I 11 ' s e' ' '3 « • I i « I • P ■ ^^ » I 1 L J. T ''T •v • • _ ^ • ' ; f - - \\ ii A List •.-T m V lecai LI. I naro fS ne I fzhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld kr za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld po leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlj Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr upravništvo, in se plača za vsako Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic V Ljubljani 27. januvarija 1893. Ii Poiitiški oddelek. I 4s ................................................................................................................................................^ Sprva je kazalo, da bode grof Taaffe srečno : novo večino. Vladni listi so kazali najboljše upanje trii Mi nade seveda nismo gojili posebne preveč različne stranke, katere ker so se nam zdele Nova večina predsednik spraviti trajala pogajala, je hotel ministerski pod jeden klobuk Dalje ce so tem manje je bilo upanja da IZ Poslednje tedne so se vršila na Dunaji jako važna f pogajanja. Vlada je spoznala, da brez trdne večine ni lahko mogoče dalj vladati posebno važnejše predloge 0 % je težko spraviti pod streho pri tacih razmerah • i opozicija nima sicer tiste jeklene odločnosti. Naša kakor M v druzih državah JO vsako priliko kjer opozicijonalci porabijo da žejo vlado. Dasi se je levica sprla te moke bilo kaj kruha. Glavno glasilo levičarsko od nedelje pa že naravnost piše, da od pogajanj ni pričakovati nobenega vspeha. Ovira so baje češki veleposestniki, ki nečejo privoliti v željo levičarjev. Vlada še ni popustila vse stvari, temveč misli program nove večine predelati po željah strank in potem znova začeti pogajanja. Najbrž pa Taaffe sam več ne veruje na kak vspeh. Na ta način hoče z vlado in je odstopil grof Kuenburg, ali vendar levičarji glasujejo za vse točke budgeta. Samo Mladočehi in nemški nacijonalci so dosledni v Taaffej nasprotovanji Pi grofu mamiti razne stranke, da tačas lepo rešijo budget in nekatere nujnejše stvari, potem jih pa pošlje na počitnice z nado, da se jeseni stvari kako na boljše zasučejo. Govori se že o posvetovanji o dispozicijskem zakladu je razpustu državnega zbora Vlada pa vlada vendar videla, da se v državnem zboru proti njej da dobiti večino. Taki slučaji bi se pa utegnili s časom pomnožiti, ako bi levica zgubila vsako upanje, da bi mogla vplivati na vlado. Večina levičarskih poslancev pač ne mara za odločno opozicijo, ali boje se javnega mnenja, ki bi jih utegnilo prisiliti, da prestopijo v opo zicijo. bi se gotovo odločila za to sredstvo, ali nima dosti upanja, nov državni zbor bil kaj prijenljivejši, najbrž bi v da njem bilo število poslancev zmernih strank še manjše 1 nego je v sedanjem. Povsod nevolja. se pojavlja vedno večja Sedaj pa nastane vprašanje, kaj Pa tudi na desnici in grof Hohenwart že se število nezadovoljnežev množi 4 S težavo vkupe drži svoj klub. ker uzrok vsem tem težkočam, da danes po petindvajsetletnem obstanku ustave na podlagi te ustave ni mogoče dobiti večine. Če po Grof Taafte je torej spoznal, da mora nekaj storiti sicer se mu utegne necega dne pripetiti, da vlada v važnih zadevah ostane v manjšini. Začel se je pogajati s Poljaki, konservativci in levičarji o sestavi nove večine. gledamo malo nazaj v Taaffejevo vladanje, pa bodemo videli. Sedanja vlada je pač napovedala narodno ednako-pravnost Trstu. izvršila je pa ni. Le poglejmo razmere v Istri, na Koroškem, Moravskem in v Šleziji, ali so kaj ugodnejše, nego so bile pod liberalnimi vladami Mladočehe je grof Taaffe namenil takoj izključiti Češkem in Kranjskem je grof Taaffe pač nekaj storil Na za mi tudi želeli, da bi se pri Slovane, ali v meševitih deželah si je pa le prizadeval IZ nove večine. Kakoi vseh važnejših vprašanjih vlada ozirala nike češkega naroda, ali vendar je nam umljivo, da se grof Taaffe z Mladočehi pogajati ne more. Ministerski tudi na zastop- ohraniti nemško prvenstvo. Vse njegovo teženje merilo zatrl v teh pokrajinah vsako narodno je na to da predsednik hoče večino mladočeške zahteve pa ne gredo v okvir ustave in Mlado gibanje na podlagi sedanje ustave. Glavne nalašč to §e je posluževal raznih sredstev. Tako je inil narodno-gospodarska vprašanja v prvo vrsto, Čehi tudi pri vsaki priliki povedo 5 da samo da se jezikovna vprašanje odrine, in to večkrat ne se sedanje ustave pogajati ne marajo na podlagi kacih važnih stvarij, temveč le take zadeve, od katerih % končno prebivalstvo nima nobenega dobička. Vsa tako m t ■!! I I I I ( \ I -< # ■r 1 .p T 4 I i r'9 J I, \ k' « • 1 s ' C imenovana sočijalna zakonodaja je imela ta namen. Vsak da po sedanji poti grof Taaffe ne bode prišel do trdne obrtnik bode sam priznal, da se z novimi zakoni njegovo večine, posebno, ker se Poljaki nečejo udati, da bi vsto- stanje ni dosti zboljšalo, v nekaterih ozirih pa še slabšalo, pili v kako večino, v kateri bi ne bilo Hohenwartovega Drugače tudi biti ni moglo, ce se je s tem t • narodno vprašanje potisniti v ozadje. Proti društvom se je v mnogih krajih začel očiten hotelo kluba. Poljaki nečejo več podati roke levičarjem, da bi narodnim utrdili nemško gospodstvo v Avstriji, ker