Došlo 2 4.lil.1931
Poštnina piaiana t gotovini	LETO LIX	V Ljubljani, v torek' 24. marca i95i	&ÏEV. 67 ,	.t!'-, Cena 1 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo !20Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nl.6/111
SLOVENEC
Ček. račun: LJubljana št. 10.650 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.01!, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, — nočna 29%, 2994 in 2050
Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku
Avstrijsko-nemška zveza
Nenadna objava avstro-nemške uvodne pogodbe za carinsko zvezo, je povzročila dosti presenečenja in nevolje po vsej Evropi. Kljub temu pa ni nič druzega kakor logičen zaključek razvoja, ki je začel s svetovno gospodarsko konferenco julija 1927, ko se je prvič izrazila želja po sodelovanju Evrope na gospodarskem polju. Marca 1030 se je zbrala konlerenca za carinsko premirje, ki si je stavila nalogo, podreti nekaj carinskih obzidij, ki so se po vojni dvignila iz gospodarskih razvalin razdejane Evrope. Maja 1930 je Briand razposlal evropskim narodom svoj mirovni manifest ter že točneje podčrtal, da je politično sodelovanje predpogoj za gospodarsko vzajemnost. Dne 27. sept. 1930, to je po številnih konferencah, ki so se vršile v Belgradu, v Bukarešti, na Sinaji in v Varšavi, je avstrijski podkancler dr. Schober povedal v Ženevi, da -nekateri narodi ne bodo mogli čakati leta in leta, da se ustvarijo politični predpogoji za ozdravljenje evropskega gospodarstva, ampak da bodo vsled katastrofalnega stanja svojih gospodarstev morali seči po samopomoči. Panevropa ostane daljni lepi ideal, regionalne gospodarske zveze med poedinimi državnimi skupinami pa so realno bližje dosegljivi cilji. Po ženevskih pogovorih so se še napravili poskus', da se prepreči grupiranje dr/av in da se najdejo denarna sredstva za odpomoč v gospodarski bedi. toda dogodki so ta prizadevanja prehiteli, kajti dunajski pakt, ki odpira vrata za carinsko zvezo med Avstrijo in Nemčijo pomeni zmago načela, da je gospodarsko sodelovanje predpogoj za politična prijateljstva, v drugi vrsti pa uvaja v evropsko gospodarsko politiko novo načelo prednostnih ugodnosti, ki si jih posamezne državne skupine medsebojno dovoljujejo.
Evropski pacifisti in Panevropejci bi morali biti z dunajsko pogodbo zadovoljni. Toda do sedaj so bila priznanja razun iz Avstrije in Nemčije same zelo pičla in rezervirana. Pogodba, ki ustvarja nov velikanski gospodarski teritorij, je sestavljena zelo previdno, ker podpisnika nista smela preko čl. 88 st. žermenske mirovne pogodbe, ki nalaga Avstriji dolžnost, da ostane neodvisna. Njena vsebina in njen pomen se lahko presojata z dveh različnih vidikov, z gospodarskega in s političnega. Za nas, ki smo neposredni mejaši, je težko odločiti, kateri je važnejši, ker gospodarski bo odločeval o naši bližji bodočnosti, medtem ko bo politični vplival na našo daljno prihodnost.
Z gospodarskega slatišča pomeni avstro-nem-ška carinska zveza nov velikanski teritorij, na katerem prebiva 70 milijonov ljudi, ki je industrijsko tako opremljen, da se mu ni treba bati nikake konkurence in ki sega prav v osrčje Evrope, od koder i>o prodiral dalje na industrijskih pridelkov revne trge vzhodne Evrope. Avstrija s svojimi zvezami na Balkanu bo postala skakalna deska za nemško izvozno trgovino proti vzhodu. — Komu je ta novi blok nevaren? Nam? Mi smo lansko leto uvažali v Nemčijo blaga za 1199 milj. Din (17.7%), v Avstrijo pa za 791 milj. Din (11.7%). Naš uvoz iz Nemčije je dosegel 1221 milj. Din (17.6^), iz Avstrije 1171 milj. Din (16.8%). Obe državi spojeni v enega kupca in v enega prodajalca predstavljata v naši uvozni trgovini 34.4 odstotkov, torej več kakor eno tretjino našegag uvoza, v naši izvozni trgovini pa 29.7 odstotkov, torej dve petini našega izvoza.
Dunajska pogodba nam generozno odpira možnost, da se pridružimo temu gigantičnemu bloku. Da v njem popolnoma utonemo? — Naša država je izgubila mnogo dragocenega časa, da ni zgradila carinske unije, ki jo je predlagala lani v jeseni v Sinaji Romuniji. Ako se hoče oteti jeklenih pesti, ki jih stega proti jugovzhodu nemški gospodarski blok, bo morala po našem mnenju takoj brez odlašanja ustvariti skupno enotno fronto med agrarnimi državami, tako da nemški blok, kadar se bo začel pogajati z »vzhodom-, ne bo našel pred seboj, vrsto posameznih slabih držav, katere bi pospravil drugo za drugo, ampak strnjen teritorij z istimi željami in zahtevami. Avstro-nemška carinska zveza ne bo nevarna na gospodarskem polju, če ji bo stal nasproti organiziran vzhodni trg. Ker je očividno nemški blok naperjen proti Cehoslovaški. katero bo žalil od treh strani, tako da sploh ne bo več dostopna kakor posredno preko nemške unije, bodo vzhodne agrarne dr/ave pač morale v svoj blok sprejeti tudi čsl. partnerico, katera bo sedaj bolj kot kedaj poprej razumela, da je njeno nasprotstvo proti sinajski formuli (industrija za poljedelstvo) bilo zanjo mnogo bolj usodepolno, kakor pa za ostale članice politične Male antante. Se je čas!
Politični vidik je še dosti manj razveseljiv. Avstrijski in dunajski listi si sicer zelo prizadevajo da bi dokazali, kako oddaljeni sta obe državi od kakšnih političnih ciljev. Svet se v 20 letih ni spremenil in mentaliteta narodov tudi ne. Evropa še ni pozabila zatrjevanja dr. Schoberja in odjeke dr. Curtiusa, da sta Avstrija in Nemčija en narod v dveh državah. L. 1914 se je pojavilo isto vprašanje. Mi Slovenci dobro poznamo to formulo. Takrat se je govorilo o tem, če je v Evropi prostora za dve nemški državi in potsdamsko zborovanje je odločilo, da ne. Svetovna vojna je podčrtala ta ne. Naravne sile vedno družijo kar je eno po krvi, po rasi, po kulturi. Razumljivo je, da obe državi stremita tudi po političnem edinstvu. Za naše vrednotenje nemštva ni merodajno, da se na bavarski meji pobira carina, za nas je nemštvo vedno pomenilo enotnega, nedetjenega nevarnega soseda od Karavank do Severnega morja. Pač pa se nain zdi potrebno, da opozorimo na cinizem, s katerim so nekateri veliki nemški listi podčrtali va/nost metode za ustvaritev carinske unije. Molči, delaj, pripravljaj! Ko si zgradit, odgrni zaveso in povabi svet, da umotvor občuduje. Nikdo se ne bo našel, ki bi ga v celoti porušil, kvečjemu se bo tu in tam tnalo
Nova srednja Evropa - nemška
Splošna nezadovoljnost v Evropi vsled prikritega postopanja Avstrije in Nemčije
Dunaj, 23. marca. kk. Vsi listi, desničarski, demokratski in socialnodemokratski, se z vso energijo zastavljajo za Ender-Schobrovo vlado in odobravajo njen pogumni nastop. Samo dva krščansko-socialna lista, ki zastopata Seiplovo smer stranke, govorita o nespametni taktiki, ki jo je začela vlada. Čujejo se govorice, da je dr. Seipct, ki se je nenadno vrnil iz Švice, nezadovoljen, ker Enderjeva vlada ni prej vprašata njega za mnenje. V resnici je dr. Seipel, ki biva sedaj na Dunaju še nekako inkognito in bo v par dneh nastopil nov bolniški dopust v kakem avstrijskem višinskem zdravilišču, bil obveščen po trgovinskem ministru lieintu v trenutku, ko je bila avstrijsko-nemška pogodba žc gotova stvar. V to svrho je minister Heinl nalašč odpotoval v Davos. Tudi intimni prijatelj Seipla v kabinetu, vojni minister Vaugoin je v zadnjih dneh poslal dr. Seiplu S. O. S. klice. Značilno je, da sta dva vladna lista, to je »Reichspost« in »Neuigkeits-Vfellblatt«, nezadovoljna, dočim opozicionalna »Ar-beiter Zeitung- odebrava korak kabineta in pri tem napada dr. Seipla, kateremu očita, da je s svojo sanacijo Avstrije I. 1922 prevzel večje obveznosti, kakor so bile v mirovnih pogodbah, na katere se sedaj sklicuje inozemstvo, da prepreči carinsko skupnost z Nemčijo. Značilno omenja demokratični »Neues Wiener TagblatL: Brianda hočemo prijeti za besedo. Ker je Ženeva odrekla, je naš namen, uresničiti Briandovo misel v okvirju naše lastne oblasti, in s tem. da smo pustili možnost pristopa vsem sosednim državam, dokazujemo, da naša gospodarska akcija v smislu Panevropc ni nameravana kot posebna akcija s političnimi zahrbtnimi mislimi. -N'eue Freie Presse« navaja poluradne češkoslovaške neprijazne komentarje, da pa vsi ugovori streljajo v prazno, ker se trenotno nahajata Nemčija in Avstrija šele v stadiju pogajanj. Ce pa sta obe državi žc v tem stadiju obvestili evropsko javnost, je to samo znak posebne lojalnosti.
Berlin, 23. marca. kk. Zunanji minister dr. Curtius je "»prejel danes poslanike Francije, Anglije in Italije v smislu povabila, ki gn je raz|K>slal že prejšnji teden, da jih informira o nvstrijsko-iiemški j>rcd|>og<>dhi. Prihodnje dni Ih> zunanji minister sprejel poslanike držav, ki mejijo ob Nemčijo in Avstrijo. Po sodbi inozemskih listov vlada splošni vtis, dn se je sklenitev te predpogodl>e sprejela mirno.
Berlin. 23. marca. AA. Časopisje pozdravlja načrt nemško-avstrijske carinske zveze. Pri tem [xi odklanja najmčno tolmačenje inozemstva, ki smatra carinsko zvezo za jx)litično dejanje, ki jemlje Avstriji njeno samostojnost. Listi poudarjajo, dn ostnnc neodvisnost Nemčije kakor Avstrije nedotaknjena. Carinska zveza je postala nujna zadeva s trenutkom, ko je propndln carinska konfcrenca v Ženevi. Srednja K v ropa se je odločila k samopomoči. Storila pa je hkratu tudi korak k gospodarski Vscevropi v Brinndovcm smislu.
V Franciji
Pnrlz. 23. marca. kk. Quai d'Orwv šc vedno ni izdal nobene uradne izjave o ncinško-avstrijski pogodbi. Ta pogodba pu je ven iar bila danes jrlnvni predmet ministrskega svetu, ki je bil v Elizej u pod predsedstvom Doumer-gucfl. Briand je podal obširno jwroôilo o problemih, ki jih je spro/iln ta po^o Ibn, in kukor javlja uradni komunike, je ministrski svet popolnoma odobril korake, ki jih je storil zunanji minister od prvega trenutka. da stopi v zvezo 7. interesi ranimi državami v svrho, da sc zavarujejo mirovne pogodbe, li koraki so do seduj obstojali v tem, da so vprašali na Dunnju, uli je nova pogodim v soglasju z obveznostjo Avstrije, dn varuje svojo gos|Hxbi!«ko in finančno neodvisnost. Slej ko prej se ni mislilo na to. |Kxtuti protestno demaršo ali klicati Nemčijo na odgovornost rudi te pogodbe.
Pariz, 23. marca. AA. Sauerwein ob^ivlja v »Mntinu« važen razgovor z nemškim zunanjim ministrom Curtiusom o uvstrijsko-nrm-škem carinskem sporazumu. Curtius pravi, da je Nemčija najbolj interesirana na uspehu panevropske komisije. Vendar je zgodovina mednarodnih konferenc v zadnjih letih ;»oka-zala, dn je ostal ves trud nn splošni medni-rodni osnovi zaman in da se je dosegel mednaroden sporazum.le po dolgotrajnih in mučnih pogajanjih. Minister je dalje izrazil mnenje, da bi bila evropska zveza potom krajevnih dogovorov lažje ostvarljiva. To velja pneeimo za države uli skupine držav, čijih interesi so tesno spojeni.
Zato sta Nemčija in Avstrijo sklenili napraviti prvi korak v tej smeri. Tako jc prišlo med obema državama do sporazuma in sc bo-
sta seduj pogajali o harinonizaciji svojih -»tališč v carinskih in gospodarskih vprašanjih. Curtius je nato poudaril, du se to ne more primerjati z nekimi bivšimi carinskimi /.vezami. Obe državi ostaneta v tem primeru j>o[>ol-nonm enakopravni in ohrunita vse svoje suverene pravice, še več! Obe državi sta pripravljeni razširiti svojo akcijo tinti na druge države. ki bi bile s tem s|M>razumnc iu se |x>gu-jati / njimi o stičnih jxigodbuti.
Curtius je zaključil z upanjem, da bo tu sporazum zelo koristil uresničunju idealu »Združenih evropskih države, ker Evropa ne stremi samo za gospodarskiim ujedinjenjem. temveč pravtako za konsolidacijo evropskega in svetovnega miru.
V Haliji
Milan, 23. marca. kk. Italijanski Isti se ilo sedaj niso izjavili o načrtu gospodarskega zbližanja I Avstrije in Nemčije, ker čakajo na smernice vla-j de. Listi samo obširno |>oročojo z Dunaja in Berli-I lia in o stališču drugih držav. Samo dopisnik ofi-rioznega »1'opolo g' Italiac, ki je v tesnih zvezah z italijanskim poslaništvom na Dunaju, je dodal svojemu poročilu lasten komentar, v katerem svari pred črnoglednostjo in smatra Avstrijo in Nemčijo za najbolj primerne države, ki lahko uresničita Brlandov gospodarski načrt o Panevropi. Nihče se ne vznemirja, če se obe državi istega naroda vežeta v trgovinsko skupnost, ob katero se lahko naslonijo vsi oni, ki so zainteresirani pri razširjenju take regionalne jx>godl>e. Praktično seveda gre lahko ta stvar drugačno pot. ker še ni sklenjena nobena pogodba, temveč so se šele začela pogajanja.
Benetke. 23. marca. A A. Tu so včeraj proslavili 83. obletnico, odkar so bili pregnani Avstrijci iz mesta.
Na Mad'arskem
Budimpešta, 23. marca. AA Korhiro poroča: Socialnodemokratski poslanec Paler je imel v parlamentu govor, v katerem je omenil avttrijsko-
nemški carinski sporazum. Pajer je vprašal vlado, kakšen je političen položaj za Madjarsko po sklenitvi tega sporazuma. Izrazil je mišljenje, da je treba želeti, da se čimprej zaključijo tudi med dragimi državami slični sporazumi. Istotako bi bilo želeti, da pride med Madjarsko in njenimi sosedi do prijateljskih odnošajev, kar bi se doseglo s sklepom takih pogodb. Pozdravil je nemško-av-strijsko carinsko zvezo. Finančni minister Wecker-le je izjavil, da madjarska vlada še nima uradnega obvestila o nemško-avstrijski pogodbi, toda trgovinski minister bo našel priliko, da razloži stališče madjarske vlade glede tega vprašanja.
V Romuniji
Buknrešt. 23. marca. kk. Listi poročajo o carinskem /enačenju med Nemčijo in Avstrijo zaenkrat brez komentarjev. /. uradne strani ni liita izdana še nobena izjava. Politični krogi smatrajo carinski dogovor vsekakor zn zelo važno dejstvo, ne du bi pri tem pogodba vzbujal» vtis. dn gre zn nučrt nove Mitro|>e. Smatra se pu. du bo vludu točno proučila to vprašanje, du ugotovi, nli pogodba ne krši mirovnih določb. Itomuiiijn ho zaenkrat počnknln, ker v zadevi ni neposredno prizadeta, dokler gre samo za meddržavno uredbo gospodarskih odnošajev med Nemčijo in Avstrijo, ne pn za politično vprašanje, ki hi pomenilo premaknitev statusa <|iio. Romunija I k) svoje stališče opredelila [totem, ko se Ik> st va r razvila.
Amerika
Newyork. 23. marca. kk. Med mnogimi komentarji ameriških listov, ki niso neprijazni, je omenit stališče lista »Nevvvork Times'. List opozarja na to, da se je nn mednarodnih konferencah že dogo posvetovalo o tem. knko hi se dale podreti carinske meje, Nemčija in Avstrija pa »ta kar in-(VIi delati in storili prvi pogumni korak. Cp hoilo sledile druge države, se bodo liihko ustvarile Zdrii/enr države evropske. Tu je bil storjen prvi praktični korak na gospodarskem pulju.
