183 Ocene Plavt. Dvojčka. Prevod in opombe Jera Ivanc, uvodna razlaga Marko Marinčič in Jera Ivanc. Zbirka Klasje. Ljubljana: DZS, 2009. [148 str.] Če so bile komedije velikega rimskega komediografa tita Makcija Plavta (ok. 250–184 pr. Kr.) doslej deležne zelo spora­ dičnega prevajanja v slovenščino (od leta 1954 do 1995 jih je bilo prevedenih zgolj šest, od teh dve za gledališko uprizoritev, torej ne za književno objavo), je bilo leto 2009 nekoliko plodovitejše: poleg prevoda Oslov (Asinaria) za MGL – Mestno gleda­ lišče ljubljansko – izpod tipkovnice Marka Marinčiča smo dobili še nov prevod Dvojčkov (Menaechmi). Dvojčka je prvič poslovenil Anton Sovre za uprizoritev v MGL, letos pa je izšel nov prevod, delo Jere Ivanc. Ker je bil novi prevod ustvarjen za zbirko Klasje pri DZS, torej za zbirko, namenjeno šolski mladini, je opremljen s pestrim naborom spremnih besedil. Poleg začetne preglednice »tit Makcij Plavt in njegov čas«, ki vzporeja avtorjevo življenje s sočasnimi kulturnimi in zgodovinskimi dogodki, izbora mnenj o Plavtovi komediji od antike do tretjega tisočletja ter skle­ pnih »vprašanj« in »tem« za razmislek prinaša izdaja izčrpno uvodno razlago (z bibliografijo), razčlenjeno na dva bistvena tematska sklopa: »Komedija med Atenami in Rimom« in »Plavtova Dvojčka: od črke do predstave«. Prvi sklop, panoramski pre­ gled razvoja komedije od atenske demo­ kracije do rimske republike Plavtovega časa, z opisom antičnih odrskih zgradb in uprizoritvenih konvencij vred, je pripra­ vil Marko Marinčič. Prikaz je pregleden in preprost, obenem pa dovolj podroben, da si z njim koristno osveži spomin tudi klasični filolog. Drugi sklop, delo pre­ vajalke, osvetli izbrano dramo z najra­ zličnejših plati: po eni strani smo deležni klasičnih elementov spremnih besed, kot so vsebinska razčlenitev, metrična analiza in Nachleben, po drugi strani pa nevsilji­ vega uvajanja v svet samega gledališča, denimo v razdelkih o vrzelih v besedilu in didaskalijah. Poleg gledališke delavnice nenazadnje dobimo tudi vpogled v delav­ nico drugega poustvarjalca – prevajalca, kajti Ivančeva pojasnjuje svojo prevajalsko strategijo na več mestih, npr. v razdelkih o naslovu drame, o didaskalijah v prevodu in o uporabljenih metričnih shemah. Prevajalkina zavest o tem, da drama ni namenjena le branju, ampak tudi – ali celo predvsem – uprizoritvi, se odraža v njenem prevajalskem pristopu, kajti pri najrazličnejših plasteh prevoda lahko ugo­ tavljamo, da krmari med filološkim pou­ stvarjanjem starorimske komedije in reši­ tvami, ki so posrečene za današnje občin­ stvo. S tem prehajamo k prevodu samemu Keria_11•2_03.indd 183 18.12.2009 11:44:31 184 Ocene ter v njegovem okviru najprej k prevajalski strategiji pri najsplošnejših in zato najbolj temeljnih odločitvah: pri metriki in pri prevajanju imen. Kot zapiše prevajalka v razdelku »‘Brezštevilni ritmi’ Dvojčkov« (str. 46–48), prevladujeta v latinskih dialo­ gih trohejski sedmerec in jambski šesterec, medtem ko so metrični ritmi v pevskih vložkih, ‘arijah’, zelo raznovrstni. Če so prvi slovenski prevajalci antične drama­ tike še ohranjali izvirni metrum (mutatis mutandis) in prevajali jambski šesterec s po šestimi jambi, se je pozneje