dobro vedo, da bi nemški vpliv slabo vplival tudi na Galicijo. Kako se ali pa prikrit boj. Mej sinove jednega naroda se je umetno bode Taaffe pomagal, ne vemo, ali nadejamo se, da bode trosil prepir. precejšnjo gotovostjo lahko rečemo, da naposled spoznal, da njegova dosedanja politika ni bila je tisti slovenski list, ki je sokolska društva proglasil za prava, ali bode pa prepustil prostor komu drugemu, da veleizdajska, delal le vladi tlako. Seveda naravnost tega popravlja njegove napake. Naloga naših državnih poni povedal. Sploh je vlada vse storila, da bi mej Slo- slancev na Dunaji pa naj bode, da s svojim in z vplivom vane zasejala narodno mlačnost. Žal, da pri nas Slo- svojih zaveznikov skušajo Poljake obdržati na strani Ho- 9 vencih njeno delo ni ostalo popolnoma brez vspeha. Brez henwartovega kluba. Dokler Poljaki ne potegnejo z levi- vspeha je pa moralo ostati tako početje na Češkem, kjer čarji, se nam ni ničesa bati, temveč smemo trdno upati, je narod bolj zaveden. Vladi je odgovoril na take poskuse da se zboljšajo razmere za nas, če ne precej, pa pola-s tem, da je poslal radikalnejše može na Dunaj, četudi goma. Pred vsem je pa treba, da vsaj naši državni po- so celo visoki cerkveni dostojanstveniki da porabijo svoj vpliv proti Mladočehom. bili poklicani, slanci ostanejo složni. ker Sedaj se že druzih strankah. Drugače bi tako imajo kaj vpliva pri pa njih vpliv bil kmalu kaže. da tudi na Moravskem pridobivajo Mladočehi tla popolna ničla. in kdo ve, če jih ne pridobe še v Šleziji. Pa tudi na Primorskem je neko radikalno gibanje. Poslanca Spinčič in pa Laginja delata vladi odločno opozicijo. Mi ne Združimo se! odobrujemo mladočeške politike, ali vendar priznati ramo, da je tak razvoj stvarij jako naraven. mo- Kako drugačne bi pa bile razmere danes. da je grof Taaffe se resno lotil izvedenja narodne jednako- ležni morejo biti le mirni ljudje. nam odmeva veličastna pesem: „Bogu bodi čast in slava na visokosti in mir ljudem na zemlji, kateri so blage volje." Kdo si ne želi biti blage volje? Lete de- je oznanoval naš Mil pravnosti. Da so se na Moravskem in v Šleziji snovale slo- Zveličar in prvi njegov pozdrav po ustajenju aposteljnom vanske ljudske in srednje šole in se je češkemu narodu dalo primerno število visocih šol in se tudi odprla vrata bil je Mir Vam bodi Po vsem svetu razposlal je naš Gospod svoje aposteljne zapovedujoč jim, mir ozna-češkemu jeziku v urade tudi v Šleziji in na Moravskem, novati. Po tem povelju tudi še dandanes pošiljajo na-bi bil narod češki spoznal, da sedanja ustava ni tako sledniki aposteljnov svoje duhovne v imenu Jezusa Kri- napačna, če se prav izvaja, in bil bi se sprijaznil njo. stusa do svojih ovčic. Zato pa tudi ni težko spoznati a po obnovljenju češke države Želj Ijati vspeha. Ravno tako bi na slovanskem jugu ne bilo no- se bila jela pozab- pravega učenca Gospodovega, ker on tudi v resnici mir Mladočeške agitacije bi ne bile imele prav nobenega oznanuje, ker je sam miren in želi sebi in drugim mir nega življenja, ki je podlaga zadovoljnosti in sreči po- benih pomislikov proti sedanji vladi, da se je res strogo zemeljski. Kteri tedaj žele mirnega življenja m kteri ravnala po ustavi. če bi bila vlada poleg tega sovražijo prepir in vse to, kai prepiru napeljuje. še gledala. da res takim z vso odločnostjo kličemo: „Bratje, združimo in zboljša stanje kmečkemu in pa obrtnemu stanu, ter bi zjedinimo se!" združenji in edinosti je moč. Te be- jo pi njenih socijalnih reformah ne bili vodili inte sede naj veljajo posebno duhovnim gospodom, katerim resi kapitalistov, bi imela danes tudi vse nemške konservativce na svoji strani. Zlasti bi podpora nemških konservativcev bila gotova, da je za vse planinske dežele kliče ..Kdor Slovenec" na prvi strani 1. štev. tekočega leta: tedaj želi mirnega življenja in kdor se takoj strese, če se kdo njegovi osebi malo prenerahlo približa, dovolila šestletno šolsko dolžnost in se ozirala še na takega svarimo z vso odločnostjo, naj se ne združi z nekatere druge želje nemških konservativcev v šolskem nami. (( oziru. \ Ker je večina duhovnikov mirnega značaja m se Ker Poljaki hodijo s Čehi in konservativci in še ogiba nepotrebnega prepira, bi bilo umestno, da se zdru-žimo vsi duhovnega in posvetnega stanu, ki želimo mirnega življenja. Nikar si ne domišljujmo, da nam brez vlado. Vpor levičarjev bi tudi ne bil že tako hud, ko prepira ni možno živeti. Vsaj tudi vidimo, da naši slo-bi videli, da je vlade resna volja hoditi po strogo ustavni venski sosedje kolikor le možno mirno med saboj žive. sedaj verno podpirajo vlado, bi se vladi nikakor ne bilo za večino bati. Levičarji bi se bili zastonj zaganjali v ustavni venski sosedje kolikor le poti. Proti ustavi se je levici boriti že itak težavno, ker Ni pa niti dežele niti deželice, kjer bi razsajal tak brato- jo je sama naredila. Sedaj imajo pa levičarji lepo pri- morni boj, kakor ravno na Kranjskem in to na veselje ložnost za napade proti vladi, ker se pojavljajo v raznih naših nasprotnikov. Slovenci, mirnega značaja — zdramimo krajih države težnje, ki se ne strinjajo s sedanjo ustavo, se! Delajmo z vsemi močmi na to, da neha