Evropska kriza mogoča
London, 23. marca. kk. Londonski listi obširno pišejo o nemško-avstrijski pogodbi. Vladni list »Daily Herald« izjavlja, da je vsekakor mogoča diplomatlčua kriza v Evropi radi te pogodbe. • Daliy Express« pa pogodbo pozdravlja kot prvi korak na potu združenja Evrope, če bi to tudi pomenilo počasno izoliranje Anglije. Tri enote morajo biti: Amerika, Evropa in britanska država. »Times« Izjavljajo: Formalno ie carinski dogovor lahko čisto gospodarskega značaja, toda gledamo perspektivično, ima vendaile politično baivo. Odstranitev carinskih mej in s tem izginutje glavnega vzroka za mejo med obema državama je brez dvoma velik korak na potu upravno tehničnega zena-čenja, kakor se vrši že neprikrito več let na obeh straneh. Če bi mednarodni razvoj nekega dne omogočit odstranitev političnih mej med obenu državama, bi se to komaj opazilo. Liberalni »News Cronicle« pozdravlja dogovor kot začetek Brian-dove zamisli o evropski gosoodarski uniji. »Daily Mail« izjavlja pod napisom »Nov udarec za angleško trgovino«: S to pogodbo bi bda uničena trgovina Anglije z Avstrijo. Tudi druge države bi bile zelo oškodovane, najbolj pa Češkoslovaška. Povabilo drugim državam, da pristopijo k tej pogodbi, bi ruiniralo angleško trgovino s kontinentom.
Praga, 23. marca. kk. Nemški poslanik v Pragi dr. Koch je ravno tako kakor avstrijski posla-
nik t soboto oficiclno motii'c< ul dr. Beneiu av-strijsko-nemiki dogovor. Dr. Bciei |e obvestilo vzel na znanje in si pridržal za pozneje svoje končno stališče. Češkoslovaška trgovi.-ska delegacija je na Dunaju prekinila pog ija. ja in se dar.ei vrnila v Prago, ne da bi določila čas za poznejše nadaljevanje pogsjaaj. Zdi se, da se je zavlekel tudi podpis češkoslovaško jugoslovanske trgovinske pogodbe radi avstrij.ko-nemškega tigovinske-ga dogovora.
Diplomati protestirajo
V informiranih krogih se na novo naglaša, da je včerajšnja demarša francoski ga, italijanskega in češkoslovaškega poslanika imela samo svrho, da se države informirajo, in itn je pri tej priliki dr. Schober poslanikom izrecno sporočil, da nikn-kor ne gre zn politično akcijo in da ni nobenih konkretnih sklejmv Avstrije in Nemčije ter lia v objavi smernic za rarinsko skupnost ni videti drugega kot pripravljenost, stopiti v pogajanja zn carinsko in trgovsko politično ihliianej. pri čemer bo ostala nedotaknjena popolna gospodarska neodvisnost Avstrije in h kateri bodo povabljene vse ostale driuvr. Kakor pišejo ponedeljski listi, je dr. Schober izjavil jioslanikoni. dn bo prišlo do pogodbe, ker mora do nje priti. V njej ni nobene kršitve mednarodnih obveznosti Avstrije.
Graditelji Evrope?
Važna posvetovanja državnikov v Parizu - Razorožitev in Panevropa
popravil. To se imenuje politika dovršenih dejstev — faits accomplis. Pri sedanji pogodbi se je sijajno obnesla in obe državi sta si prihranili eventuetne koncesije za pristanek. Ce se je sedaj obnesla, zakaj bi se pri političnem zedinjenju ne! Mi smo svoje dni rekli, da se »Anschlussu« ne bomo upirali, ker predstavlja naravno pravico, ampak, da si bomo svoj pristanek pustili plačati skonccsijami na severni meji. Carinska zveza naj nas ne spravlja v nevoljo, ampak naj nas zdrami, da ne zamudimo in zabarantamo zadnjega trumfa, ki ga 5e imamo v rokah, kajti če se bo enkrat v drugič odgrnila zavesa raz detinitivno zedinjenega nem;-! 'gag naroda, potem bo prepozno, in prepozno bo tudi obžalovati usodo koroških bratov.
Pariz, 23. marca. AA. Odlior, ki gu je ime-novulu vseevropska studijska komisija, da prouči način nadaljnjega dela, se !к> sestal v toiek ob 11 dopoldne v francoskem zunanjem ministrstvu na Quai d'Orsoy-ju. Na sestanku IhmIo zastopane Nemčija, Francijo, Anglija, Danska, španska. Finska, Grška, Italija, Poljska, Portugalska. Švica in Jugoslavija.
Pariz, 23. marca. A A. Včeraj je imel pod predsedstvom lorda Ceciln odbor komisije Društva narodov za razorožitev sejo, na kateri jc sprejel tele resolucije:
1.	Naglaša neobhodno potrcln), dn konfcrenca za razorožitev doseže rezultut, ki 1к> v skladu s potrebami mednarodne varnosti z raznimi mednarodnimi pogtidhami in pakti, ki so žc podpisani;
2.	splošno znižanje zn 25 odstotkov vseli proračunov za oboroževanje v vseh držuvah;
3.	potreba ukrepov ze utrditev medna-
rodne varnosti, zlasti do vse države pristopijo k splošnemu paktu za arbitražo;
4.	potreba ukrepov za odstranitev neenakosti pri oboroževanju in sicer z znižanjem denarnih sredstev za otmroževunjc in
5.	uvedba stalne mednarodne kontrole Društvu nu rodov nad oboroževanjem posameznih držav.
Grandi noče v Pariz
Pariz, 23. marca. AA. Italijanski poslanik v Parizu grof Munzoni je dobil nalog ,naj opraviči pri zunanjem ministru Briandu italijanskega zunanjega ministru Grandiju, da sc ne more udeležiti pariškega sestanka organizacijskega odbora za evropsko zvezo. Odsotnost s tega sestanka opravičuje Grandi z. raznimi posli, ki jih ima v Rimu in navaja med drugim, da mora pripraviti mednurodno konferenco za žito. Na pariškem sestanku bo Italijo zusIojkiI njen pariški poslanik grof Munzoni.
Med našimi izseljenci v Nemčiji
Jugoslovanska vlada podarila koloniji novo državno zastavo
Bruselj, 23. marca. A A. Včeraj je jugoslovanski poslanik v Bruslju odšel v Seraing, da prinese jugoslovanski rudarski koloniji, ki šteje GOOO članov, novo državno zastavo. Svečanosti, ki se Je začela ob 4. popoldne, je prisostvovalo okoli 500 rudarjev, dalje člani našega poslaniStvn v Bruslju, jugoslovanska kolonija v Belgiji, prefekt oblasti Liège, zastopniki ministrstva in mnogi člani jugoslovanske kolonije v Bruslju.
Svečanost se je začela s posvetitvijo znptave, IMagoslovila sta zastavo jugoslovanski katoliški in neki ruski pravoslavni duhovnik. '
Po končani alovesuoeti so se delavci formirali
v povorko in hodili z jugoslovansko in belgijsko zastavo na čelu po ulicah do sedežev posameznih društev.
Rcvolverstti streli
Bruselj. 23. marca. AA. Poročajo iz Serainga: O priliki včerajšnje povorke je polblazni jugoslovanski delavec .losip Zorko, rojen v Bosni leta 190-1 ustrelil z revolverjem dvakrat proti povorki. Razdražena množica je navalila nanj in bi ga bila linčala, da ga ni zaščitila policija. Zorko je bil takoj aretiran. Pri zaslišanju je izjavil, da je streljal, ker je bil pijan. Prodan je bil državnemu tožilcu
Odmev naših molitev v svetu
Fašistični naval na Vatikan, ki neomajeno vstraja
Trst, 22. marca. Očividno inspiriran po rim-#I:i listih, ki so ž« v soboto objavili komentarje na račun Vatikana, se* je nedeljski »Piccolo« z vso silo zagnal prolii sv. «toiici, ki je dopustila, da so «e molitve za versko svobodo Jugoslovanov v Italiji, ki so jih odredili jugoslovanski Škofje, res tudi opravile. »Kaj misli, kaj dela Vatikan?« se vprašuje »Giornale d'Italija< v svojem nenavadno ostrem komentarju, ki ga je napisal ravnatelj Virginie Gayda, kateri se običajno vrže v boj le v odločilnih trenutkih za zununjo politiko. »Toda kaj dela visoka cerkvena hierarhija, kaj dela sv. oče, ki ima v rokah vrhovno vodstvo in na čigar ramenih leži strašna odgovornost za zadržanje Cerkve ?«• se razburja »II Lavoro Fase'etac, ki se sicer zanima bolj тл sindikalna vprašanja. Kako je mogoče, da so .jugoslovanski škofje šli tako daleč, ne da bi naleteli na kako zavoro od zgoraj, ki vendar mora biti v takšni hierarhiji, kakor je katoliška?« kliče »Tribuna«. Ton je torej pri vseh fašističnih listih isti, da celo besede so iste! To je pač znamenje, da je prišel namig od zgoraj in da je razburjenje italijanskih katoličanov proti Vatikanu, o katerem fašistični listi pišejo, izmišljeno.
Vsi listi poročajo, da so se molitve izpreme-nile v politične poulične demonstracije, niti eden pa ne navede, v katerem mestu in v kakšni uri so se te demonstracije vršile in kdo jih je priredil. Pol urad na agencija »Štefanu je poročala iz Ljubljane, da je sv. mašo v stolnici opravil sam škof dr. Rožman in da so demonstranti prinesli v cerkev tržaško, goriško in reško zastavo s črnim trakom. (Sv. maše ni bral škof Rožman in tudi omenjenih zastav ni nikdo prinesel v stolnico. Znamenje, kako potvarjajo celo uradne fašistične agencije resnico samo, ker hočejo podtakniti jugoslovanskim škofom politično splelkarenje! Prip. uredništva). Ves tiek stremi za tem, da bi svoje čilalelje prepričal, da gre za politično manifestacijo, narekovano od laikov, in ki ne odgovorja resničnemu razpoloženju jugoslovanskih katoličanov. »Piccolo« se posebno razburja radi zveze, ki so je sklenili predstavniki jugoslovanske manjšine s »politikujo-čim fratrom Innerkoflerjem, kot predstavnikom organizacije južnotirolskih Nemcev na Dunaju. >Ko je propadla mednarodna manjšinska organizacija z Wilfanoin na čelu. naj se ustvari druga l»od okriljem katoliške cerkve! To je strašno.!- Zato list pravočasno poziva Vatikon, da nastopi proti patru Innerhoferju. To je moralna dolžnost Cerkve, kajti Cerkev jo predvsem pravičnost in resnica; to je njena taktična in politična dolžnost, kajti fašizem ne more trp<-ti. da bi s papeževim privoljenjem poslal tarča kakega laživerskega mednarodnega-gibanja! Podobno piše »11 Popolo di Trieete«.
Stališče „Germanie"
Berlin, 22. marca. Včerajšnja .Gerinania« pri-ohču je izpod peresa svojega dunajskega dopisnika članek Jožefovo v Jugoslaviji«, v katerem poudarja važnost koraka jugoslovanskih škofov, ki so odredili javne molitve za Slovane v Italiji. Olede na to.
Krakow. 23. marca. Slezijski vojvoda Ora-rynski se nahaja že nekaj dni v Katovicah, kjer se vršijo neprestano konference z višjimi upravnimi organi te provincije. Sestanke je naročila poljska vlada sama z namenom, da olajša napetost med Poljaki in med nemško narodno manjšino. Ob tej priliki je Orazynski izdal najstrožja povelja podrejenim oblastim, da morajo v vsakem pogledu in natančno izpolnjevati vse predpise glede narodnih manjšin, katere vsebuje poljska ustava.
London, 23. marca. or. Times« poročajo iz Otave v Kanadi, da je prišla k predsedniku vlade
Banovinski proračun potrien
Belgrad, 23. marca. AA. Včeraj je finančni minister odobril proračun Dravske banovine. Proračunska vsota znaša 116.355.099 Din, proračun banov, podjetij pa 56,11(1.421 Din. Obenem s proračunom je finančni minister odobril tudi uredbo Dravske banovine za izvršitev proračuna. Višina banovinekih doklad, ki je odobrena Dravski banovini, znaša 35 odstotkov. Z odobritvijo proračuna Dravske banovine so potrjeni vsi banovinski proračuni za leto 1931-32.
Tako veert iz Belgrada. Zaenkrat še nimamo detajlov, pa ne moremo podati končne slike pro-računa. V svrho primerjave omenjamo, da je zna-ial proračun za Ho 1930-31 130.062.000 Din v dohodkih in ravno toliko v izdatkih, proračun podjetij pn 29,34 milij. izdatkov in 31.18 milij. dohodkov. Predlog proračuna za 1931-32 pa je znašal 120 milij. in se je torej proračun znižal za 3.6 milij. IXin. — Op. ur.
Dunajska vremenska napoved. Bolj oblačno, ftajbrie nevihte. Nižja temperatura.
da okrožnica govori o preganjanju katoličanov v Mehiki, Litvi in boljševiški Rusiji in da so vršile molitve v Jugoslaviji prav na isti dan, kakor je lansko leto ves katoliški svet molil po ukazu sv. očeta za kristjaue v Rusiji, je čin jugoslovanskega episkopata zbudil veliko pozornost med katoličani vsega sveta in tudi med narodnimi manjšinami drugih držav. Ugledni nemški in francoski katoliški in nekatoliški listi so posegli vmes. Jugoslovanski škofje so z okrožnico odprli novo poglavje v obravnavanju manjšinskega vprašanja. S tem, da je fašistični tisk skušal dati okrožnici povsem politično ozadje, je pomen akcije jugoslovanskih škofov še dvignil. List popisuje uato, kako so Italijani, kljub svečanim obljubam svojih državnikov, kakor Tittonija, Sforze in samega kralja, pogazili vse pravice narodnih manjšin. Edino še Cerkev je danes njihovo zavetišče; to je zdaj poosebljeno v sivolasem goriškem nadškofu dr. Sedeju, ki kljubuje fašističnemu valu. List našteva nato kulturne in gospodarske organizacije, ki so jih uničili fašisti v Primorju in zaključuje s kratko razlago konkordata, v kolikor zadeva narodne manjšine.
Koln, 22. marca. »Kolnische Volkszeitungc, ki je glede na znano okrožnico jugoslovanskih škofov priobčila že več člankov o položaju manjšin v Italiji, je posvetila zopet nov dopis iz Rima temu vprašanju. Ker je dopisnik znana osebnost, ki ima dobre etike z visokimi cerkvenimi krogi, so njegovo informacije posebno glede stališča Vatikana napram okrožnici jugoslovanskih škofov velikega pomena. Še pred nekaj tedni je fašistiini tisk menil, poroča dopisnik, da bo pastirsko pismo jugoslovanskih škofov v najkrajšem času pozabljeno in da se 6vet ne bo zmenil zanj. Dogodki kažejo, da je bila ta domneva povsem napačna. »Giornale d'l alia». ki je znana po svojih zvezah z zunanjim ministrstvom, je v svojih »Vtiskih iz vatikanskih krogov« trdil, da so jugoslovanski škofje prekršili stroga navodila Cerkve, da se duhovniki in Škoti ne smejo vtikati v politične zadeve. Ce bi bilo to res, potem bi imel Vatikan po objavi okrožnice jugoslovanskih škofov dovolj časa, da bi prepričal škofe o nedopustnosti in neoportuuosli njihovega koraka in gotovo je, da bi se jugoslovanski episko-pat ugovorom Vatikana vdal. Iz razvoja dogodkov pa je razvidno, da ee je sv. stoliea zadržala nevtralno, nko ne povsem rezervirano (zurilckhaltend). Po vodi je šel napor fašistično vlade, da bi spravil Vatikan v boj proti jugoslovanskim škofom. S tem nočemo reči, da je Vatikan sodeloval pri ukrepu jugoslovanskih škofov; pač i>a bi radi le poudarili, da ni sv. etolira našla nikakega razloga da bi jugoslovanske škofe opozorila, da so s svojim činom prekršili njena navodila in šli preko mej svojega področja ter posegli v posvetno politiko. Sv. stoliea ne bo nikdar moralno podpirala tistega, ki hoče vpliv školov na javno moralo omejevati. V najvišjih cerkvenih krogih pač ne kažejo veselja, da bi podpirali stremljenje vsegamogočne države po nezmotljivosti. Nasprotno, ti krogi so vznevoljeni, da je fašistični tisk navodila dubrovniškega škofa na-
Rennettu deputacija ukrajinskih priseljencev s prošnjo, naj posreduje pri poljski vladi v prilog Ukrajincev v vzhodni Galiciji. Bennett je odgovoril, da bo prošnjo poslal Društvu narodov.
Berlin, 23. marca. AA. O priliki desetletnice plébiscita v Gornji Šleziji jc med Nemci povsod prišlo do velikih manifestacij. V Beuthenu je govoril sam nemški kancelar Briining, ki jc rekel, da so oni, ki so imeli skrb za pravice narodov, zanemarili pravico naroda v Gornji šleziji. Nemčija je vedno protestirala zoper krivice in se bo tudi poslej borila za popolno enakost narodov.
Zopet karambol na Jadranu
-Split. 23. marca. ž. Včeraj sta pred zoro v hvarskem kanalu trčila skupaj dva parnika, in sicer parnik »Ave Maria pod italijansko zastavo, ki je plul prazen proli Splitu, in parnik »Deva . Obe ladji .sta motorni. Deva» je nadaljevala pot v Gruž. Ave Maria« pa je s težavo priplula do Splita, kjer jc takoj javila poškedbo prietaniSčni oblasti in zahtevala odškodnino. Tudi parnik Deva je bil poškodovan.
M. Umck, kanonik v Mariboru
Belgrad. 23. marca. AA. S kraljevim ukazom je bil imenovan za kanonika .stolnega kapillja v Mariboru g. Mihajlo LI in e k , tajnik ordinntori-jata v Mariboru.
Belgrafske vesti
Belgrad, 23. marca. š. V nedeljo je belgrajski nadškof dr. Rodič blagoslovil nove zvonove v cerkvi očetov asumpcionistov.
Belgrad, 23. marca. ž. Od 11. do 21. aprila bo v Baslu velika vzorčna razstava, katere se bo udeležila tudi naša država.
