m 1 E interni izpiti razpis izpitov za pridobitev interne kvalifikacije industrijske in univerzalne šivilje, likari-ce in prikrojevalke Na podlagi pravilnika o strokovnem izobraževanju, izpopolnjevanju in napredovanju delavcev, zaposlenih v LABODU, objavljamo pogoje, ki so potrebni za pridobitev kvalifikacije za naziv ,,kvalificirana industrijska šivilja, KV likarica, KV krojilka44 ter naziv „univerzalna šivilja, likarica in krojilka44. Za izpit za interno kvalifikacijo se lahko prijavijo delavke, ki imajo najmanj 3 leta delovne dobe na delovnem mestu, industrijske šivilje, likarice in krojil-ke v LABODU. Prijavo za izpit vložite najkasneje do 25. junija 1973. Posebnih tečajev ne bomo organizirali, razen v primeru, če bi dodatno inštrukcijo želela večja skupina. OPERACIJE, KI JIH MORA OBVLADATI KANDIDAT ZA PRIDOBITEV INTERNE KVALIFIKACIJE INDUSTRIJSKE ŠIVILJE A — popolna izdelava ovratnikov z ročnim delom, — popolna izdelava zapestni-kov in prišivanje žepov z ročnim delom, B ali - popolna izdelava zapestnikov, — prišivanje žepov, izdelava razporkov, prišivanje vignet in naplečnikov, ali C — izdelava razporkov, prišivanje naplečnika, — izdelava leist in prišivanje žepov, ali D - izdelava leist in razporkov pri „JERSEY - HAMAR“, — prišivanje zadrge E — šivanje na obešalnih strojih (MAN SEW in entlarice), robljenje srajc na robilcu ter na stroju UEBERDECK, — šivanje gumbnic in prišivanje gumbov, ali F — prišivanje in pošivanje ovratnikov ter prišivanje zapestnikov, — šivanje na obšivalnih strojih (Man — SEW in entlarici) in robljenje srajc. •; ~ 1 W M m A li /' 1« i fl m 9 'IH Kn n t j im W * B JL .1 B B k ' - i" B Lepljeni ovratniki na srajcah TIP—TON so razveselili že marsikaterega potrošnika. Na sliki: delavka pri stroju za lepljenje ovratnikov. KV industrijska šivilja mora poleg omenjenih operacij obvladati še vse lažje operacije (poklopci, palete in podobno). UNIVERZALNA ŠIVILJA Univerzalna šivilja mora obvladati vse delovne operacije, ki so navedene za pridobitev kvalifikacije, razen tega pa še vso predmontažo, montažo, kontrolo (serviranje) in mora biti sposobna, da nadomešča brigadirja. Za izpit univerzalne šivilje se lahko prijavi delavka, kije že 6 let zaposlena na delovnem mestu industrijske šivilje. OPERACIJE, KI JIH MORA OBVLADATI KANDIDATKA ZA PRIDOBITEV KV INDUSTRIJSKE KROJILKE A — polaganje osnovnega materiala in podloge, — grobo krojenje osnovnega materiala in podloge, — fino krojenje osnovnega materiala na krojilnem stroju, — fino krojenje podloge na krojilnem in sekalnem stroju, — prelaganje — pregledovanje, — žigosanje, — sortiranje, B - polaganje podloge, — grobo krojenje podloge, — fino krojenje podloge, — punktiranje podloge ovratnikov, — lepljenje ovratnikov prišivanje na likalni preši, — pregled kvalitete ovratnikov. UNIVERZALNA KROJILKA Univerzalna krojilka mora obvladati vse operacije, ki so določene za pridobitev KV pod A in B, poleg tega pa naj ima organizacijske in strokovne sposobnosti za vodenje brigade (z vsemi deli, ki jih mora opravljati brigadir prikrojevalnice, od krojenja do lepljenja). OPERACIJE, KI JIH MORA OBVLADATI KANDIDATKA ZA INTERNO KV INDUSTRIJSKE LIKARICE A — strojno likanje, — pomožna dela, — zlaganje, — adjustaža izdelkov, — pakiranje in žigosanje izdelkov, UNIVERZALNA LIKARICA Univerzalna likarica mora obvladati vse operacije, ki so določene za pridobitev KV, poleg tega pa mora biti organizacijsko in strokovno sposobna voditi brigado z vsemi deli, kijih opravlja brigadir likalnice, in znati servirati in opravljati medfazno in končno kontrolo. Kandidatom, ki opravijo izpit po teh kriterijih, pripada dodatek, in sicer KV industrijski šivilji, KV krojilki in KV likarici 0,20 din na uro; univerzalni šivilji krojilki in likarici pa 0,40 din na uro. Dodatek pripada delavcem naslednji mesec po opravljenem izpitu. za otroke in bolnike kako bomo zastavili letošnji program letovanja otrok in okrevanje bolnih članov kolektiva Komisija za družbeni standard pri podjetju in socialna služba organizirano skrbita za počitniško letovanje zdravstveno in socialno ogroženih otrok članov našega kolektiva. Posebno skrb posvečata otrokom mater samohranilk. Od leta 1969, ko smo začeli s takim načinom skrbi tudi za otroke naših članov, pa do leta 1972 seje takega letovanja udeležilo 66 otrok. Tu je potrebno poudariti, da so to samo šolski otroci, za predšolske otroke pa organiziranega letovanja ni, razen v manjši meri zdravstvenega. Z ozirom na to, da je naš kolektiv mlad, je največ predšolskih otrok. Člani našega