Č i t a n j e. Poiučal pri društvenib večerili ,Slovenskega uoiteljskega društva" v Ljubljani ilne i. prosinua, 1.- svečana in 1. sušca t. 1. Jakob D i m n i k. (Dalje). 3. Beri nastopni dvo vrstici! Kateri lotni ča.s žanjeino žito in kosimo seno? S kakšnim orodjem žanjemo žito in kosimo seno? S čim je Bog zemljo blagoslovil ? Kakšne cvetice natn prinaša poletje ? Najlepše ^cvetje, ki nam jih prinaša poletje, je pa cvetje žita (učitelj je učencem pokaže), iz katerega nastanejo zrna v klasji. Kako pa nastopi druga sestra? Druga sestra prisopiha. Zakaj! Zato, ker ji je vroče. Kakšna pa je zato, ker ji je vroče? Poti se. Kako se imenuje ta sestra? Kateri sestri pa sledi poletje? Kakšne darove nam prinaša poletje ? Katero sadje je zrelo po leti ? Na ta način obravnavaj učitelj tudi 7. in 8. ter 9. in 10. vrstico, t. j. jesen in zimo. Uganko smo torej uganili. Opisnje nain štiri sestricc. Katere so pa te štiri scstriud. Kako sledijo letni časi drug za drugim? Odkar svet stoji, sledjio vsako loto drug drugeinu ter nam prinašajo božjih darov. Sedaj pročitajo učenoi večkrat to berilno vajo. Pri tej vaji v čitanji morajo posobno paziti na naglas; ter gledati, da konccm vrstice, kjer ni ločila, ne prenohujejo in v ta naraen je pa neobhodno potrebno, da učitelj vzorno čita naprej. Besedna razlaga. Križem svet = po celeni svetu. Sestrice potujejo vsako leto po celem svetu nepretrgano naprej ter prinašajo ljudein mnogovrstnih darov ; mnogored — mnogovrsten. Sestrico prinašajo ljudem mnogovrstnih raznih da- rov n. pr. ev.tj., žito, sadje, grozdje, vino itd. zelen plašč = travniki, polja in gozd ozeleni spomladi, t. j. vsa narava je zelena, kakor bi bila zavita v zelen plašč. Na ta način razlagaj učitelj tudi druge neznane ali vsaj manj znane besede in temu pa sledi ponavljanje tega kar se je čitalo. „ S kom se pa primerjajo štirji letni časi? Kaj delajo te sestre? Kako slede druga drugi? Kaj nam prinaša vsak letni čas? Kateremu letnemu času sledi pomlad ? Kaj nam prinaša pomlad? Kdo se vzbudi iz zimskega spanja? Kakšna je narava? Kdo pride iz tujih dežel zopet k nam nazaj? Kakšne darove nam prinaša poletje? Katero sadje dozori po leti? Kaj žanje kmetovalec ? Katere cvetice cveto po leti ? Zakaj se potimo po leti? Katero sadje dozori jeseni? Kaj spravlja kmet jeseni? V kaj spravlja grozdje? vino? Kakšni postanejo dnevi jeseni? Kakšno pa nebo ? Kateri letni čas sledi jeseni? Kakšna so polja in travniki po zimi? S čim se vozimo po zimi? Kako se obvarujemo mraza ? Stirje letni časi se priitierjajo s štirimi sestrami. Pomlad se primerja mladi, veseli deklici, ki ima lahke nožice in polno cvetja v rokah. Poletje se primerja niočneiiiu, odraslemu dekletu s srpom in koso v roki. Jesen se primerja blagodarjeni ženi, ki ima na glavi jerbas s sadjem, v rokah pa brento z grozdjem. Z ima se pa primerja stari ženi s čmernim obrazom in zavita v kožuh. Vaja v čitanj i. Memoriranje. Slovnična razprava. — Katero vajo iz slovnice učitelj pri tem berilu razpravljaj, je težko določiti. Za iskanje posameznih besednih plemen je več ali manj vsako berllo pripravno; v nekaterem je veo teh, v drugem zopet več drvigih besednih plemen. To berilo bi bilo še procoj pripravno za vajo pri obravnavanji števnika. Sploh so v tem oziru naša berila zelo poinanjkljiva, premalo se ozirajo na vaje iz slovnice. Za vsako posamezno vajo iz slovnioe bi moralo biti tudi nalašč za to v ta namen nekaj beril sestavljenih. N. pr. nekaj beril bi moralo biti tacih, v katerih bi bilo prav mnogo samostalnikov, oziroma pridevnikov, glagolov i. t. d. Nekatera berila bi inorala biti sestavljena iz golih stavkov, druga zopet iz razširjenih i. t. d. ,,Prvo berilo" se zelo naslanja na slovniške vaje, ki so predpisane za drugo šolsko lešo; -Drugo, Tretje in Cetrto berilo" se skoraj nič ne ozira na slovnico, kar dela učitelju gotovo mnogo težav. Tako naj se razpravljajo raznovrstna berila I. oddelka. Daljših beril, seveda, učitelj ne more po določenih pravilib razpravljati, ker mu primanjkuje časa. Taka berila učitelj učencem pripoveduj in učenci naj se pa vadijo potem v čitanji. — Naj bolj na mestu in naj bolj pripravne za obravnavanje so basni, le žal, da jih je v naših ,,Berilih" tako malo. Basen razvozlja otroku jezik. Posnemanje in preosnovanje basni ter besedna razlaga je kakor nalašč vstvarjena za govorne vaje, oziroma za spisje. Realije n. pr. pa nisonič kaj posebno pripravne za vajo jezika, ker je otrok več ali manj na jeden in isti predmet navezan ter se vsled tega ik; more mnogovrstno o njem izraziti, kakor se to lahko pri b a s n i zgodi. Pri sestavljanji ,Beril" naj bi se v bodoče bolj gledalo na to, da bode kar naj več mogoče basni v njih. S pomočjo basni pripravimo otroka naj laže in naj bolje za srednj« šole, kajti gg. profesorji srednjih šol preskušajo naše učence pri sprejemnih preskušnjah večinoma le na podstavi kako basni, kar je tudi jedino pravo. 