Belg-ad, 23. marca. š. Dne 1. aprila se bo pričel graditi aerodrom na Sušaku.
menoma popačil, češ, da je nadpastir vernike pozval, naj molijo za politično svobodo Jugoslovanov v Italiji, ko je vendar iz leh navodil, ki jih ima Vatikan v rokah, jasno razvidno, da je imel škof Carevic v mislih lo versko svobodo. Rimski objektivno misleči cerkveni krogi se pritožujejo, da se s takšnim potvarjanjem resnice le še otežkoči raz-čiščenje položaja. Prav lako obžalujejo, da je bilo treba na pritisk vladnih oblastev premestiti slovanske redovnike in jih nadomestili z italijanskimi, ki naravno ne poznajo miselnosti in značaja Slovencev in Hrvatov.
Najbolj je napet položaj v goriški nadškoliji, kjer so n. pr. fuš'sti v neki cerkvi (sv. Ignacija v Gorici) pomaznli klopi in potrosili v blagoslovljeno vodo rdečo barvo, da bi preprečili slovenski misijon. Slovensko ljudstvo pač ne nosi nikake krivde za to skrunjenje. Zdi se, da vlada ne odobrava početja goriških črnosrajčnikov, ki se ob cerkvenih slovesnostih sicer postavijo v prve klopi, v resnici pa nimajo smisla za versko čuvstvo goriških Slovencev. To početje nikakor ni v skladu z zadnjim Grandijevim govorom so političnem, socialnem in gospod a reke m miru med državljani, o verskem miru in o miru med državami.«
Ob zaključku nemSlci list ugotavlja, da jugoslovanska oblaslva pač ne postopajo z Italijani v Dalmaciji, ki so sicer priseljenci iz beneške dobe, tako, kakor želijo Jugoslovani, da bi Italijani postopali s Slovani v Italiji.
Varšava, 23. marca. ž. Varšavski dnevnik »Unija« je prinesel članek pod naslovom »Jugoslovanski nadškof v obrambi hrvatskega in slovenskega jezika.« V članku navaja okrožnico nadškofa dr. Bauerja in piše: Redko se v zgodovini cerkve zgodi, da hi njeni dostojanstveniki jasno in energično nastopili v obrambo narodnih manjšin, njihovih jezikovnih in verskih pravic. Okrožnica nadškofa dr. Bauerja je naletela na veliko priznanje ne samo ined Slovenci in Hrvati in slovanskimi narodi, nego v vsem kulturnem svetu, ki obsoja neprijatoljsko ravnanje fašistov z jugoslovansko manjšino, videč v tem postopanju klic k borbi in oil|>oru. ki gu morajo italijanske represalije izzvati pri sti-skanih narodih.
Italija protestira
Dunaj, 20. marca.d. V ostulem javlja danes neki ponedeljski list, da je prod kratliim bihf izvršena še druga diplomatska akcija. Italijanski poslanik je protestiral proti antiitnlijanski propagandi, ki se širi celo iin cerkvenih tleh s strani južnotirolskegn pntm Innerkofln proti zntirnnjn nemške in slovanske manjšine v Italiji. P. Innerkofler je povabil zastopnike teh manjšin na Dunaj in imel med mašo v pavlan-ski cerkvi pridigo, v kuteri je napadal Italijo. Italijanskemu poslaniku so pri njegovi intervenciji odgovorili, da državne oblasti ne smejo vplivati na dogodke v cerkvi.
Smetona kralj Litve
Kovno, 23. marca. Nacijonalističnu organizacija Tantininkaj sklicuje svoj kongres v Kovno na dan 13. junija. Na tem kongresu nameravajo Smetono proglasiti za dosmrtnegu predsednika Litve. Baje misli Smetona postati prvi vladar Litve in začetnik nove dinastije.
Revolucija v Kavkazu
Ženeva, 23. marca. os. Na Društvo narodov so prispela do sedaj še ne potrjena poročila, da je v večjih krajih Kavkaza izbruhnila kmetska revolucija. Vzrok za vstajo, da je naredba sovjetske vlade, po kateri se kmetje razlastijo in se uvede nasilna socializacija kmetskih obratov Brzojavke iz Tiflisa vedo povedati, da je prišlo do krvavih spopadov med uporniki in med sovjetsko policijo in sicer v Georgiji, kakor tudi v sosednjem Azer-bejdžanu. Ker število ustašev vedno narašča, je policija poklicala na pomoč rdečo armado, kojc prihod na licu mesta se ravnokar vrši. Pričakujejo sc veliki resni dogodki.
Pretep v romun. parlamentu
Bukarešta, 23. marca. ž. V soboto popol-dne je bil v romunskem parlamentu velik nro-tep. Poslanec Gijivara, član liberalno stranke, jc kritiziral vlado zelo ostro. Radi icgu i.tu predsednik zbornice ni hotel dovoliti nadaljevanja žalitev. Zato je poslanec letel proti predsedniški mizi in vrgel na iin volilno žaro. tokrat je pristopil k njemu nek poslanec ga klofutnil. Prišlo je do občnega pretepa, ki se je končal tako slabo za Giuv na. da jc po končanem pretepu obležal nn '|-li in so gn morali zdravniki odnesti iz dvoran?.
London, 23. marca. AA. Ekspresni vlak London—Škotska, ki je znan pod imenom »' eteči Škot«, sc je ponesrečil včeraj opoldne. Doslej znano število mrtvih znaša osem.
Belgrad, 22. marca. Tukajšnja »Politika« se \ daljšem članku ha vi / dunajskim atentatom na kralja /.ognja glede nu vlogo, ki jo igra fašistična Italija \ Albaniji. Italija nadaljuje s svojo politiko tihega prodiranja v Albanijo. Vsa (Ir/.nvnii uprava, vojska in finance se nahajajo v italijanskih rokah. 23« italijanskih častnikov organizira albansko vojsko pod vodstvom generala Pnrianija; v to število niso všteti italijanski fašisti, ki so zaposleni v državnih uradih iu v vojski. Italijani porabijo polovico državnih dohodkov v vojaške namene in sicer gre za vsoto, ki gotovo presega IS milijonov zlatih frankov. Del posojila, lo je okoli 30 milijonov zlatih frankov se jo porabil za zgradil jo strateških cesl. Italijanske ladje ilnev-no izkrcnvnjo ogromne množine orožja in voj-I nega materijala. Dunajski atentat je plod širo-kopotezno zarote albanskih beguncev, ki bi v
Po sklepu misijona bo v petek 27. marca v frančiškanski cerkvi
VEČER KELIGIJOZNE GLASBE
ki jo izvaja akademski cerkvcni pevski zboi Vstop prost! I I I I I Vabljeni vsi! VINCENCIJEVA KONFERENCA ZA AKADEMIKE V LJUBLJANI
1ИЖИВ|!ИИДДДИЖДИИИИДИМИИИИИИИИИИИВИ
Najaktualnejša vprašanja sodobnosti
Še so v spominu znamenite izjave praškega nadškofa dr. Kordača o kapitalizmu, ki so vzbudile izredno pozornost radi ostrega in preciznega tona Njih pomen in dalekosežnost je bila nekoliko zmanjšana le radi lega, ker je šlo za interview praškega časnikarja, ki, kakor znano, niso vedno dovolj natančni v reprodukciji. Praški nadškof pa jo te dni izdal pastirski list, ki v celoti in oficijelno jiolrjuje škofovo tedanje naziranje o aktualnih gospodarskih vprašanjih. »Slovenec« je list na kratko že omenil, v naslednjem pa prinašamo najznačilnejša mesta iz najnovejše Kordačeve poslanice
Obresti.
»Radi spremenjenih gospodarskih razmer je skoraj sententia comiiiunis (splošno mnenje moralnih teologov), da ima izposojevalee mnogo prilike, se okoristiti s posojenim denarjem in dn je radi-lega pravilno, ako se mu da neka odškodnina — obresti. Toda da ?požrešne obresti« ne postanejo morski volk, ki požira vse gospodarsko življenje, mora država postaviti neko višinsko mejo, katere obrestna mera ne sme prekoračiti (5%). Z ozirom na lo pa, dn se delavstvo vedno bolj proletarizira in da tudi Leonova delavska okrožnica zastopa načelo, da
vso bogastvo narodov poteka iz njihovega dela.
izjavlja mnogo sociologov, da so obresti v svojem bistvu »dohodek brez dela«, ki si prilašča delo drugih in je sokriv njihove revščine, ker morajo delavci najprej zaslužiti za ogromne vsote obrekovanja vloženega kapitala in šele potem sprejmejo zmanjšan delež v obliki plače kot donos njihovega dela. Stotisočaki in milijoni v velikih bankah bi torej ne bila
lastnina temveč tatvina.
Zato bi sedanji denarni sistem obrestovanja moral prenehati. Ameriški predsednik Lincoln, dober poznavalec bankarstva. je v javnem zborovanju izrekel, da par finančnikov velekapitala združuje v sebi tolikšno moč, da more kontrolirali ves denarni obtok, vse kredite, da je skratka vso gospodarsko življenje narodov osredotočeno v njihovih rokah, radi česar so ljudje potisnjeni na stopnjo gospodarske sužnosti. Neka izravnava je (u nujno potrebna t
Parlamenti in tisk.
Parlamenti so često le demokratične fasada, ki prikrivajo izključno gospostvo velekapitala. Kapitalistično časopisje zatisne obe oči zaupljivemu in največkrat nepoučenemu ljudstvu, da slepo veruje potvorjenemu javnemu mnenju Celo parlamentarce zapeljuje denar, da ne služijo "haroiu, temveč na stroške ljudstva mamonu.
Karteli in trusti.
Delavce pravtako zapostavljajo razni karteli in trusti, ki so sicer po besedah enciklike sami na sebi dovoljeni, toda nudijo najbližjo priliko, da grabežljivi kapitalisti potom njih s koncentrira*'-™ kapitalom monopolizirajo produkcijo, ki izrablja delavca in diktira cene na trgu.
Omejitev zasebne lastnine.
Zasebna last ni absolutna in neomejena, kakor so jo smatrali Rimljani, ampak je relativna in so z njo združene socialne dolžnosti. Služiti mo.a skupnosti po zakonih splošne potrebe, pravičnost in ljubezni. Tudi sredstva proizvodnje more država prenesti iz zasebnopravne lasti v lastnino vsega delavstva, ako služi lo v zadovoljivo rešitev socialnega vprašanja. Proizvajalna sredstva in delo bi bila na tak način zopet zd užena, ko ju je kapitalistično gospodarstvo ločilo.
Delo, vir blagostanja.
Delodajalci naj se zlasti zavedajo, da je človeško delo vir ljudskega blagostanja. Zato naj delavci dobe pripadajoči del čistega dobička, bodisi da delajo z roko ali umom.
Končno poziva nadškof detcdr.jalce in delavce ob 40 letnici delavske ci'c'klike k uvidevnosti, da ne bo na smrt bolna človeSka družba zopet 40 let čakala na prepotrebne socialnc reforme, ker se je bati, da jo sicer preseneti svetovna kata. strofa.
Odmev nemško avstrijske carinske unije
Praga. 23. marca. kk. Na današnji konferenci gospodarskih ministrov je poročal zunanji minister dr. Beneš o avslrijsko-nemški carinski uniji. Stvar bosta obravnavala še politični odbor in ministrski svet na posebni seji.
Kukarešt, '23. marca. kk. Francoski in češkoslovaški poslanik sta danes obiskala ministrskega predsednika Mlroncsen in ga informirala o stališču njunih vlad glede avstrijsko-nemške carinske pogodbe.
primeru, da bi sc posrečil, vdrli v svojo domovino iu jo osvobodili. Vprašanje je seveda, ul; bi fašistična Italija, ki je po pogodbi obvezana ščitita Zogu j n, tedaj ostala mirna.
Za zedmjenle Balkana
Zngrch, 23. marca. ž. »Novosti« poročajo i/. Carigrada, da se ho konec aprila organiziral balkanski teden /a propagando balkanskega zedinjenja. Delegati, ki bodo Turčijo zastopali v balkanskih prestolnicah, so že določeni. V Atenah se ho obravnavalo vprašanje hfinkar-slvu in trgovine. V Belgradu se lio obravnavalo vprašanje feminizma in delavstv i. Delegata za Belgrad sla Ned Met in Sadik hej, glavni tajnik trgovske zbornice in gospa Somišn llaniima. V Sofiji <e l>o obravnavalo vprašanje kmetijskih ' zbornic.
Republikanska ofenziva v Španiji
Mndrid. 23. marca. kk. Socialistična stranka In njej skoro popolnoma pridružena splošna delavska unija je izdala izredno oster volivni oklic, ki obtožuje diktaturo in njene oblastnike nešle-vilnih kaznivih prestopkov. Pri tem poudarja, da je republika danes za Španijo edino upanje in rešitev. Prihodnje občinske volitve naj bodo ljudsko glasovanje za republiko. Republikanca in socialisti so skoro [Kivsixl sestavili skupne volivne liste. Od 12 madridskih volivnih okrožij >ih je 7 republikanskih. Tudi z dežele prihajajo poročila o močnem narastu radikalne levice. Večerni listi so nocoj prvič izšli brez pred cenzure, ker je vlada včeraj zopet uvedla \se ustavne garancije. Madridski študenti so zo|>r1 vprizorili nemire, ker je stranka diktature nalepila na poslopju vseučilišča plakate. Študenti so jih na cesti zažgali in peli marzeljezo. Tudi mestni uradniki so danes vpri-
zorili stavko, ker jo monarhietična večina v občinskem svetu odklonila socialistični predlog za zboljšanje njihovih plač.
Madrid, 23. marca. kk. Vojno sodišče je pravkar izdalo svojo razsodbo v kazenski zadevi proti decemberskim upornikom. Vseh 0 obtožencev je bilo obsojenih vsak na 6 mesecev in 1 dan zapora. Državno pravdništvo je predlagalo za voditelja upora 15 let ječo, za druge obtožence pa po 8 let. Nastop občinstva in največjega dela listov pa je pokazal, dn je bilo popolnoma nemogoče resno obsoditi obtožence. Javno mnenje jih je oprostilo, španski kralj se bo jutri vrnil v Madrid.
Španiji vrnjena ustava
Madrid. 23. marca. AA. Kralj je podpisal odlok, s katerim obnavlja v vseh pokrajinah države ustavna jamstva.
t v*
Poljske narodne manjšine
Tiha okupacija Albanije
Uprava, vojska, finance v italijanskih rokah
Asfaltirane ceste nam obetajo
Ljubljana, 23. meroa.
Te dni so začeli temeljito nasipati in popravljati državno Dunajsko cesto proti Ježici, Ki je bila že več let sem huda jx>kora za v:;e voznike, zlasti za avtoniobiliste, nič manj pa tudi
za pe.šče.
Ob tej priliki se je naš poročevalec razgo-varjal z g. inž. K ob a lom, načelnikom tehničnega oddelku pri ljubljanskem okrajnem glavarstvu, ki je bil tako ljubeznjiv, da je navedel vsa cestna dela, ki se bodo izvršila nn državnih cestah v ljubljanski okolici letos in v prihodnjih letih.
Dunajsko cesto bodo posuli s trdim, ostrim gramozom iz državnega kamnoloma v Trzinu, odkoder je bilo od lanskega leta senu napeljano že čez 2500 kub. metrov gramoza. Ta gramoz bo seveda temeljito stlačen s parnim valjarjem, ki je že pridno na delu in katerega je posodila tvrdka Dukič. Dunajska cesta se bo zdaj tako utrdila do Ruskega carja v Mali vasi, oziroma še nekaj sto metrov dalje, kolikor bo pač na razpolago kreditov. Vsega gramoza se no v ta namen porabilo 2500 kub. metrov, dočim so cestarji lansko leto sproti za posipanje in pokrivanje raznih velikih jam na tej cesti, porabiti 2000 kub. metrov gramoza. Če vpo.šte-vamo, da stane vsak meter tega gramoza 140 dinarjev, je to pač velik znesek, ki se bo porabil za to cesto.
Vsa dela na Dunajski cesti Ixxlo trajala več ko dva meseca, potem pa sc ho cesta ves čas vdrževala v tem stanju. Vse kotanje se bodo sproti zasipavale, razen tega pa se bo skrbelo za pravilen odtok vode s ceste, kar bo pač lahko, ker bo cesta zdaj močno dvignjena.
Kakor z,nano, se je lansko leto na isti način popravila že cesta na Gorenjsko in sicer do St. \ida. Ta cesta je zdaj v dobrem s4anju ter je tudi zimo dobro prestala. Te dni so pričeli s popravo ceste od Št. Vida dalje dc. Medvod,
Mož poštenjak
D. M. v Polju, 22. III.
Naša občina ima svoje zaslužne može, ki se jih mora spomniti ob jubileju. Mož, ki obhaja 23. i. m. 65 letnico rojstva, je g. Ignacij M e r c i n a , trgovec in gostilničar v Zg. Kašlju pri D. M. v Polju.
kjer je poveod že v ta namen pripravljeno dovolj gramoza, ki ga ta kislo utrjuje parni valjar, last Imnske uprave. Pozneje Ixxlo na to cesto navozili še novega, tršega gramoza iz kamnoloma ua Verdu, ki je boljši.
Pob g tega ima tehnien' oddelek pri okrajnem glavarstvu za Ljubljano in okolico pod čegar delokrog spadajo državne ce. te proti No-t-anjski do državne meje v Planini, Dolenjska cesta do Velikega gabra, Gorenjska cesta do Je-perce. Dunajska cesta pa do Trojan, v načrtu modernizacijo vseh državnih cest v najbližji ljubljanski okolici. Zdaj se v ta nannn izdelu ■ j< jo načrti, elaborati in proračuni, ki bodo na'<. odposlani v ministrstvo, ki jih bo po pregledu odobrilo ter seveda tudi poskrbelo za kre-'it. Po teh načrtih se bo Dunajska cesta tlakovala, oziroma asfaltirala vse do Trzina, Dolenjska cesta do Škofljice, Gorenjska do Medvod, Tržaška cesta i»a do Brezovice. Pri teh načrtih so se vpo-števala sledeča dejstva: dotično cestišče ter promet, ki se stalno nadzira in večkrat nn mesec šteje in vpiše na zapisnike.