prepir, ki Bodi stvar kakor koli, toliko smemo biti prepričani, je veri in narodnosti na kvar, ki provzroča, da se nam posmehujejo sovražniki in da zgubljamo pil kate Francija Dne i) 1 t. m rega smo si še složnim delovanjem prejšna leta v postavo- zadnji francoski dajalnih zastopih in pri vladi priborili. Ker naše stare mi nolo le sto let ko svoj žalostni konec kralj Ludovik XVL storil pod giiilotino Monarhisti so ta dan jS jbolj mirno pišejo po geslu ojega ustano cerkvenimi prazno nostmi. Nemirov ni bilo s pri Obrav itelja, nepozabnega očeta Bleiweisa: „Vse za vero, dom cesarja" in so se uže mnogokrat obsojale boj, kater strastno bije med slovenskimi brati na Kranjskem, preverjeni, da bodo radostno sprejemale spise, katen vdihnila krščanska ljubezen, ki ne pozna ne prepira se nadalj pred apelnim sodiščem proti upraviteljem panamske družbe Glede se bil PI v to da natelja Lessepsa se je do dajal te da je smo ) bo za se ničesar porabil. Na zahtevo sodišča politične namene. Sam ni \ je vlada sklenila gleško vlado prositi za izročitev Kornelija Hertza, ki biva ne sedaj na Angleškem baj aštva. Ker bo tako naše ravnanje strogo po katoliških opiraje se na mir in ljubezen, ni se bati od no- načelih; bene strani resnega nasprotnika vanjem v tem zmislu, moramo namske afere. Angleška vlada Hertza ne more izročiti, ker je pod policijsko nadzorstvo. Z dr največ podrobnostij v • • glede pa prošnji stregla, vendai ravno zelo bolan z vztrajnim strani pa so ffa priti do slo Ö delo kateri gleška vlada Hertza prej ne bo izročila, predno se ne gotovo vsaki pravi katoliški Slovenec pogreša m če je prepriča sama o ker Hertz ni krivdi. T pet poroča, da- pre potrjuje tudi okol ne^ mu je prepir obrt baj hotel ubežati, če tudi bi bil to lahko storil On upa z lepa se izmazati iz cele stv nejše londonske advokate Najel pli iz cele afere Glav ga naj zagovarjali in izrezali Politični pregled oproda grofa de Paris, grof d' Haus-sonville razvil je te, dni v nekem Hstu program monarhistične da naj se monarhisti postavijo Nova večina. x^vyvd vcciiiči. — Pogajanja o sestavi nove večine so ^^ muuctruisticuo propaganao je popolnoma pripravljena, se bila nekohko pretrgala. V torek se je ministerski svet po- dokazuje, da so monarhisti edini sposobni rešiti se- stranke, v katerem -zahteva na čelo javnega sjibanj naj prevzamejo vodstv Or cija za monarhistično propagando je popolnoma pripravlj svetoval o tej stv in pogaj se potem zopet začno. V d an j socijalni red v Franc tem se pa grof Taaffe pogaja s češkimi veleposestniki zastran adalj češkonemške spi ker levičarj Srbija drugače Boj radikalci in liberalci ne marajo pristopiti novi večini. Češki velep^estniki niso sicer proti nadaljevanju češkonemške sprave, ali zahtevajo, da se poprej uredi jezikovno vprašanje tako, da bodeta oba deželna Obe stranki črnita druga drugo pri ,narodu volitve v skupščino. trpi dalj da bi SI za se bodo vršile februvarija gotovili večino. Liberalci očitajo radikalcem celo m ka popolnoma jednakopra sovraštvo do Tega pa ravno Nemci ne hote, kei po vseh krajih na Češkem, vičeve. y sedaj češčino iz velikega dela češke dežele radi popolnoma izrinili pagando svojih vladuj kraljevske meseca, za- elojalnost Obreno- glasilih trdij da delajo hiše radikalci pro Češki ajbrž ne odstopi j od eleposestniki prestolnega^ pretendenta princa Petra Karadjordj se tem ojih pravičnih nazorov in vsled tega do sto veljavnih radikalce\ ki sedaj živi v Crnigori. Liberalna vlada zaprla ' " v ze ne bode onemogočilo le nadaljevanje češkonemške tudi estava nove večine čino brt-z čeških veleposestnik Da ni grof Taaffe hotel ve- prave, sedanjega mladoletnega kralja Aleksandra Milan in Natalija, oče in mati sta bila ločena kakor sta lahko dobiti tudi drug ški eleposestniki ne vstop erojetno in je tudi m Pariza nalašč zato pet poravnala. Milan pripeljal se je iz Hohenwartovega kluba ne bodo. Poljakov predla Nataliji v Biaritz spravo, katero prosil odpu ona vzprejela. Sin Aleksander pa tudi ne veseli podpirati levičarske politike se je močno razveselil te sprave, ko je izvedel o Tudi v Štajerski deželni odbor pripravlj Inega šolskeo:a zakona vens kraj šol Gospodo T . • načrt novega de mej narodom splošno veselji posebno v Belemgradu T vzbudila je sprava « v Grradci jezi, da se slo za Srbijo, učila bo prihodnjost Bo li imela ta sprava tudi politične nasledke nizatorjev in da duhovščina se poteguj sveti ustavljajo nameram- graških germa Rusija Car Aleksander HI pravice slovenske bode oda v krajnih šolskih svetih. Načrt novega šolskeg pa ponižal krajne šolske svete B samo Vpli višjih oblastev. Vzel bode jim vse pravice v okrajnih šolskih svetih bode pa pomanjš število druzih zastopnikov nekoliko povekšal. Pričakujemo zakona organe moskovskega mesta mej drugim rekel letošnje leto mirno in v na novoletna voščila -- Bo dal da bilo srečo Rusij da ima tudi trodržavna zveza miroljubne namene ozirom na to, se ni bati duhovščine Ostrowsk\ s tem, da bode odstopil minister državnih posestev (domen), je da novi zakon ne dobi Najvišjega potrj kot samostojno opustiti česar se sklepa, da namerava vlada to ministerstvo združiti z novim