kolektiva imajo 480 otrok (ob koncu leta 1972) od tega je dve tretjini predšolskih. Vsako leto pa se rodi približno 70 -80 otrok. (Tu ni všteta TOZD Delta Ptuj). Hkrati pa imamo v programu tudi akcijo za okrevanje zdravstveno ogroženih delavcev. Na stroške podjetja pošljemo vsako leto na okrevanje 8—10 delavcev. Takega okrevanja se je do sedaj udeležilo 24 delavcev. Za letovanje in okrevanje smo porabili 3.489.100 din. Tudi letošnji program predvideva tak razpored in zasedbo. Letovanje otrok gre v celoti na stroške podjetja. Na predlog sindikata pa je možno poslati na okrevanje tudi ostale družinske člane. LOJZKA POTRČ 27. junij dan samoupravljavcev Josip Broz Tito: „Vedno smo imeli pred očmi predvsem humanistično vizijo socializma. Vodilo nas je namreč načelo, da mora hiti delovni človek kot ustvarjalec vseh dobrin tudi subjekt, tako v proizvodnji kot tudi v delitvi, da mora družbenogospodarski sistem zagotavljati njegove pravice in odsevati njegove koristi. Ko smo pred dvajsetimi leti sprejeli zakon o izročitvi podjetij v upravljanje delavcem, smo izhajali iz prepričanja čeprav smo se zavedali, da s tem pred našimi narodi in pred zgodovino prevzemamo veliko odgovornost - da velika ideja marksizma ni zadeva kake daljen prihodnosti, temveč je uresničljiva tudi danes, v prvi fazi graditve socializma. Izhajali smo iz tega, da se s tem spodbuja ustvarjalna pobuda in da to najbolj ustreza interesom delovnih ljudi. Samoupravljanje je od prvih delavskih svetov do danes po- stalo materialna moč naše družbe in dominantna zavest naših delovnih ljudi o njihovem položaju v družbenih razmerjih. Veliki uspehi, ki smo jih dosegli v gospodarskem razvoju in preobrazbi države, v demokratizaciji vseh družbenih odnosov, v usposabljanju sto tisočev sposobnih kadrov, uspehi v znanosti, kulturi in umetnosti, kot tudi na vseh drugih področjih družbenega življenja, so nesporno že afirmirali prednosti samoupravljanja kot družbenega sistema. Ti rezultati najbolje demantirajo tudi vse tiste kritike, ki ne glede na to, s katere strani in s kakšnih pozicij prihajajo, še zmeraj žele samoupravljanje prikazati kot nekakšen eksperiment, kot nekaj, kar je še negotovo. Naša praksa kaže, da je največja moč samoupravljanja v tem, da sprošča ustvarjalno pobudo najširših množic in odpira pota osvobajanja dela in človekove osebnosti, kar pospešuje ustvarjanje zavesti in povzdiguje častnost delovnih ljudi kot nosilcev ustvarjalnosti in napredka. “ Te besede je izrekel tovariš Tito na kongresu samoupravljal-cev. Ko bomo proslavljali dan samoupravljalcev, bomo lahko ugotovili, da $mo storili v naši tovarni marsikaj, da bodo te njegove besede pri nas čimprej postale stvarnost. In kako lepo misel smo zapisali v prvi številki tega časopisa: od dobrih proizvajalcev moramo postati tudi dobri samoupravljalci. Vsem delavkam in delavcem naše tovarne čestitamo za 27. junij, dan samoupravljalcev. gospe in gospodje... Saj človek skočil bi iz kože, pa ne more! Za ta postopek fiziološke ni opore! Tako je pred kakimi 10 leti zapel znani slovenski humorist Frane Milčinski -Ježek. Vsak dan imam v mislih te besede. In veste zakaj? Tako vljudni smo do naših strank in gostov, da pozabljamo na to, da gradimo vsi skupaj drugačno družbo, kot je bila pred vojno, in drugačno, kot jo imajo na zapadu. Pri nas je človek nase najveeje bogastvo. In veste, da je ravno tukaj nekaj narobe! Kaže, da smo v medsebojnih odnosih vzeli preveč zares to, „bogastvo“. Vsi smo postali gospe in gospodje! Kdo hudiča bi še komu rekel tovariš! Tovariš? To besedo smo že zdavnaj črtali iz našega vsakodnevnega besednjaka. Pa ne vsi! Mali človek jo še pozna! Pozna jo zato, ker ga spominja na tovarištvo, ker mu se vedno ne gre iz ust, da bi svoji sodelavki za strojem lahko rekel gospa in svojemu vodji gospod. Zakaj ne rečemo direktorju ,,gospod direktor44 in kurirju ,.gospod kurir44? Morebiti zato, ker se sliši tako, kot če bi rekli župniku ,,tovariš župnik44? Včasih smo dejali, da so gospodje samo v ,,farovžu“. Ali se vam ne zdi, da je takih ,,farovžev“ vedno več in da k njihovemu razcvetu prispevamo tudi mi? Koliko teh ,,čednih44 besed nam vsak dan ,,uide“ iz naših ust! Koliko naših strank, gostov in sodelavcev razveselimo z njimi. In po pravici povedano, nam te besede ne gredo vedno gladko iz ust. Vemo in čutimo, da nas praskajo po grlu, pa jih vseeno izdavimo. Da, da, res je nekaj narobe z našo kožo! Mirno prenašamo, da nam jo strojijo gospodje in gospe. Skočimo iz nje, še je čas! Recimo gospodu gospod in tovarišu tovariš! Pa