Netunske pogodbe. Po parlamentarni ratifikaciji (potrditvi) Netunskih pogodb, ki jo je narodna skupščina v Beogradu izvršila 12. avgusta, so se v Dalmaciji zopet dogodile manifestacije. Pri takšni manifestaciji v Splitu je nek dopisnik angleških časnikov vprašal enega izmed študentov, ki so se udeležili manifestacij: »Zakaj manifcstirate?« »Radi Netunskih pogodb«, odgovori dijak. »Kaj pa je v Netunskih pogodbah«, vpraša dalje novinar. »Ne vem«, odgovori dijak. »Zakaj pa potem manifestirate?«, začudeno vpraša novinar. »Pri nas je to običaj«, odgovori dijak. Razburjanje zaradi Netunskih pogodb, zabavljanje čez nje, obsojanje vlade, ki je te pogodbe predložila par lamentu v ratifikacijo, in strank, ki so za ratifikacijo glasovale: to je običaj, ki ga je v našo politično javnost uvedla opozicija. Kdo pozna Netunske pogodbe? Kdo se sploh zmeni za njikovo vsebino? Ce bi tudi bile veliko slabše, nego so v resnici, bi stranke, ki jih v opoziciji obsojajo, glasovale za nje, ako bi bile na vladi. Po svoji vsebini te pogodbe, ki so bile leta 1925 sklenjene v Nettunu, malem italijanskem mestu blizu Rima, niso nove obveznosti, ki jih je naša država sprejela na sebe v trenutku, ko so bile te pogodbe podpisane, marveč so stare obveznosti, ki jih je naša država prevzela na sebe kot posledice prejšnjih pogodb, in sicer sentžermenske mirovne pogodbe, ki se v glavnem tiče Avstrije, trianonsko. mirovne pogodbe, ki se tiče Madžarske, rapalske pogodbe med Italijo in našo državo, šentmarjetskih pogodb med našo državo in Italijo ter pogodbe o prijateljstvu med Italijo in našo državo mesca januarja 1924. Tudi ona pogodba, ki sc najostrejše napada, namreč o agrarnih razmerah v Dalmaciji, ni šele ustvarjena v Nettunu, marveč z dogovorom, sklenjenim med našo in italijansko drža- vo v Sv. Marjeti. V tozadevni Netunski pogodbi je samo podaljšan rok za ustvarjenje sporazuma med nami in Italijo. Kar se tiče zgodovine Netunskih pogodb, je neutajljivo dejstvo, da so te pogodbe posledica sodelovanja, in sicer političnega in tehničnega sodelovanja vseh odgovornih in merodajnih činiteljev v naši državi. Razgovori za te pogodbe so se začeli 10. X. 1924, ko je bila na vladi Davidovičeva vlada, ki so jo tvorili demokrati, bos. muslimani in naša stranka, podpirali pa Radičevci. V decembru prekinjeni, so se razgovori nadaljevali 17. februarja 1925, ko so bili na vladi Pašič, Pribičevič, Žerjav in hrvatska mi nistra dr. Drinkovič in dr. Šurmin. Zaključene so bile te pogodbe 20. jul. 1925, ko sta bila na vladi Pašič in Pavle Radič. Pod vlado Uzunovič-Št. Radič je minister zunanjih zadcv dobil pooblastilo, da te pogodbe podpiše. Potemtakem nosijo odgovornost za te pogodbe vse stranke, zlasti pa še tiste, ki tvorijo kmetsko-demokjai sko koalicijo in ki sedaj te pogodbe najsrditejše napadajo. Največja odgovornost zadeva Svetozarja Pribičeviča, ki je aktivno sodeloval pri izdelavi teh pogodb. Dokaz za to je med drugim lastni PribiČevičev zagrebški list »Riječ«, ki je 24. aprila 1825 objavila iz Beograda to-le vest: »Danes predpoldne so imeli v kabinetu ministra zunanjih zadev g. dr. Ninčiča konferenco ministri dr. Ninčič, Svetozar Pribičevič, Andra Stanič in dr. Krizman z našim prvim delegatom za razgovore z Italijo, g. Ot. Ribaržem. Razpravljali so o navodiIih, ki se bodo dala našim delegatom za razgovore z Italijo. Drugi dan je bila seja ministrskega sveta, kjer se je zopet razpravljalo o teh navodilih.« Svetozar Pribičevič ni bil torej samo minister, ko so se sklepale Netunske pogodbe, marveč je on v zvezi z drugimi ministri dajal navodila za to, kakšne naj bodo te pogodbe. On torej nosi popolno odgovornost za nje. Kar se tiče Štefana Radiča, je takrat, ko je on bil na vladi, minister zunanjih zadev dobil pooblastilo, da podpiše te pogodbe. 0 napadih na te pogodbe je Stefan Radič rekel na sho du na Korčuli 2. julija 192(5 med driigim to-le: »V parlamentu in v vsej javnosti se danes največ govori o Netunskih pogodbah. Toda politični pre piri se vodijo proti Netunskim pogod bam z neprikritim namenom, da se zruši Uzunovičeva vlada. Dr. NinčiČ ima prav, ako trdi, da v besedilu Netunskih pogodb ni ničesar proti naši državi vobče in proti Dalmaciji posebej.« Ako po izjavi samega Štefana Radiča v teh pogodbah ni ničesar proti naši državi in posebej proti Dalmaciji, ali ni vlada dr. Korošca storila prav, ko je Netunske pogodbe predložila parlamentu v ratifikacijo, in ali ni narodna skupščina izvršila svo jo pi ;vno in moralno dolžnost, ko je te pcoodbe potrdila? S tem je tudi siorila največjo uslugo velikemu delu ohranitve miru na Balkanu in v Kvropi. Dokazala je zopet svojo trdno voljo, u_a hoče vestno izpolnjevati vse svoje obveznosti napram vsem, osobito napram Italiji. Od našega dobrega razmerja do Italije pa je v veliki meri odvisna ohranitev miru v Evropi!