ministerstvom deželni zbor naj ga sklene tudi • za poljedelstvo, ki se ima v kratkem ustanoviti Bohare Emir iz Dalmacija Trgovinska zbornica v Spletu j države v Aziji, biva sedaj v Petrogradu. Grovori se, skle da namerava svojo deželo za pet milij nila vpeljati izključno hrvatski uradni jezik. Dosedaj je zbornica poslovala v obeh jezikih. Ker pa njen predsednik ni bil dobro rublj letnih 100.000 ^ prodati Eu Egipet in vešč v hrvaščini, je seveda večina poslova Anglija Egiptovski podkralj Abbas Paša Ko se je sklenilo, da se vpelje izklj je dosedanji predsednik odstopil in izvolili popolnoma vešč hrvaščini. bila italijanska. ^^ zmeneč se za Anglijo, popolnoma samovolj hotel hrvatsko uradovanje, svojem ministerstvu napraviti neko premembo. Anglij pri po so novega je Italija Vsled neke nterpelacije stavlj v državni zbornici še pred Božičem, prišla je vlada pri rimski banki __»v** zastopniku proti temu podkraljevemu koraku odločno protestirala zahkvala, da se prememba v ministerstvu mora sporazumno izvesti. Podkralj je po daljšem obotavljanji spoznal zahtevo za opravičeno in se je udal. Egipet je postal po tem v z na sled precejšnji g oljufij za 62 milij Navedena banka izdala je namreč Vsa Angliji dogodku še bolj odvisen od Anglij bankovcev več, nego bi jih bila smela Angliji je ta odločnost Grladstonej nego je bil poprej. V glede vnanje politike stvar izročila se je sodišču Guvernerja in blagajnika banke so zaprli. Likvidacija banke izročila se nacijonalni banki vzbudila splošno priznanje. V Egiptu samem je vsled tega pritiska Anglije na podkralja opazovati neko gibanje mej narodom. Bolgarija Knez princ Ferdinand podal se je te Anglij sklenila svojo vojaško posadko ondi pomnožiti dni na Angleško, da se zaroči s princezinjo Heleno Orleansko / i Ä Obrtnija. spremenjeni m zboljšani obliki. Umetniško vodstvo lista =1 ''h Kurjava z ogljenim prahom. je prevzel znani ravnatelj umetniško-obrtne šole v Karlsruhe, Hermann Götz. List je ,vsega priporočila vreden in tudi cena mu je glede na notranjo opravo in bogato zbirko krasnih slik primerno nizka. Za pol leta stane mark 5 4 gld. zadnjem času so začela razna podjetja, vecje Kako povrniti staremu usnju lepo črno barvo nas uči kemik ' " ' ' ' nas uoi &.t;uiiJi u. rj Andes tovarne, a tudi mali obrtniki rabiti novo kurjavo, ki se Fabrikation der Stiefelwichse. v ravnokar izišli knjigi: Die Vzemi od dveh svežih jajc ru- po vseh poročilih izvrstno obnese. Način te kurjave je menjake od jednega pa beljak in tolci oboje toliko časa, da popolnoma drugačen, nego so dosedanje metode, a vspeh Postane zmes tekoča in olju podobna. Potem raztopi v desetini litra brinjevca 20 gramov cukra, prideni nekoli črne barve njen tudi povsem ugodnejši. Gorivo se v tem slučaji popolnoma porabi; nikakih zaostankov ne najdemo in tudi * nikacega dima. Zato odpadejo pri parnih strojih dose- s' krtačo zlika. (najboljši Elfenbeinschwarz) in vlij sredi jajca. Vsa zmes se spravi tako na usnje, kakor navadno čevljarsko črnilo ter se Na ta način dobi staro usnje svojo danji veliki dimniki z vsemi svojimi neprilikami in troški. črno .barvo na zelo trpežen način. Kurjavo s prahom lahko vvedemo pri parnih kotlih in za vse različne topilne, žarilne in varilne procese ^raznih «= = obrtij. Babitise more premog, rujavi premog, lesno oglje, 1 ..... šota itd. Oglje se ne devlje v podobi kosov v peč, ampak v posebnih stopah se poprej zdrobi v prah. Na mesto, kjer je do sedaj stala rešetka (rošt); tedaj pri odprtini, kjer prejšujo m % se ogenj prične. se postavi hruški podoben aparat, ki v Črtice za sadjarje. II. Mlade sadne rastlinice imajo mnogo sovražnikov in sestoji v svojem glavnem delu iz zaprte, obzidane luknje (hruške), imajoče dve odprtini. Prva odprtina moli proti kotlu v one prostore, kjer se je tudi po starem kurilo, in kjer so poprej stale rešetke, druga, prvi ravno na- treba jih je .na razne načine varovati. Jim škodujejo Poleg tega jih zamori jako veliko miši, zajec jim preti. plevel. Pred vsem tem jih je treba varovati. Če bi peške sprotna odprtina pa ima namen, sprejemati vase sadili kjer si bodi, bi to nam bilo nemogoče. Kdo more razstresene sadike po travnikih in mejah zavarovati. Kdo tok zraka, ki potem stopa v notranji del hruške. Ogljeni prah se nahaja v posebnem lijaku (Trichter) nad hruško. Umetno izumljena, a vendar jako priprosta avtomatična priprava spušča ogljeni prah v zračni tok, ki ga potem riese v hruško, kjer zgori. Da se kurjava začne, prižgemo prvi prah s posebno zažigalnico ali lunto; ko se je to zgodilo, začne prah bode povsod okopaval plel To je mogoče v di vesnici. Zaradi tega je pa drevesnica za sadjarstvo jako _ ♦ potrebna. S tem pa ni rečeno, da naj morda vsak kme- A 9 tovalec kar napravi po jedno drevesnico. To bi bilo stvari, pač prej v škodo nego pa v korist. dre jako mnogo dela. Tu je treba okopavati, pleti cepiti 1. goreti Zračni v hruški z vztrajnim, neprestanim plamenom. Vsak posamičnik nima časa in potrpljenja, da bi tega mu je pa treba tudi mnoge tok razdeljen v več delov; oni del, ki piha prah v hruško, je samo tako močen, da nese prah vanjo; kar pa sploh treba še zraka v gorenje, prihaja v