Kdaj bodo te ceste tako modernizirane, še ni gotovo, vendar |wi je Izven dvoma, da bomo takšne ceste imeli vsa j prihodn je leto. V ta namen so že vnesene v proračun visoke vsote, porabili pa se bodo za temeljito popravo cest tudi drugi izredni dohodki. Kakor smo izvedeli, jc samo Maloželezniška družba, ki obratuje s svojimi avtobusi nn progi Vič-Ježica, plačala Mos za izredno porabo ceste čez 80.000 Din. Tudi drugi avtobusni podjetniki na teli progah so morali ali na bodo še prispevali, ker je končno tudi v n jih interesu, da so ceste, po katerih obratujejo, res v dobrem stanju.
Vsa navedena dela pri modernizaciji vseh teh državnih cest nadzoruje načelnik g. inž. Ko-bal, ki se je z vso vnemo posveti! rešitvi tesra perečega vprašanja, ki je zadnja leta vznemirjalo vso našo javnost.
MAMICE! Ali hočete razveseliti svoje malčke? Pripeljite jih jutri k materinski proslavi ob 8 zvečer v operno gledališče.
Za vsako vreme.
vsoho cesto
je zanesljiv Continental-obroč. Po velemestnih cestah in po dežeinih cestah ob solncu in dožju nosi sigurno Vaš voz.
\ IKT0K BOHINC, LJUBLJANA

fgkiMIsteatol
Ko se je pred 40 leti začelo naše ljudstvo izobraževati, organizatorji ljudstva orati ledino, je bil naš Nace prvi, ki je prijel za plug. L. 1886. je 21 letni mladenič zbral krog ukaželjne mladine in ustanovil bralno društvo, iz katerega so potem izšle vse druge kulturne organizacije. Zatem je ustanovil domačo posojilnico, kjer je še danes odbornik. Uvidel je potrebo gasilnega društva. Danes je tu častni predsednik. Bil je prvi v mladinski orlovski organizaciji.
Bil je 18 let tudi tajnik občine. Njegova zmožnost je bila znana tudi na višjh mestih. Po vojni
Îe bil imenovan tudi za gerenta domače občine, ;jer je storil veliko dobrega. On je uvedel po Sloveniji danes tako znano seme kašeljskega zelja. Je tudi domači živinozdravnik, Če smem tako reči, samouk. Mnogi so ga klicali k živini za nasvet in pomoč. Rad podpira prosvetna, karitativna društva, pomaga v potrebi revežem, spisuje in sestavlja prošnje na razne urade oprostitev vojaščine, davkov, za razne podpore, posameznikom, društvom. Kdo bi mogel to prešteti.
Od leta 1885. je naročnik »Domoljuba«, >Dom In Sveta, 25 let ima že >Slovenca«. Menim, da je edini v občini, ki ima 000 knjig v svoji knjižnici, večino vezanih, največ strokovne, leposlovne in nabožne vsebine. Kot gostilničar je poštenjak. Nikoli ne prireja veselic ali plesa, kajti zaveda se pogubnih posledic in odgovornosti. Značilna je kletvica »Prmej karoške tega vesega družabnika. Poln humorja je še danes pri 65 letih. Naš jubilant uživa pri vseh občanih spoštovanje, tudi nekdanji politični nasprotniki znajo ceniti njegove zasluge. Preskrbel je svojim petim otrokom dostojno življenje. Sin mu je padel v vojni.
Našemu jubilantu želimo v krogu svojih domačih dočakati še mnogo, mnogo let, kar Bog daj!
Požar
Slovenjgradec, 22. marca.
Požar je 18. t. m. okrog polnoči zopet uničil hišo in gospodarsko poslopje posestnika Štefana Kočnika pd. Cvikl v Graški gori, občina šmiklavž.
Hiša je bila zgrajena še po starem, s kuhinjo na dimnico ter lesenim dimnikom, zato se je, ko je gospodinja kuhala večerjo za ljudi in svinje ter zato bolj močno zakurila, razžaril dimnik, česar domači niti niso slutili. Nič hudega sluteč so legli k počitku, ter se zbudili še-le okrog polnoči, ko je izbruhnil že požar in je bila kuhinja že skoro vsa v plamenu.
Pogorela je hiša in gospodarsko poslopje do tal ter ves živež, krma za živino in vse orodje. Škodo cenijo na okrog 76.000 Din, a je krita z zavarovalnino le samo za 18.000 Din. S pomočjo sosedov, ki so prihiteli hitro na potnoč, so rešili samo nekaj obleke in živino. Ker ni blizu vode, je bilo gašenje tudi onemogočeno.
Zlati jubilej travniške gimnazije
Travnik, marca meseca.
Meseca oktobra 1932 bo poteklo polnih 50 let, odkar so v Travniku ustanovili veliko nadškofijsko gimnazijo s semeniškim internatom. Kdor je zasledoval kulturne razmere bosansko-hercegovskih Hrvatov skozi teh petdeset let, dobro ve, kako odlično vlogo je zavzemal ta zavod v kulturnem napredku in vzbujanju narodne zavesti katoliških Hrvatov v teh krajih. S sarajevsko državno gimnazijo je bila ta gimnazija po stoletnem snu Bosne prvi zavod za srednješolsko vzgojo bosanske mladine. Radi izvrstne vzgojne tradicije svojih učiteljev iz Družbe Jezusove pa tudi radi izrazitega hrvatskega narodnega značaja je postal ta zavod kmalu žarišče Hrvatstva v Bosni in Hercegovini. Skoro vsa prva generacija bosanske hrvatske inteligence je izšla iz travniške gimnazije. Travniška gimnazija pa ni samo zgodovina. S svojimi krščanskimi vzgojnimi smernicami v središču bosansko-hercegovskega Hrvatstva je važna tudi za današnjo dobo. Travniška gimnazija je in bo ostala prava trdnjava idealistične hrvatske kulture. Naraščaj, ki nam ga je vzgojila bodisi za duhovski ali posvetni stan, bo ostal vedno cvet in jedro narodne inteligence.
Tako se pričenja oklic, ki ga je izdal in podpisal vrhbosanski nadškof dr. Ivan Sarič ter z njim več uglednih javnih delavcev, bivših travniških dijakov, tned njimi odvetnik dr. Joso Sunarič ter mnogo drugih. V tem oklicu nadalje napovedujejo podpisanci, da bo treba za zlati jubilej travniške gimnazije ustanoviti krepke podporne fonde, iz katerih se bodo lahko siromašni bosanski dijaki brezplačno šolali. Ta podporna akcija je potrebna, ker državna dotacija za ta zavod presega komaj 200.000 dinarjev letno in z njimi zavod ne more izhajati. Zadnja leta je prispevala velik del vrhbosanska nad-škofija v Sarajevu, večinoma iz tnilodarov, ki pa se radi gospodarske krize vedno bolj krčijo. Nabiralna akcija pozivlje vse Hrvate, predvsem pa bivše travniške dijake, da pristopijo kakor dobrotniki, darovalci ali podporniki. Dobrotniki plačajo enkrat za vselej najmanj 10.000 Din, darovalci enkrat za vselej 1000 do 5000 Din (v treh razredih), podporniki pa enkrat za vselej (v treh razredih) 100, 300, 500 Din. plačevanje rokov se je pričelo na praznik sv. Jožefa ter bo trajalo do dneva zlatega jubileja, ki bo 30. decembra 1932. Akcijo vodi nadškofijski ordinarijat vrhbosanski v Sarajevu.
Tretja vlomilska tolpa pod ključem
Ljubljana, 23. marca.
Orožnikom se jc posrečilo v soboto prijeti tretjo nevarno vlomilsko tolpo, katere glavar ie bil Janez Kastelic, sin poštenih kmečkih staršev, ki jih ni hotel ubogati, in se je raje klatil brez dela okrog in izvrševal razne tatvine in vlome v litijskem okraju in po drugih dolenjskih vaseh. Bil je pravi strah Dolenjske ter ima na vesti mnogo vlomov, ki so jih poprej pripisovali ljudje drznemu in proslulemu razbojniku Jakopinu.
V soboto sta dva orožnika postaje v St. Vidu pri Stični prišla v Ljubljano in izsledila v neki trnovski gostilni Kastelica prav v momentu, ko se je zalagal s pečenko. Orožnika sta Kastelica ukle-nila in odpeljala v zajiore deželnega sodišča. Varnostnim organom se je nato v nedeljo posrečilo prijeti še Antona Marinčiča in Franceta Sotlerja, ki sta se baje udeleževala vseh Kasteličevih vlomilskih pohodov.
To je sedaj tretja večja in drznejša vlomilska tolpa, ki je za dalj časa spravljena pod ključ. Preiskovalni sodnik dr. Bizjak je sedaj zelo okupiran s temi vlomilskimi tolpami, kajti njemu je tudi Ka-steličeva tolpa poverjena v preiskavo. Vendar Kastelic ni bil tako nevaren vlomilski tip kakor France Pavtič, ki je že 20 let presedel v ječah, enkrat 10, a drugič 8 let v Mariboru, kjer je Pavlič pač absoN viral visoko šolo za vlomilce. Upati je, da bo sedaj imela dežela dali časa mir pred nevarnimi tolovaji.
Slovenci v tujini — naša kri
Ljubljana, 23. marca.
Zadnjič smo poročali o sestanku, ki ga je sklicala Družba sv. Rafaela za ustanovitev slovenskega izseljenskega sveta. Predsednik te družbe p. Kazimir Z a k r a j š e k je imel na tem sestanku prav zanimivo predavanje, s katerim je utemeljeval jx>-trebo ustanovitve takega izseljenskega sveta. Njegova izvajanja so bila tako zanimiva, da zaslužijo, da izve zanje tudi širša javnost in s tem tudi za utemeljitev potrebe po izseljenskem svetu. Pater Z a k r a j š e k je v glavnem izvajal :
Vsak narod ima določene dolžnosti do tistih, ki hite za kruhom v tujino. Naša najboljša kri je že šla v tujino, ki jih izkorišča. Tisoči in tisoči pa še čakajo, da bo velika dežela onkraj morja, to je Amerika, odprla svoja vrata, da bodo mogli tja. Ni zadosti, da imamo samo Družbo sv. Rafaela, ki ne more storiti zanje vsega, zakaj vprašanje naroda je v marsičem ieto, kakor vprašanje njegovega izseljeostva. Znani izseljenski delavec Bartu-lica piše, da je izseljensko vprašanje splošno narodno in državno vprašanje. Zakaj ni ga javnega problema, ki se ne bi dotikal tudi problema izšel jenstva.
Družba sv. Rafaela pomaga izseljencu v merskem in karitativnem oziru. To pa še ni vse. Mnogo premalo je, ako damo izseljencu v stiski kakšno malo pomoč. Treba se je boriti proti splošnemu pauperizmu in ga zdraviti v korenini.
Izseljensrtvo je narodno zlo, je narodna bolezen. Ljudje sanjajo, da morajo edino v tujini najti erečo. Narod je skoraj pozabil, da more tudi doma najti Ameriko. Sanje o sreči v tujini mu vzamejo podjetnost in ga napravijo nezadovoljnega. Proti tej težnji, iti v tujino, uporabljajo razna zdravila. Vlada skuša izseljevanje zabraniti s tem, da ga ovira pri izdaji potnih listov z visokimi taksami, z mnogimi ovirami. S tem je težnja po izseljevanju sicer malo potlačena, vendar narod še ni ozdravljen. Pogosto to ravnanje rodi slabe posledice. Marsikdo, ki se poslavlja od domovine, postane prav zaradi teh ovir zagrenjen nad njo in jo morda prvič pri slovesu prekolne.
Izseljenstvo je dostikrat tudi potrebno zlo. Po-I misliti moramo, koliko kmetij j>ri nas so samo izseljenci rešili dolga in propasti. Skupno pa so naši izseljenci kakor čebelice, ki gredo drugam po med in ga pošiljajo domov. Koliko milijonov dinarjev so po vojni samo izseljenci poslali domov. In zopet je koristno zlo, zakaj z izseljevanjem se v marsičem ovira brezposelnost.
Ko smo pred vojno opozarjali v domovini na skrb za izseljence in se trudili, da bi vzbudili zanimanje javnih činiteljev za izseljence, smo naleteli na golo nerazumevanje. >Kaj pa nas brigajo izseljenci?« so nam dejali. >Zakaj pa so šli proč, naj bodo tam, kjer so! Imamo zase dovolj skrbi!«
Da problem izeeljenetva ni tako enostaven, nam pove samo ena številka: za leto 1928 je ugotovljeno, da je bilo pri nas izseljenstvo aktivno za približno 19 milijonov dolarjev, pasivno pn za 2,700.000 dolarjev. Torej so naši izseljenci poslali v državo, oziroma prinesli 15,970.000 dolarjev. Te številke nam govore, da ee moramo brigati za izseljence že s stališča hvaležnosti.
Pred leti smo prosili, naj pride vsaj ena banka v Ameriko in ustanovi tam svojo podružnico. Naši ljudje zaupajo svoj denar najrajši domačinom. Nismo našli razumevanja. Zato so bili naši izseljenci prepuščeni zakotnim agentom, ki so kmalu spoznali, kako plodonosna je kupčija z izseljenci. Začeli so ustanavljati zasebne banke. Stotisoče in milijone dolarjev so naši izseljenci izgubili samo radi teh sleparjev. Leta 1908 je v Newyorku propadla banka Zotti, last nekega pustolovskega Dalmatinca. Samo slovenski izseljenci, ki so temu pustolovcu zaupali denar, so izgubili v tej banki 900.000 dolarjev. A tudi doma so se našli ljudje, ki so v ameriških listih objavljali drage inserate z lažnivimi hvaliea-nji zn svoje zavode in tudi doma so naši izseljenci izgubili precej svojega denarja. Izseljenci bi bili lahko razočarani nad to premajhno skrbjo domovine zanjo. Marsikaj je že zamujenega, ne pa še vse. Se sedaj imamo izseljence v Holandiji, Bel-
giji, Franciji, ki tamkajšnjim hranilnicam ne zaupajo svojega denarja. Hranijo ga le v skrinjah. Seveda ga ob prvi skušnjavi radi zapravijo. Naši izseljenci bi morda več prihranili, če bi imeli koga, kateremu bi z upravičenostjo zaupali svoj denar.
Premalo skrbimo tudi za gospodarske vezi med domovino z izseljenci. Pred leti se je osnovala v Newyorku neka importna družba, ki jo iz domovine izvažala gobe. ajdovo moko itd. Zanimanja je bilo precej, ali družba je imela premalo kapitala in je morala prenehati. Na vsak način pa moramo razširiti uvoz iz domovine v tujino. Tu nimamo niti pojma e kakšno ljubeznijo vise naši ljudje v tujini na vsem, kar je domače, kar je slovensko. Za domače ajdove žgance so vsi iz sebe. Ko smo pred leti dobili v Ameriko eno pristno ribniško žlico, je malo manjkalo, da je nismo dali med sveče.
Tudi naša kulturna podjetja, založbe in časopisi, bi se lahko bolj brigali za naše izseljence Ameriški Slovenci imajo delovni čas tako urejen, da jim preostane čas za čitanje. Žeja po literaturi je tam velika. Ko bi bilo torej prav urejeno, bi šla naša knjiga in list kot povodenj mednje. Tako pa tega največkrat nimajo in se zato hitro nauče angleščine in |>rično čitati angleški ter se e tem seveda Se hitreje amerikanizirajo.
Občudovati moramo energijo naših izseljencev v Ameriki. Tako je v A merilci eden zaslužnih voditeljev, Anton Grd in a, ki ima le priproefo ljudskošolsko izobrazbo, kakor jo je dobil v domovini. Z vztrajnostjo se je v tujini naučil več in sedaj on piše za svoje rojake in jih utrjuje v ljubezni do stare domovine. In taki so vsi, vei, ki vzdržujejo skupnost in vse gibanje med ameriškimi Slovenci. Edini inteligentje so največkrat duhovniki. V nekaterih ameriških mestih so dolge ceste, kjer po več kilometrov skupaj stanujejo in živijo sami Slovenci. Ce greste jx> teh cestah, vidite sama slovenska imena na napisih trgovin. Tu se je izkazala slovenska energija. To so bili kmetski fantje, neuki v trgovskih poslih, pa so se povzpeli tako daleč. Njihova prirojena [Kidjetnost jim je pomagala osamosvojiti se. Slovenci tudi kot politični ži-velj nekaj pomenimo v Ameriki. Saj imamo že svoje župane, poslance in druge funkcionarje v Ameriki. V severni Mineseotti so Slovenci zelo gosto naseljeni in v javnem življenju precej pomenijo ter kar nekako odločujejo v poliliki.
Ameriški Slovenci niso pozabili svoje domovine. Ameriško slovensko časopisje prinaša v vsaki številki vsaj eno, ali dve koloni vesti iz domovinç. Pa naše? Minila so leta in leta, preden sem sploh zasledil kakšno notico o ameriških Slovencih. Sedaj gre to na boljše.
Mislite si o verstvu in o verskem vprašanju kar hočete. Priznati pa morete, da tam, kjer so slovenski misijonarji osnovali med Slovenci svoje cerkve, tam so se Slovenci uveljavili. Verstvo je taka sila, da pomenja ogelni kamen za življenje Slovencev. Kjer je bila cerkev, tam so Slovenci napredovali.
