoko idejo: mladina naj spoznava pogubnost tega sovraž¬
nika; mladina naj se lika in izobražuje, da bode pametna, razumna, raz¬
sodna; mladina naj se uči in vadi zatirati svoja pogubna nagnjenja, sovra¬
žiti in zaničevati strasti; v mladini naj se vzgaja močna volja, ki bode, zdru¬
žena s pravo pametjo in premišljenostjo, pobijala najhujšega sovražnika
mladega življenja.

Zlasti pa ne pozabimo, da je zgled najboljše vzgojno sredstvo, da naj
dajejo starši sami in vzgojitelji otrokom oziroma gojencem dober zgled s
tem, da se sami ali čisto zdržujejo opojnih pijač ali, če to ne gre, da so vsaj
zmerni pri pitju.

Čim manj otroci vidijo piti alkoholne pijače, bodisi doma bodisi v
družbi, tem laže jih bodo sami pogrešali v poznejšem življenju.

S tem začni domača hiša, šola in cerkev pa jo bosta podpirala! A ne
samo budska šola naj stopi v kolo borilcev v sveti vojski, ampak tudi sred
nja šola naj posveti vse svoje moči temu važnemu in potrebnemu delovanju
in tudi visoka šola naj se jima pridruži! Ravno ta-le, ki bi morala biti
zavetišče vsega visokega, lepega in plemenitega, se nič ne briga za ta
kulturni boj, ki se bije proti alkoholu zadnja leta. Saj vemo, kako nevarna
je baš tista doba, ki jo prebije mladi dijak na univerzi, za njega telesno in
duševno življenje; saj vemo, kako je že marsikaterega slovenskega dijaka
na univerzi ugonobil alkohol. Ljudska šola je že začela boj proti alkoholu
in vrlo napreduje. Pa tudi srednje šole, učiteljišča in razne strokovne šole
se bodo morale tega boja lotiti z večjo vnemo in gorečnostjo,

Naposled bi pa morala tudi vsa javnost sodelovati pri
tej protialkoholni vzgoji;  kajti kakor sem prej omenil, je veli¬
kega pomena za vzgojo kot sodelujoči in sovzgojujoči činitelj tisti milie, ki
v njem otrck živi in raste in ki vzgojo zdaj pospešuje in olajšuje, zdaj ovira
in otežuje.

Seveda so ti zlati časi, ko se bode javno občinstvo bolj brigalo za
protialkoholno vzgojo, še daleč od nas, mi jih ne doživimo več; toda naša 1
mladina bode nam nekdaj hvaležna, da se je vzgojila v tistem duhu, ki naj
bi postal splošen duh vse javnosti, da se je vzgojila v čvrstem zatajevanju
in v pravi zmernosti, ki je podlaga zdravemu telesu in zdravi duši; ona
nam bo hvaležna, da smo ji pripravili pot, po kateri bo vodila svoj zarod
in svoj narod v boljšo bodočnost. V to pomozi Bog!

Predsednik:

Predavanje gospoda ravnatelja dr. Bezjaka je bilo v resnici krasno
in temeljito, lepo razvito, utemeljeno, jasno in logično. Za to predavanje
smo gospodu predavatelju srčno hvaležni.

Zdaj bo pa sveto vojsko napovedala naša gospodična Stupica.

i

69

Učiteljica Antonija Štepca (Maribor):

Sveta vojska med šolsko mladino.

Kaj je izročeno učiteljski oskrbi?

Otrokova mlada duša. Ti biser Stvarnikovih rok! Ti jasna zvez¬
dica, ki tolažiš vsakega, ako se nate ozre! Ti žlahtno dehteča rožica
iz vrta božjega! Kdo bi te ne ljubil! Kdo bi se ne vzradostil ob tvojem
pogledu!

Tu še biva sreča, neskaljeni mir in zaupanje! Tu je doma ljubezen
in brezpogojna vera, tukaj krotkost in ponižnost, Vzprejemljiva si za vse,
kar je dobro in plemenito, vzprejemljiva za najbolj nežne občutke, a tudi
za vse, kar ji lahko prinese nesrečo in gorje! Kar se dobro vtisne
otroški duši, to ji ostane za vedno! Najsi pridejo še v poznejši dobi
vtisi močnejši in silnejši, to, kar je krepko sprejela vase v mladih letih,
ostane ukoreninjeno kakor čvrsto drevo! In če bi ga omajali viharji
življenja, da, slednjič še zlomili in podrli — iz parobka bodo poganjale
zelene vejice kot priča, da je ostala korenina močno in životvorna!
Važen nauk je v tej resnici.

Mladino je torej v prvi vrsti treba pridobiti za ideje, o katerih
želimo, da preidejo ljudstvu v meso in kri. Pri mladini, pri otrocih bomo
morali začeti, ako hočemo, da bo protialkoholno delovanje plodonosno,
da ustvarimo novo generacijo, ki bo ljubila treznost tako, kakor sedanja
obožava nezmernost. Mlada srca — šola, to bodi torej polje, na katerem
hočemo zasejati plodonosno seme, Ko pa je zasejano, ga ne smemo pre¬
pustiti negotovi usodi, temveč zalivati ga je treba, potem pa negovati
in okopavati mlado drevesce, da slednjič vzraste iz njega trdno drevo,
nepremagljivo in ponosno : nazivljemo ga jasno prepričanje, ju¬
naška volja.

Ali kako nam je začeti,  da si zasiguramo trajen uspeh? Le kar
se dobro, čvrsto  vtisne mladi duši, to ostane v njej in se ne da
izrvati več. Kako torej vtisniti nauk o škodljivosti alkohola v mlada
srca, da ostane neizbrisen, nepozaben za vse življenje? Še več, da po¬
stane životvorna sila v njej, ki ustvarja vedno pomlajeno junaško moč,
jekleno-trdno voljo, brez katere je zmernost nemogoča?

Oče slavnega Hanibala je želel, napolniti srce še majhnega dečka
s sveto jezo, z neugasljivim sovraštvom do Rimljanov, ki so bili zakleti
sovražniki njegove domovine, sovražniki procvita in razvoja slavne Kar¬
tagine, ln kaj je storil oče Hamilkar Barkas? — Vzel je dečka Hanibala,
mu v živih besedah orisal nevarnost, ki je pretila domovini, potem ga
je peljal v tempelj, kjer je moral pred kipi bogov mladi deček Hanibal
priseči, da bo vse svoje življenje sovražil Rimljane.

In kako je učinkovala ta-le sve ta prisega v Hanibalovi duši? Zgo¬
dovina nam pripoveduje, da je Hanibal kot dorasel mladenič pogumno
stopil na čelo svojih junakov, kako ga niso ovirale ne daljna pota, ne
široko morje, ne nebotično gorovje, ne večni sneg in led: vse je pre¬
magal, peljal je svoje trume skozi Hispanijo in Galijo, prekoračil Alpe
ter iznenadil Rimljane za hrbtom, da se je treslo pred njim ošabno ne¬
upogljivo mesto Rim!

Da, mogočni vtis izza otroške dobe, sveta prisega je plamtela v
njegovi duši ter vedno iznova podžigala njegovo sovraštvo, vedno iznova
krepila njegov pogum, da ni poznal truda in omahljivosti, temveč je s
trdno in junaško voljo hodil nevzdržno naprej.

70

Hanibal nam bodi zgled in odgovor na prvo vprašanje: Kako začeti
sveto vojsko v šoli.

Ne mimogrede, ne kot kak postranski predmet naj se prične pouk
o škodljivosti alkohola, ampak začetek mora biti tako izdaten in jedrnat,
dobro pripravljen in premišljen, da ostane vtis v otroški duši neizbrisen.

Kakor Hamilkar svojemu sinu — tako opišimo i mi otrokom ne¬
varnost in grozovitost sovražnika z živo, iskreno besedo. Na pomoč si
vzemimo slike, ki nam predočujejo neusmiljeno razdejanje brezsrčnega
alkohola: kako ruši domove, ubija ljudi, trpinči otroke in spravlja narod
naš v pogubljenje in nesrečo!

Sveta jeza, sovraštvo naj zakipi v otroški duši in se globoko uko¬
renini v njej. In potem vzemimo otroka, ga peljimo, prav kakor Ha¬
milkar, v tempelj: to je, pred obličje božje. Tu mu še pokažimo podobo
Zveličarjevo in ga vzpodbudimo k sveti prisegi, da bo vedno sovražil
ljutega sovražnika naše sreče. Ponudimo mu orožje, nepremagljivi meč,
,, s katerim ga lahko staremo. Povejmo mu, da vihtijo ta meč že tisoči, ne
tisoči, ampak milijoni!

In ta meč je — abstinenca!  Povejmo otrokom, da se je tudi
na Slovenskem pričel boj ter jih slednjič pripravimo, da vstopijo s sveto
obljubo kot mladi junaki v »Sveto vojsko«.

Čim lepši, čim sijajnejši bo začetek, tem globlje smo posegli v otroško
dušo, tembolj smo si zagotovili uspeh. Ako samim sebi ne pripisujemo
dovolj vplivnosti, naprosimo si za to nalašč predavatelja.

Slično je bilo pred poltretjim letom v naši šoli. Dobili smo pre¬
davatelja, ki je znal s tako modro in lepo besedo najti pot do otroških
src, tako nazorno in resnično kazati krutost sovražnika alkohola — da
si je pridobil mahoma vso našo mladino, mi učitelji pa smo bili edini v
sodbi; predavatelj je res pravi apostol treznosti. 1

A začetek še ni vse! Prevažno je drugo vprašanje: Kako zapo-
četo delo utrditi!  Mlado drevesce se mora zalivati, okopavati in
snažiti, da krepko raste naprej! In to utrjevanje ni nič drugega, kot
obnovitev prvega vtisa! Za to je v šoli priložnosti dovolj. Vsak slučaj
nesreče po alkoholu, ki ga doživimo — otroci jih nam radi pripovedu¬
jejo -— naj vnovič oživi srd proti sovražniku: alkoholu!