hruško po raznih druzih kanalih, ki so razvrsteni v trupu hruške. Vsied tega se ogljeni prah jako intenzivno zmeša z zrakom. Vsak prašek plava tako rekoč v zraku, obdan od vseh stranij od kisika, ter zgori popolnoma, tako da ni nikacega ostanka ne v hruški, ne v dimniku. Ni dvoma, da se bode ta kurjava kmalu vdomačila se s tem pečal, poleg skušnje. Zaradi tega drevesnice morejo imeti le nekater- Kjer imajo dobrega za sadjarstvo vnetega učitelja, t se seveda drevesnica lahko napravi pri šoli. Po nekaterih krajih imajo tudi občinske drevesnice. niki. ki se nanje vselej dobro ne obneso, ker se premnogokrat obrača potrebna pozornost. Zanemarjena drevesnica * utegne sadjarstvu biti prej v škodo nego pa v korist pa ne pa Iz v raznih obrtnih podjetjih in to tem bolj, čim dražje postaje gorivo. Tudi odstranjenje vsacega kadenja in dima nje se dobivajo slaba drevesca, ki ne vspevajo, in prebivalstvo zgubi veselje do sadjarstva. Posebne važnosti je drevesnica za vzgojevanje novih časopisih se večkrat priporočajo razne nove vrst. Po je posebno za mesta velicega pomena in bode bližnje sadne vrste, o katerih pa ne vemo, če ugajajo za naše hiše vsekako povzdignilo v vrednosti. Obrtnijske raznoterosti. Vliti lesni izdelki. Francoski listi poročajo, da je tamošnji kemik izumil sredstvo, s katerim more les raztopiti in potem v forme vlivati, kakor na pr. gips. Vliti izdelki so jako trpežni, ne škoduje jim ne para ne mraz in tudi ogenj se jih le nerad prime. Ako se ta vest obistini, bodo novi podnebje. Da bi ž njimi delal poskuse vsak kmetovalec, ne gre. Vsak ne zna z mladimi rastlinicami ravnati in se bi mu vsled tega ne obnesle in bi torej zavrgel nove vrste in zgubil veselje do sadjarstva sploh. Le v dreves- nicah je to od skušenih Ijudij mogoče. ▼ Ce se pokaže, da nova vrsta res dobro vspeva, potem se lahko razširi, drugače se pa opusti. Da se bolje spozna važnost drevesnic, naj omenimo, izdelki brez dvoma močno vplivali na razvoj lesne industrije. da so jih že imeli Rimljani. V začetku druzega tisoč- y ^ Časopis za dekoracijo stanovanj. Znani nemški I^^ja po Kristusu so pa benediktinci in karthaški menihi list: „Zeitschrift für Zimmerdecoration" je ravnokar izšel v dokaj se jeli zanimati za sadjarstvo in snovati drevesnice. Po- < 33 sebno so napravili lepe drevesnice blizu Pariza. Kakor vetrovom so sploh menihi v srednjem veku mnogo storili za iz- , pa .tudi jim ne obraženje, tako so tudi bili najboljši pospeševatelji sadjarstva. Francosko sadjarstvo bi nikdar ne bilo na tako visoki stopinji, da je niso s tako skrbjo gojili menihi. pozneje so se jeli zanimati država in zasebniki za i sadjarstvo in napravljati drevesnice. slučaji dobimo preveč •t Wtl^tktl da jih sadili na hudih vetrovih so pa Iz Francije se je zanimanje za umno sadjarstvo raz- rada prevlažna. Visoki širilo v Belgijo, Holandijo, Luksenburško in Nemčijo in Avstrijo. Povsod so snovali drevesnice Nemčiji dolgo visocih »«na^tk imajo razvite na jedno stran in pozneje goto^o^^if rastejo. Drevesnica naj bode na malo nagnjenem -l^'i^ji. ^ ^trrqi bregovi pa niso zanjo, ker plohe ödnasajq^pAt ^ so pa tla "V ( I? JO I *' so za drevesnice premrzli, večjemu posebno trdna drevesca ne morejo vzgajati v niso imeli pravih drevesnic za sadno drevje, temveč so v drevesnicah vzgajali poleg sadnega raznovrstno gozdno mmom fdüfldc ft il ibölf; - vr 5 Ii .4 hr"- drevje kar po adjarstvu ni bilo v korist ▼ Se le poslednji Nemčiji napravili mnogo Mnogo stori v tem oziru država čisto sadnih drevesnic r in pa občine. Vidi se, da bi radi dohiteli, ker so zamu dili. ce Premikanje brejih kobil. se breje kobile pogosto . l^m^mMS^m^ T M * v \ n> Ker se pa vselej najpametneje. ne postopa, te dre- ^olje vendar ne sme spuščati v dir." Gledali le pade, zato naj se ne spušča po" stoljli m če vodimo za uzdo fcßgfle vesnice nimajo povsod najboljšega vspeha in nemško sad- ^^^^^^ po dvorišču, kermeute nMUmUii rv •r\ /-V rP.,.!! ____________vi i i ---- jarstvo ne bode še tako hitro doseglo francoskega Kakor je tudi važna drevesnica za sadjarstvo, vendar ne smemo misliti, da vsakdo, kdor'si omisli kako dre- m vesnico, da vzgaja sadike in drevesca za prodajo nost, da pade rudi pregreje, potem pa zopet Bakro Nekater.Diki:>|^pt izr^Ji /il^j^zmiiMif^nWe Ol M lahko obogati Vemo da je že precej ta ali oni kdaj slišal. vsled škropljenja z modro galjco ,.ia.^.drugimiVpodal)mmi b^-ifrenimi spojmamise po množila množina bakra v vinu, dajbode tako škodljivo zdravju. Kakof'^an^pl^^sk^fo W b«e ,.ia^,drugimi i lil'J t? K.».