4. in 5. razred. Učni sinoter: ,,Kakor na prejšnji stopinji s pomnoženimi zahtevami". V 4. in 5. razredu, ozirotna v 4. in 5. šolskem letu rabimo pri nas »Trotje" oziroma -Cetrto berilo". Razvrstitev vsebine teh ,,Beril" je ista kakor v .Drugem berilu". Vse to, kar sem povedal zgoraj pri 3. razredu, velja tudi za 4. in 5. razred, oziroma za 4. in 5 šolsko leto. Dostaviti rni je le še to, da moramo otroka v 4. in 5. šolskem letu vaditi, da se zna ob jednem in istem predmetu mnogovrstno, t. j. na mnoge načine izraziti. Evo nekoliko praktičnih vsgledov: 1. Umrl je. Zatisnil je na veke svoje oei. Prominul je. Izdihnil je svojo dušo. Ni ga več nied živimi i t. d. 2. Hvala lepa! Zahvaljujem se ti. Izrekam ti svojo zahvalo. Vsprejmi mojo zahvalo! i. t. d. 3. Smiliš se nii. Pomilujem te. Žal mi je, da te je zadela nesreča. S tabo čutim bolečino. Vsprejmi moje sočutje! itd. 4. Tvoje prijazno pismo meje zelo razveselilo. S svojim pismom si mi napravil mnogo veselja. Zahvaljujem se ti za pismo, s kojiin si mi napravil veliko veselje. Zelo seni bil vesel, ko sem prejel tvoje pisino i. t. d. 5. Ljubira svoje roditelje. Svoje roditelje iinam zelo rad. Meni je to največja zabava, če napravljam svojim rodileljem veselje. Nihče mi ni tako Ijub na svetu, kakor nioji roditelji i. t. d. Take primerne stavke poišči nčitelj v posameznih berilih, učenci naj se pa vadijo na ta način, kakor sem tu pokazal, v izraževanji, oziroma opisovanji. Take vaje so posebno pripravne za pisinene naloge. Pa tudi o mnogovrstnosti pojma posameznih besed naj se učenei 4. in 5. razreda vadijo. N. pr. 1. Roka. Koliko rok iniaš? Podaj mi desno roko! Božja roka nam deli dobrote. Ne odtegni mu svoje roke! Kdo ima usmiljeno, mogočno, močno roko ? Slabotnemu gremo na roke. Roka roko uniiva i. t. d. 2. Jezik. Jezik imanio v ustih. Kdo rad jezik moli? Mačka liže z jezikom mleko. Kateri del tehtnice se imenuje jezik? Kdo ima jezik na pravem mostu? Brzdaj svoj jezik! Kdo iraa špičast jezik? Kdo ima hudoben jezik ? Starčku sedi smrt na jeziku; kaj je to? Marsikdo ima srce na jeziku. 3. Trd. Katnen je trd. Kdo ima trdo srce? Uelavec iina trdo roko. Posel je slišal Irdo besedo. Kdaj je ziraa trda? Svojeglavnež ima trdo glavo. Rudokopi imajo trdo delo. Katera voda je trda? i. t. d. Na ta način vadi učitelj u.ence pri razpravljanji beril v 4. in 5. razredu govoriti. Te vaje silijo otroka, da raisli in se vadi izraževati svoje misli in to niu več koristi, kakor pa suhoparna slovniška pravila. Na take vaje se naslanjaj torej v 4. in 5. razredu razpravljanje beril! 6., 7. in 8. razred. Učni sraoter: »Kakor na prcj.nji stopinji s pomnoženimi zahtevami". Iz tega, kar soin do sedaj povedal, sino videli, da je razpravljanje berila veliko važnosti, kajti pri teh vajah nauči se otrok misliti in izražati svoje misli ter dobi vsled tega najboljšo podstavo za spisjo. Zanemarjanje razpravljanja beril se v višjib razredih zelo maščuje. Učenec, ki se toga poglavja čitanja ni vadil, dostikrat najlažje spisne naloge sestaviti ne more ter vsled tcga v srednji šoli ocividno zastaja. Posebno na nižji stopinji u.itelj kar najbolj vestno razpravljaj posaniezna berila, kajti na tej stopinji pride za učenca naj več neznanib pojniov na vrsto. S tem si pridobi učenec velik zaklad raznih pojmov, ki mu služijo pozneje pri spisnih nalogab. Na srednji stopinji postaja pa razpravljanjc beril vedno laže, ker je učenec že na spodnji stopinji dobro podstavo dobil. Tu se že vadi razne pojrne opisovati ter izraževati se na več načinov. V tem se prične vaditi že v 4. in 5. žolskem letu in s pom n o ž e n i rn i z a h t e v a tn i naj se to vajo v 6., 7. in 8. šolskem letu nadaljujejo. 14* Stvarna razprava v višjih razredih, oziroma šolskih lctih ponohuj, vedno važnejše mesto pa zavzemaj slovnična razprava. Po tej poti dobi učenec naj boljšo podstavo za spisje, ki jo konečni uspoh razpravljanja beril.