Pa tudi trebiti je treba mlado drevesce. To je, popravljati vedno
iznova krive nazore, ki jih imajo ljudje o učinkih zmernega  pitja.
Vedno in vedno se čuje, kako daje žganje moč, da je pivo redilno itd.!
Tu se je pa skrbno držati prave meje, V vinskih krajih n, pr. odrekati
vinu vso vrednost, bi bilo naravnost nespametno. Ako tukaj popolnoma
odpravimo žganjepitje, storili smo dovolj — in če imamo le nekaj po¬
polnih abstinentov, ki so zgled in bodrilo, drugi so pa zmerniki, potem
smo lahko zadovoljni. Lok, preveč napet, poči. Ako zahtevamo preveč,
ne dosežemo ničesar!

Ponovitev obljube, oziroma poduka o alkoholizmu pa naj se ne pre¬
pusti zgolj slučaju, ampak določijo naj se za to gotovi dnevi. Saj le
obnovitev takorekoč trden kol, h kateremu pritrdiš drevesce, da raste
čvrsto naprej. Predvsem so za to pripravni dnevi pred prazniki (o Božiču,
Veliki noči in o Binkoštih), ker takrat dobe otroci največ prilike, da
gledajo sovražniku neposredno v oči! Opozorimo jih že poprej na ne¬
varnost, zbudimo v njihovi duši odpor in sveto sovraštvo do žganja. Po
praznikih pa nam pripovedujejo kaj radi o svojih junaških činih! Čutijo
se res kot junaki, če žanjejo za svojo stanovitnost zasmehovanje ali celo
kazen. Neki deček si je stekel zaušnico, ker je prevrnil čašico žganja,

ko so mu ga vsiljevali. Pripovedoval je to žarnih oči. Drugi so ga pa
zavidali, da je imel priložnost, trpeti za svoje prepričanje.

Najimenitnejšapriložnostpaje  sklep šole, slovo učencev.
O Hanibalu pravijo, da ga je oče na smrtni postelji pozval še enkrat,
naj ponovi svojo obljubo! Da, ura slovesa ima v sebi nekaj svetega,
presunljivega. Zadnja beseda, zadnji opomin ostane trajno v duši, dočim
na druge radi pozabimo. In to nam je treba izkoriščati. Z iskreno besedo
opozorimo mladino na boj življenja, na važen korak v prostost, kjer se
bo preskusilo njih junaštvo, njih trdna neuklonjena volja, prava vrednost
njihovega značaja.

Ne trdim in ne pričakujem, da bodo ostali zvesti vsi, a če jih ostane
polovica, če jih ostane tretjina, ali vsaj nekateri, bodo ti kakor kvas in
bodo z dobrim zgledom razširjali idejo treznosti.

Mladine pa tudi potem, ko je že zapustila šolo, ne puščajmo vnemar.
V stiku ostanimo z njo. S sodelovanjem v mladinskih odsekih bomo imeli
priložnosti dovolj, da delujemo za treznostno gibanje. Ne dajmo se begati
radi navideznih neuspehov, ampak modro in smotreno delajmo naprej,
dokler tudi našemu ljudstvu ne napoči zlata doba treznosti.

In mi učitelji otrok? Kaj pomenja sodelovanje pri trez¬
no s t n e m gibanju za nas?  Delo in trud? Da, tudi in sicer ne v
majhni meri! A Lo je delo, to trud, pri katerem rastejo naše dušne in
telesne sile, se utrjuje naš značaj; to je boj, v katerem ne bomo pre¬
magani, ampak zmagamo prav gotovo.

Sešla sem se nekoč z znanim slovenskim hribolazcem. Razkazoval
mi je z veseljem knjige, ki jih je preučil, zemljevide, ki jih je pregledaval,
ker se je napravljal na vrh Montblanka! Zimske mesece se je pripravljal
na dolgo nevarno turo. Neposredno pred pohodom Montblanka pa se je
hotel trenirati dva tedna, da bi bil slednjič kos vsakemu naporu. Rekel
mi je: »Lani sem bil trikrat na Triglavu, preden sem šel v Švico. Udje
so me boleli prvo noč, zdelo se mi je, da vstati ne morem! A klin s
klinom! Tu se ne sme vprašati za trud in bolečine v udih, S trdno voljo
sem zmagal vse in slednjič bil pripravljen za vsak napor, zmožen za naj¬
težavnejšo turo — srečno sem splezal na svetovnoznano goro, Jung-
frau « —

»Ali pač imate vselej lep razgled, da se trud izplača,« ga vprašam.

— »V 15. letih hribolaztva sem imel samo trikrat zares krasen razgled!«

— »Pa, ali ni škoda za trud?« — »Kaj še! Veste gospodična, to je
dvoboj z gorskim velikanom, ali boš ti mene, ali pa jaz tebe! In ta me
mika, ta veseli, — ta me krepča dušno in telesno!« —

Zares lepa misel! Junaška misel! Dvoboj z nebotičnim velikanom,
boj s težkočami! Čim večje so, tem bolj nas mikajo!

Ali ne velja tak dvoboj tudi za nas, zastopnike treznostnega gibanja!
Težkoče so velike, zapirajo nam pot, kakor orjaški gorski velikani! A
začnimo! Preučavajmo knjige, zemljevide, naročimo si časopise, da spo¬
znamo pota v deželo treznosti, Ojačujmo sami sebe, trenirajmo se, da
bomo zmožni za vsako štrapaco — zasmehovanja, preziranja in tudi
nevarnega samoljubja. Lahek boj ni! A kar je lahko, truda vredno ni!
Kaj velikega, imenitnega se da doseči le z naporom vseh duševnih in
telesnih sil. To je idealno! To vzvišeno! A v vseh slučajih našega boja
idealizem ne zadostuje. Treba nam je še višjega, še jačjega! Je to
program, so to vzori in ideali našega Slomška, Saj smo ob zatonu
Slomškovega leta, naj nas ožari še en žarek njegove velike duše. Ko
se je pri Sv. Andražu na Koroškem poslavljal od svojih duhovnikov, je

72

govoril besede obsezajoče takorekoč ves njegov značaj. Rekel je takrat:
Srebra in zlata vam dati ne morem, a bisere tri vam izročam v spomin,
naj vam bodo »vademecum«, kažipot vašega življenja.

Prvi je rek sv, Ignacija Lojolanskega: »Omnia ad maiorem Dei
gloriam! — vse za večjo čast božjo! Drugi je izrek škofa Stoba-a: »Ne
daj se premagati od hudega, temveč z dobrim premagaj ti hudo!« — In
tretji je geslo škofa ljubljanskega, Tomaža Hrena, ki ga je dal vpisati na
spominske križe: »Terret labor, aspice praemium« — ako te plaši trud,
glej na plačilo!

Niso-li to krasne besede za slovo, ki veljajo tudi nam, čestilcem
Slomškovim, nam učiteljem, ki se želimo navzeti duha njegovega in ojačiti
se ob njegovem vzvišenem idealizmu!

Tudi delo za streznjenje ljudstva ni lahko, je naporno, a je na večjo
čast milega Boga, je v prid bližnjemu! Ne dajmo se premagati od hudega,
ki nam preti, temveč z dobrim, plemenitim premagajmo hudo! Če pa
omahujemo v boju, če nam upada pogum, tedaj se ozrimo na plačilo —
in vztrajali bomo.

Predsednik Kalan:

Kakor bi rožice sadile njene nežne roke! Pa tudi bojno kopje znajo
sukati njene krepke roke, kakor nekdaj roke device Orleanske.

(Burno pritrjevanje in ploskanje.)

Nadučitelj Rudolf Horvat:

illkokolizem in politika.

Uvod,

Častita gospoda!

Izmed vseh današnjih in včerajšnjih predavanj je gotovo moje najbolj
kritično; zakaj odpreti moram mnogo ran, ki jih ima naš narod; pa »res¬
nica oči kolje«, pravi slovenski pregovor.

Toda ako hočemo bolezen prav zdraviti in jo hočemo tudi ozdra¬
viti, je najprej potrebno, da spoznamo natanko vse te rane in njih povzro¬
čitelje, ker le na ta način je mogoče napraviti pravo diagnozo.

Preidem takoj k stvari!

Alkoholizem vobče.

Alkoholizem ali pijančevanje je skoraj tako staro kot človeški rod.
Lahko z gotovostjo rečemo, da ni ostal noben narod doslej popolnoma
prost tega strašnega zla. Vsled ugodnih sedanjih prometnih sredstev se je
pa razširil kralj alkohol prav po vsem svetu. Tod mori človeštvo hujše
kot kuga, glad in meč. Statistično je dokazano, da pokonča alkohol samo
v srednji Evropi na leto nad P/%  milijona ljudi; razdira družinski mir in
blagostanje ter povzroča strašno moralno propalost.

Vsled njega propada rod za rodom in na njegov rovaš moramo pri¬
šteti tisoč in tisoč pobojev in drugih zlodejstev.

Da je ta sovrag človeštva našel pot tudi med naš mali narod, je več
kot dovolj znano.

Mnoge narodne popevke, katere visoko slavijo »to vinsko zlato kap¬
ljico«, pa nam jasno pričajo, da so uživali tudi naši predniki to opojno

73

pijačo, ki pa je bila pristna in niso je pili redno dan za dnevom ter čez
mero le ob posebno pomembnih dneh.

Zato je ostal narod trden in zdrav in še pred 100 leti je mogočnemu
Napoleonu najbolj imponiral ilirski polk — slovenski madeniči — po svo¬
jih krepkih in visokih postavah.

Današnja pijača in zlasti žganje je pa zamorilo vso poezijo ter sve¬
žost telesa in duba.

Jaz prihajam od skrajnega jugozahodnega dela naše lepe Kranjske
dežele, iz Reške doline, koder doslej vsled bližine vinorodne Istre ljudstvo
še ni bilo tako zelo vdano žganjepitju; toda v svojo žalost moram poro¬
čati, da se je vsled zadnjih dveh slabih vinskih letin konsum žganja silno
zvišal.

Zaraditega propada narod duševno in telesno; opažati ni nobenega
napredka, marveč precejšnje nazadovanje. Lahko rečemo, da našemu na¬
rodu vobče več škoduje alkoholizem, kakor vse izseljevanje in germani¬
zacija.

Potrebna so naša obrambna društva, toda še mnogo več protialko¬
holna agitacija in tozadevni pouk.