* vino koliko taka drevesnica nese. Navadno se računa, koliko tisoč drevesc so v štirih ali petih letih vzgoji na jednem spojino zdravju škodljiv ^ % f i» ^ i» ^ i Ar^j ' tf jazen bila neopravičena. V mdšidpJs^ hektaru se lahko prodajo po toliko in toliko oko večjemu O'OOS gramov bakra, rini to Jgjpi^^i^j^ih ^ ^^^ pavanje, drugo obdelovanje pa stane toliko in toliko in tako se pokaže 50 o/o dobička ali pa še več. Tako pro-računanje je seveda vse preoptimistično. Vsak kmetovalec ve, kolikokrat bi se opeharil, ko bi na tak način pre-računil dohodke svojih njiv, ravno tako je tudi pri sad- kjer močno škropilo vinu še za polovico pomanjša. . . Ce'se vino' se beljakom, potem baker iz vina'takrlpffe^-Wi ^ pol miligrama več ni, katera nfn'Ä« AlehVrir^cm/" čisti.z wicnim a ^'^'fi^fii h' ti more kako vplivati na he r_f jarstvu. Vedeti je treba, da tudi najskrbnejšem ob črtala Zarjavela črtala in in lemeži večkrat delovanji vse rastlinice ne vspevajo. Treba je računati močno prijema prst in š njim^ ni ^naogopa:,globoko •!o škodo, ki jo napravi mraz je treba jemati stroške toča črvi, gosenice poštev se pa odpravi rja od plužnega; Mezja, ^uai ie, nekoliko za ograje, pobiranje škodljivih žuželk, potem stroške, ki so združeni s. prodajo Če se vse .'.'.ft poprej, predno se rabijo, namaŽejo s odmoči lahko ka't potem zopet löpö se ga ne prijenia plugom s m en r p li - r sFznM^t to dobro premisli, pa bode slednji spoznal, da pri skrbnem obdelovanji se pač more nekaj pri vsacega pa to ni in tudi dobiček obogatilo. lobiti z drevesnico, za sade Marelice so jako občutijfv^S^^i^^ na solnčnih proti jngu . naj tak da se kar ikmei marelica ne vspeva, kjer za mrzlejše kraje. Nekoliko manj^jza^jmraz močno j;' Za drevesnico so primerna le najboljša tla, kjer breskve breskve astejo se na od severja obrnene lege (joreniskem. Vendar le leffe. rri izbirami prst vsaj 80 c?n globoka in lepo črna. Od drevesn r ki naj se gleda, da se v mrzlejših T ^^^liie W t^e mpm tudi.,za --------------- iraniu .räzoTIi trst C jo napraviš na tleh katei 'a je treba z vsakoletnim gno jenjem in drugimi pripomočki zboljšavati, ne bodeš dobička temveč je le draga imel » potrata. Najboljši za dre- zgodaj zore. Za gorkejše kraje sö'TpäNfi^re Cešplja že ni toliko izbirčna legi ne samo v juzt obrnjena. vesnico za ilovnato s peskom pomešana tla. Mokra in kamnita tla niso za drevesnico. Na takih tleh drevesca ^^splje ob stenah in zidovih -.ujESf i'/jrrPÄ) soko, drevo, drugače dobro ne ^plüjP^«. bSi^ " rada dobe raka, mah začne rasti . po njih m koi jim trohne. Pretežka .zemlja se pa prepočasi ogreje mladi začno v njej drevesca jako pozno poganjati. Po- jeseni pa zgodaj nehajo rasti. Les dobro ne dozori in drevesca in^koristno drevo pri kmetski Jabelka rastejo v vseh in južna lega ni posebno priporočati v severnih legah, naj sadi ali o[i?5iai)o .8161 f 4 za take zaradi tega rade vzebejo narede močnih korenin lege \ • v • J južnih ;iiiota pustih tleh pa drevesca ne poletni vroč ni kako naredi senca^ i 5 dobro, če se C* r rtji'i sicef ^^ eiiru job (mvothm- in se potem pri 4 ft presajanji ne marajo prijeti in posebno niso za razpošiljanje jim drobne koreninice prerade posuše. 5 ker se strani obgori v vseh legah. zgubi mnogo lid Nekatere- finejše i t^ente Drevesnica ne sme biti preveč zavarovana proti gorke kraje. /Tudi so za vrste. Sploh se pa mora sadjar xa v ^ a ti.., p^) kraja. ' ona!)8fsf ih t i J 34 S t f M < » / • ' ' ' ■ i. ^ » \ ^ f A •• ' Potopisne črte. jr . % * • • k Iz f • < 'i : >' A * • ^ K ♦ .4 v • rv ' : r t .. : •• ' ^ •—. > i / V Ljubljano. • i f? v . ^ i.; : I ' f t * 'i v Spisuje Jos, Levičnik. Ty « » (Dalje.) it f • i • « h « v '' k ^A . • k- I > > t» • • > » Po obljubi mojega zadnjega spisa (gl. 1.) naj sledi danes še nekoliko verstic o zagrebškem samostanu usmiljenih sester. Na kar zamore zlasti naša ožja domo- naših vina Kranjskä^'-posebrio^ 'ponosna biti, je število kranjskih; rojakinj f- ki delujejo kot redovnice v okrožji ' zagrebškega osrednjega doma usmiljenih sester. Izmed f 4 • % y mostauih in > M f » • i J t • i,» redovnic-usmiljenk, (se \e, po vseh sa- k . listu navedenih 7 pokrajin), v i katerih, je • usmiljenk (Professchwestern) 459, » J. rf r» v * novicinj (Novizschwestern) 81, in redovnih kandidatinj 95, je našiH rdjakinj Kranjic kot pravih usmiljenk 163, t kandidatinj " pa SO; tedaj njih blizu 200. Mnogo pa jih t v 'teku let "že pomrlo, in preselilo se na oni srečni > milosrčni čini, trud in trpljenje ^ » črno-nehvaležni svet delati / ior je i navajen. Ostalih sedanjih r;5 kandidatinj dom so druge pokrajine r Štajerska-, Hrvatska, Dalmacija, Primnrje Tirolska; — celo iz Drinopolja, Albanije, Prusije '-J ' i šo posamezne. Res častno, da, ginljivo je, vi- K / deti toliko nežnih, mladih in blagih bitij, pripravljati se na vzvišeni poklic: posvetiti svoje mlade moči, in prinašati tudi.gmotne darove, v prid trpečega človeštva. na.j korist poduka in izobražen ja ter potrebne mladine. To! 4 - t ' % r ki • kaj tacega le sme se s pravico nazivati: 'j evanje civilizacije v iztoku, besede. s4 sicer dandanes prav pogosto čujejo . i: I • * i ^ ' , Ti .; ^ .». ' ? ne samo čujejo, mar širokoustno trobijo v bližnji in daljni svet; a imajo ves drugi namen, kot požrtovalen trud ne- t " ustrašenih usmiljenk.,.. Da, v istini: neustrašene so one, 1859 «1 kakor se jim ne; najde z. lepo para. Cujmo! Ko je « na-Laškiem divjalä krvava vojska avstrijsko-talijanka, ter kopala prezgodnje, grobe hrabrim junakom naše armade. Preden pa sklenem ta oddelek svojega potopisa, ne morem si kaj, da bi častno ne omenil še dveh dostojanstvenih oseb, ki zaslužita z največjim spoštovanjem ime- novani biti. in to sta: prečastni gosp. opat general- superior Fidelis Hoeperger in general-prednica S. Georgia Cugmal „Ko je prvi prevzel 1. 