Slovenci v Ameriki še niso izgubili hrepenenja po svoji domovini. Tako bodo letoe prišli v domovino in bodo nekateri tudi filmali j>rizore iz življenja v domovini, n. pr., ko vro ljudje iz cerkve. Filmi o naših krajih, gramofonske piošče z našo pesmijo, vse bi mogočno vplivalo na ohranitev narodnega čuta med ameriškimi Slovenci. A meri kanci nemškega ali irskega pokolenja, Čeprav že davno več ne znajo teh jezikov, radi s ponosom poudarjajo in ob vsaki priliki: Amerikanec sem, toda nemškega (irskega) pokolenja. če že ne moremo ohraniti večini izseljencev za vso bodočnost našega jezika, pa skušajmo, da bodo ohranili narodni čut in zavest pripadnosti svoji stari domovini. Vedeti moramo, da so naši izseljenci najboljši agent je v tujini za staro domovino. Njihovo delo je več vredno, kakor delo diplomatov.
Po i>redavanju je sledil razgovor za ustanovitev izseljenskega sveta, o čemer smo že poročali. Častno predsedstvo nad izseljenskim svetom za dravsko banovino prevzamejo: ban dr. Drago Marušič in knezoškofa dr. Gregor Rozman in Andrej K a r 1 i n.
Kako so v Me niš i ji oblegali tatu
Cerknica, 20. marcu.
Nekje v naši Menišiji leži prijazna vasica, ki jc bila zadnje dni pozor išče prav smešnega dogodka. Tu živi mlad zakonski par. Mož je že nekaj časa od doma (>o delu drugod, žena pa je sama gospodarila doma. Nekega dne se je odpravila od doma obiskat moža. Zaklenila je hišo in ključe izročila sorodnikom, od katerih sta dva ponoči hodila prenočevat v njeno hišo zaradi varnosti, da ne bi v odsotnosti go»|xidinje kak tat vlomil v hišo in kaj |x>-kradel.
Sorodnika sta res vestno hodila čuvat hišo vsak večer. Ko sta oni večer zopet prišla, sta blizu hiše kar ostrmela, ker sta videla v hiši luč in da nekdo hodi po hiši. Močno sta se ustrašila in stekla domov povedat, da je nekdo vlomil v hišo. To je vse sorodstvo strašno razjarilo. Sklicali so sosede na lov na tatu. Tudi so sosede je ta novica zelo razburila. Vsakdo je pograbil, kar mu je prišlo pod roko: vile, sekire, kole itd. Tako oboroženi so ko-rajžni fantje in možje obkolili hišo, kakor bi mignil, in se pripravili na naskok. Eden naj-lx>fj korajž.nih je že nastopal okrog vogala s kolom v roki. V tistem hipu je zgrabil z levico v temi neznanega moža: »Kdo si?« Že mu je hotel podkuriti s kolom, ko se je neznanec v temi oglasil. Bil je oče gospodinje, katere hišo so oblegali in tudi eden <xl oblcgovalcev, ki so prišli preganjat tatu. Med napadalsko četo je iiil tudi oddelek, ki je imel nalogo, razsvetljevati boiišče: trije možje so nosili svetilka,
Ko jc neznana oseba v hiši zaslišala šepetanje, lomastenje ne preveč tihih oblcgovalcev in zagledala kar tri svetilke pod oknom, je odprla okno in vprašala z mirnim in prijaznim glasom: »Kaj pa počnete tukaj?« Sorodniki, oče, bratranci in sosedje itd. so se strašno začudili, ko so zaslišali skozi okno glas gospodinje, katere hiišo so oblegali. Zgodba se je jiojasiiila tako-le:
Žena, ki je odšla obiskat svojega moža, ni povedala sorodnikom, kdaj se bo vrnila. Ko je pod večer prišla domov, se ni oglasila k sorodnikom, da ni ji dali ključ, ampak je prišla kar k svoji hiši, odprla od zunaj okno, zlezla skozenj v stanovanje in prižgala luč. Storila jc to malce v šali, da bi sorodnika, ko bosta prišla, bila lx>lj začudena, od kod se je vzela in da bi ju malo^prestrašila. Ta šala se ji jc dobro posrečila. Ko so oblcgovalci s ključem odprli vrata, so se lepo pozdravili z gosjxxlinjo in se še dolgo časa smejali strahu, ki jim ga je bila napravila. Tudi sosedje, ki so |>ritekli na pomoč, so sc vesele volje razšli vsak na svoj dom.
Aspirin
tablete
pristne le z
Bayer-ievim križem
Ljubljana Uspehi sv. misijona
Ljubljana, 23. marca.
Ze včerajšnji »Slovenski tist« je poročal o krasnih uspehih sv. misijona in o navdušenju ljudstva, ki se je posebno stopnjevalo to nedeljo. Naval pri službah božjih je bil v nedeljo tako velik, da ljudstvo v nekaterih cerkvah niti prostora ni dobilo. V frančiškanski cerkvi so morali n. pr. v nedeljo popoldne odpreti vsa vrata, da je moglo ljudstvo vsaj med vratmi prisostvovati misijonskim govorom in molitvam. V stolnici pa je še celo ob delavnikih tak naval, |X)sebno zvečer, da mora mnogo ljudstva oditi, ker né more več v cerkev. Poročali smo že tudi o velikem navdušenju ljudstva v šentpeterski in v trnovski fari. To zanimanje za sv. misijon, ki je vladalo že med tednom, je bilo v nedeljo seveda še mnogo večje kakor prej. Prav tako je veliko zanimanje tudi v šentjakobski fari in je bila v nedeljo ta cerkev prav tako polna kakor ostale. Kar pa je predvsem presenetljivo, je to, da je zvečer polna tudi šišenska cerkev, dasi moramo pomisliti, da je ta moderno zgrajena cerkev tako velika, da sprejme vase 5000 ljudi.
Vsi misijonarji in duhovniki po vseh župnih cerkvah imajo te dni nadčloveški trud s sv. spo-
vedjo. Po 12 in še več ur na dan duhovniki neprestano spovedujejo, ali ljudi, ki bi se radi spovedali, še vedno ne zmanjka, ludi k mizi Gospodovi ljudje pristopajo v nadvse razveseljivem številu. Tako samo v frančiškanski cerkvi v misijonskih dne\Ti pristopilo k mizi Gospodovi okoli 10.000 vernikov.
Kakor smo že poročali, je bil v nedeljo zvečer po vseh župnih cerkvah enoten tema govorov, t. j. o sv. Evharistiji, »sprava«. Po govorih se ie vršilo češčenje izpostavljenega presv. Rešnjega telesa.
Druga temata misijonskih govorov v teh dnevih so: Posvečevanje nedelj in praznikov, o krščanskem življenju itd. Zelo aktualen tema je imel nocoj v frančiškanski cerkvi p. Kazimir Zakrajšek, ki je govoril o pohujšanju in v svojih izvajanjih grajal predvsem javno pohujšanje, kakor se vrši po raznih izložbah, modi in razvadah itd.
Vernike frančiškanske župnije posebno opozarjamo, da bodo na praznik v sredo po sklepu sv. misijona, posvečene družine Srcu Jezusovemu, nato se vrše litanijc in Te Deum, tako kot v drugih župnijah. Ker je na ta praznik tudi praznik patrona frančiškanske župnije, se bo vršilo v tej cerkvi po sklepu sv. misijona tudi cerkveno darovanje.
lujoči hčerki in sorodniki, dalje jjokojnlkov ožji rojak in pobratim vpok. prof. dr Zgr.iblič, ki je bil pokojnikov tovariš na jwzinski gminaziji, a v izredno velikem številu is!;>ki in primorski rojaki in rojakinje, kakor tudi Šef prosvetnega oddelka g. dr. Lončar in mnogi profesorji ostalih ljubljanskih srednjih šol. Mnogi prij»telji in znanci so pokojnika spremili tja do groba na pokopališče pri Sv. Križu. Naj blagi pokojnik mirno počiva v naši 1 zemlji.
© Pianist Ivan Noč priredi v sredo 1. aprila v FUharmonični dvorani klavirski koncert. Tekom lanske sezije je koncertiral v Nemčiji in Švici, kjer je dosegel mjajen uspeh. Vse kritike brez izjeme priznavajo Noču bleščečo tehniko, veliko muzika-j ličnost in izbran okus. V Berlinu je Jugoslovanski I poslanik, minister Balugžič priredil Noču čajanko, na kateri je bil zbran diplomatski ;bor, elita berlinske publike in najznamenitejši kritiki. Na tej čajanki je izvajal Noč med drugim tudi svojo priredbo Bachovega koncerta za orgle v a-inolu, ki je dosegla sijajen uapeh, in Tajčevičeve »Balkanske plese«, ki so navdušili Berlinčane. Balkanski plesi so tudi nn sporedu njegovega ljubljanskega koncerta v sredo, 1. aprila. Vsiioptiice v Matični knjigarni.
© Splošna maloželezniška d. d. v Ljubljani
sporoča, da bo vsled gradbenih del za električno cestno železnico proti Viču Tržaška cesta zaprla za tovorni promet od torka 24. t. m. dalje
Obvarujte se okuženia in prehitda
PANFLAVIN-
PASTI. AMI
in sicer od odcepa Glinške ulice do cerkve na Viču. Tovorni promet se bo vršil do nadaljnjega preko Rožne doline. Mestni avtobusi od Glavne pos o proti Viču bodo začasno vozi ki po Erjavčevi cesti preko Rožne doline na Vič, vsled česar odpadejo vs« postajališča na Rimski cesti.
O Praktično obrekovanje vinske trte. Ker j* zadnjo snboto nagajal dež pri poučnem obrezovanju vinske trte se bo vršilo ponovno obrezovanje danes popoldne ob 3. v podružničnem vrtu pri Aman-dovi hiši. Gradišče. Tudi nečlani SV1), ki imajo trto v svojem vrtu, so vabljeni.
O Rok za «ečnjo lesa. Gozdni posestniki se opozarjajo na tozadeven razglas, ki je nabit nn občinski deski.
O Srajce, športne in modne, kravate in nogavice, v krasni izbiri in najceneje pri Sterk nasl. Karničnik, Stari trg 18.
O Damsko peiilo, moderne bluze, torbice, flor, nogavice in rokavice, najso'idnejše cene pri Šterk nasl. Karničnik, Stari trg 18.
Ljubljana vrt cvetja in zelenja
Ljubljana, 2*5. marca.
Reformalor sodobne Ljubljane profesor g. J. Plečnik določa v svojem regulačnem načrtu za mesto in za periferijo venec zelenja in parkov. Ko bo Ljubljanica regulirana, liodo zrastle ob n jenem obrežju nove avenije, ki bodo oživljene z drevoredi in s cvetjem. V nekaj letih se bo mesto spojilo s sosednjimi občinami. Že sedaj je treba zato misliti, kako naj bi se naše mesto spremenilo v en sam velik vrt zelenja in cvetju.
Na podlagi regulacijskega načrta prof. J. Plečnika, v katerem je p red viti eno razširjenje drevoreda in spojitev z Aleksandrovo cesto, je mestna občina lani pričela izkopavati suha drevesa, ostala pa. ki so bilo še zdrava, jc dala presaditi v Lattermannov drevored, v katerem so nastale večje vrzeli.
Težave z drevjem.
V	zadnjih dveh letih so pričeli kostanji v Ljubljani splošno hirati. V glavnem tivolskem drevoredu se je posušila skoraj polovica dreves. Tudi v Zvezdi se posuši vsako leto več kostanjev, ki se posuše v nekaj mesecih. Prav tako so morali biti zamenjani kostanji na otroškem igrišču s kanadskimi tojioli. Kostanjev drevored ob Ljubljanici jm je zelo oviral promet zaradi blata in vlage. Zato je moralo mestno vrtnarstvo te kostanje obrezati. Mod raznimi deli po zimi je mestno vrtnarstvo obrezalo vse drevorede, grmičje in drevesa v mestnih nasadih in popravilo ograje v mestnih gozdovih in parkih, prav tako tudi klopi.
Nn Mnsarvkovi cesti sta bila prazna še dva >toka. Na ta dva otoka bi morale biti zasajene platane. V hudi predlanski zimi p« so vse platane zmrznile in jih ni bilo mogoče dobiti ne v tu- in ne v inozemstvu. Zato je mestno vrtnarstvo zasadilo tja začasno javorje.
Cvetlice, grobovi, parki.
1лп«ко spomlad je mestna občina uredila vse nasade, prekopala gredice in zasadila okoli 10.000 spomladanskih cvetic. Na novo je bil preurejen vrt pred Rudarsko visoko šolo.
Lani so uporabili okoli 30.000 raznih cvetlic, ki so bile spomladi pripravljene.
Mostna občina vzdržuje več grobov zaslužnih občanov, ki jih urejuje mestna vrtnarija. Mestna občina je okrasila s cvetjem tudi magistrat. licej in druga poslopja.
Lani je bil dovršen jwirk ob ribniku, ki ga je začel pokojni g. Hejnic. stezice po so bile posute s peskom. Pri tej priliki se je pokazala potreba, da bi se morala v vse nasade napeljati voda za zalivanje.
Številni ponesrečenci
Ljub'jina, ?3. marca.
V	ljubljansko bolnišnico so danes pripeljali 29 letnega Miklavža Tobodoša, m petnega knjigovodjo iz Stare Kaniže. Ta se je danes v opoldanski urah ustrelil z revolverjem v levo stran prsi tik srca. Vzrok njegovega dejanja ni znan. Tobodoševo stanje je zelo težko in ranjenec niti ne more govoriti.
V	tovarnah KID na Jesenicah se Je danes pripetila težja nesreča. 25 letnemu delavcu Lovru fcomru je med delom padlo težko železo na nogo in mu jo zlomilo.
70 letna kočarlca Franca Marolt iz Velike Loke je danes pri domači hiši padla ter si zlomila levo roko.
Mala, 4 letna Iva, hčerkica mizarja Avsenekn v Lešah pri Brezjah je pri igri po nesreči pogoltnila 10 par«ki novec. Morala je v bolnišnico.
Bančni uradnik Ivan Potočnik v Beethovnovi ulici 10 se je v nedeljo zvečer v domači kuhinji zastrupil s plinom, lia je se je to zgodilo po nesreči. Nezavesten je bil prepeljan v bolnišnico, kjer se jo danes zavedel in je upati, da je že izven nevarnosti.
Kar bo danes
Drama: »Dom osamolih žena.< Red E.
Opera: »Prodana nevesta.« Red B. Gostuje g. Julij Betetto.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kon-
? resni trg 12, mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78, mr.
I oče v ar, Šiška, Celovška cesta 34.
© Dekliški odsek prosvetnega društva Krako-vo-Trnovo ima na praznik Marijinega Oznanjenja v farmi cerkvi trnovski ob 7 zjutraj skupno sv. obhajilo.
© Na prainik, v grredo, ko bomo proslavljali našo dobre matere, bodo gospe in gospodične Slov. krščanske ženske zveze prodajale po ljubljanskih ulicah od znake v prid počitniške kolonije. Saj je ta prav v to namenjena, da v počitnicah matere za par tednov razbremeni ln odpelje malčke pod dobrim nadzorstvom na oddih; zato po pravici spada v okvir materinske proslave. Vsakdo naj priloži v prid počitniške kolonije 1 Din s tem, da kupi mičen odanak z materino sličico.
O Bogoslovna akademija priredi prihodnje predavanje v petek 27. marca ob 20 v Alojrijevižču.
Maribor
Vrtnarija premajhna.
Zaradi tega, ker vrtnarska dela io nasadi vedno bolj naraščajo, je postala mestna vrtna- ! rija že premajhna. Rastlinski materijal mestne j občine je vreden okoli 600.000 Din, prišel r>a bo počasi v izgubo, ker so rastline v rastlinjakih, tako v Souvanem in v Škofovem rastlin joku tako natrpane, da stoji lonec na loncu. Souvonov rastlinjak bo treba tudi odstraniti, sicer se bo sam podrl. Izdelani so že načrti za nov rastlinjak, gospodarsko poslopje in za pisarno.
Letošnja vrtnarska dela.
Važno delo mestnega vrtnarstva v tem letu bo definitivna ureditev glavnega tivolskega drevoreda po načrtu g. prof. Plečnika. S temi deli je mestna občina pričelo v jeseni, ko je bil na razpolago brezplačen gramoz na Celovški cesti. Kakor smo svojčas že poročali, bo na promenadi, ki bo spojena z Aleksandrovo cesto, dolga preproga cvetja in zelenja. Ta preproga bo po-menjala tudi stalno javno vrtnarsko razstavo, ki bo v sjx»dbudo vsem lju' iteljem vrtnarstva in posestnikom vrtov, do olenšajo svoje vrtiče. Za to preprogo cvetja bo letno potrebnih približno 20.000 cvetlic.
Ureditev Zvezde.
Sedaj, ko so urejeni Vegova ulica. Cojzov graben in Kongresni trg, je posebno važna tudi ureditev Zvezde. Na obeh straneh Zvezde podjetniki vedno bol j grade nove lokale. Z novo tramvajsko črto bo usmerjen ves promet črez Kon-rresni trg. Zato je nujna potreba, da se napravi s>ojka z Vegovo ulico. Kakor je izdelal načrte s-rof. Plečnik, bi Zvezda s tem ne izgubila nič, temveč mnogo pridobila, ker bi ostali vsi zdravi kostanji na mestu. Za nujno potrebo ureditve /vezde ne govore samo estetski, temveč tud varnostni oziri. Kostanji so namreč pregosto zasajeni, s svuj.ini trhlimi in šibkimi ,ejami pa stalno ogrožajo občinstvo. V dežju se kršijo še ciJo sveže in zelene veje. Ako bi se kostanji v Zvezdi obreznii. bi to oospešilo njihovo hiranje, fcakor v tivolskem drevoredu. Poleg toli dvel del bo letos najvažnejša še
ureditev Celovške ceste.