Alkoholizem in šolska mladina.

Najbolj žalostno je pa dejstvo, da se alkoholizem širi tudi med ljud-
skošolsko mladino, čemur je kriva nevednost staršev v 98%, včasih pa
naravnost upor proti učiteljevemu opominu, oziroma pouku.

Pred par dnevi sem se hudoval nad nekim dečkom-šolarjem, ki je
prelomil abstinenco, napram prodajalki neke naše trgovine, kjer točijo tudi
žganje.

Že bolj priletna prodajalka pa mi pravi: »Ne hudujte se toliko nad
padlim dečkom, marveč mnogo bolj nad starši, kateri zapeljujejo svoje
otroke k uživanju žganja, kar opazujem skoraj sleherni dan.«

V začetku letošnjega šolskega leta je prišla k meni mati nekega mo¬
jega učenca, ki me poprosi, naj vendar ne silim njenega sina v abstinenco.
Povedala mi je, da mora delati že na polju ter zato težko uživa samo suh
kruh. Naj torej dovolim, da bi smel vsaj piti nekoliko vina na dan.

Seveda nisem mogel ugoditi tej »mili« prošnji ter pojasnivši ji, da je
za otroke najboljša pijača voda, sem odpravil nezadovoljno mater.

Nek drugi deček iz žganjepivske družine pa me je motil pri mojem
protialkoholnem pouku v šoli.

Bilo je lansko šolsko leto, ko sem nastopil svoje sedanje službeno
mesto. Moje prvo delo je bilo, svoje nove učence navdušiti za abstinenco;
ali ko končam svoj prvi nagovor, začne ta malopridnež z gestami rok in
glave kazati in hvalisati dobroto sladkega vinca. Pri tem nenavadnem
prizoru so se ostali učenci seveda glasno zasmejali in uspeh mojega pouka
se je skorajda izjalovil.

Kaznoval sem sicer prav ostro mladega alkoholovega prijatelja, toda
spomin na ta prvi prizor se je še mnogokrat vzbujal pri podobnem pouku.

Sploh je bil pouk proti alkoholu v šoli zelo težaven in marsikateri-
krat brezuspešen vzlic temu, da sem svoje učence vzbuja! in vnemal z last¬
nim zgledom kot 12letni abstinent. Vnanji milje je bil vendarle mogočnejši.

Pa prišla je 1. nedelja v adventu in oznanjal se je po naših cerkvah
prekrasni, vseskozi temeljiti in aktualni pastirski list našega presvitlega
gospoda knezoškofa proti alkoholizmu. Ta je vplival na vse dobromisleče
kakor balzam na pekoče rane, meni in vsem onim učiteljem, ki delujejo
za abstinenco v svojih šolah, pa v veliko olajšavo.

— 74

Še nikdar v vseh sedmih letih, odkar delujem v šoli proti alkoho¬
lizmu, se ni prijavilo toliko učencev za abstinenco za Sveti večer kakor
letos, namreč vsi dečki ponavljalci in iz IV. razreda naše deške štiri-
razrednice.

Prepričan sem, da z menoj vred vsak pošteni domo- in rodoljub
izreka prisrčno zahvalo za ta plemeniti čin našemu duhovnemu nad-
pastirju.

Skupni boj alkoholizmu.

Alkoholizem ni nikaka posebnost posameznih narodov in se tudi ne
ozira na vremenske razlike. Alkoholne pijače uživajo ljudje na skrajnem
mrzlem severu kakor v najtoplejšem kraju na jugu.

Kralj alkohol ne pozna nobenih mej; vsled tega se bojujejo proti
njemu vsi oni, ki imajo pravo ljubezen do nesrečnega človeštva. Kdor
opazuje trezno, spozna na prvi pogled, kako silno trpe vsi sloji vsled
alkoholovega strupa.

Zato je opravičen in nujno potreben protialkoholni boj, ki se je za-
počel v Severni Ameriki v 2. desetletju preteklega stoletja.

Za ta boj so bili vneti vsi poštenomisleči ljudje brez ozira na vero
ali narodnost.

Prvi so napovedali boj kralju alkoholu protestantje in framasoni.
Par let pozneje katoličani na Angleškem. Na Nemškem se imenujejo
prostozidarji — »Guttempiarji«, ki so imeli v letu 1906. 1000 lož s 30.000
člani, ki so vsi — abstinenti.

Ta fakta navajam zaraditega, ker se nahaja med Slovenci mnogo
takih, ki so sicer zmerniki ali celo zdržniki, kateri pa nočejo pristopiti k
edini  slovenski protialkoholni organizaciji, izgovarjajo se, da je naše
abstinenčno gibanje — »klerikalna« politična namera.

V eni zadnjih številk »Slovenca« čitam, da se je pri zadnjem ljudskem
štetju vpisalo na Kranjskem samo 38 oseb za brezverce, skoraj vsi ostali
pa kot katoličani.

Iz tega dejstva lahko sklepam, da bi se mogel še mnogi slovenski
abstinent ali treznik pridružiti naši »Sveti vojski«, četudi je slučajno dru¬
gačnega političnega prepričanja kot predsednik J. E. Kalan; saj je ideja,
za katero se borimo, vendarle ena — skupna, uničenje kralja alkohola.

Janeza Kalana poznam iz mnogega osebnega občevanja ter odločno
izjavljam, da je on odličen Slovenec, ki ga vodi pri tem težavnem poslu
edino prava ljubezen do trpečega slovenskega naroda.

Enako potrjujem kot odbornik, da je slovenska protialkoholna orga¬
nizacija nadstrankarska,  kakršen je tudi naš sovrag — alkohol.

Sploh zasleduje slovenska protialkoholna organizacija v prvi vrsti
etični moment.  Zato vsak pravi narodnjak, ki resnično ljubi svoj
mali slovenski narod, brez premišljevanja v naš krog vsaj dotlej, dokler
ni ustanovljena druga enaka protialkoholna organizacija; zakaj le v trdni
falangi bo moči kaj storiti proti najhujšemu narodovemu uničevalcu —
alkoholizmu!

Domača politika in alkoholizem.

Predvsem konštatiram, da so na Slovenskem vse politične stranke
v principu za treznost naroda; žal, da v dejanju ni vse tako, čemur je naj¬
več kriva politika, ki pozna »le samo sebe« •— kakor opravičeno trdi Car-
men Sylva, rumunska kraljica,

V dckaz temu navajam par najbolj značilnih slučajev.

75

Vseslovenska Ljudska Stranka je napovedala in tudi vrši po svojih
listih odločen boj proti alkoholizmu; v njenem okrilju se je ustanovila
edina slovenska protialkoholna organizacija in največ zdržnikov in trezni-
kov pripada tej stranki.

Toda v zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora so se uprav
iz vrst Slovenske Ljudske Stranke našemu plemenitemu stremljenju čule
tako močno nasprotne besede, da je marsikateri slovenski abstinent moral
začeti dvomiti o pravi iskrenosti protialkoholne propagande po njenih
časopisih,

Ker se v političnem boju uporabljajo vsa mogoča sredstva, samo da
se premaga nasprotnik, tako se je poslužila tudi slovenska napredna
stranka ravno protialkoholnega časnikarskega delovanja S, L. S. ter s tem
orožjem nastopala proti njej na različnih volilnih shodih,

V poštev pride še končno socialnodemokratična stranka, Ta navdu¬
šuje sodruge v svojem listu »Zarji« med vsemi slovenskimi listi najbolj in
najcčiteje za abstinenco, toda ne iz kakih višjih ozirov, marveč zgolj iz
praktičnega, političnega vzroka, kar socialni demokrati sami javno izpo¬
vedujejo.

Izkušnja jih namreč uči, da so abstinenti najboljši agitatorji za raz-
širjevanje njihovih idej, kakor poroča nemška revija »Custos« iz leta 1909,

Avstrijska politika in alkoholizem.

V Avstriji se je moderni protialkoholni boj pričel najpozneje med
kulturnimi državami, in še tedaj niso bile katoliške stranke prve, marveč
socialni demokrati.

Naša visoka politika pa sploh ni naklonjena našemu gibanju, za kar
je iskati vzroka v financielni mizeriji države same ter posameznih dežela,
in je to žalostno dejstvo posebno drastično opisal poslanec g, dr, Krek v
zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora pri »debati o alkoholu«,
rekoč: »kar se tiče financ, je žalostno, a je dejstvo, da je edina zarja
boljših financ  vseh dežela rdeči nos žganjarja!«

To dejstvo, ter ugovori raznih krščenih in nekrščenih pivovarniških
in žganjarskih kapitalistov so dalje tudi vzrok, da še danes po več letih
ni rešena v državni zbornici po dr, Kreku predložena postava proti pijan¬
čevanju in drugi enaki predlogi ter peticije raznih abstinentskih društev.

Politika — roparica.

Tako jo tudi imenuje Carmen Sylva, in prav ima. Kot takšna se je
pokazala že brezštevilnokrat, zlasti pa glede alkoholizma najbolj po od¬
kritju A.merike,

Politika Evropejcev je zahtevala vso najdeno zemljo zase. Zato so
s puško in mečem uničevali tamkajšnje pranarode. Ker jim pa morilno
orožje ni zadosti hitro uničevalo ubogih Indijancev, so si privzeli za pomoč¬
nika še mnogo hujše uničevalno sredstvo — ognjeno pijačo, žganje.

Ker ni bilo nikogar, ki bi preprečil strašni alkoholizem, ki se je
začel širiti z grozovito hitrostjo med šibkimi Indijanci, je ta zlodej tako
strašno kosil med njimi s svojo smrtno koso, da je zadnja Statistika od
tega nekdanjega mnogomilijonskega naroda naštela še nekaj manj kot eno
desetino milijona.

Enako je uničil alkoholizem več rodov v Afriki in na Polineziji,

76

Vojaštvo in alkoholizem.

V vsaki državi se vsi najvišji, višji in srednji politični krogi posebno
prizadevajo ojačiti in pomnožiti vojaško moč, kar je pri današnjih razmerah
tudi popolnoma opravičeno. Ali ti krogi so prišli končno do spoznanja, da
je vztrajnosti in splošni telesni kreposti vojaštva najhujši nasprotnik —
alkohol. Zategadelj so se začeli zanimati odločilni krogi tudi v Avstriji,
kako preprečiti čim najhitreje prijančevanje med vojaki, in na III. avstrij¬
skem protialkoholnem kongresu v Solnogradu je bila kot glavni predmet
obravnavana tema: »Alkohol in vojaštvo«.