uveljavila raba bolj udomačenega blankverza, jamb­ skega peterca, v dokaj svobodni obliki. Prevladovanje blankverza se razkrije že pri bežnem pogledu v naključno izbrani stvaritvi dveh drugih prevajalcev Plavta, Kajetana Gantarja in Alojza Rebule – v prevoda komedij Hišni strah (Mostellaria) in Bahavi vojščak (Miles gloriosus). v dialogih je tako tudi Ivančeva zve­ čine posegla po ohlapnem blankverzu, ki je sodobnemu evropskemu ušesu bližji. Pač pa je sledila antičnemu izvirniku v pevskih vložkih, pri katerih v njenem pre­ vodu prav tako zasledimo precejšnje vari­ acije; ne le da so uporabljeni različni ritmi, ampak variirajo tudi znotraj posameznega speva. to rešitev, četudi v metrično strožji obliki, najdemo že v, denimo, Gantarjevem prevodu Filolahove arije v Hišnem strahu (1.  dejanje, 2.  prizor), kjer se izmenjujejo odlomki v (hiperkatalektičnem) jamb­ skem šestercu in trohejskem četvercu. v Dvojčkih pa npr. v ariji Starca (5. dejanje, 2.  prizor) prevladujejo trohejski osmerec, sedmerec in četverec, vendar se najdejo še druge variacije: Kot mi dopustijo leta, kot zahteva ta opravek, [trohejski osmerec] jaz hitim, uren sem, ker se mudi [...] [katalektični trohejski šesterec] Zdaj pa srcu v prsih mojih skrb ne da miru – [katalektični trohejski sedmerec] kaj da me je hči klicala, [trohejski četverec] kar naenkrat, iznenada, [trohejski četverec] kaj bi to bilo? [katalektična trohejska tripodija] (str. 110) Podobno iskanje ravnovesja med antičnim izvirnikom in besedilom, name­ njenim slovenskemu občinstvu, je moč opaziti pri poimenovanju oseb. Prejšnji prevodi so segli vse od strogega ohranjanja izvirnih (zgolj slovensko transkribiranih) imen do doslednega slovenjenja. Primer prvega pristopa je že omenjeni Gantarjev prevod Hišnega strahu, kjer nastopajo »teopropides«, »Filolahes«, »Filematium« (ime hetere torej ostane v obliki za sre­ dnji spol kot v grščini in latinščini!), »tranio« in drugi. Primer drugega pa je Rebulov Bahavi vojščak, kjer so poslo­ venjena vsa imena – pomensko zvečine temeljijo na izvirnih, npr. »Stolpolom« na »Pirgopoliniku« (Pyrgopolinices »zavo­ jevalec mestnih obzidij«). v Dvojčkih pa so izvirna imena sicer ohranjena, vendar se v primerih, kjer nudijo priložnost za besedne igre, pojavljajo tudi s slovenskimi dvojnicami. tako je Penikul včasih imeno­ van tudi »Rilček« ali »Penikul Rilček«: PeNICULUS. Iuventus nomen fecit Pe n ic u lo mihi, / ideo quia mensam, quando edo, deter­ geo. – PeNIKUL. Fantje mi pravijo Pe n i k u l R i l č e k ,  / ker vse drobtine z mize posesam. (vv. 77–78, str. 64) MeNAeCHMUS I. Olfacta igitur hinc, Pe n ic u le. lepide ut fastidis. – MeNAJHMUS I. No, prav, daj, vohaj. – S kakšno eleganco / vihaš svoj rilec, R i l č e k. (v. 169, str. 69) MeNAeCHMUS II. Quis iste ést Pe n ic u lu s? MeSSeNIO. Qui extergentur baxeae. – MeNAJHMUS II. Pa kdo je ta Pe n i k u l? MeSeNION. Kdor povsod svoj r i l e c vtika. (v. 391, str. 84) Keria_11•2_03.indd 184 18.12.2009 11:44:31 185 Ocene Podobno velja za kuharja Cilindra; v seznamu oseb je sicer naveden kot »Cilinder«, toda po potrebi se pojavi tudi z dvojnico »valj«, na osnovi katere je zgra­ jena nova besedna igra: CYLINDRUS. C y l i nd r u s ego sum: non nosti