Tam se bodo morali posekati kostanji, ki ovirajo promet. Ob hodnikih 1к> trelw urediti travnato rušo in zasaditi nova drevesa, ki s svojo rastjo ne bodo ovirala prometa. Mestna vrtnarija namerava letos preurediti tudi drevored v Vojvode Mi'šiča ulici, česar j>a ne moremo od bravati. ker so gabri v tej ulici še т1ачГ1 in le to sploh najlepši drevored v Ljubljani. V oeui-lem pa moramo namene in načrte mestne vrtnarije le pozdraviti z upanjem, da bo Ljubljana nekoč res vrt cvetja in zelenja.
(Dames ni predavanja.) Predaval bo g. prof. dr. Franc Lmkman.
© Po poti križa je vodilna misel večera religi- j orne glasbe, ki ga proizvaja ob sklepu miieijona v j petek 27. marcn zvečer ob 8 v frančiškanski cerkvi ! akademski cerkveni zhor. Uvodno besedo bo govoril g. univ.. prof. dr. Lambert Ehrliich. Ker bi to gotovo lepa in edinstvena prireditev te vrste v letošnjem poetu, vabi vse k polnošlevilni udeljžbi: Vincencijeva kon'erenca za akademike.
© Ljubljanski župan na Dunaju. V »News Wiener Journalu« od 22. marca 1931, na strani 24, beremo med dnevnimi novicami pod zaglavjem: Iz dunajskih hotelov: »Sem so došli in se nastanili v hotelih Hpss, Kônig von Ungani in Oesterreichi-so.her Hof: Grof Alojzij Lodron, Hinimelbe.rg, grofica Ema Weckershedm, grof Carlo Braeavola. Ve-Tona. baron Schwarz. Salzburg. baronica Lucie Schleinitz, Graz, avstrijski jwslanik v Belgradu dr. Herman Ploennies, nemški poslaniški ataše Wer-ner Junker, Berlin, župan Jožel Turk, Ljubljana, policijski prefeikt v Bukareštu Alfred Paesimade itd____<
© Podžnnan z. .Tare v Belgradu. Včera j zjutraj je prispel v Belgrad podžupan prof. Evgen J are, kamor se je bil v nedelio zvečer odpeljal. Podžupan prof. Jarc se vrne v četrtek zjutraj v Ljubljano. V Belgradu se mudi v važnih občinskih zadevah.
O Novoimenovani dorent nn juridični fakulteti v Liublinni g. dr. Tomšič Ivan prične predavali v torek 26. marca ob 12 v zbornici univerze 7, uvodno besedo: Najnovejša stremljenja v meddržavnem pravu.
O Oljčno vejice v korist revežem. Ta teden vsak dan od 8—12 prodajajo članice ljubi Umskih konferenc oljčne vejice. Ker je čisli dobiček namenjen revežem posameznih konferenc, se vljudno priporočamo slavnemu občinstvu za nakup istih. Nafte postojanke so zaznamovane z napisi: Eliza-betnn konferenca za reveže.
O Pogreb prof. Martina Zgrabliča. 0 smrli prof. Martina Zgrabliča je »Slovenski list: žo poročal. Včeraj popoldne so je vršil njegov pogreli, ki je bil sicer na zunaj skromen, n dilgnče prav lep in i m poza n t en. Pred hišo žalosti v Knezovi ulici so pokojniku zapeli domači novci, združeni z istrskimi in primorskimi akademiji »Vjgred se povrne«, nakar se je formiral veKk žalni sprevod. Za 6 veticl so korakali dijaki ln dijakinje ter profesorski zbor II. realne gimnazije z g. ravnateljem Boenmtlnm Remcem aa čelu. Za krsto so šli ža-
□	Senzacionalno je vplivalo svojčas vest o razpisu primarijatov v mariborski splošni bolnišnici. Sedaj se je zadeva rešila tako, da je banska uprava mesto označbe »primarij« odredila uradni naziv »oddelkovih šefov«, ter so imenovani: dr. Miitko zu šefa internega oddelka, dr. Dernovšek za šefa okulističnega oddelka, dr. Černič za šefa kirurškega oddelka, dr. Benčan za šefa ginekološkega in porodniškega oddelka, dr. Robič za šela derinatološko-veiierološkega oddelka. Ravnatelj bolnišnice nosi odslej uradni naziv upravnika. Omenjene funkcije vrši dr. Vrečko.
□	Poštni uradi poslujejo na praznik Marijinega Oznanjenja ves dan.
□	Iz Zagreba do Maribora na strehi železniškega voza. V Hočah so našli na strehi železniškega voza moža, vsega črnega in premrzlega ter presunljivo slabega iz,gleda. Legitimirali so ga in je prišlo 11a dan, da je mož romunski de-zerter in da je celo pot do Maribora preždel na strehi železniškega voza. Zaprli so ga ter mu dodelili bivališče pri »Grafu«.
□	A. Balaban v Mariboru. Začetkom aprilu juriredi slavni ruski baritonist Aleksander Bala-iwin. bivši član beograjske opere in sedanji prvi baritonist graške opere, koncert »Ruska pesem«. Koncert se vrši v okvirju mariborske ljudske univerze.
□	Grajski kino. Od včeraj naprej pretiva ja Prosvetna zveza znani film, ki kaže ekspedicijo admirala Byrda na južni tečaj, Kakor znano, se jc podala 1. 1928 Byrdova ekspedicije iz Severne Amerike na južni tečaj. Ob robu velike ledene barijere antarktičnega kontinenta jc nastala naselbina posebne vrste. Imenovali so jo udeleženci te ekspedicije »Malo Ameriko«. Ta »Mala Amerika« je trajala 14 mesecev: več barak sredi ledenih plošč, oddajna postaja in letalsiko taborišče. Od teh 14 mesccev so udeleženci preždeli pet mesecev v popolni polarni temi. Vse to boste videli ob |>riliki predvajanja imenovanega filma. Popoldne posebne dijaške predstave proti enotni vstopnini 5 Din.
□	Vsa lahko opravite v naši novi podružnici na Aleksandrovi cesti (Prosvetna knjižnica) v zadevi oglasov, ineeratov in naročnine za naš list. Zlasti sc tam zglase vsi tisti, ki jim je uprava na Koroški cesti nekoliko od rok.
□	Mnogo več kakor kaže skromni naslov nain bo nudil zadnji prosvetni večer, ko govori ga. Katica Scdivy o Belgradu nekdaj in sedaj. Ob razvoju Belgrada nas bo uvedla v srbsko miselnost, nam predočila težka vprašanja srbskega naroda, posvetila v zakulisno delovanje in življenje velikih mož ter nam naslikala zanimive srbske navade in običaje. Na srbskem večeru prihodnji četrtek, dne 26. t. m. v Zadružni gospodarski banki vsi na svidenje!
□	Avtodružba Sv. Lenart v Slovenskih goricah sporoča, da sc prične od četrtka, dne
Celie
& Tragična smrt splavarja. V sredo 4. marca zvečer se je okrog 18, ko se je že mračilo, pripetila na Gračnici pod Rimskimi toplicami težka splavarska nesreča. Dasiravno se je že nočilo in je bilo predvideti, da bodo splavarji mogli šele v trdi temi dospeti do Zidanega mosta, so se vendar odločili za nadaljevanje poti. Na enem izmed prvih splavov je bil tudi vodja splavarjev in posestnik g. Stopar. Na Gračnici, kjer je voda sicer plitka, a močno deroča, ter je bila povrh še kalna, je splav zadel ob skalo in se razbil. Pri tem je hotel Stopar, videč bližnjo nezgodo, še pravočasno z veslom odriniti splav od skale. Veslo pa ga je udarilo preko želodca. Udarec je Stoparja omamil, v naslednjem trenutku se je splav že razbil in Stopar je izginil v valovih. Tovariši so sicer opazili, kako je še nekajkrati stopilo truplo Stopar> na površje, a radi teme in deroče vode ni bilo misliti na rešitev. Nadaljevali so pol brez svojega gosoodarja. Po 14 dnevnem potovanju so pristali v Mitrovici, kjer so pristali s splavi na suhem. In — o groza — pod zadnjim splavom so našli zapletenega v žici gospodarja. Tako je napravil utopljenec dolgo pot 14 dni od Rimskih toplic do Mitrovice pod splavom. Res bridek in nevaren je kruh naših pogumnih splavarjev.
0 V celjsko bolnišnico so v nedeljo 22. marca pripeljali nezavestno 17 letno frizersko vajenko Berto Schachman vsled zastrupljenja z lizolom. V bolnišnici so ji iz.prali želodec in je sedai izven nevarnosti. Vzrok obupnega dejanja je neznan.
Trbovlje
Popravek. V št. 62 z dne 17. t. m. se nam je vrinila neljuba pomota v notici »Roparski napad pri belem dnevu«. Napadalec se piše Kotnik Peter, ne pa Koritnik Peter.
Slovensha Bistrica
Molitve za versko svobodo naših bratov v Primorju so se vršile v župni in samostanski cerkvi. Obe cerkvi sta bili ob tej priliki do zadnjega kotička napolnjeni.
Trldnevnlra v mestni cerkvi se vrši 23., 20. iu 27. marca. Vodil jo bo p. Gabriel Plan.inšek iz Maribora.
Kramarski in živinski semenj bo na ovetni petek. Ta semenj je eden najboljših iu upamo, tla bo tudi letos prišlo na semenj obilo prodajalcev, še več pa kupcev.
26. t. 111. naprej redna vožnjn na progi Sv. I.c-nnrt-Z/gornji C mu rek.
□	Lovski blagor. Krasnega merjasca je ustrelil na Boču tovarnar Mirko Krnjnc Iz. Krama. Nagačena mrjnščeva glava je na vpogled pri nagačitelju Zieringerju v.Franko|«i-novi ulici.
□	Smrtna kosa. V starosti 58 let je umrla v Cankarjevi 34 bivša trgovka Marija Golob. Pogreb bo dones ob 15 na mestno pokopališče v Pobrežju. — V Kettejevi 4 je umrla Karla Kos, bivša železniška uradnica, stara 30 let. Pogreb bo danes ob 16 iz mrtvašnice na mestno pokopališče v Pobrežju. Pokojnicama blag spomin, težko prizadetim žalujočim naše globoko sožalje!
□	Če dobi pobec orožje v roke. 16-letni vajenec Vinko Mihurko si je obstrelil desno roko radi neprevidnega ravnanja s flobertovko. Krogla 11111 je obtičala v desnici. Pomoči je moral iskati v bolnišnici.
□	V nedeljo. Na Rapidovem igrišču igrata v nedeljo za prvenstvo Marilxira SK Maribor in SK Rapid. Dopoldne pa na Mariboro-vem igrišču SK Železničar in SK Svoboda
□	Podlegel je opeklinam, ki jih je bil za-dobil ob priliki požaru v baraki trgovcu Fr. Marka v Melju, 22-letni natakar Franc Kra-bonja.
□	Velikonočni mariborski sport. Rupi-dovci gredo v Solnograd. Mariborci v Ljubljano, Železničarji pa ostanejo v Mariboru in se pomerijo s Korošci. Če l>o seveda ugodno vreme.
□	Brandi trio nastopi. Začetkom aprila koncertira o mariborskem gledališču znani Brandi trio, ki absolvira še svojo turnejo po Avstriji in severni Italiji, nato pa .^akjjiičuje svoje potovanje s koncertoma v Ljubljani in Mariboru.
□	Padec s podstrešja. S podstrešja v Rnz-vanju je padel 19-letni čevljarski vajenec Vinko Ledinek ter si pri padcu stri ključnico. Zdravijo ga v mariborski bolnišnici.
□	Ker je jionaredil podpise na menici, se je_ zagovarjal včeraj pri tuk. sodišču bivši poštni uradnik Franc M. Maja meseca lanskega leta je zaprosil pri mariborski Mestni hranilnici za posojilo v znesku 2000 Din. Obljubil je, da bo plačeval mesečno 200 Din na račun svoje plače. Hranilnica je njegovi prošnji ugodila, čc podpišeta menico tudi njegova žena in hčerka, katera podpisa pa je M. ponaredil in dvignil denar. Pozneje so kmalu prišli temu nu sled ter se je cela zadeva predala sodišču. Obtoženec je bil obsojen na 1 mesec poostrene' ječe.
П Uradni dan Zbornice za TOI v Mariboru se ne vrši dne 25. marca 1931, temveč v četrtek, dne. 26. marca 1931 v prostorih Gre-mija trgovcev v Mariboru, Jurčičeva ul. 8.
Št, Janz na Drav. polju
Kat. slov. izobraževalno društvo ponovi na praznik 25. marca ob 15 v Društvenem domu igro: »Mlinar in njegova hči«. — Prve dni marca se ie preselil poštni urad v prostore Društvenega doma.
Murska Sobota
Izročitev odlikovanja. V konferenčni dvorani se je vršila na Jožefovo slavnostna seja profesorskega zbora. Pri tej priliki je g. ravnatelj Vagaia izročil g. prof. Rauterju red Sv. Save V. razreda.
Zborovanje lastnikov mlatilnic. V dvorani tukajšnje skupne obrtne zadruge so zborovali lastniki parnih mlatilnic. Sklenili so, da vložijo prošnjo za revizijo parnih kollov in za znižanje taks. Razpravljali so tudi o načinu zavarovanja, o načinu odmere zaslužka in o drugih važnih zadevah.
Zasačen vlomilec. V Dobrovniku pri Topla-kovih je poskusil vlom domači hlapec, 181etni G. Neopaženo se je splazil v sobo, v kateri je gospodar hranil denar. Odprl je miznico in jo je začel prazniti. Pri tem je delal precej hrupa. Zunaj so ga slišali in domača hči je prišla v sobo. Vlomilec je slišal bližajoče se korake in se je skril pod posteljo. Dekle je takoj opazilo, da v sobi ni vse v redu. Pogledala je pod posteljo in tam je zagledala hlapca. V sobo je poklicala druge. Tatu so potegnili izpod postelje. Kmalu je prišel orožnik, ki je fanta odvedel.
Kamnik
Na praznik Marijinega Ozn. priredi društvo »Kamnik« Materinski dan. Na sporedu je več točk, tako orkestralne, pevske, deklamacije, dramatični prizori itd. Vsi vljudno vabljenil Matere pridite!
V nedeljo se je vršil v Kamniku rekrutski tečaj, katerega je organiziralo Prosvetno okrožje F. 0. Tečaja se je udeležilo 137 rekrutov iz našega okrožja. Predaval je g. dr. Justin, polkovnik iz Ljubljane. Tečaj je uspel v veliko zadovoljstvo fantov. Končno so se še slikali. Želeti bi bilo, da vsa prosv. okrožja sledijo kamniškemu okrožju.
Sporočamo vsem fantom, udeležencem rekrut-skega tečaja, da so fotografije že gotove in se dobijo po 5 Din pri fotografu g. Fr. Aparniku v Kamniku na Šutni, ne pa v kaplaniji, kakor je bilo rečeno.
Vse interesente ceste v Suhi potok obveščamo, da se bo 25. t. m. vršil sestanek ob 10 v gostilni »Pod skalco« v Kamniku v svrho delitve popravil te ceste in v svrho volitve novega odbora.
Dnevna kronika
Koledar
Torek, 24. marca : Gabriel, arhangel.
Novi grobovi
■f- Kanonik Martin DogSa. V nedeljo ob pol 8 zvečer je umrl na Grah ah pri Središču v 70. letu starosti Goepod Martin Dogša, kanonik časmanske-ga kapitlja. Od 1. decembra je bival na svojem domu. kjer je po dolgi bolezni v Gospodu zaspal. Pokopali ga bodo danee, 24. marca, ob pol 3 na pokopališču v Središču.
-J- Na Bii kovici pri Selcih je v soboto nenadoma umrl trgovec in gostilničar Janez Fojkar, star 62 let Po končani jutranji molitvi ga je zadela kap, padel je in bil takoj mrtev. Pokojni je bil poštenjak, globok o veren mož, ki je vedno vneto branil in podpiral dobro krščansko stvar. Za potrebe bližnjega je imel vedno odprto srce in roke. Zlasti siromaki, ki so pogosto trkali na njegova vrata, bodo zelo pogrešali. Tudi za cerkvene namene je mnogo daroval. Bil je dolgo vrsto let član krajnega šolskega odbora na Bukov.ici, vodil selško pošto itd. Pogreb blagega pokojnika je bil v ponedeljek, dne 23. marca, v Selcih. Pokojnik so priporoča v molitev in blag spomin!
Osebne vesti
= V imenik zdravniško zbornice za dravsko banovino je bil vpisan sekundarij splošne bolnišnice v Mariboru dr. Rudolf Ixivreo.
—	Imenovan je za okrajnega vetrinarskega pristava v Kranju veterinarski pripravnik V. Bedenk.
Ostale vesti
—	Anketa za povzdigo tujskega prometa v Kamniku in okolici. Tujsko prometno društvo v Kamniku priredi 29. marca točno ob 15 v Narodni čitalnici v Kamnika anketo za povzdigo tujskega prometa. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika; 2. pozdravi zastopnikov oblasti; 3. predavanja: a) pomen in organizacija tujskega prometa (ravnatelj VI. Pintar), b) splošni in krajevni pogoji za povzdigo tujskega prometa (dr. Fran Ogrin), c) stanje in razvoj prometnih sredstev (Cerer Anton); 4. splošen razgovor. Namen ankete je, podati tujsko-prometnim interesentom poučne in vzgojne smernice ter navodila glede tujskega prometa (preskrba stanovanj itd., dalje zainteresirati širšo javnost za Kamnik z bližnjo in daljno okolico, ki ima vse naravne pogoje za tujski razmah. Na to anketo vabimo urade, županstva, šolska upraviteljetva, ctii-ne organizacije, hišne posestnike, gostilničarje, trgovce, sploh vsakogar, ki se zanima z«i stvar in hoče služiti razvoju tujskega prometa. Kdor ne bi prejel vabila, naj se smatra navzlic temu za vabljenega. — Tujsko prometno društvo v Kamniku.