Izmed vladarjev se je za abstinenco najbolj zavzel nemški cesar
Viljem II, Najodločneje je govoril častniškemu naraščaju dne 21. novembra
1910, leta, rekoč doslovno: »Prihodnja vojska bo zahtevala zdravih živcev
in zmagovalec bo oni narod, ki bo mogel zaznamovati najmanjši konzum
alkohola.« In pristavil je še: »Odpovejte se alkoholu in po¬
vzdignili boste nravnost in moč mojega naroda!«

To so res prave cesarske besede!

Toda zgodilo se je, česar se ni nihče nadjal.

Nemški pivovarniški kapitalisti so protestirali proti cesarjevemu
pozivu ter se pobahali obenem, koliko so že žrtvovali k prostovoljnim
prispevkom za zgradbo novega — ladjevja.

Pa pomagali ne bodo nobeni protesti proti abstinenci vojaštva, zlasti
sedaj ne, ko smo že gledali, oziroma brali o uprav čudežnih dejanjih,
kakršnih je zmožno le trezno  vojaštvo.

Naši slovanski bratje na Balkanu: Srbi in Bolgari so namreč dosegli
tolikšne triumfe vztrajnosti in junaštva poleg drugih momentov največ le
radi popolne zdržnosti med vojno  in velike zmernosti v
svojem življenju sploh.

Premagali so popolnoma nekulturnega — zverskega Turčina!

Ta dejstva — take upajmo — bodo tudi v naši državi odprla oči
našim državnikom, da bodo začeli z najostrejšim bojem proti alkoholizmu
med vojaštvom, potom tega pa tudi med ostalimi avstrijskimi državljani,
kar bode imelo poleg kulturnega gotovo tudi zelo velik denarni
efekt.

Politika v službi abstinence.

»Svaka sila do vremena«, se glasi hrvatska prislovica, ki se je po
nekod že obistinila celo glede alkoholizma.

Naše severne evropske države: Finsko, Švedsko, Norveško in Dan¬
sko, ki so ječale pred dobrimi 80 leti še mnogo bolj v žganjarskih sponah
kot naša slovenska domovina danes, so se teh suženjskih verig že skoraj
rešile.

Seveda tudi tam ni šlo gladko — skokoma.

Začetek protialkoholnega gibanja je bil enako neznaten kakor
pri nas.

Danes so med vsemi narodi najbolj trezni Finci, ki imajo tudi naj¬
ostrejšo protialkoholno postavo. Njen poglavitni odstavek se glasi: »Trgo¬
vina in prodaja alkoholnih pijač je po postavi prepovedana.
— Niti žganje, niti vino in ne pivo se ne sme več prodajati.«

Pa tudi ostale odredbe so uprav drakonične.

Da se je to doseglo, se imajo Finci zahvaliti — kakor poroča »Reichs-
post« leta 1909. — največ 19 ženskam-poslankam, katere sedijo med 200
poslanci demokratičnega parlamenta v Helsingforsu.

77

Da so bas ženske tako neizprosne boriteljice proti alkoholu, si lahko
tolmačimo; zakaj ravno ženska je, ki mora največ pretrpeti pod proklet-
stvom vraga pijanstva.

Tudi v ostalih imenovanih severnih državah so zelo trezni ljudje,
zato pa napreduje, oziroma je na višku gospodarstvo in kultura. Analfa¬
betov niti ne poznajo. Vse to je storila abstinenca, ki si je zasužnjila —
politiko.

častna narodna dolžnost.

Hitim h koncu! Zadnji dve poglavji sta nas navdali s precejšnjim
upom v boljšo bodočnost.

Zato kvišku srca, pogum velja, na boj proti zakletemu sovražniku
vsega človeštva, temu strašnemu alkoholu!

Kakor so prisilili po drugih deželah politiko, to roparico, ki pozna
le samo sebe, da je morala končnoi vstopiti celo v službo — abstinence,
prav tako ne smemo tudi mi mirovati, dokler ne dosežemo vsaj podobnih
uspehov.

Majhen narod smo Slovenci, zato smo še posebno dolžni vstopiti v
četo protialkoholnih bojevnikov, da ohranimo svojemu rodu vsakega
člana, naj si bo še tako neznaten!

V mnogih ozirih so nam že bili za zgled naši vrli severni bratje Čehi.
Posnemajmo jih tudi v treznostni ideji. Na II. avstrijskem protialkohol¬
nem kongresu v Gradcu leta 1911. je češki odposlanec poročal, da smatrajo
Čehi vseh strank protialkoholno gibanje za kulturno delo prvega reda in
častno narodno dolžnost.

Prepričan sem, da bo ta čili narod, ki je prvi v Avstriji v vsakem
pogledu, dosegel tudi glede treznostnega delovanja velike uspehe.

Zato dovolite, da končam s pozivom:

»Združimo se v boju za treznost slovenskega
naroda vsi brez razlike strank, kakor naši bratje
Čehi, poudarjaje enako, da je protialkoholno giba¬
nje kulturno delo prvega reda in častna narodna
dolžnost!

V  Trnovem na Kranjskem, na dan nedolžnih otročičev leta 1912.

Predsednik Kalan:

Zahvaljujem se gospodu nadučitelju za njegovo sotrudništvo. Gospod
nadučitelj Horvat je član »Učiteljske zaveze«. Midva se čisto lahko raz¬
umeva. On se trudi z redko vnemo za našo stvar. V »Učiteljskem Tova¬
rišu« je vabil tudi svoje kolege na današnji kongres. Nekaj jih je privabil;
tisto učiteljstvo zlasti pozdravljam. Konstatirati pa moram, da se mu
doslej še ni mnogo posrečilo. Zlasti pogrešamo ljubljanskega učiteljstva.

B. Popoldne:

Nadaljevanje ob 2. uri 20 minut popoldne.

Predsednik Kalan:

Vesel sem, da je popoldne vsaj tolika udeležba, kolikor je je. Bo že
vredno govoriti!

Drugih ne pozdravljam posebej, enega pa vendar moram pozdraviti:
to je naš stari bojevnik gospod župnik Avsec, ki se je zopet med nami

78

znašel, To je naš stari bojevnik, ki je svojčas prav krepko posegal v naš
boj, potem pa mu je roka omahnila. Zdaj pa jo je zopet dvignil in bo stopil
nazaj v vrsto borcev proti alkoholu.

Zdaj bom povedal, ker vas bo zanimalo, kaj se je medtem skovalo
gori v v srebrni dvorani«.

Ondi zbrani zastopniki Goriške in Štajarske so sklenili, da se usta¬
novi za vsako pokrajino najprej posebna pokrajinska centralna
organizacija.  Takoj danes se sestavi, in preden se razidemo, bodo
podpisali vsi udeleženci kratko vabilce na privaten tozadeven sestanek
v Mariboru,  oziroma Gorici.  Ta sestanka se imata vršiti do
15, januarja. Tisti gospodje bodo potem predložili pravila »Svete vojske«
na svojo pokrajinsko vlado, in potem bo ustanovni občni zbor v Mariboru
in Gorici. Na Koroškem  je organizacija že ustanovljena; vsaj pravila
so že vložena. Tudi tam se bo odbor takoj osnoval, ko bodo pravila
potrjena. Potem, ko bo vsak pokrajinski odbor stal na svojih nogah, kakor
danes naš, se bo povabilo ljudstvo s cele dežele v dotična mesta na večji
shod, kajti masa ljudstva ne more priti s Štajarskega, Goriškega ali Koro¬
škega v Ljubljano,

Tako upamo, da bo naša že davno gojena želja izpolnjena. In teh
pet navzočih zastopnikov iz vsake pokrajine nam jamči, da bodo nalogo,
ki so jo prevzeli, gotovo tudi izpeljali.

Dr. Anton Schwab:

Fiziološki vpliv alkohola na človeka, s po¬
sebnim ozirom na otroka.

Zdravje je največje bogastvo: če si bogat, moreš uživati dobrote svo¬
jega bogastva le, če si zdrav, in če si ubog, moreš si služiti kruh tudi le, če
si zdrav. Ako je torej zdravje bogastvo — treba ga čuvati in poznati nje¬
gove sovražnike.  Poleg jetike in drugih bolezni sta bacchus in venera
najnevarnejša sovražnika človeštva, dasi sladko zapeljujeta, Upijanljivim
pijačam Baccha da alkohol moč; in to moč opisati s fiziološkega stališča
s posebnim ozirom na otroka je naloga mojega govora.

I.

Alkohol je »narkotiku  m«, 1  torej po svojem učinkovanju na
človeka sorodnik onih snovi, ki služijo kirurgu za »narkozo« ali za uspava¬
nje bol n i k ov pri operacijah. Soroden je torej kloroformu. Kakor kloro¬
form tudi alkohol omami možgane, da človek zaspi in spavajoč ne čuti
bolečin. Vendar alkohola ne rabimo za narkozo, ker bi ga potrebovali v
tako velikih množinah, da bi bilo življenje bolnikovo v nevarnosti. Ako pa
damo isto množino v malih količinah in polagoma, kaže nam alkohol prav
dolgo čisto drugo lice. Spočetka vpliva spodbujajoče. Človek trezen boječ,
postane pogumen, včasih se celo stepe, redkobeseden postane zgovoren,
suhoparen duhovit ali celo pesniško navdušen, skrbi ga zapuščajo in rad
si eno zapoje, dasi ima morda kosmata ušesa. A pri natančnejšem opazo¬
vanju vidimo, da postaja delovanje možgan nelogično,  kar je prva
stopnja narkoze ali omamljenosti.

Ko pije človek še več, se upijani. Zdaj kaže na strasten način svoje
alkoholiško spodbujene duševne in telesne vrline; klati okoli sebe in govori

1  Primerjaj Moeler »Farmakologi««.

79

na vse pretege. Baha se s svojo močjo, a slabijo mu noge, da ne more niti
stati ravno; baha se s svojo duhovitostjo, a govori vse zmedeno, naglasa,
kako je spreten govornik, a zapleta se mu jezik. Ves poln protislovij po¬
stane smešen, a on tega ne opazi.