tudi prešteli se bomo na ta način, k Tovariš Jože Mali j ^ interštof 73 Frankfurt, borzni in trgovski center Zvezne republike Nemčije, je dvakrat na leto gostitelj tekstilcev in konfekcionarjev iz vsega sveta. Sejem, ki je znan pod imenom INTERŠTOF, je neke vrste modni barometer za naslednjo sezono. Spomladi nam na tem sejmu prikažejo proizvajalci vzorce in barve, za katere mislijo, da bodo moderne spomladi naslednje leto, v jeseni pa za jesen prihodnje leto. Dezina-terji, ki so vse leto kreirali nove vzorce, lahko tu na Interštofu ugotovijo, kateri so jim uspeli, kako so sprejeli kupci njihove vzorce, barvne kombinacije itd. Naš prodajno-razstavni paviljon je znan že vsepovsod. Kupci iz vse Jugoslavije kupujejo v njem. Prijazne besede prodajalk, pomoč pri izbiri in dobri izdelki privabljajo vedno več kupcev. Na sliki: notranjost prodajno-razstavnega paviljona. Med kupci srečujemo znane obraze, predstavnike jugoslovanskih tovarn in njihove krea torje — dezinateije, ki so prišli pogledat, kaj so pripravili njiho vi kolegi na zapadu. V ta modn „Babilon“ pošlje tudi naša to varna vsako leto svoje predstav nike. Naloga je ena in ne eno stavna: med desettisoč vzorcev, ki so na razpolago in k jih ponujajo razne firme, je tre ba izbrati nekaj, kar naj bi bilo najboljše, ali vsaj po okusu našega — domačega potrošnika. Sejem traja samo tri dni in v tem času od jutra do večera premetujemo, preobračamo in brskamo po vzorcih. Temne proge pa svetle in karo vzorci, tako gre ure in ure, ves dan. Nazadnje res ne veš več, kaj ti je všeč, kaj je lepo in kaj ni. Kupili smo veliko vzorcev, za katere smo menili, da so lepi, zanimivi in da bodo popestrili našo kolekcijo. Letos je bila naloga nekoliko težja, saj želimo imeti poleg naše standardne kolekcije še kolekcijo za srajce DIOR in EXTRA STANDARD. Kakšna je bila naša izbira, pa bomo ugotovili takrat, ko bodo našo kolekcijo pregledali naši kupci. Sejem INTERŠTOF v Frankfurtu nas tudi vodi pri naročanju barv in vzorcev pri domačih dobaviteljih, ki večkrat ne vedo, kaj naj pravzaprav delajo, da bomo konfekcionarji zadovoljni in da bo njihovo in naše blago lepše in boljše. KAZIMIR RUPNIK TOZD so organizirane Po več kot 6-mesečnem delu je komisija za izvedbo ustavnih dopolnil v naši tovarni predložila zborom delovnih ljudi v podjetju gradivo o možnostih organiziranja TOZD. Na zborih delovnih ljudi, ki so bili 30. 5. v Novem mestu, 31. 5. v Krškem in 1.6. v Ptuju, so se delavci navedenih treh obratov po dokaj živi razpravi odločili, da se organizirajo v TOZD LOČNA Novo mesto, TOZD LIBNA Krško in TOZD DELTA Ptuj. Iz razprave na zborih je vela zavest, da se naši proizvajalci dobro zavedajo, da so z organiziranjem TOZD prevzeli nase odgovorno nalogo uresničevanja ustavnih dopolnil, saj so jim odprte nove možnosti za neposredno udeležbo v procesu ustvarjanja in delitve dohodka v TOZD. Pomembno je tudi spoznanje, da morajo biti naše TOZD takšne družbeno-gospo-darske celice, preko katerih se odpirajo nove možnosti za neposredno uveljavljanje vzpodbud in odgovornosti vseh delavcev v njih. V TOZD si bodo delavci kot enakopravni uprav-ljalci prizadevali za dvig produktivnosti svojega in skupnega dela, ustvarjali bodo nove osnove za rast osebnega in družbenega standarda, dogovarjali se bodo o smotrnosti bodočih vlaganj iz ustvarjenega dohodka ipd. Na teh zborih je tekla tudi razprava o tezah samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev in ureditvi medsebojnih razmerij v OZD tovarna perila Labod. Te teze so nakazale osnovni splet vprašanj, ki jih bodo TOZD uredile s tem sporazumom. V razpravi, ki se je pretežno sukala okrog ekonomskih osnov delovanja TOZD in o organizaciji samoupravljanja, samoupravnega odločanja in odgovornosti, je komisija dobila koristne napotke za opredelitev posameznih vprašanj v sporazumu. Komisija je zbore seznanila, da bomo javno razpravo o sporazumu pričeli v drugi polovici tega meseca. Do podpisa sporazuma bodo vse TOZD izvolile nove organe upravljanja, izvedle razpis za direktorja TOZD (samo v Ločni Novo mesto) in priglasile vpis predznambe v register gospodarskih organizacij pri okrožnih gospodarskih sodiščih. Še pred nastopom letnih dopustov bomo tako končali tudi drugo fazo uveljavljanja ustavnih dopolnil v naši tovarni. Lepo je, da skrbimo za rekreacijo sodelavcev, še posebno prijetno pa se sliši, če gre pri tem za generalnega direktorja. Za njegovo jutranjo telovadbo je 31. maja ob 4. uri zjutraj poskrbel nočni čuvaj v TOZD Libna v Krškem. Še sreča, da je direktor še tako