Gregor Pobežin Enej Silvij Piccolomini in njegova Germanija Na koncilu v Mantovi leta 1459 je Enej Silvij Piccolomini, zdaj že dobro leto papež Pij II.,1 nagovoril občinstvo, ki ga je pustilo čakati v Mantovi malodane vse poletje, z enim svojih najslavnejših govorov, Cum bellum hodie. Govor – ne prvi in ne zadnji svoje vrste v Piccolominijevem govorniškem opusu, ki tema- tizira padec Konstantinopolisa, največjo nesrečo tistega časa, novo Homerjevo smrt2 – našteva upravičene razloge za sveto vojno (iustitia belli), verjetnost uspeha v vojni (facilitas), nujo po ponovnih osvojitvah izgubljenega proti Tur- kom, nujo obrambe proti Turkom, primerjavo med Islamom in krščanstvom ter nagrade za udeležbo v vojni (utilitas belli).3 V govoru Cum bellum hodie4 odmeva nekaj toposov (iustitia, facilitas, uti- litas) iz Piccolominijevega morebiti najpomembnejšega govora,5 ki na konci- lu v Mantovi bržkone še ni mogel biti pozabljen, namreč govora De Constan- tinopolitana clade,6 s katerim je Piccolomini nastopil na shodu v Frankfurtu 1 Pričujoča razprava se posveča predvsem Piccolominijevemu delu Germanija (in še to le neka- terim aspektom učinkov tega dela), zato se biografskih notic dotika le obrobno – in le tam, kjer je to neizogibno (za Piccolominijevo kratko biografijo gl. Bogataj in Božič, »Bio-Bibliografski oris« v: Pij II., Zgodnji humanistični spisi in zapisi v slovenskem ozemlju; za sodobno in izčrpno temeljno biografijo gl. Volker, Pius II. Piccolomini; izčrpen pregled bibliografije na temo Pic- colominijevega življenja in kariere je oskrbela M. G. Fadiga v Piccolomini, Germania, 89–97). Ker razmišljanja o Germaniji navezuje na njene (nehotene) učinke, se močno naslanja in tudi neposredno povzema nekatere poudarke iz razprave »Vergerijeva britev: izvor nacije in (pre) branja antičnih zgodovinopiscev pri humanistih« (Pobežin, 2022). 2 Gl. Brockett, »When Ottomans Become Turks«; Fleming, »Constantinople«; Zajc, »Enej Silvij Piccolomini in sveti Maksim Grek«, 76–77. 3 Gl. Cotta-Schønberg, »Oration ‘Cum bellum hodie’«, 3–4. 4 Besedilo je nastalo z mislijo na bralca, ki mu latinščina ni tuja, zato so krajši citati v besedilu eksplicirani v svojem kontekstu. Z mislijo na bralce, ki izvirnika niso vešči, a nočejo zamuditi estetskega užitka, ki ga nudijo Piccolominijeva besedila, so poleg prevodov v celoti reproduci- rani tudi izvirniki. 5 Hirschi, The Origins of Nationalism, 132; Krebs, A Most Dangerous Book, 84–85. 6 Gl. Cotta-Schønberg, »Oration ‘Constantinopolitana clades’«. DOI: https://doi.org/10.4312/keria.26.2.123-140 Keria_2024-2_FINAL.indd 123 7. 03. 2025 07:32:12