Zapletajo se mu noge, zapleta se mu jezik, ker je omamljen h r b -
tiščni mozeg,  smctreno govoriti ne more, ker so omamljeni
možgani.  On bruha, žila in dihanje postajata živahnejša, ker je alkoho-
liški napaden podaljšani hrbtiščni mozeg  (medulla oblongata).

Ko pijanost napreduje še bolj, postaja človek zaspan in nezavesten;
srce bije počasneje, dihanje redkeje, hropeče — skratka, sedaj je človek
popolnoma podoben kloroformiranemu človeku in lahko umrje, ker posta¬
nejo živci za srce in pljuča vsled popolne omamljenosti možgan mrtvoudni.

To so štiri stopnje pijanosti, katere ljudski glas humoristiški opisuje
s primero štirih žab, ki so se naselile polagoma druga za drugo v možganih.

Lahko pa razločujemo pri alkoholiški pijanosti samo dve stopnji:
vzbujajočo in omamljajoče. Prva stopnja je pri nekaterih drugih strupih
zelo kratka, tako da morfij prištevamo specifično omamljajočim, uspava¬
jočim sredstvom, pri alkoholu pa je prva, vzbujajoča stopnja pijanosti zelo
dolga, tako da alkohol vobče prištevamo vzbujajočim
sredstvom  in ga ne rabimo za narkozo.

Pri odraslih rabimo za narkozo 70 gramov kloroforma, za alkoholiste
pa ga rabimo do 250 gramov; otroke narkotizujemo že s 5 grami kloro¬
forma. Slično rabi otrok za smrtno pijanost manj nego odrasli. Ta umrje
od 250 gramov, otrok pa že od 70 gramov čistega alkohola.

Razlika je torej zelo velika in jasno je, da je nevarnost za
otroka posebno velika, ako mu dajejo nerazsodni
roditelji alkohola po merilu za odrasle.

Iz rečenega pa je tudi razvidno, da alkoholist potrebuje za narkozo
več kloroforma, kakor alkohola nevajen človek. Kdor je enega vajen (alko¬
hola), prenese tudi več drugega (kloroforma); to pa radi tega, ker sta si
alkohol in kloroform brata in kakor je kloroform strup, je
torej tudi al Iro h o 1 strup. 1

Zastrupljenje z alkoholom je trojno,  Z manjšimi
enkrat použitimi količinami nastopi »pijanost«  ali akutno zastrupljenje
z alkoholom, velike, enkrat popite množice provzročajo smrt.

Ako se pa pijanost opetovano ponavlja in tako hitro zaporedoma, da
narava nima prilike iztrebiti (eliminirati) alkohola potom črev, urina, izdi-
hanja in izpotenja iz telesa, nastane pa »kronično zastrupljenje«
ali »a 1 k o h o 1 i z e m«.

Nastopijo želodčni katari, da človek bljuva vsako jutro, pojavijo se
katari v sopilih, da postane bolj občutljiv na teh organih za vsakovrstne
bolezni, tudi za jetiko, zbolijo ledvice, jetra; srčne in druge mišice, možga-
nine in živčne stanice pa se spremenijo  v mast, ki se scedi, preide v
kri, iz krvi v urin in se izloči iz telesa. Tako propada in se zmanjša srčna
stena, da postane srce čisto majhno, ali pa se ta oslabljena srčna stena raz¬
širi, da postane srce večje. Posledica takih srčnih napak je vodenica, ki
se prične z otekanjem nog. 2

1  Ugovor, da alkohol ni škodljiv, ker se baje v telesu nahajajo normalno alkoholi,
ni tehten, saj je tudi v slini normalno nekaj sicer silno strupenega rodankalija. A kar je
v telesu v smotrenih količinah, ne gre vekšati v nesmotrene množine.

2  Ker obolelo srce ne more izsesavati redno krvi iz nog, zastaja kri v nogah.
Žile v nogah so nabito polne krvi, tako da končno kri ne najde več prostora v žilah,
ter vodeni deli krvi udarijo skozi žile in se naberejo pod kožo, tako da postanejo noge
otekle in se svetijo. Tako pričeta vodenica se širi polagoma vedno višje, končno posta-

80

Včasih pa se organi zalijejo  z mastjo, ker alkohol zabranjuje, da
se tolšča, katero použivamo v jedilih, porabi, in se nabere ta okoli  srca
in drugih organov, posebno pa pod trebušno kožo, tako da izgledajo alko-
holisti zelo debeli (Bierbauch). Srce, zalito s preobilo tolščo, se težje
giblje, kar pomeni tudi eno vrsto srčnih napak. Ko pri takih debelih alko-
holistih postane želodec slab, pa se vsa tolšča zopet porabi in alkoholist
postane suh. Stari šnopsarji so navadno zelo suhi ljudje, Ker so njih živci
in možgani oslabeli, se tresejo, vidijo slabo, imajo slab spomin, slabo voljo,
uničena jim je skoro popolnoma odločnost in moralično propadajo. Poja¬
vijo se duševne bolezni, bolnik ne spi, vidi reči, katerih ni, kakor miši,
mnogo ljudi, pošasti itd,, to je »delirium tremens«.

Ta delirij nastopi dostikrat tudi pri bolj zmernih alkoholistih, ako
zbolijo na pljučnem vnetju, ali če si zlomijo nogo in morajo dalje časa
ostati v postelji.

Alkoholiki umrjejo na zatrjenosti jeter ali na samoumoru v duševno
nenormalnem stanju, ali na prehitri oslabelosti in zakoščenju žil (arterios-
clerosis ), 1  Redno hitra žila pri alkoholistih je zelo nevarno znamenje. Do¬
leti jih smrt pogostoma kar pri mizi v gostilni.

Tudi so jim bolj nevarne bolezni, katere nealkoholizovan človek na¬
vadno prestoji, n. pr, pljučno vnetje.

Drugi se ponesrečijo, utonejo kar v luži na cesti itd.

Otroci,  katerim se daje šnopsa prav zgodaj, zaostanejo v rasti, se
v šoli slabo uče in vsaka kal bolezni, katero imajo v sebi, se hitreje razvije
v bolezen, n, pr, jetika, božjast. Iz takih otrok nastanejo moralično de¬
fektni ljudje, dostikrat hudodelci,

Da se pa vse to razvije pri otrocih, zadostuje,
če so bili roditelji pijanci -, —!

II.

Na podlagi naštetih fizioloških učinkov rabimo alkohol v zdravil¬
stvu,  Prvič kot narkotiško sredstvo.  Uporabljali so ga, dokler
niso poznali kloroforma. (Sedaj ga rabijo v ta namen ljudje le pomotoma,
n. pr, ako se kdo boji dati izruvati zob, se poprej napije, To je nespametno,
ker človek šele v popolni,  življenju nevarni pijanosti ne čuti bolečin.)

Dočim rabimo alkohol kot oživljajoče sredstvo  (excitans)
pri omedlevicah, sploh povsodi, kjer je potrebno hitro učinkujoče oživlja¬
joče sredstvo. Za daljšo rabo pa alkohol ni. Tretjič je alkohol porabljivo
sredstvo proti mrzlici  (febris). Že pri malih količinah se zrdeči lice
in žari toplote, ker se površne žile močno napolnijo s krvjo. Kri v teh žilah
se ohladi in teče ohlajena v notranje telo in mrzlična vročina se zmanjša.
Alkohol torej v prvem trenotku na površju telesa zviša telesno gorkoto,
pozneje pa jo z n i ž a. Zato pijanci tako lahko zmrznejo.

Četrtič nam služi alkohol kot živilo;,  a le takrat, če človek vsled
hude, z mrzlico združene bolezni ne more kar nič jesti. Takrat mu alkohol
nadomesti živež in kuri telesni stroj ravno tako dobro kot sicer jedila. To
je velikega pomena pred težkimi krizami, čez katere se dostikrat posreči

nejo otekle tudi roke in trup. Kratko pred smrtjo nabere se tudi v srčnem mehurju neko¬
liko vodenične tekočine. Izraz »srčna vodenica« se pa na ta položaj v srčnem mehurju
ne nanaša, temveč dejstvo, da je srčna napaka vzrok vodenici.

! Tako zakoščenjc žil pa ima dostikrat posledico, da ena ali druga žila v možganih
poči, da nastopi kap na možganih (apoplesia) ali pa nastopi vsled srčne hibe srčna kap.

81

spraviti bolnika do zdravja s pomočjo alkohola. Sicer pa alkohol nima no¬
bene vrednosti kot živilo.

Pač pa je, petič, alkohol pod gotovimi pogoji dobro prebavljal-
no sredstvo.  Marsikdo ve iz lastne skušnje, kako si je »želodec po¬
pravil« s požirkom orehovega ali kakega drugega »geista«, če mu je bilo
slabo ali če je jedel kaj težko prebavljivega. Alkohol v čisto malih koli¬
činah namreč pospeši pritok prebavljalnih sokov. V večjih množinah pa
zopet ovira pritok istih sokov; v še večjih, pri katerih je nastopila že pija¬
nost, pa napravi želodčni katar, ki je znan pod imenom »maček«. Mnogo
takih »mačkov« pa izpridi popolnoma želodec, da oboli na »kroničnem
želodčnem katarju«.

V zelo malih količinah je torej alkohol za prebavljanje koristen, a
po mni ti je, da alkoholu nevajen  človek za prebavljanje alkohola ne
potrebuje.

Sedmič alkohol pomori različne bacile in gni¬
lobne glivice.  Služi torej dobro pri pokvarjenem želodcu, ki je zaužil
prestano, to je z bacili sprijeno jed. Gospodinje pa ga rabijo za različne
kompote, katere alkohol obvaruje gnilobe. Pokončava poleg gnilobnih
glivic tudi glivice za kisanje (Gahrungspilze ). 1

Končno rabimo alkohol še za zunanjo rabo,  za drganje kože
in za obkladke, n. pr, na uho pri ušesnem kataru. Vsa »domača sredstva«,
katera časniki z neprimerno veliko reklamo hvalisajo in ki so zelo koristna
dotičnemu lekarnarju, ki jih prodaja, prav maloi pa bolniku, ki jih za drag
denar kupuje, zahvaljujejo večinoma alkoholu ono betvice koristi, ki jo
imajo in ki ni v nobeni primeri s ceno, ki jo plačujejo ubogi varani ljudje.