—	Slovenske pevco in podeželsko občinstvo iploh opozarjamo na ponovitev Satlnerjeve kantate »Oljki«, ki bo na cvetno nedeljo popoldne ob treh. Kantato »Oljki« izvaja celoten aneambl Glasbene Matice, pomnožen s solisti in opernim orkestrom, pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča. Vsega skupaj sodeluje na koncertu 200 oseb. Koncert je izredno veličasten, zato opozarjamo še prav posebej nanj. Vstopnice po znižanih cenah v Matični knjigarni v Ljubljani, Kongresni trg.
—	Izdaja jubilejnih znamk v spomin na desetletnico osvobojenja. Prometno ministrstvo razglaša, da se bodo s 1. aprilom dale v promet jubilejne znamke v spomin na desetletnico osvobojenja in ze-diinjenja našega naroda, in sicer: 1. znamke po 50 par, temnozelene barve s sliko pokrajine Dobro polje. Gornji del znamke nosi napis »Kraljevina Jugoslavija« v latinici, spodnji del pa »Dobro poljft« v cirilici» 2. Znamke po 1 Din, rdeče barve s sliko spomenika, ki bo postavljen v Parizu nad grobovi naših vojakov, umrlih na Francoskem. Gornji del te znamke ima napis »Kraljevina Jugoslavija« v latinici, spodnji del »Srpsld radnički spomenik u Parizu« v cirilici. 3. Znamke po 3 Din, modre barve s sliko Kajnrnkčalama. V gornjem delu te r.namke je napis »Kraljevina Jugoslavija« v latinici, v spodnjem delu pa »Kajmakčalant v cirilici. Znamke po 50 par se bodo prodajale s pribitkom 60 par, lo je po 1 Din, znairike po 1 in 3 Din pa s pribitkom 1 Din, to je po 2 in 4 Din. Te znamko bodo v prometu od 1. aprila do 30. septembra 1931.
—	Umetniške velikonočne razglednice je izdalo ACM. Ena predstavlja Vstajenje Kristusovo po sliki ruskega slikarja Nesterova, druga pa Marijo Magdaleno, ko prihaja od Kristusovega groba in naznanja Vstajenje (po sliki Vasnecova). Dobivajo se v trgovinah dn v pisarni ACM v Ljubljani, Napoleonov trg 1.
—	Prvi protestantovski škof v Jugoslaviji. Preteklo nedeljo so imeli pripadniki protestantovske vero v Zagrebu sestanek. Na dnevnem redu je bila volitev prvega protestantovskega škofa v Jugoslaviji. Izvoljen je bil dr. Filip Popp, dosedanji škofijski administrator.
—	Okrajni kmetijski ml bor r Kranju. Vse vloge, zadevajoče okrajni kmetijski odboir v Kranju, naj se odslej naslavljajo na naslov: Franc Jamniik, predsednik okrajnega kmetijskega odbora, Podreča St. 25, p. Smlednik.
— Samomor mestnega stražnika. Novo mesto, 23. marca. Danes zjutraj okrog 6 so našli ljudje na Stari poti čez Kapiteljski hrib v mesto na četrti klopi od hiše gosp. Brodarja v smeri proti kolodvoru v glavo ustreljenega, 28 letnega Franca Jožela, doma iz Grahovega pri Cerknici, ki je pred par meseci nastopil službo mestnega stražnika v Novem mestu. Ležal je na klopi, s katere je potem padel na tla. V samokresu je bilo 4 do 5 nabojev, katere je, razen dveh, najbrže izstrelil v zrak, z enim se je ustrelil v glavo, drugi pa je ostal v cevi. Projektil mu je prodrl glavo na desnem sencu in prebil možgane. Kaj je bilo vzrok samomora, se ne more dognati. Po izpovedbi njegovih službenih tovarišev je bil že dalj časa zelo razburjen in se je sploh jako čudno obnašal. V nedeljo zjutraj je bil še v kapiteljski cerkvi pri sv. obhajilu in se tudi tamkaj čudno obnašal. To noč je imel nočno službo in je na svojem obhodu po mestu prišel tudi v Bršijinsko predmestje, kjer je pri neki hiši trkal in klical neko dekle, s katerim sta bila znana, češ da bi rad z njo govoril. Pogovarjala sta se približno četrt ure, nakar je odšel po Stari poti čez Kapiteljski hrib proti mestu. Da bi bil na tej samotni poti od koga napaden in ustreljen, je izključeno, kakor tudi to, da bi si bil vzel življenje zaradi onega dekleta, ki je to noč govoril z njim, Najbrže je to storil v hipni zmedenosti. O dogodku je bilo takoj obveščeno orožništvo, ki je takoj prišlo na lice mesta in našlo stražnika še živega. Odredilo je prevoz v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Kljub temu pa je nesrečnež ob 14.50 popoldne umrl.
—	Kmalu se bo začelo delo po domaČih vrtovih. Vsak bi rad imel najlepši vrt, hkrati pa bi naj bil najbolj strokovnjaško obdelan, urejen In okrašen. Zdaj je čas premisliti natančno, kaj in kako bo Ireba na spomlad z domačim vrtom. A kdo neki naj svetuje in vodi pri urejevanju, pri obdelova-
nju in pri vseh drugih tako važnih stvareh, ki eo tičejo vrta? Enega zanesljivega in preizkušenega vodnika in svetnika vam moremo priporočiti: M. Humeka. Njegova praktična pojasnila, ponazorjena s 102 podobami in 2 barvnima slikama v knjigi »Domači vrt«, ki je nedavno izšla v drugi, predelani in pomnoženi izdaji, vas ne puste nikdar na cedilu, vse, kar potrebujete, najdete v njih — skratka, idealna knjiga, ki jo mora imeti vedno pri roki vsak posestnik domačega vrta, velikega ali majhnega, zakaj vsakomur pride prav. Cena broširanemu izvodu je Din 42, v celo platno vezanemu Din 54 (brez poštnine). NaroČite nemudoma pri založnici Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
— »Zbori.« Revija nove zborovske glasbe. Ureja Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvoiu v Ljubljani. — Izšel je 1. zvezek letošnjega letnika z naslednjo vsebino: Glasbeni del. E. Adamič: Od majolke, Vse najlepše rožice, Vse rožice rumene, Šel sem po zelenem travniku, moški zbori, S. Osterc: Tri belokranjske: a) Polžek, b) Na pust, c) Tepežniea, mešani zbori, M. Rožanc: Da sem jaz ptičica, Mirk V.: Sunce jarko, mešana zbora, Z. Prelovec: So še rožce u hartelnu žavovale, koroška narodna za bas s klavirjem. — Književni del: V. PfeifeT: Slava dHu (Dr. Josipu Čerinu za 40. dirigentski jubilej). Naši skladatelji. Dopisi. Iz naših organizacij in društev. Novosti. Razino. Iz uredništva in upravništva. — Dolžnost vsakega pevskega zbora je, da se naroči na »Zbore«, listu bi se pa omogočil obstoj, če bi se nanj naročili vsi pevci in pevke, solisti in solistinje ter vsi ljubitelji glasbe. Letna naročnina za letos znaša 50 Din. Pevke, pevc.i! Podprite stoj' list! Naročite ga jto dopisnici na naslov: Uprava Zborov, pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani.	\
—	Izšla je knjiga »Otrok« II, spisal Josip Vole. Založila Prodajalna KTD (H. Nič-man) v Ljubljani. — Broširana knjiga stane Din 24, vezana Din 34; po pošti Din 1.50 več.
—	Pri odebelelosfi naravna »Franz-Jose!«
grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo »Franz-Jose!« vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. »Franz-Josef« gren-5ica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Kram
Strelska vaja strelske družine se vrši mesto v sredo, v torek 24, t. m.
Občni zbor Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb za sodni okraj Kranj bo 10. aprila 1931 ob 5 popoldne pri okrajnem sodišču v Kranju v sobi št. 9 s sledečim dnevnim redom: 1. Sklepanje o razidu društva in 2. o njegovem premoženju. Za slučaj da ta občni zbor ni sklepčen, se vrši ponovni občni zbor ob 5 popoldne dne 24. aprila 1931, na istem mestu in z istim dnevnim redom, ne glede na navzoče število članov. Vse članstvo je vabljeno.
Portret gimn. profesorja g. Fr. Sal. Watzla je le dni dovršil in razstavil v izložbenem oknu »Ilirije« akademski slikar g. prof. Josip Pungart-nik, ki je nastavljen na tukajšnji realni gimnaziji kot profesor za risanje. Slika je dovršena precizno in strogo realno in očituje znaten talent umetnika-slikarja kot dovršenega portretista, ki s silno fi-neso podaja vse glavne in stranske linije obraza, da zadobi slika čim bolj veren odraz resničnosti.
Jezica
Smrtna kosa. Umrl je v Stožicah zadet od srčne kapi bivši ekonom g. Franc Mekinda, strokovnjak v vrtnarskih in kmetijskih stvareh. N. v m. p.l
Konzum. V hiši gdč. Franje Škerlj v Stožicah se je naselila podružnica konzumnega društva, ki dobro deluje. Prebivalstvo je zelo zadovoljno, le našim trgovcem ne more v glavo, da bodo morali cene pač znižati, ali pa samevati,
Dev. Mariia v Po'ia
TukajSnja Prosveta je preteklo nedeljo proslavila pisatelja Finžgarja fcO letnico. V natlačeno polni dvorani je Finžgarja in njegova dela v lepem govoru podal pisatelj Janez Jalen. Njegovo dramo »Divji lovec« so igralci izborno igrali. Posebno Tonček nam je ugajal.
V sredo na Marijin praz-ik bo dan naših mater. Prosvetno društvo bo ob 4 popoldne proti malenkostni vstopnini priredilo »Materinski dan«. Govor, petje, godba, dcklamacije in ig o naših malih. Matere, očetje, pridite s svojimi malčki.
Društveni Kino pa bo zvečer pred praznikom in na praznik obakrat ob 8 zvečer predvajal iilm »Rečni brodar«.
Litija
Pod naslovom »Prememba posesti« smo med drugim poročali v »Slovencu« od 12. marca t. L, da ostane druga polovica hiše v lasti Ruparjeve žene Amalije. Kakor smo zvedeli naknadno, je kupil to drugo polovico že meseca februarja neki posestnik iz Ljubljane. Žena ključavničarja Franca Ruparja ni torej več lastnica druge polovice hiše.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA.
Začetek ob 20. Torek, 24. marca: DOM OSAMELIH ŽENA. Red E. Sreda, 25. marca: MERCADET. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah. Izven.
OPERA.
Začetek ob 20. Torek, 24. marca: PRODANA NEVESTA. Red B.
Gostuje gosp. Julij Betetto. Sreda, 25. marca ob 15: MASCOTTA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20: MATERINSKI DAN. Prireditev krščanskega ženskega društva.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 24. marca ob 20: VERIOA, ab. A. Kuponi. Zadnjič.
Sreda, 25. marca ob 15: ČARDAŠKA KNEGINJA. Kuponi. — Ob 20: KAKOL IN АЛА. Zadnjič. Znižane cene.
Naše dijaštvo
Zarjanil Odbor »Zarje« sporoča, da ne vrši v torek, dne 24. marca L L ob pol deveti uri zvečer redni semestiralni občni zbor. Dnevni red je sledeči: L Čitenje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. Proglasitev novih starešin; 3. Poročila odbornikov; 4. Poročila revizorjev; 5. Volitev novega odbora; 6. Samostojni predlogi; 6. Slučajnosti. Tovariši Zarjam, zlasti novinci, Vaša dolžnost je, da se v čim večjem številu udeležite občnega zbora. — Odbor.
Zadružna gospodarska banka
v Ljubljani
Včeraj se je vršil dobro obiskan občni zbor delničarjev Zadružne gospodarsko banke, na katerem so bili odobreni računski zaključki za preteklo leto 1930. iu sprejet predlog glede izpremembe ozir. izpopolnitev nekaterih paragrafov družbenih pravil. Pri volitvah v nadzorstveni svet so bili znova izvoljeni vsi dosedanji člani nadzorstva.
Delničarjem je bilo izdano letno poročilo, ki v zgoščenih stavkih našteva mnoge važne momente, ki imajo odločilni vpliv ua gospodarstvo in še prav posebno na bančno poslovanje. Iz bilance se vidi, da je Zadružna gosjiodarska banka navzlic gospodarskemu zastoju tudi v lanskem letu dosegla jjovoljne uspehe ter da vse panoge njenega poslovanja kažejo lep napredek, vsestranski razvoj i in tudi izdatno notranjo okrepitev. Držeč se trdno svojega programa je svoje poslovne zveze v tu- in inozemstvu v vseli smereh še dalje razširila in učvrstila. Skupna bilančna vsota izkazuje 543.G milijonov. Tuja sredstva so se zvišala od 407.7 na 622.3 milijone, kar pomeui prirastek ca. 55 milijonov. Temu zavodu poverjena denarna sredstva so presegla višino ix>l milijarde z 22.5 milijoni in v
tem oziru Zadružna gospodarska banka prednja?!
nu ljubljanskem trgu.
Ne samo centrala, temveč tudi podružnice so dosegle lepe uspehe tako glede izpopolnitvo organizacije kakor tudi v povečanju kreditnih jHislov. Likvidnost zavoda je tradicionelno ugodna in znaša nekaj več kot 39% vseh njemu poverjenih denarnih sredstev. Celokupni promet poslovanja se jo znova povišal v vseh oddelkih in sicer za nekaj več kot 12%.
Izkazani dobiček 1.829.089 Din omogoča 9®;, dividendo, ki se bo izplačevala izza 1. aprilu 1931 z 9 Din za vsako delnico ua blagajnah centrale, oziroma podružnic na Bledu, v Celju, Djakovu, Kočevju, Kranju, Mariboru, Novem Sadu, Som-boru, Splitu in Šibeniku. Na redni rezervni sklad je prenesen posebni rezervni fond. ki je bil doslej posebej izkazan v znesku 530.000 Din in leto« povečan s prispevkom od Din 441.484.45, tako da izkazani rezervni skladi te banke znašajo z novo dotacijo nekaj več kot 38% v razmerju z delniško glavnico, oziroma v skupnem znesku 4,033.500.28 dinarjev.
Maša zunanja trgovina
Vedno hitreje se objavljajo rezultati naše zunanje trgovine* in tako imamo že na razpolago podatke za celo 1.1930.
Glavne statistike so našim čitateljem itak znane. Zalo se omejujemo na par drugih konstatacij.
Tako uvoz kakor izvoz sla se v vseh popre-vratuih letih razvijala v vedno naraščajoči liniji, kar se tiče količine, lani pa smo v primeri s prejšnjim letom doživeli skupno z velikim padcem cen in vrednosti zunanje trgovine tudi padec količine tako uvoza kakor izvoza.
Druga važna konstatacija se nam zdi, da je šel naš izvoz lani v 72 držav (1929 75 držav), uvoz pa je prihajal iz 84 dižav (1929 75 držav). Predmet, katerega izvažamo v največ držav, je bil pa cement, ki je šel v 50 držav, od tega v 20 držav samo cement in ničesar drugega. D. naš predmet, ki je bil razdeljen na večje število držav je bil pa les, dočim je bil trg za naše kmetijske pridelke predvsem v evropskih uvozniških državah. Ce torej odštejemo 20 držav, v katere je šel cement, vidimo, da je šel naš izvoz v večjih količinah le na ca 50 držav. Iz teh podatkov je razvidno, da smo še daleč od tega, da bi imeli res svetovno trgovino. Vsa naša zunanja trgovina je po podatkih Društva Narodov (za 1. 1929 v tem letu tvorila le 0.4 /u vse svetovne trgovine in smo v tem zaostajali za Finsko, Filipini, Cejlonom, Kubo, Norveško, Novo Zelandijo, Dansko Irsko itd. To seveda je pripisovati gospo-gospodarski strukturi naši države: majhen agrarni |>resežek, naraščajoča domača industrijska produkcija itd. Še bolj neugodna je slika, če vpošlevamo obseg zunanje trgovine po prebivalstvu (na 1 osebo). Dočim smo absolutno v svetovni trgovini na 40, mestu, smo relativno (z ozirom na promet, ki bi teoretično odpadel na 1 prebivalca) na C3. mestu (med zadnjimi).
Pota.
Po suhem je lani znašal naš izvoz 38.00 (57.G7) odstotka, po vodi 61.34 (42.33)%; uvoz pa 35.89 (48.89), oz. 64.11 (51.11)%. Naša pomorska trgovina
je znašala v izvozu 2.251 (1.454), v uvozu pa 500 (817) tis. ton.
Naša pristanišča.
Promet v naših morskih lukah Je znaSal (v , tis. ton): Dubrovnik 312 (313), Metkovič 46 (48), Reka 55 (108), Solun 64 (24), Djevdjelija 93 (170), Split 1.036 (1.101), Sušak 519 (514), Šibenik 216 (212) itd.
Rečna pristanišča so imela pa tale promet: Bezdan 457 (251), Belgrad Sava 109 (116), Vel. Gra-dište 100 (274), Zemun 146 (11), Novi Sad 66 (57). Osjek 49 (44), Vukovar 69 (29).