mladosten, da je preplezal ograjo, saj z zvoncem na vratih, ki baje že dalj časa ne dela, tako ni mogel prebuditi spečega,, varuha" tovarne. V Delti se splača ogledati njihovo kolesarnico že zaradi tega, ker je neke vrste muzej starih koles. Kar 5 koles že nekaj let visi na obešalnikih. Rja jih je že tako načela, da lahko slišite, kako jih gloda. Na enem izmed njih je lastnik Stane Lovrečič pustil celo ploščico s svojim imenom, da bi ja poznejši rodovi vedeli, da se je s tem kolesom vozil on. V Novem mestu se je ubogi oleander na hodniku pred proizvodnjo pričel od sramu sušiti. Verjetno sta se dogovorila s snažilko, da ga ne bo več zalivala, saj ga uporabljamo zadnje čase za odlaganje smeti. Tako imamo kar dve rožici: eno, ki jo je dala mati narava, in drugo - ikebano, ki je plod malomarnosti in srčne kulture! V računovodstvu v Novem mestu bi blagajničarki kazalo priznati poseben dodatek za težke delo vrte pogoje. Zaupali smo ji namreč blagajno posebne vrste, ki jo lahko odpre samo tisti, ki se ukvarja s kakšno težkoatletsko disciplino. Včasih, ko je slaba malica, sta za to opravilo potrebni kar dve delavki. Pri nas je res lepo! Včasih med delovnim časom še kaj privatnega in seveda koristnega opravimo. Tako je tudi lastnik osebnega avtomobila 2. junija ob 12 uri pral svojega konjička NM 197-95 kar med delovnim časom. Pa še javno je to opravil, na dvorišču tovarne! Le zakaj bi skrivali svoje napake! »sejem bil je živ« Od 24. 5. do 26. 5. 1973 smo obiskali sejem IMB (Industrie Maschinen Bekleidung) v Koelnu v ZRN. Na tem vsakoletnem sejmu, ki je v svetu konfekcije postal tradicija, so zastopani vsi svetovni proizvajalci konfekcijskih strojev in naprav, od manj znanih do največjih in najpopularnejših. Sejem je bil predvsem v znaku avtomatike in elektronike. Obiskovalcem se vsiljuje občutek, da razstavljalci očitno tekmujejo med seboj, kdo bo popolnejši v avtomatiki, kdo bo močnejši v elektroniki. Znano je namreč, da vsa zapadna konfekcijska tehnika temelji pretežno na avtomatiki, ki pa v večini primerov ne služi človeku samo kot olajšava pri njegovem delu, ampak ga lahko celo nadomesti in mu s tem odvzame, vsakdanji kruh. Zaradi tega je jasno, da roboti in avtomati v zapadnem svetu ne predstavljajo samo pojem sodobnosti, kvalitete in napredka, temveč imajo karakteristični pomen pri reševanju problema delovne sile. Na sejmu je bilo opaziti med drugim tudi močan vpliv konkurence med posameznimi proizvajalci konfekcijske opreme. Ko opazuješ razstavljene aparate in naprave raznih firm, prirejene za iste operacije šivanja, dobiš vtis, kot bi drug drugega posnemali. Nikjer ni opazi- ti kaj popolnoma novega, izvirnega, lastnega. Program vsake firme je v bistvu že nekaj let enak, spremembe so le v izpopolnitvi, opremi in izvedbi. Zelo aktualna je postala v konfekcijski tehniki prisotnost pnevmatike, ki jo uporabljajo v različne namene, od transportirala do sekanja iz zlaganja materialov. Namen našega obiska oziroma naloga na sejmu je bila, da se seznanimo, kaj so novega pripravili konstruktorji na področju konfekcijskih strojev in naprav. Vendar so ostale naše želje po pripomočkih in napravah, ki bi bistveno olajšale delo konfekcionarja, v precejšnji meri neizpolnjene. Ogledali smo si celotne programe vseh raz-stavljalcev, toda za našo proizvodnjo smo našli le malo zanimivega in primernega. Kljub temu pa bomo sestavili poročilo za DS in predlagali nakup nekaterih strojev in naprav. IVAN KOSTREVC / \ V sodelujte v našem listu! pomagajte, da bo zanimivejši! prispevke vložite v skrinjice! V J Mokre vaje naših gasilk so tudi zanje vedno doživetje. znova „mokro" \ S podelitve priznanj zaslužnim krvodajalcem. Generalni direktor podjetja Zdravko Petan in predsednik odbora za krvodajalstvo Danilo Kovačič sta podelila diplome našim krvodajalcem. Udeleženci simpozija o vplivu vzdrževanja strojev na kvaliteto proizvodov v tovarni v Novem mestu (------------------ ob dnevu krvodajalcev - 4. juniju 22 odlikovanih 6. maja je direktor Laboda priredil sprejem za krvodajalce, ki so v letošnjem letu za svoje humano delo prejeli odličja občinskega odbora RK Novo mesto. Priznanja jim je podelil tov. Danilo Kovačič, predsednik odbora za krvodajalstvo pri občinskem odboru RK. Krvodajalstvo si je v našem podjetju dobro utrlo pot. Pohvalno je, da se v to plemenito akcijo vključuje veliko mladih deklet. Tako smo lani dosegli 102% plana, v letošnjih petih mesecih pa že 60%. V počastitev praznika krvodajalcev so bila na svečan način podeljena odličja našim sodelavkam in