III.

Tako se ti nudi alkohol kot sovražnik ali pa kot prijatelj — kakor
hočeš! ; i. ij, j.^j

Moči, katere daje alkohol, so le »berglje«, katere rabi alkohola vajen
človek, drug jih ne potrebuje. Pa tudi onemu da alkohol moč samo za tre-
notek, dalje rabljen pa mu jemlje in vzame moč,

Vobče velja torej pravilo: zdrži se alkohola: več ko; moreš, bolje za
tebe, dokler si zdrav; če pa zboliš, rabi ga tedaj in tako, kot ti veleva tvoj
zdravnik.

Predsednik Kalan:

To je bilo zares jako zanimivo predavanje! Zahvalimo g. doktorja še
enkrat, da je prišel s Štajarskega sem ter ga prosimo, da nam ostane tudi
vnaprej glavna opora na Štajarskem. Gosp. doktor je rekel, da sicer pri
organizaciji ne bo mogel sodelovati; obljubil pa je, kadar ga bodo rabili
za predavanja, da bo za našo stvar vedno na razpolago.

( .. iAiJiUlilJi

1  Iz tega razloga mošt le tako dolgo vre in se kisa, dokler se ne porabi ves sladkor;
kvečjemu se kisa tako dolgo, dokler se ne napravi iz navzočega sladkorja v tekočini
15 odstotkov alkohola. Pri tej odstotni množini je alkoholna zmes dovolj močna, da
glivice pokonča in ustavi nadaljnje kisanje. Naravno vino torej ne more imeti nobeno
čez 15 odstotkov alkohola. Kar preostaja sladkorja pri teh razmerah, ostane nespreme¬
njen kot sladkor, in šele ko se proti pomladi iz vina nekoliko alkohola zopet izhlapi,
nastopi drugo kisanje (Nachgahrung).

6

82

Katehet Ivan Tomažič:

Alkoholizem in kateheza.

Najbolj grozne posledice svojega uničevalnega dela pokaže alkohol
na mladini, in sicer na nežni šolski mladini, ki jo vsled zaslepljenosti star¬
šev, oziroma slabih razmer vedno bolj in bolj zastruplja ter fizično in
moralno uničuje.

Slišali ste od učenih strokovnjakov in praktikov, kako usodepolno
vpliva alkohol na telesne in dušne zmožnosti človeške, kako preidejo
slabe posledice od staršev na otroka, kako hudo, škodujejo opojne pijače
nežni, še nerazviti otroški naravi.

In ravno to razdiralno delo alkohola se natančno opaža v šoli, in
sicer prav posebno pri verouku, ki se ne zadovolji s samo čutnimi slikami,
ne deluje samo s spominom, ampak zahteva od vsakega otroka tudi trez¬
nega mišljenja. Še nadarjen učenec mora napeti svoje sile, da razume in
si prisvoji četudi še tako natančno razloženo tvarino krščanskega nauka,
Kaj šele nenadarjen, duševno zaostal otrok!

Kaj pa vidimo pri otrocih staršev-pijancev, oziroma onih učencih,
ki sami pijejo alkohol v tej ali oni obliki? Ali ne sede taki otroci apatično,
brez vsakega zanimanja kakor poosebljena flegma, gledajo debelo, kakor
bi jim kitajsko govoril? Ali se ne pečajo vedno z drugimi postranskimi
stvarmi? Koliko truda in zamude časa stane, preden nauči katehet takega
otroka križ delati, pravilno moliti! Koliko potrpežljivosti mora imeti kate¬
het, da dobi tak otrok sploh kak pojm vsaj o poglavitnih verskih resnicah!
Drugi otroci že zdavnaj vse to vedo, kar je temu še popolnoma neznano.
Z eno besedo: opaža se pri teh otrocih splošna dušna in tudi fizična za¬
ostalost.

Razen tega se pa prav kmalu pokažejo in jako hitro razvijejo nravne
napake, kakor potuhnjenost, svojeglavnost, lažnjivost, upornost, lenoba,
tatvina in, kar je najhuje, nečistost. Tako da ima katehet v takih razmerah
dvojno težavno nalogo: 1. skrbeti, da si vsak otrok trajno prisvoji učno
tvarino, in 2. ovirati kolikor možno, da se slabe nravne posledice alkohola
ne razvijejo, ne uničijo nravno otroka samega in tudi drugih ne okužijo.
Kako žalostno je gledati šoli komaj odraslo mladino, prebledelo, vso
izžeto, takorekoč stare ljudi v mladi koži! In kaka je njih morala! Vsa
idealnost obstoji v tem, kdo^ ga več nese. Pobalin, komaj par pedi visok,
pa že vpije po vasi in vsa noč je njegova itd.

Zato je potem neobhodno potrebno, da vsak dušni pastir, oziroma
katehet dela na vso moč proti temu ljutemu sovragu, in sicer že v šoli
prav zgodaj, dokler je še čas in je otrok dovzeten za dobro. Kdor se
zanaša na poznejše čase, ta je ugodno priliko zamudil. Potem so drugi
vplivi (podedovana naravna in nravna dispozicija, močni slabi zgledi)
veliko močnejši kot njegove lepe besede. Treba je dosti zgodaj
vzgojiti dobre, značajne mlade abstinente, da bodo
kdaj odrasli abstinentje ali vsaj zmerniki.

Kako pa naj katehet izvršuje protialkoholno delo, da bo imelo. kaj
trajnega uspeha? Saj vendar ne more, ima premalo časa še za verouk
sam. Dve celi, oziroma pol ure na teden, to je vse premalo za raz¬
laganje obsežnega krščanskega nauka in prepotrebne praktične vaje.
Potem pa še toliko' ur odpade vsled raznih počitnic, šolskih spovedi itd.
Da, res ima katehet čas jako na kratko odmerjen. Vsak trenutek mora
dobro porabiti, drugače mu pa na vseh koncih primanjkuje časa, oziroma

— 83

preostajajo še neobdelane tvarine. A da se s trdno voljo tudi v tem oziru
krepko; vmes poseči in tudi marsikaj lepega doseči.

Pri tem protialkoholnem delu pride z ozirom na kateheta dvoje v
poštev, in sicer: 1. ali sodeluje na tem polju tudi (svetno) učiteljstvo;

2. ali ne sodeluje, je apatično ali morda celo nasprotno, bodisi z besedo
ali zgledom.

Kadar torej učiteljstvo sodeluje na protialkoholnem polju, takrat
je katehetova naloga veliko lažja. V takem slučaju katehet podpre in
da pravo nravno  podlago naravni razlagi učiteljstva, V to porabi
vsako priliko, ki se mu nudi pri razlagi katekizma, oziroma zgodb svetega
pisma, in pokaže: 1. gnusobo in greh  pijančevanja in sploh brez-
potrebnega in nezmernega uživanja opojnih pijač; 2. idealno lepoto
čednosti zmernosti in prav posebno popolne zdržnosti v vseh slučajih.
Primerne tvarine ima dovolj, skoro bi rekel, vsako uro. Naj naštejem
samo nekaj bolj važnih: Stvarjenje človeka (človek hodi pokoncu, se ne
valja kakor pijan po tleh), vesoljni potop, Noe, Danijel in njegovi trije
tovariši, Baltazar, Janez Krstnik, Jakob mlajši (nazirejec), bogatin in ubogi
Lazar, »Žejen sem« itd.; potem pri nauku ot molitvi (pijanec ne moli,
ampak kolne), pri božjih zapovedih (V., VI.), sv. zakramentih (krst, birma,
sv. obhajilo, pokora, zakon fženitovanje]), pri poglavitnih grehih, tujih
grehih, grehih zoper Svetega Duha, vnebovpijočih grehih, čednostih, po¬
slednjih rečeh itd.

S katekizmovimi nauki in zgledi iz sv. pisma in praktičnega življenja
bo dal katehet pravo nravnoi podlago naravni razlagi učiteljstva in vse
skupaj postavil na pravo, lepo krščansko stališče, t. j, vse iz ljubezni do
Boga (greh, čednost), iz ljubezni do samega sebe (zdravje, sreča), iz lju¬
bezni do bližnjega (slab zgled, beda, ki je v škodo večji ali manjši človeški
družbi.)

In ako bo torej katehet v takem slučaju — da učiteljstvo sodeluje —
posegel nekoliko po svoji moči tudi v organizacijo teh mladih junakov s
svojim vplivom, potem ne bo delo brez trajnih uspehov. Bog daj, da bi
bilo mnogo takega idealnega učiteljstva! Potem mora  iti delo za trez¬
nost ljudstva krepko naprej!

Vse drugače, bolj težko pa je delo kateheta, ako učiteljstvo ne
sodeluje na tem polju proti alkoholu, je apatično ali morda celo ovira,
nasprotuje, daje slab zgled. V takem slučaju mora pač potem katehet
vse delo vzeti sam na svoje rame in potem vztrajno, odločno in previdno
delati; četudi ne doseže takoj vidnih uspehov in se njegovo delo omalo¬
važuje ali celo zasmehuje.

Prva stvar je, če le mogoče, vplivati toliko, na prizadete osebe, da
vsaj ne nasprotujejo, tako javno v šoli kakor tudi privatno pri starših. Če
se mu to posreči, potem ima delo veliko lažje. Če pa ne doseže nobenih
uspehov — kar se bo zelot redko zgodilo — potem pa morajo pasti vsi
oziri, in velja vrhovni pravec: Blagor mladine. Porabi naj vsako priliko,
da prav krepko in jasno pokaže grdobijo pijančevanja in lepoto zmernosti,
oziroma zdržnosti, kolikor more salva auctoritate magistri.