1857 duševno vodstvo zagrebških milosrdnic, bil je ta zavod še vrlo slab. Nje govej budnosti in marljivosti ima se mnogo pripisovati da se je zavod pospel do današnje moči in blagostanja Dovolj naj ^bo to ako opomnimo da za ca s nastopa niso imele milosrdnice ne ene filijale greba da niti ene duhovne hiše a zdaj jih njegovega i z van Za- najti povsod, kjer se čuje jezik hrvatski. Hoepergerjeva zasluga je tudi, da so milosrdnice odprle pot v Bosno in Herce- govino, m to še pred, nego li avstrijska vojna, t. j. mnogo pred okupacijo: namreč že 1. 1871 gosp dr. Aleks Šmit (Tako n. pi v že navedeni knjižici milosrdnica v. Zagrebu (( Da spada tedaj . pise „Samostan povekšanje cerkve in samostana (1861 in 1866) v dobo Hoepei jevega delovanja, kaže čas njegovega nastopa C. kr apost. Veličanstv z 1857.) redom Druga nič manj znamenita oseba je Odlikovan je od železne krone. — sedanja general-prednica S. Georgia Čugraal, ki je 22. nov. 1892 obhajala svojo 70. rojstno leto, ter bila že 1. 1879. delujoča v bolnišnici za ranjene in bolne vojake v Mostam. Odlikovana od presvitl. cesarja z zlatim križcem za zasluge. Navedenima velezaslužnima: prečastnemu g. general-superioru in S. general-prednici je tedaj celi slo- vanski jug in istok zavezan največji in najiskrenejši zahvali želeti. in vsaki človekoljub mora jima 0(1 dna srca da bil večer njunega življenja blagoslovljen, srečen, miren in sladak; da bi bil pa tudi okrožju velikanskega osrednega doma milosrdnic zastava prihodnjega še bolj plodovitega razcvita in delovanja, v kar naj po- maga Bog! Ozrem naj se zdaj nekoliko še na cerkev, ki sicer ni posebno velika, a glede mičnosti in snage pravcata sestra druzih redovniških svetišč. Kinčajo jo med drugim tudi lepe slikarije in stekleno barvana okna. In v njej, — našel sem tudi kar naj bo še posebno povdarjeno v nobeni drugi zagrebški cerkvi namreč da ! - - M ' ' » ' ' , = : T ^ • • . ^ ' prevzelo.' je " 22, usmiljenk in 2 kandidatinji zagrebškega to, kar osrednjega,,doma oskrb ranjencev in bolnikov v vojaški bila pobožnega občinstva natlačeno-polna. Služila se ä bolnišnici v Veroni,- znak priznanja njihove požrtvo- namreč ravno šolska sv. maša, ter molil se med taisto valnosti \ bila odlikovana načelnica teh redovnic od kot o rožn^enškem meseci na glas sv. rožni venec. Njeg^ ces. kralj, apostoljskega Veličanstva Franc Jožefa ž zlatim križcem; za zasluge. V zadnji avstr. turški vojski korom. Cerkev je tako vravnana, da je pregrajena pod muzičnim M ? . cerkveni ladiji nahajala se je šolska mladina, 1878. odpravilo se je bilo zopet 15 milosrdnic iz Za- pod korom pa je bilo toliko pobožnikov, da sem komaj greba preko; Trsta na ter so se v Mostaru pri- priril med nje. Vstop v celo, cerkev, tedaj tudi v ladijo A AA AAA ^A« A .« tt ^ ^ . m Am družile'onim 5i svojim soredovnicam, ki so se že poprej in kapeli dopuščen je občinstvu le takrat, kadar se učeča 8 Šolskim poukom. Njih 20 ▼ tedaj je šolska mladina ne udeležuje božje službe. Cul pa sem raiijene in bolne vojake. Da je morala njihova pozneje še, ^ ^ ' ! r * ' • . * "^t ii da ljudstvo tako rado zahaja v to cerkev, neutrudna., delavnost , požrtvovalnost biti velikanska, da je, ako mu je tudi vstop v vse njene prostore dovoljen, dokaz .nam V,^jej.da Je j bilo od Njeg. c. kr. apost. Veli- navadno vedno prenapolnjena; najbolj pa še v meseci čanstva. presvitlega cesarja dekoriranih: 2 sestri z zlatim, majniku, ko še obhaja šmarnična pobožnost. Le škoda 1 izrečeno hvalno priznanje križčeni^-ža zasluge, enajsterim pa bilo da kako povekšanje ni lahko mogoče če se po daljšalo vnovič presvetišče. Vsekako pa je za milosrdnice I I I f I m i. 1-. tudi to častno da cerkev nekaj občinstvo tako rado zahaja v njihovo ^anrednega in mikavnega ga že mora zverm), planečih v areno T X vabiti vleči v njo. Naj ostane i zanaprej tako (Dalje prihodnjič.) hijene-kletek zega. so z veselim tulenjem svojim žrtvam, skušajoč, tigri, leopardi, medvedi ) in rjovenjem planili IZ kdo prehitel di zlilo s tuljenjem zverin in kristijanov, katere trgale zverine, se je z Preroške sanje. (Božična povest, ruski spisal P. N. Polevoj (Konec.) V. besne I ni azdivjane liki zveri v Ni minula ura, ko so zveri adoi^'tnimi klicanjem tolpe eni aztrg;ale kristijane / -------•o* - —^^ premenile jih v grudo krvavega mesa, katerega so zveri gledale in trgale druga di zobmi obilen plen. Rosolan se je grozno tuleč iw gi z dolg Velikanski Kolizej bil je natlačen ljudij. Na deseti in do poslednjega trenotka branil svojega tisoče ljudij je že z zgodnjega jutra zaselo prostoi boril z zvermi ičitelja \z last- ne- nimi pi obsežnega ka prikritega s pasasto tkano streho od Raztrgan na smrt, ko mu je iztekala kri palečih solnčnih žarkov Govor in hrup gromadne tolpe IZ strašnih globokih ran, pokrivajočih telo njegovo jel je zgubljati zavest . čutil da se mu bliža smrt je azburjene od cele vrste krvavih prizorov, hrepeneče po In pred njegovimi ugašajoči ocmi krvi in 6 oznih in pretresujočih vtisih slišal se je s ta divna podoba Boga-Otroka krikom prodajalcev, švigajočih z blagom mej vrstami gle- obokom jame, razsvetljene s dalcev svojih