sodelavcem. Priznanje za desetkratni odvzem so prejeli: Stane Kavšek, Olga Vidrih, Franc Hrovatič, Anica Kastelic, Mira Kuhar in Jože Pirnar. Odličje za petkratni odvzem pa so prejeli: Anica Pureber, Danica Judež, Valerija Kralj, Branka Paič, Marta Mišura, Milka Jerčin, Marija Mohar, Pepca Podbevšek, Fani Zalokar, Tone Hrovat, Milka Jerčin, Lucija Jazbec, Stanka Kotar in Martin Kostrevc. Dva odlikovanca pa sta iz TOZD Delta Ptuj. Zahvaljujemo se vsem krvodajalcem in odlikovancem, ki so nesebično darovali kri. Želimo, da bi se krog krvodajalcev v naši tovarni še bolj razširil, saj pomeni kri življenje, življenje pa je v vseh nas. LOJZKA POTRČ V profil poklica je potrjen konfekcijski šivalec Svet za tekstilno industrijo pri gospodarski zbornici SRS je 13. aprila 1973 potrdil gradivo, ki opredeljuje profil poklica konfekcijski šivalec. Zakon o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij določa, da so osnova za izobraževanje za poklice profili poklicev, usklajeni z nomenklaturo poklicev. Ker že dalj časa želimo, da bi si mlad človek z ukom lahko pridobil kvalifikacijo konfekcijskega šivalca, je bilo potrebno ta poklic najprej natančno proučiti in določiti vsebino izobraževanja, ki jo zahteva družba, sodobna znanost in tehnika ter perspektivne težnje razvoja naše panoge. Vse te zahteve mora vsebovati profil poklica. Navesti je bilo treba tudi vse podatke o delu, o delovnih sredstvih, o pogojih dela, o potrebnih znanjih, ki vključujejo praktično in teoretično, splošno in družbeno znanje. To je osnova — izhodišče za izdelavo učnih načrtov za izobraževanje gospodarstvu ustreznih poklicev. Izobraževanje za poklic konfekcijski šivalec je urejeno z zakonom o poklicnem izobraževanju. Namenjeno je tako odraslim kot mladini. Za oboje je pogoj končana osnovnošolska obveznost. Obseg znanja in druge zahteve se tudi za že zaposlene odrasle ne menjajo. Različne so samo organizacijske oblike in učno-vzgoj-ne metode v izobraževalnem procesu, prilagojene odraslim ali mladini. Praktični pouk je razdeljen na osnove šivanja ter na posebnosti in prilagoditev proizvodnji. Praktični del poteka načeloma lahko v učni delavnici za osnove šivanja oziroma na delovnih mestih v redni proizvodnji za posebnosti in prilagoditev proizvodnji. Strokovno teoretično znanje je prikazano po zaokroženih miselnih celotah. Način pridobivanja družbenega priznanja za poklic šivalca pa urejajo ustrezni predpisi. To je torej osnova, da tudi v konfekciji dobimo kvalitetnejši kader, predvsem pa kader, ki bo imel tudi ustrezno širše znanje. O tem, kdaj in kje se bo možno vpisati v to šolo, vas bomo pravočasno obvestili. Pogled na našo tovarno Ločna v Novem mestu letošnja sredstva razdeljena Delavski svet je potrdil program financiranja stanovanjske izgradnje za leto 1973. Na seji 14. 5. je sprejel predlog komisije za družbeni standard, tako da so kredite dobili naslednji delavci: I. Jožica in Marija Lenarčič - 20.000 din (I. kvart.); 2. Zvone in Joža Košir - 35.000 din (I kvart.); 3. Marjeta Krevs 30.000 din (1. pogoj stanov); 4. Marija Rukše - 30.000 din (I); 5. Angela Nenadič - 15.000 din (1); 6. Sonja Bevc - 70.000 din (II); 7. Marija Fink 15.000 din (II); 8. Marija Surla - 15.000 din (I); 9. Jože Bobič 15.000 din (I); 10. Alojzija Bartolj - 15.000 din (I); 11. Jožefa Kastelic - 10.000 din (II); 12. Joža Hrastar - 15.000 din (I); 13. Dunja Obrč - 15.000 din (II); 14. Nada Avsec - 10.000 din (I); 15. Anica Kastelic - 10.000 din (1); 16. Joža Kovač - 10.000 din (II); 17. Ana Kren - 20.000 din (II); 18. Majda Gorišek - 30.000 din (I pogoj stanov.); 19. Alojzija Prešeren 10.000 din (I); 20. l ani Turk 15.000 din (I); 21. Elizabeta Ivančič 20.000 din (I II); 22. Vida Dru-škovič - 20.000 din (I); 23. Renata Bevc - 10.000 din (II); in 24. Jožica Rajer 20.000 din (II). KRŠKO 25. Vlado Rebselj - 30.000 din (I); 26. Anica Pacek - 30.000 din (I); 27. Vera Voglar - 20.000 din (I); 28. Karel Ostrelič - 10.000 din (1); 29. Fani Matjašič - 20.000 din (1); 30. Ljudmila Božič 15.000 din (I); 31. Nada Pirc - 15.000 din (I); 32. Betka Pisek - 10.000 din (I); 33. Marija Pišek-Cunk 15.000 din (I);34. Tončka Paukovič 25.000 din (I); 35. Tilka Udvanc - 20.000 din (II); 36. Matilda Strle - 10.000 din (II); 37. Marija Bračun 10.000 din (II); 38. Angela Kofol - 5.000 din (II); 39. Martina Štefa-nič 15.000 din (II); in 40. Remi-gija Blažekovič 70.000 din (ko bo pripravljeno za rušenje stare hiše). Za leto 1974 DS predlaga odobritev kredita sledečim prosilcem: NOVO MESTO 1. Marija Saje, 2. Danica Zupančič. KRŠKO 3. Štefka Žarn, 4. Marija Volk, 5. Jožica Šneberger in 6. Anica Lekše. Pogoji za sklenitev pogodbe oziroma za najetje posojila so: 1. Predložitev urejene dokumentacije za gradnjo. 