Razložiti mora, kolikor mu čas pripušča, sam uničevalno delo alko¬
hola na človeškem telesu, na človeški družbi itd, Pri tem mu jako dobro
služi Weichselbaumova nazorna slika o slabih vplivih alkohola na po¬
samezne organe človeškega telesa (stane 4 K), Vso razlago pa podpre s
krepkimi, markantnimi zgledi, če le mogoče iz praktičnega življenja. Več¬
krat od časa do časa bodri otroke (zdaj v šolski dobi) k popolni zdržnosti.
Zabeleži mlade junake, poživlja druge k prostovoljnemu  pristopu,
oziroma sklepu, vsak mesec redno, posebno po počitnicah, pregleda (kon-

6 *

84

trolira), hvali, kara, vzpodbuja, vztrajne vpiše v »zlato« knjigo, jim da
družbeno podobico- Predvsem pa vedno poudarja samozavest (človek
sem, ne živina, ki [prava] tudi ve, kdaj je treba piti, kaj in koliko 1 ],
odločno voljo, vztrajnost, odkritosrčnost in da je to eminentno dobro delo.
Tako bo polagoma vzgojil vsaj nekaj pravih »mladih junakov«. Sed
memento, sine oratione nullus effectus et nullus
profectus!

Ako ima priliko stopiti v stik s starši, naj to stori, če le mogoče, in
nanje vpliva, da naj nikdar ne silijo otrok k alkoholni pijači.

Nikakor pa ne bi bilo prav, ako bi n. pr, katehet, recimo, dvakrat
na leto porabil za to več časa, drugače pa popolnoma pustil. Vse to delo
si mora razdeliti na vsako uro nekaj, po pet ali deset minut, oziroma med
odmorom, ker drugače je čas izgubljen in delo zastonj. Dobro je imeti
poseben zapisnik teli mladih junakov, kamor se vpisuje tudi mesečna
kontrola , 2

Če pa tega nima, naj si pa vse to kratko označi v svoj ročni zapisnik
učencev, Samo še eno opombo: Brez kontrole ni nič!  Stvar se
pozabi in vse zaspi. Zato vedna kontrola, evidenca!

Pri tem protialkoholnem delu bodo katehetu jako pomagale knjige
protialkoholne vsebine, posebno še »Mali protialkoholni katekizem«, ki
naj ga po možnosti razdeli med otroke in natančno; razloži, da si ga otroci
nehote in mimogrede osvoje. Kajti tudi otroke je treba poučiti o raznih
ugovorih in njih rešitvah.

Eminentno sredstvo za dober uspeh pri tem delu je zlasti katehetova
popolna abstinenca ali vsaj velika zmernost. Brez ene izmed teh je ves
pouk, vsaka lepa beseda brez prave podlage, ie bob ob steno. Zato
bodimo sami abstinenti, in če to ne, pa vsaj res veliki zmerniki! Zatajujmo
se sami še bolj, da se bodo tudi drugi zatajevali. Nikoli se pa ne smemo
vpričo otrok norčevati iz zdržnosti ali zmernosti ali hvaliti to in ono
alkoholno pijačo četudi v nedolžni šali, ker otroci mnogokrat ne razumejo
šale in kaj radi si zapomnijo to ali ono besedo;, ki je, v šali izrečena,
navidez za alkohol. Vse delo pa mora prevevati prava krščanska ljubezen
do bližnjega in skrbna gorečnost za blagor mladine. In tako bomo vzgo¬
jili  značajne abstinente na vzvišeni krščanski podlagi, ki edino da oporo
v vseh trenutkih življenskega boja,

Kaplan Janez Klemenčič:

Slavno občinstvo! Ko me je zjutraj doletela čast, da sem bil poklican
v predsedstvo, tedaj bi bila moja dolžnost, da vas prav lepo 1  pozdravim.
Kar sem zjutraj zamudil, to naj sedaj popravim, Iskreno pozdravljeni, ki
ste prišli od blizu in daleč, da se navdušite za sveto vojsko proti demonu
alkoholu!

Ravno danes smo slišali dva govornika, ki sta rekla: Bog ve, ali bo
sedaj šlo? Ali bo to naše sedanje delo zastonj in današnji kongres brez
vsakega vpliva? Tak kongres, pravijo, je ravnotako, kakor če je kdo slišal
lepo zvonenje. Takrat, ko sliši zvonove, ima nekaj užitka, ko pa zvonovi
utihnejo, je užitek izgubljen.

1  Neki gospod je pripovedoval, da je prišla nekje v vinorodnih krajih krava žejna
k škafu, v katerem, je mislila, da je voda; a bilo je vino. Žejna je bila. Posledice so bile
take ko pri človeku. Nekaj časa so imeli težave z njo. Pozneje pa je ni bilo nikoli mogoče
spraviti na oni kraj. Vselej, kadar bi morala iti tje, je napravila velik ovinek,

2  Dobi se v Ničmanovi prodajalni.

85

Jaz pa pravim, da ravno sedaj iti mora!  Ravno sedaj, po tem
kongresu mora naša stvar naprej, ako vsak posveti svoje najboljše moči v
to, da pospeši protialkoholno gibanje, da razširi sveto vojsko proti alko¬
holu v k r a j u , k j e r d e 1 u j e.

Mnogo se je govorilo včeraj in danes o škodi, ki jo provzroča alkohol,
in razne misli so se izražale, kje naj se začne boj proti alkoholizmu. Večina
odgovorov na to vprašanje se je glasila: »Pri mladini!« Jaz pa pravim:
vsak naj začne sam pri sebi!  To bo najboljše! (Klici: »Dobro!«) In
prvo sredstvo za razširjenje treznostnega gibanja bodi dober zgled!
(Odobravanje.)

Naj v kratkih besedah navedem, kako si mislim jaz, da bi naj vse
organizirali in to sveto vojsko razširili do zadnje gorske vasice, ne samo
kranjske dežele, temveč cele naše slovenske zemlje.

Prvič  z zgledom. Kdo je dolžan najprej, skrbeti za dober zgled v
tem oziru? Tisti, ki je dolžan skrbeti za svojo družino in nje blagobit:
poklicana sta v prvi vrsti mati in oče.

Večinoma letijo strele na moške, kako so vdani pijači. Jaz pa iz
lastne izkušnje vem, da je mnogo žensk ravnotako strastno vdanih pijan¬
čevanju kakor so možki. Ženske bi trebalo predvsem pri¬
dobiti za naše delo, da bo kaj uspehov!  (Klic: »Res je!«)

Zato vam kličem, kar vas je tukaj, bodisi gospe ali gospodične, matere
in dekleta, pristopi t e v s e , nesamovdrugo, ampakvprvo
vrsto abstinence!  Tako boste dale nailepši zgled ne samo svoji
družini, ampak celi okolici. Jaz opazujem, kako se to delo razširja, če
vzame mati vajeti v roke. Cela družina — vsi postanejo abstinentje, ker
mati vedno in vedno poudarja, kako škodljiv je alkohol, in ker vedno
odvaja otroke od pijančevanja.

Posebno pa prosim, glejte tedaj, ko se sklepajo zakonske zveze, s
kom se ima zveza skleniti. Saj pravi pregovor: Pijanec se spreobrne, kadar
se v jamo zvrne. Ko se sklepajo zakonske zveze, tedaj vsaka dekle rada
v tem oziru eno oko zatisne, včasih pa še obe, ter se tolaži s tem, češ, fant
bo že boljši, ko postane enkrat mož. Navadno pa ni tako in trnjeva pot
se začne za mlado ženo pred oltarjem ter traja do groba, če se že v sredi
ne loči.

Nek ugleden gospod mi je nekoč pravil; Če bi prišel za mojo hčer
vprašat berač ali cigan, dal bi mu jo; če bi pa prišel prosit zanjo pijanec,
bi mu je nikoli ne dal. Z beračem ali ciganom bo revna, pa zadovoljna,
nikoli pa ne bo srečna, če ie hišni gospodar pijanec.

Druga točka pa je ta, da naj žena moža nikdar ne zbada,
če si kdaj preveč privošči. Veliko je gospodinj, veliko družinskih mater,
ki so same svoje može napravile za alkoholike. Enkrat se mož spozabi,
in ko pride domov, ga žena grdo gleda, zbada in pika. Mož si misli: če
tukaj ne najdem veselja ali vsaj miru, pa grem nazaj v gostilno. V gostilni
ga seveda z velikim veseljem sprejmejo in gledajo, da bo stalno v njihovi
sredi. Najboljše sredstvo v takem položaju je: Molči, vzemi v usta kozarec
vode in drži jo toliko časa v ustih, da bo mož zaspal. (Klic: »Dobro!«)
Drugo jutro, ko bo trezen, mu čedno povej, kar mu gre, in lepa beseda
bo lepo mesto našla.

Kar je hišna mati, kar je oče družini, to je širšemu krogu učitelj
in duhovnik.  Tudi ti so dolžni, dajati dober zgled!

Res je, da vsaka množina alkohola ne škoduje zdravju, res ie tudi,
da gmotno dobre postavljenim ni treba gledati na vsak krajcar. Toda vsak
naj iz ljubezni do bližnjega pride do tega, da se odpove vsakemu uživanju
opojnih pijač, Najboljši je zgled. Potem ne bodo mogli s prsti kazati za

86

kom in govoriti: »Ti lahko praviš, da naj ne pijem žganja, ker imaš dosti
vina. Jaz bi tudi žganja ne pil, če bi imel dovolj denarja za vino.« — Kdor
se popolnoma zdrži opojnih pijač, ta lahko takemu reče: »Jaz ne pijem
ničesar; pridi in posnemaj me!« Ena unča lepega zgleda pomaga tudi
tukaj več nego funt lepih besed. Če bodo dobri zgledi pomagali, tedaj se
bo treznostno gibanje lahko razširilo in globoke korenine pognalo v
srcu vseh.

Pa mi bo kdo ugovarjal: »Kaj se bo pa potem zgodilo z gostilnami in
gostilničarji?« Takega vprašajte: Kaj pa revne družine, ki imajo hišnega
gospodarja, očeta, ki zadnji vinar svojih zaslužkov pusti v gostilni? Kdo
se ti bolj smili? Gostilne so za to, da si truden človek odpočije, ne pa,
da pusti tam zadnji vinar in zadnje moči. (Klic: »Tako je!«)

Nadalje mi kdo poreče: Koliko hvaležnosti pa si pridobim s tem, če
delujem proti alkoholizmu? — Nikar se s tem izgovarjati, češ, da je to
delo nehvaležno in da marsikdo toliko dela. a nima nič uspehov ali le
malo. Kar se uspehov tiče, sodim jaz, da če le enega hišnega očeta spre¬
obrneš, da postane pameten, skrben oče svoji družini, tedaj si popolnoma
dosegel namen in si lahko bolj vesel tega uspeha, kakor če bi posrebal
vsak dan poldrug liter vina in iskal v gostilni zabave. — To sem povedal,
ker vem, da mora z veseljem  delati, kdor hoče kaj doseči.