kletk jovenjem divjih zverij, ki so pretresale omrežje svetlobe, obdajajoče glavo Njegovo se je še pokazala ležečega v plenicah pod etlim sijajem nepozemeljske Mati božj Za nepristojnim plesom raznih glumačev in bojev ravno tem blagim smehljanjem sklonila se je z govi gladijatorjev in drugimi igrami, pri katerih je na stotine prekrasno sužnjikov bilo pobitih in potopljenih v veselje gledalcev, do konca sveta Angelji v svetlih oblačilih zibelki Nje so navdušeno # • pripravljalo se je občinstvo k zadnjemu aktu brezkončne obrača drame Kolizeja. pesem proslavljaj Zdelo se mu je, peli Ga ravno to od konca da ta Bog-Otrok njemu oci m steguje k njemu Svoje ročice Le še malo počakajte, slišalo se je izmej tolpe Takoj spravijo ostanke razbitih trupel Verujem, Gospod! zašepetal je Rosolan s to nadzemeljsko svetlobo oslep Vesel sem pripeljejo sovražne kristijane, da jih pojedo — Mej temi kristijani in iz daline Sarmatije .... posuse areno in umrjem v slavo Tvoj zven . .. svetlo Sprejmi so tudi Slovani z Dunava In očje glas mojo da trpim in dušo v Svoje je zamrl na njegovih ustih, zaglušen od Pravijo da so tudi Grki s Tavrida in iz bregov Kimerijskega Bospoi rjovenja divjih z.verin gledalcev. m hrupnega kričanja razjarjenih Ha. ha Je bilo edno vlačiti jih tako daleč z daljnega vzhoda? Mari nimamo pri nas svojih kristi- janov ? Vse jih mrgoli po katakombah. S temi zlodeji je napolnjena vsa okolica rimska. — Ali tukajšnjih so se že davno prinajele zverine Kolizeja, cesarju se je zdelo postreči jim s prekomorskimi divjaki ... Poučni in zabavni drobiž. Električen brzojav. Že leta 161 n je učeni Strado priporočal cifernico z abecedo in magnetično iglo, da se napravi priprava za občevanje na daljavo. Drugi učenjak Glanvill jo pa 1662 leta izrazil misel, da bode z magnetno iglo mo- Le poglejte, tam jih že • peljejo! zavpila je ve- ^^ ^^ ^^ goče svoje misli sporočiti v Indij V Boilev bil že trdno prepričan sela mnogo tisoč broječa druhal, obračujoča oči na to stran Kolizeja, kjer so služabniki pripeljali iz podzemelj J citati da Dictionary^' iz 1730 leta bodo ljudje z magnetom sporočali svoje misli prijateljem. Tako bode mogoče s pomočjo magnetne igle spo skih jec paroma kristjane in jih postavili pred kletke rociti svoje misli iz Londona v Pariz zverij. 1816 prerokoval, da bode z elektriko mogoče Andrej Ci je pa v trenutku spo .ociti svoje misli na krajni konec zemlje. Nemca Gaus in mnogoštevilne tolpe kristijanov sta posebno dva ^^^ P^ ^^^^ uresničila to misel in napravila prvi visok nase obračala svojo pozornost črtami obraza in veliko sivo brado prs let do starec s pravilnimi ki je pokrivala vse električen brzoj njegove srednjih I in lep . . obrnil v krščanstvo pasa in velik postaven moz slovanskega t'pa, rudečih las Rosolan in gršLi tr krepek modrih očij misel Prv Ura z nihalom je lani imela svojo dvestoletnico, da se nihalo da porabiti za merjenjenje časa, je pred svojemu prijatelju kateri ga 200 leti izrekel Galileo Galilej v pismu Vivianiju. pre- pripravljena sta bila umreti v občni Londonska megla je pac etc v tolpi mučenikov, v kater so bili mladenči in starci, dečki in deklice, da celo dojenci v naročji svojih mater so pa pokazale, da ta megla ne sestoji jedino od \ temveč tudi iz saj, ki prihajajo raznih dimnikov Preiskave odne pare, Angleški — Izpustite ukazujoč glas. « Služabnilii prirodoznanec je po temeljitih preiskavah dokazal, da v Lon ij, zakričal je od zgorej, močen ^^^ ^^^^^ ^^^^ <^entov saj kroži po zraku naposled pade na tla m so hipoma skočili njih omrežja in skrili se zanja pred kletkam, odrinili londonske megle, ki je včasih tako Pri tacih razmerah se ni čuditi gostoti ; ——o—> — J- .^^uuoixa gOsta, da morajo po dnev imeti luči. Da so v Londonu plučne bolezni jako navadne azjarjenostjo divjih pač lahko umljivo je 3 ' t A i k se ozdravi popolnoma brez povrnitve bolezni Tisuč ozdravljanj dokazujejo ta nosti. Natančne poročila čudež ved-priloženo V " poštno znamko pošlje na: Office Sanitas", Paris Faubourg Montmartre. • . > - - ^ » trn' k. ^ M r i H H M H M i i i i i > > > i i > A . i i 4 > > kaplj ice i > . .1 izgotovljene v lekarni k „angelu varhu 4 jBKADY-a v Kromerižu (Moravsko) . so staro, zanesljivo in znano zdra- 4 i i i i > > i i i i budilno krepilno stvo želodec in prebavilna dela. Samo prave varstveno znamko zraven stoječo podpisom. Cena: 1 steklenice i Sc h u timarjM^^^ dvojne steklenice ^i^i^cua^* Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: Picc('>li in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec-carich; v Škofji Loki: lek. Kari Fabiani; dovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. Dom Rizzoli in lek. Bergnaann; v Kamniku: lek. i i 1 3 J. Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. i i H H i H M H M ♦ M M M N - I . • r , ^ I 'V. •• f i • I " • 4 i r » ¥ r je zdravje! Tajne bolezni utrujenost 1 • v • • lisaji, zginejo spuščaji, splošna pri zdravi krvi. garantujemo temeljita lečba po navodilu metode. — Prašanjem je priložiti poštno (16- Sanitas", Paris Faubourg Montmartre. Odgovorni urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki . T '"'v üC'" L^Ä I _ N J 1 1 I _ ^