2. Predračun gradnje in izjava, za kateri material posojilojemalec najema posojilo, ter čas vselitve. 3. Odobreno posojilo se lahko uporabi za tiste materiale, ki so potrebni za dokončanje, usposobitev in vselitev (napeljava elektrike, vode, kanalizacija, notranji ometi, podi, stavbno pohištvo itd.). 4. Koriščenje sredstev za stanovanjsko izgradnjo lahko poteka le preko virmanov. V nasprotnem primeru je posojilojemalec dolžan takoj in v celoti vrniti posojilo. (Ta pogoj mora vsebovati tudi pogodba.) 5. Če gornji pogoji niso izpolnjeni, se pogodba ne more skleniti. Delavski svet je poleg navedenih prosilcev evidentiral še sledeče potrebe po stanovanjih: 1. Jožica ROZMAN, 7 let v podjetju, živi s 4-člansko družino v neprimernem privatnem stanovanju. 2. Milka PEČNIK, 7 let v podjetju, živi s 3-člansko družino v enosobnem stanovanju pri naši delavki Jožici Rajer. 3. Marija ŠUŠTARŠIČ, 7 let v podjetju, živi s 4-člansko družino v stari baraki na Marofu. Primer je zelo nujen. 4. Marija KOŠČAK-Brezovar, 7 let v podjetju, živi s 3-člansko družino pri svoji sestri na Malem Slatni-ku. Primer je zelo nujen, zato smo iskali rešitev pri tov. Krcvsovi. Predlagano rešitev je odklonila. 5. Marija ZUPANČIČ, 6 let v podjetju, samohranilka, živi v privatni, vlažni sobi s hčerko. 6. Martina GODEC, 22 let v podjetju, samohranilka, preživlja še mater, stanuje v svoji dotrajani hiši. 7. Hermina GVOZDENOVIČ, 9 let v podjetju, živi s svojimi starši in hčerko v enosobnem stanovanju, last Novolesa. Problem bomo rešili skupaj z Novolesom. 8. Ana MATOH, eno leto v podjetju ločena, živi z dvema otrokoma v privatni sobi. 9. Danica MURGELJ, 4 leta v podjetju, samska. 10. Martina KOS, 9 let v podjetju, samska, stanuje v privatni sobi. 11. Ivanka ZUPANČIČ, 11 let v podjetju, živi z možem v neprimernem privatnem stanovanju. 12. Alojz in Cvetka PAVLIN, živita z otrokom v privatni sobi. 13. Janez VERBIČ, oblikovalec-aranžer, živi z otrokom in ženo v Ljubljani, od koder se vsak dan vozi na delo v Novo mesto. 14. Betka ZOBARIČ (Krško) živi s sestro v neprimernem privatnem stanovanju, sta brez staršev. 15. Edo GLAS, vratar-čuvaj v Krškem, živi v neprimernem privatnem stanovanju v Krškem. Za stanovanjski problem Betke Zobarič in Edija Glas je DS sprejel sklep, da se trisobno stanovanje v Krškem, ki je sedaj nezasedeno, zamenja za 2 enosobni stanovanji, ali pa ga prodamo in sredstva namenimo za nakup dveh enosobnih stanovanj. Glede akcije prostih sobot in razpisa internega posojila v podjetju ter računajoč na razumevanje celotnega kolektiva za te probleme, je delavski svet ocenil, da je Labod z lastnimi sredstvi in krediti sposoben po danem programu rešiti te stanovanjske probleme. Delavski svet je evidentiral tudi vloge prosilcev kreditov, vendar je njihove prošnje glede na to, da niso tako neobhodno potrebni kredita, odložil na poznejši rok. To so prosilci, ki že imajo stanovanje ali pa še niso pričeli z gradnjo. Prošnje so vložili: Salko Skejovič, Cveta Hočevar, Slavka Juvančič, Božo Božič, Janez Gorenc, Vera Koljančič in Velinka Jalovec. Delavski svet je odobril kredit še Antonu Avbarju (20.081 din) in Milki Jcrčin (20.000 din) s pogojem, da plačujeta povečano anuiteto in imata krajši rok vrnitve posojila. Ekipa prve pomoči temeljne organizacije Delta iz Ptuja na IV. občinskem tekmovanju v Ptuju. kako bomo proslavljali 50-letnico V prvi letošnji številki našega glasila smo napisali: Labod gre v 50 leto! To je resnično lep zlati jubilej, ki ga bomo tudi mi primerno proslavili. Praznovanje pričenjamo že letos, končali pa ga bomo maja naslednje leto. Program proslavljanja, ki ga je sprejel odbor za gospodarske in poslovne odločitve, je razdeljen na dva dela. Prvi del je povezan s propagandno aktivnostjo podjetja, drugi del pa je posvečen samemu praznovanju jubileja. V okviru prvega dela programa so predvidene naslednje aktivnosti: — ureditev vhoda v tovarno z ustreznim svetlečim napisom, — določitev stalne propagande in njenega stila, — izdaja almanaha, — izdaja novega prospekta, — udeležba na tradicionalnih sejmih s poudarkom na 50 letnici tovarne ter — ostale aktivnosti, ki so čisto reklamnega namena. Drugi del programa predvideva: — prevzem pokroviteljstva nad simpozijem o vplivu vzdrževanja strojev na kvaliteto proizvodov, — navezava stikov z mestom na Poljskem, kjer je labodov dan narodni