nomen meum? MeNAeCHMUS II. Si tu C y l i nd r u s seu Coriendrus, perieris. – CILINDeR. va l j. va l j C i l i nd e r sem. A res ne veš? MeNAJHMUS II. va l j ali Bat, ni važno – vžgi in spelji! (vv. 294–295, str. 78) Ime »lahke damice« erotium v slovenščini ohrani svojo grško osnovo, vendar dobi končnico -a in postane sklon­ ljivo (»erotija«), kar je za laičnega slo­ venskega gledalca bistveno sprejemljivejše od nesklonljive oblike na -um. Občutljivost za odrski učinek diha tudi iz posameznih prevajalskih rešitev – iz idiomatskega in posledično dokaj prostega ubesedenja Plavtovih misli, pri katerem moramo izpostaviti iznajdevanje novih besednih iger. že prevajalka sama na str. 31 v svojem spremnem besedilu opozori na besedno igro z imenom mesta Drač (gr. epidamnos, lat. epidamnus): Plavt povezuje njegovo latinsko ime z besedo damnum »škoda«, Ivančeva pa slo­ vensko ime z besedo »drekač«: propterea huic urbi nomen epid a m no inditumst, / quia nemo ferme huc sine d a m no devortitur. – Dr ač je okrajšava / za Drek ač, ker kdor se tu ustavi, / vse izgubi in v d rek u obtiči. (vv. 263–264, str. 76) Kot ilustracijo posrečenih prevodov besedne igre, ki je ponekod še bolj poudar­ jena kot v izvirniku, omenimo vsaj še dve mesti: meó m a lo a m a l a abstuli hoc, ad damnum deferetur. – Z lo bn ic i sem vzel, da svoji z lo bic i pogubni nesem. (v. 133, str. 66 – Menajhmus I. o halji, ki jo je ukradel ženi, da bi jo podaril ljubici) MeNAeCHMUS I. egon dedi? MAtRONA. tu , t u istic, inquam. PeNICULUS. vin adferri no c t u a m,  / quae ‘t u t u’ usque dicat tibi? nam nos iam defessi sumus.  – MeNAJHMUS I. Podaril? Jaz? SOPROGA. Ja t i, ja, t i! PeNIKUL. Hočeš p ap a g a j a , da ti bo ponavljal t i t i t i? / M id v a d v a d v a sva utrujena. (vv. 653–654, str. 103) Aluzije na grške mitološke osebe in zgodbe so pogosto ohranjene in razložene v opombah, toda če je referenca zelo obskurna, je lahko nadomeščena s splošnejšo in razumljivejšo frazo. tako je v naslednjem primeru, kjer izvirnik za oznako nepomembne in neznane osebe uporabi ime »Portaon«, prevod pa se zateče k splošnejšemu izrazu: MeNAeCHMUS II. Quem tú hominem arbitrere, nescio; / ego te simitu novi cum Por t h a one. – MeNAJHMUS II. Res ne vem, / kdo misliš, da sem jaz, ker ti si meni / poznana toliko kot kak l e v a k. (vv. 744–745, str. 109) Ponekod pride tudi do priredbe v smislu anahronizma, ki deluje še dodatno komično; tak primer je že zgoraj navedeno poigravanje z »valjem« in »batom« pri motorju, nič manj pa drzna primerjava s Cyranojem de Bergeracom na str. 69 in – morda manj vpadljivo – »šuštenje« (papir­ natega) denarja na str. 97. Naravni, pogo­ vorni jezik se prav tako odraža v tekočih prehodih iz verza v verz in v občasnih pogovornih konstrukcijah, kakršni sta »Joj sem jaz ena nesrečna ženska!« (str. 100) in »Kakšna beda od življenja!« (str. 119) Kot je razvidno iz gornjih navedkov, smo torej dobili dragocen prispevek k pre­ vodom antične dramatike: izdajo, ki po eni strani prinaša veliko podatkov in poja­ snil, po drugi strani pa sodoben, ljubek, živ prevod. Zdaj mu lahko želimo le še to, da bi čim prej našel pot na slovenske odre. Nada Grošelj Keria_11•2_03.indd 185 18.12.2009 11:44:31