Drugo sredstvo,  da dosežemo svoje cilje, je agitacija. Agi¬
tacija in zopet agitacija!  Ena beseda prileti v trdo steno in
odleti . , . Sveto vojsko smo ustanovili; če prileti ena krogla v steno,
krogla odleti, stena pa stoji. Če prileti pa sto krogel, stena pade! Prvi¬
krat bo postal čmeren, ako ga nagovoriš in hočeš pridobiti za zmernost;
drugič bo žejbolj mehak; tretjič začne premišljevati; četrtič pa je že
popolnoma na naši strani. Rekel bo: Prijatelj, saj imaš prav! In če enkrat
to reče, treba bo morda še enkrat naskočiti, in trdnjava bo padla. In
ravno tisti, ki preje najbolj zabavljajo čez abstinenco, so potem naši naj¬
bolj vneti pristaši, ki bodo zmernostno gibanje najbolj razširjali.

Potreb no pa je, da bi se ta agitacija dobro raz¬
predla! V zadnjo gorsko vas naj seže! V vsako vas
enega vnetega abstinenta, ki ga pritegnemo v od¬
bor.  Ta abstinent ima dolžnost, da 'druge nagovarja in pridobiva za naše
misli. Večkrat kaka ženska priglasi drugo. Tako četa raste od dne do dne.

Tretje naše sredstvo je naša  »Zlata doba«. Vsak dela¬
vec potrebuje ognja, ki ga ogreva. Tudi mi potrebujemo goriva, ako
hočemo kaj doseči, Potrebno je, da pride v vsako nekoliko
večjo vas vsaj en izvod »Zlate dobe«,  V našem kraju zbi¬
rajo od hiše do hiše, da bi vsaj vsaka vas dobila po en izvod »Zlate dobe«
v roke. Na ta način je gotovo, da se bo moralo prijeti vsaj nekaj. Delajte
z vsemi kriplji na to, da se bo naš list kolikor mo¬
goče hitro razširil.  Mislim tudi, da bodo gospodje pri upravništvu,
če se jih naroči v eni vasi več skupaj, dali nekaj popusta, da se bo list tem
ložje razširil. Ta list je tak, da mora vsakega človeka navdušiti, da z
novim ognjem začne, četudi so mu že začele pešati moči.

Proti koncu vas še enkrat pozdravljam in opominjam:

Vojska je! Glavni vodja, general, je v Ljubljani; drugi vodje: pod¬
polkovniki itd., so raztreseni drugod. Vsak mora imeti nekaj moštva, da
bo lahko napovedal vojsko. Toda vsak, ki je v naši vrsti, naj skuša doseči,
da ti ljudje ne bodo ostali navadni vojaki, ampak da avanzirajo, da bodo
imeli zadosti ljudi za seboj in da bodo lahko s časom tudi oni postali
generali, seveda, ne da bi pri tem izpodrinili našega generala v Ljubljani.

87

Priporočam vsakemu naših somišljenikov, da
dela z vso vnemo, Ireba pa je tudi dobrega zgleda in požrtvoval¬
nosti, Vsak naših bojevnikov pa mora imeti tudi — debelo kožo, da vse
prenese!) (Ploskanje in pritrjevanje.)

Predsednik:

Te besede so bile kakor nalašč za sklep našega tako lepega zboro¬
vanja, S tem je meni prihranil sklepne besede. Toliko lahko povem, da
g, Klemenčič, doslej malo znan kot tak, je poleg župnika Merkuna sedaj
moj najboljši sotrudnik; vsaj dopisuje zaenkrat največ v »Zlato dobo«.
Želel bi, da bi se našlo več takih, ki bi na tak način posegli v delokrog
naše svete vojske!

Nadučitelj Horvat:

Še nekaj bi rad omenil, Le čestitati moram gospodu predsedniku, da
nam je pridobil gospode zdravnike kot sodelavce. Mislim, da govorim vsem
zborovalcem iz srca, če rečem, da smo gospodom zdravnikom zelo hva¬
ležni, ker so nam priskočili na pomcč.

Gospodu dr, Švabu se pa še posebe zahvaljujem, da nam je dal toliko
dobrih navodil, s katerimi bomo mogli zagovarjati svoje abstinenčno sta¬
lišče in s katerimi bomo sami sebe potolažili, ker slabo izgledamo in nas
smatrajo za slabiče, Hvala lepa!

Predsednik:

No, danes sem pa tudi jaz enkrat »kontent«! In mislim, da se lahko
Bogu zahvalimo za to v resnici lepo uspelo zborovanje in za ta krasna
predavanja, To bo treba dati tiskati, da se bo bralo po celi domovini.

Vidi se, da je bilo naše zborovanje v resnici blagoslovljeno in da se
bo odslej začela nova doba našega gibanja,

Z Bogom — naprej!

Nato je bilo zborovanje duhovske protialkoholne zveze
ravnotam (v veliki dvorani), učiteljske  pa v brezalkoholni gostilni.
Društvo zdravnikov  pa je imelo protialkoholno sejo v »srebrni
dvorani«.

Brzojavni pozdravi.

Dunaj, Tretjemu slovenskemu protialkoholnemu shodu pošilja srčen
pozdrav in želi popolnega uspeha — Osrednja zveza avstrij-
skih protialkoholnih društev.

Trst, V duhu z vami — želim, da obudi kongres vedno bolj živahno

gibanje zmernosti v Primorju. Pozdravlja in blagoslavlja udeležnike _

Andrej,  škof tržaško-koperski.

Brno. Nemohu dojeti. Pozdravuji kongres, preju plneho zdaru. —
Baron P r a ž a k.

Belgrad. Najsrdačnije čestitam rad kongresa. Žao mi, što nišam
dob'o ranije poziv, te bi lično učestvovao. — Dr, Danič,  starešina
velike srpske lože guttemplerskog reda.

Travnik v Bosni- Napred u boj protiv demona alkohola! — Trav-
nički apstinenti.

Zagreb. Ustrajnost u radu želi brači — Društvo apstinenata,
Zagreb.

88

Zagreb, Energično do pobjede! Ovaj kongres bio začetak novog
apstinentskog decenija u Sloveniji! Čestitamo! — Apstinentski
klub zagrebačkih bogoslova,

Križevci na Hrvatskem, U svetom protialkoholnom boju moraju
čovjekoljubi pobjediti na neizmjerno korist čovječanstva. Živeli junački
slovenski pobornici! Zdravo! — Dr, Gundrum,

Zagreb, Junake Svete vojske pozdravlja uredništvo »Novega na-
raštaja«, Zagreb, G j u r i č,

Pazin, rirvatsko-slovensko svečenstvo, sabrano na skupštini tiskov-
nog društva u Pazinu, pozdravlja kongres, želeči obilnih plodova, —
Tiskovno društvo,

Maribor, Plemenitemu kulturnemu delu najlepših uspehov želi —
podravska podružnica »Prosvete«,

Gorica, Zborovalcem, vnetim za ljudski blagor in zdravje, snujočim
nove načrte v protialkoholnem gibanju želi obilo uspeha in pošilja tople
pozdrave — Slov, kršč, soc, zvezav Gorici,

Gorica, Uredništvo »Novi Čas« izraža iskreno veselje nad kongresom,
ki naj v celem slovenskem narodu razvname neizprosen boj proti najhuj¬
šemu sovražniku ljudstva, alkoholu. Pozdravljamo junake-boritelje, Bog
blagoslovi delo!

Gorica, Beg blagoslovi požrtvovalni boj proti kugi našega naroda!
Živeli bojevniki! — Dr, Brecelj,

Gorica, Častniškemu zboru najpotrebnejše armade — pozdrav! V
duhu z Vami! — Učenec Kosec,

Prevalje, Poradi bolesti zadržan kod kuče želim svicanju obilan
uspjeh. U boj, uboj  za zdravlje jugoslavenskog naroda! — Mihajlo
S v a n j a k , učitelj,

Vipava, Največjim prijateljem Slovenije iskren pozdrav, — Vipav¬
ski abstinentje,

Šturje, »Sveta vojska« iz Šturij navdušeno pozdravlja vse zboro¬
valce in jim želi božjega blagoslova v boju zoper alkoholizem. — Kmet,
župnik.

Ilirska Bistrica, Živeli vojščaki Svete vojske! Vsi gremo z Vami! Čim
hujša bitka, lepša zmaga! — Za trnovske abstinente: Polde.

Sv, Križ pri Kostanjevici. Želimo uresničiti, kar boste sklenili. Veli¬
kega uspeha kongresu .želi krško okrožje Orlov,  Na zdar! Za
odbor: A, K o m 1 a n e c.

Št, Peter na Krasu (Košana). Srčne pozdrave junakom Svete vojske!
— Grad,

Dunaj. Mnogo uspeha vošči Vam veren prijatelj Vaših nazorov in
človeštva. — Jakob Žnider,  akademični kipar, Dunaj.

Pismeno so pozdravili naše zborovanje gg. d r. V a 1 e n t i n Rožič,
predsednik krščansko-socialne zveze za Koroško, dr, Andrija Štam¬
par,  urednik »Novog života«, glasila društva apstinenata v Hrvatskoj i
Slavoniji; in poleg brzojava tudi še d r. G u n d r u m, predsednik istega
društva, ter hrvatski bogoslovci:  Josip Akst, Pavao Jesih, Juraj
Čuk, Vid Blažinčič, Franjo Pipinič, Mato Ferič, Blaž Varga-Lukač, Lukas,
J, Komar in Tutek.

Hvala vsem za pozdrav, simpatije in obljubljeno pomoč!



NUK

Narodna in uniuerziteina
knjižnica

00000451071