praznik, — organiziranje svečane seje centralnega delavskega sveta ob prazniku občine Novo mesto, — organizacija športnih iger konfekcionarjev, — razstava o razvoju podjetja in — zaključek praznovanja s podelitvijo priznanj in odlikovanj zaslužnim delavcem ter srečanje na pikniku. Odbor in posamezne komisije za izvedbo programa pričakujejo, da bomo pri realizaciji programa sodelovali vsi, vsak na svoj način in vsak po svojih zmožnostih. Potruditi se moramo, da bo ob tem jubileju spoznala našo tovarno vsa slovenska in jugoslovanska javnost, saj smo verjetno edini, ki praznujemo 50 letnico ob našem osnovnem proizvodu — srajci. MIRO ŠTIMAC Učenci osnovne šole Stopice, katere pokrovitelj smo, nam vsako leto pripravijo prijeten kulturni program. Na sliki: nastop pevskega zbora ob prazniku podjetja, 8. marca 1973. nekaj misli o minulem delu Med najpomembnejša vprašanja realizacije ustavnih dopolnil sodi tudi realizacija načel o minulem delu. Za celovito uresničevanje ustavnih dopolnil je treba uresničiti tudi načela o minulem delu, ker sicer ne bomo mogli rešiti nekaterih temeljnih pravic delavcev v TOZD in razrešiti vprašanj o odpravi vseh ostankov mezdnih odnosov in o združevanju sredstev delavcev v TOZD in njihovem soodločanju pri razpolaganju z dohodkom od ustvarjenih sredstev, v skladu s prispevkom k njegovemu ustvarjanju. Delavec mora biti zato v sistemu oblikovanja svojih osebnih dohodkov postavljen v tak položaj, da bo ekonomsko zainteresiran za vlaganja, tako v TOZD kot v delovno organizacijo. Zanimati se mora tudi za združevanje dela in sredstev, to je opredmetenega minulega dela in ustvarjenega dohodka z drugimi TOZD ali delovnimi organizacijami tam, kjer bo to vlaganje dalo boljši rezultat. To je mogoče le, če bo vse uspehe in tveganja investicijskih odločitev nosil sam in se za to sam odgovorno odločal. Samoupravne akte o delitvi dohodka in osebnih dohodkov bomo morali dograjevati po teh izhodiščih in upoštevati rezultate živega in minulega dela. Samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev bo moral temeljiti na skupnem interesu za vlaganja sredstev ter ustvarjanju pogojev, da bodo pri delitvi dohodka iz teh sredstev sodelovali delavci, ki so ga ustvarili na vseh stopnjah razširjene reprodukcije. Kakšne pravice bi lahko imeli delavci iz naslova minulega dela: povečanje osnove za obračun osebnega dohodka v odvisnosti od deloven dobe, — zniževanje norm starejšim delavcem, - prednost pri koriščenju sredstev skupne porabe. — pravico do prekvalifikacije, došolanja, dokvalifikacije in drugih oblik strokovnega izo-. braževanja in izpopolnjevanja za delavce, ki so določen čas na delu v tovarni, — zaščito pred razporejanjem na delovno mesto z nižjo osnovo za obračun osebnega dohodka, — pravico do osebnega dohodka za določen čas po upokojitvi, — pravico do posebnega stalnega dodatka upokojenim delavcem, ki so bili določen čas na delu v podjetju, — pravico upokojenih delavcev do koriščenja sredstev družbenega standarda, — prioritetno pravico do štipendij za otroke delavcev podjetja, ki so določen čas na delu v podjetju itd. To so le razmišljanja, ki naj vas vzpodbudijo, da tudi vi v razpravi prispevate svoje predloge o tem, kako zastaviti v sporazum pravico do minulega dela. Seveda bi kazalo dati tudi pobudo, da samoupravne interesne skupnosti dogradijo obstoječi pokojninski in invalidski sistem tako, da bi tudi ta izhajal iz načel o minulem delu in vzpostavil aktivnejše razmerje med delavcem in upokojencem oziroma med delavcem v združenem delu in tistim delavcem, kije trenutno nezaposlen. MILAN BRATOŽ Likarici Olga Belovič in Kristina Levanič pri novem stroju zelena luč za likalnico Prejšnji temni prostor, kjer je bilo včasih skladišče izdelkov, je sedaj velika, svetla likalnica. V vsaki izmeni dela po 24 likaric in zlagalk v strosti od 19 do 52 let. Starejše in mlajše, vse pridno likajo, zlagajo in adjusti-rajo. V prejšnji stari likalnici so bile precej utesnjene. Ritem njihovih spretnih rok so spremljali običajno tudi klepeti. Mnogo novic so izčeb-ljale, pa tudi kako pikro so rekle na ta ali oni račun. V likalnici je bilo vedno zelo živahno. Prve dni maja pa je zasvetila zelena luč. Zasvetila je na viličarju pred Delto, ki je postavil likalni stroj prav v novo likalnico. To je bilo ogledovanja, ko gaje monter iz Švice (tako se je mudilo, da so reveža dvignili iz postelje) pognal. Dva tisoč štiristo srajc lahko zlika v osmih urah. Brez pridnih rok seveda ne gre. Dva para urnih rok mu morata streči. Dva tisoč štiristokrat v osmih urah dvigniti, obesiti na obešalnik, naravnati, sneti, vmes pritisniti na „pedal“, to ni kar tako! Svetlejša in prostornejša je nova likalnica, ko bi le likalni stroj ne bil tako hrupen. Delovna mesta so tako oddaljena eno od drugega, da je treba vpiti, če si hočejo kaj povedati. In tako ,.va- žne in zanimive'1 novice so včasih, da se vedno ne da počakati do odmora. Zgoraj v likalnici je bilo drugače. Še zapele so kakšno med delom. Sedaj pa se je marsikaj spremenilo. Vedno več se pogovarjajo o normi, zmogljivosti stroja in človeka. Likarici Olga Belovič in Kristina Levanič likata na novem likalnem stroju. Belo-vičeva dela v likalnici trinajst let, Levaničeva pa štirinajsto leto. Takole pravita o svojem delu: „V začetku smo bile zaskrbljene, pa smo si rekle: če drugod toliko naredijo, bomo tudi me zmogle." ..Tisoč sedemsto kosov sem že zlikala v osmih urah," je povedala Beloviče-va. ,.Naporno je, veste. Ko skuham kosilo, se malo uležem! Nisem več najmlajša!" Belovičeva je stara dvainštirideset let. Poleg službe mora vsak dan doma še gospodinjiti. Tiso malo prostega časa, kar ga ima, pa koristno porabi za svoje delovanje v ekipi prve pomoči v tovarni. Kristina Levanič je tudi že blizu štiridesetih. Je lika-rica, mati in gospodinja. Letos je ob prometni nesreči skoraj izgubila sina miličnika. Tudi v najbolj kritičnih dneh je delala pri stroju in vsak dan spraševala v bolnišnico: ..Povejte mi, kako je danes mojemu sinu? “ Tudi ona zlika na novem stroju že preko tisoč sedemsto kosov. ,.Potek dela je boljši, kot smo ga imeli poprej. Skoraj nemogoče pa je," je opravičujoče dodala, „v dobrem tednu priučeva-nja napraviti toliko, kot zahteva stroj." Veliko parov marljivih rok imamo v Delti, sem si dejala, ko sem šla iz likalnice. MARA PROSNIK — Čudno, da je v Sloveniji poprečni osebni dohodek večji v negospodarstvu kot v gospodarstvu?! — Kaj bo čudno, saj so težave v gospodarstvu, ne pa v negospodarstvu! 5. maja je bil pod pokroviteljstvom naše tovarne na Otočcu simpozij o vplivu vzdrževanja strojev na kvaliteto izdelkov v konfekciji. 80 udeležencem iz skorajda vseh konfekcijskih tovarn iz Slovenije so predavali profesor. C. Lodder iz Amsterdama, profesor Savnik iz fakultete za tekstilno tehnologijo v Ljubljani in Janez Zidar iz podjetja Tip - top v Ljubljani. Udeleženci so si ogledali tudi tovarno v Novem mestu. £> Gasilska enota v Delti je letos ponovno oživila svoje delo. Veliko marljivosti je potrebno, da se taka ekipa usposobi za naloge. Svoje znanje so letos preizkusili tudi na občinskem tekmovanju v Ptuju. <2 Vodilni in vodstveni delavci Delte so marca opravili preizkus znanja iz varstva pri delu. Tečaj in preizkus je organiziral Zavod za varstvo pri delu iz Maribora. £> Aktiv ZMS TOZD Ločna v Novem mestu je imel 2. junija v gosteh mladince ljubljanskega Jugotekstila. 50 mladincev in mladink si je ogledalo znamenitosti partizanske Dolenjske, tovarno in izmenjalo izkušnje pri delu v organizaciji ZMS. Taka srečanja so koristna in potrebna, saj zbližujejo mlade proizvajalce med seboj in prispevajo k boljšemu delu njihove organizacije. <2 Industrijska gasilska ekipa TOZD Ločna se je prijavila za tekmovanje industrijskih gasilskih ekip občine Novo mesto. Na tekmovanju bodo sodelovale ekipe Novoteksa, Novole-sa, Laboda in Krke. Mladim gasilkam želimo, da bi ponovno dokazale svojo vrednost in znanje s čim boljšo uvrstitvijo. S> Prve naprave za hlajenje zraka v roizvodnih prostorih so že tukaj, o programu bodo v tem mesecu montirane naprave v likalnici v Novem mestu in zgornji šivalnici v Delti. V Krškem bodo strokovnjaki sku- šali te naprave povezati na že obstoječi sistem prezračevanja. Računamo, da bomo s temi napravami v veliki meri izboljšali delovne pogoje. <2 V časopisu tovarne zdravil KRKA smo prebrali vest, da se tudi ta delovni kolektiv odloča za prostovoljno delo ob prostih sobotah za hitrejšo stanovanjsko izgradnjo. Računajo, da bi jim delo v treh prostih sobotah prineslo 1.500.000 dinarjev dodatnih sredstev. Naš zgled je, kot kaže, odjeknil tudi drugje! a 21. maja so tovarno v Novem mestu obiskali nogometaši zagrebškega nogometnega kluba DINAMO. S predstavniki našega podjetja so prijetno pokramljali o našem delu in naših proizvodih. labod LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne perila LABOD Novo mesto, izhaja vsako drugo sredo v mesecu v nakladi 1500 izvodov. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož. Tehnični urednik: Marjan Moškon. Stavek, filmi in prelom — ČZP Dolenjski list, tiska — KNJIGO-TISK, Novo mesto