Oplemenitveni promet
Aktivni promet izkazuje uvoz blaga za predelavo, obdelavo ali dovršitev za 17.2 (22.2, 29.6) milj., največ uvažamo koksovih proizvodov (1.7). svil. tkanin 1.1, klobukov (3.2), železa (1.9) i ti pločevine (7.4 milj.), ponovni izvoz pa je znašal: ciana-mid (37.5), klobuki (1.1), železo (4.2), žel. konstrukcije (1.8), emajlirana posoda (10.8), verige (1.7) itd., skupno za 59.5 (33.2, 41.4) milj.
Tranzit
"tranzitni promet skozi našo državo nazaduje že od 1. 1927. sein zaradi novih potov industrijskega in agrarnega izvoza srednje Evrope.
Glavni predmeti so bili sledeči ( v tis. ton. v oklepajih podatki za 1929): žila 129 (323), zelenjava 56 (91), južno sadje 56 (70), industrijske rastline 71 (71), živina 51 (19), les 96 (88), moka itd. 231 (268), zemlja, kamen 72 (97), premog 101 (88), mineralna olja 790 (452), papir 58 (60), železo 148 (172), umetna gnojila 42 ( 97) itd.
Edino nafta beleži velik narast (iz Romunije 659 [361] in Rusije 109 I69J) v Italijo, Avstrijo in ČSR.
* »Statistika spoljne trgovine kralj. Jugoslavije za 1930«, izdal Carinski oddelek finančnega ministrstva, str. 650. cena 200 Din; dobi se pri vseh glavnih carinarnicah.
Trbovelisha zwža'e dividendo
Pri bilančni seji TPD za poslovno leto 1930., kateri je predsedoval njen predsednik g. André Luquet, se je sklenilo predlagati občnemu zboru delničarjev odobritev bilance, ka.tera predvideva ! izplačilo dividende 25 Din na delnico.
Dražba kož odložena
Ljubljana 23. marca.
Za danes je bil pri uradu Ljubljanskega ve-lesejma najiovedan tradicionalen sejem kož divjačine, ki se ga je sicer udeležilo precej kupcev, ki pa je bil tik pred dražbo odpovedan.
Naproda je bilo okrog 2000 lisic, 15.000 zajcev, 300 kun belic, 200 kun zlatic, 400 podlasic, 50 vider, 300 jazbecov, 6000 krtov. 60 volkov, precej srebrnih lisic iz koroških revirjev ter mnogo srn in jelenov, kakor tudi nekaj medvedjih kož. Dopoldne se je vršila prodaja v detajlu, toda od I strani kupcev so se nudile tako nizke cene, da bi bili prodajalci, ki so poslali večje množine kož na prodaj, občutno oškodovani. Za lisičje kože so na i primer ponujali le po 200 Din v detajlu, dočim so borzne cene višje ter gre tudi tendenca navzgor.
Da se torej varujejo interesi prodajalcev, ki so kože zaupali v prodajo velesejmskemu uradu, se je sejem kož divjačine preložil na 8., 9. in 10. april. Do tedaj bo situacija v cenah gotovo že jasna.
Kupcev je prišlo na sejem okrog 40, večinoma inozemcev iz Italije, Avstrije, Nemčije in češkoslovaške ter domaČi kupci iz Zagreba, Siska in Belgrada, ki z odgoditvijo sejma seveda niso bili zadovoljni.
Borza
Dne 23. marca 1931.
Denar
Devizni tečaji so bili danes nekoliko slabejši z izjemo Dunaja in Prage, ki sla se učvrstila. Promet je bil srednji in je vse zaključene devize dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklejMijih zaključni tečaji.) Amsterdam 2282.50 bi., Berlin 1355—1358 (1856.50), Bruselj 792.99 bi., Budimpešta 992.83 bi., Curih 1094.10-1097.10 (1095.60), Dunaj 799.38-802.38 (800.88), London 276.63 bi., Newyork 56.715— 56.915 (56.815), Pariz 222.77 bl„ Praga 168.3S— 169.18 (168.78), Trst 298.11—298.28.
Zagreb. Amsterdam 2282.50 hI., Dunaj 799.38 —802.38, Berlin 1355-1358, Bruselj 790.99-794.99, Budimpešta 991.33-994.33, London 276.23—277.03, Milan 297.20—299.20, Newyork ček 56.715—56.915, Pariz 221.77-223.77, Praga 16858-109.18, Curih 1094.10—1097.10. — Skupni promet brez kompenzacij 9.5 milij. Din.
Belgrad. Amsterdam 2279.50—2285.50, Berlin 1355—1358, Budimpešta 991.83—994.33, Curih 1094.10—1097.10, Dunaj 799.38- 802.38, London 276.23—277.03, Newyork 56.51-56.71. Pariz 221.77 —223.77, Praga 168.38-169.18, Trst 297.16-299.16.
Curih. Belgrad 9.13. Pariz 20.33, London 26.24875, Newyork 519.475, Bruselj 72.35, MIlan 27.2175, Madrid 55.50. Amsterdam 208.275, Berlin 123.80, Dunaj 73.045, Stockholm 139.15, Oslo 139, Kopenhagen 139.05, Sofija 3.765, Praga 15.40, Varšava 68.15, Budimpešta 90.60, Atene 6.73. Carigrad 2.465, Bukarešta 3.09, llelsingfors 13.00.
Vrednostni papirji
Tendenca ca državne papirje je bila danes čvrsta in so se tečaji učvrstili. Posebno se je učvrstila vojna škoda. Promet nn io hil zabeležen lc v
vojni škodi in v Blerovih jvisojilih. Bančni papirji so ostali neizpremenjeni. Deloma pa so bili Čvr-stejši. Zaključek beleži le Unionbanka j>o neiz-premenjenem tečaju 190. Več prometa izkazujejo industrijski papirji, ki beležijo zaključke v delnicah Drave po 252 in Uniona po 60. Trboveljska, ki je bila še v petek čvrsta, je v soboto na Dunaju padla na 38.50. Danes je bila v Zagrebu v začetku borznega sestanka po 320, kasneje pa je jiopuščala in dospela na tečaj 312. Zadnji zaključek pa je bil po 314. Ta oslabitev Trboveljske je v zvozi s proglasitvijo znižanja dividende od 35 na 25 Din za delnico.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 93 bi., 1% Bler. pos. 83.50 bi., Celjska 150 den., Ljublj. kred. 128 den., Praštediona 900, Kred. zavod 160—170, Vevče 128 den., Stavbna 40 den., Ruše 220 deu.
Zagreb. Drž. pap.: 7% invest. pos. 88—88.50, agrarji 51.50—52.25, vojna škoda ar. 427—427.50, kasa 427—427.50 (427.50), 3., 4., 7. 426.50—427.50, 5. 426.50-428, 6. 426.50—427.50 (426), 12. 426.50 —427, 87» Bler. pos. 93.25—93.50 (93.25), 7% Bler. pos. 82.75-83 (83). 7% pos. Drž. hip. banko 82.875 —83.50. 6% begi. obv. 69—70, Pos. mesta Zagreba 72 bi., Tobačne srečke 25 bl„ Srečke Rdeč križa 48 bi. Bančne delnice: Ravna gora 80 den.. Hrvatska 50 den., Katolička 33—35, Poljo 57.50—58.50, Kreditna 125-129, Union 190—192 (100), Jugo 78.25—79, Lj. kred. 128 den., Medjunarodna 66.50 den., Narodna 7950—8200, Obrtna 26 den.. Praštediona 900—910. Etno 125 den.. Srbska 194—195, Zemeljska 140.50—143. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 140—142, Slaveks 40—45, Slavonija 94 bi., Našice 975 den., Danica 94 bi., Drava 250-262 (252), Šečerana Osjek 275—290, Nar. mL 20 den., Osj. ljev. 220 den., Ilrod. vag. 62 den., Union 55 - 60 (60), Vevče 133 don., Isis 44 d., Ragusea 390 bi., Oeania 210 bi., Jadr. p lov. 530— 545, Trboveljska 312—314 (320, 317, 318, 316, 31 1, 312, 314).
Belgrad. 7% inv. pos. 88.75, agrarji 61.60—52, vojna škoda 424.50—425.50, 6. 426-426.50, 7. 426 5 -428, 6% begi. obv. 70, 7% Bler. pos. 83-83.50, 7% pos. Drž. hip. banke 83.25.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 88.75, Wiener Bankverein 16.30, Creditanstalt 40.40, Escomptog 159, Union 23.25, Alpine 19, Trboveljska 38.10, Kranj. ind. 45, Prager Eisen 310.50, Leykam 3.30. Rima Murany 59.
Žitni trff
Tržni položaj je ostal danes v glavnem neiz-premenjen. Ravno tako so ostale tudi cene na višini preteklega tedna. Edino baranjska pšenica je nekoliko nategnila v ceni.
V Ljubi j a n i so notacije neizpremenjene.
Novi Sad. Koruza bač. ladja Donava, Sava predčasno posušena 90—91. Vse oslalo neizpreme-njeno. Tendena mirna. Promet: 15 vagonov pšeni-e, 20 vagonov koruze, 2 vagona moke.
Budimpešta. Tendenca prijazna. Promet miren. Pšenica marec 15.46—15.62, zaklj. 15.62-15.63, maj 15.69-15.83. zaklj. 15.83—15.84, rž marec 11.25-11.32, zaklj. 11.31-11.32, maj 11.30, zaklj. 11.86—11.37, koruza maj 12.68—12.85, zaklj. 12.68 -12.69, jul. 12.76-13.05, zaklj. 12,78-12.79, tranz maj 10 blago.
Živina
Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Edv. Saborsky & Co., Dunaj.) Danes je bilo pripeljanih 2174 goved, iz Jugoslavije 122. Cene: voli najboljši 1.90. I. 1.40-1.60. II. 1.10-1.30, III. 0.85-1, kravo L 0.90—1. IL 0.80-0.&5, biki 0.90—1.25, klavna živina 0.60-0.75. Tendenca je bila zelo mlačna. Cene so padle za 5 grošev.
Življenje pred 100 milijoni leti
Kakor pravljica se sliši poročilo o najdbi ameriškega učenjaka Charlesa L i p tn a n n a , znanega geologa, ki je med globokimi zemeljskimi plastmi našel še žive bakterije. Lipmann je preiskoval geološke plasti zemlje, ki izvirajo iz dobe tako-zvanega Cambriuma. Ta doba, kakor zatrjujejo znanstveniki, ie stara več ko sto milijonov let. In v rudninah, ki so nastale v tej dobi, je baje našel Lipmann žive bakterije. Vsled |iotresov in velikih prevratov na zemeljski površini so se plasti Cambriuma, ki so v tisti dobi bile na površju, pogreznile v neizmerne globočine zemeljske notranjosti. Z njimi so izginile v globino tudi bakterije, ki so poprej živele na površju. Od zunaj bi v tako globočino ne moglo prodreti na drug način nobeno živo bitje. Zato je precej verjetno, da so bakterije res iz tiste dobe in da so se ohranile pri življenju več sto milijonov let.
Uspehe svojih poskusov in dognanj je sedaj Lipmann objavil, kar bo povzročilo med učenjaki živahne razprave za in proti. Lipinanti pripoveduje, da je rudnine iz dobe Catnbriiuna prevlekel s primerno snovjo, nakar je kmalu opazil skozi drobnogled neštevilno bakterij. Nekateri znanstveniki bodo sicer ugovarjali, da so ti poskusni kosi rudnin, ki jih je Lipmann dobil iz globoke zemeljske notranjosti, prišli v stik z zrakom še prej, predno je Lipmann začel svoje poskuse, in da so se bakterije pri tej priliki zajedle v rude. Ta ugovor pa Lipmann izpodbija že vnaprej in zagotavlja, da je svoje poskusne kose takoj zaprl tako, da ni mogel do njih noben zrak in da je vsled tega nemogoče, da bi bile bakterije prišle v rudnine iz zunanjega zraka. Kajpada bodo učenjaki sedaj preiskovali tudi to, kako je Lipmann zavaroval svoje rudnine pred zrakom.
Pri tej priliki opozarjajo listi na podobno najdbo francoskega bakteriologa in učenjaka Galip-
peja. Ta je namreč našel med zavitki papirusa, ki so več tisoč let ležali v egiptovskih grobovih, tudi bakterije, ki so bile še žive. Našel jih je med vla-kenci papirusa. Ko jih je prenesel na primerno podlago, kjer so imele dovolj hrane, so se v kratkem času začele izredno razvijati. Tedaj so nač Oalippeju očitali, da njegov argument ne drži, кег zavitki papirusa niso bili dovolj zavarovani pred zrakom in da so bakterije lahko pozneje prišle v egiptovske grobove.
Iz istega časa so pa našli tudi druge prvotne vrste nekaterih še sedaj živečih živalskih vrst. V okamenelih plasteh Cabriuma so ugotovili okatne-nine živalskih oblik, ki so bile zelo podobne živalim, ki še danes žive na zemlji. Ce se posreči dokazati, da je Lipmannova najdba resnična, je s tem najden živ most med sedanjostjo in med dobo, ki leži več sto milijonov let za nami.
-^г-
1 • t

Novi osebni vagoni neuiske državne telezuice, s katerimi so pri poeku&njii vožnji dosegli hitrost 140 km na uro. Vagoni so v notranjosti razkošno opremljeni.
Tihotapske zgodbe
Tihotapstvo je že od nekdaj zahtevalo za svoj posel pretkanih, brihtnih, drznih in pogumnih ljudi. Po nekaterih krajih so bili v starih romantičnih časih tihotapci pravi narodni junaki. No, danes tihotapcev svet ne prišteva med junake, pač pa med precej prebrisane koristolovce. Z njimi imajo opraviti finančne in policijske oblasti vseh držav. Zgodbe o tihotapskih organizacijah, kadar jih oblast razkrije in polovi, polnijo potem dolgo časa jiredale časopisja bravceni v pouk in zabavo. Nekaj takih dogodb beremo sedaj o tihotapcih na Poljskem, kakor poroča časopisje:
Policijski komisar v Lodzu je imel težke skrbi. Že nekaj dni je samo renčal in divjal, ker je iz Varšave vsak dan dobival opomine, naj vendar že prime tihotapsko tolpo, ki že več mesecev preplavlja Poljsko s turškim tobakom iz Nemčije 1er s tem občutno škoduje državnemu monopolu. Na obmejnih postajali so poostrili kontrolo. Vsak železniški vagon so natančno pregledali, kje bi našli kaj skritega. Vedno brez uspeha. Kdo se ne bi jezil! Carinik glavne carinarnice v Lodzu je hotel svojemu sinčku kupiti lesenega konjiča, ki ''bi se na njem lahko gugal. Hotel ga je kupiti pri veletrgovcu, nekem komisijonarju, kjer je tupal dobiti cenejše blago. Trgovec mu je pokazal vsakovrstne konjiče, ki pa cariniku nobeden ni ugajal. Moral je biti lisast. Tedaj je zagledal carinik na polici velikega lisastega lesenega konjiča: Takega bi rad!« >To pa ni mogoče. Ta ni naprodaj! »Jaz ga pa hočem imeti! Zdihujoč je zlezel komisijonar na lestvo. da bi vzel z nje konja. Pri tem se je tako tresel od razburjenja, da mu je konjiček padel na tla in se razbil. Znotraj je bil votel in poln najlepšega turškega tobaka. Carinik je vedel, pri čem je in alarmiral straže. Preiskali so vso hišo ter razžagali trup vsakega konjiča in punčke, kolikor so jih našli v trgovini. Večina vseh je bila napolnjena s turškim tobakom. Carinik pa je bil povišan.
Na varšavskem kolodvoru Praga je lokomotiva premikala vagone. Na vagonih je bilo napisano: »Previdno premikatil« Kakor je bilo označeno na tovornih listih, je bil v vagonih cedrov les za umetno pohištvo. Na kolodvoru v Pragi bi morali vagone postaviti na stranski tir. Strojevodja pa je bil pri premikanju nekoliko nepreviden in je preveč krepko zavozil v odbijače, ki so stali na koncu slepega tira. Odbijače je sila izruvala iz tal, da so se zakotalili po nasipu navzdol in za njimi vagoni s cedrovim lesom. Vse skupaj se je razbilo iu cedrova debla so se razklala. Bila so votla in polna fotografskih potrebščin. Komu so bila namenjena, se ni dalo ugotoviti.
Gospa Kowalska na varšavskem kolodvoru čisti železniške vozove. Že delj časa je pri tem poslu strašno strahopetna. Nekoč namreč se ji je primerilo, da jo je v vagonu napadel nek mo-
žakar, ki se ga je komaj otresla. Ko je te dni zopet stopila v voz, da bi ga očistila, je v njem zapazila tri moške. Takoj je zbežala in poklicala železničarje na pomoč. Bil je prazen voz hrzovlaka I. razreda. Železničarji so obstopili voz, nekateri so pa šli z gosjxi Kowalsko noter. Tam so v kupejih I. razreda res našli tri možakarje, ki so pridno praznili notranjost tapeciranih sedežev I. razreda. Voz je prišel iz Pariza v Varšavo. V njegovih blazinah pa so bile skrite dragocene čipke, svila in drugo luksuzno blago, ki je bilo na ta način vtihotapljeno na Poljsko. Ta jjosel so tihotapci izvrševali že dve leti. Ko se je voz vračat i -L Varšave v Pariz, so blazine napolnili s cunjami; ko se je vračal iz Pariza v Varšavo, pa s svilo in čipkami. Le bojazljivosti gosjie Kowalske se imajo zahvaliti tihotapci, da so biii prijeti.
Že pol leta je vsak mesec dvakrat potoval skozi obmejno postajo v Bencinu na Poljsko mož, ki je imel eno nogo in eno roko jiovito v mavec. »Glej, Janek, mož z mavčevo obvezo je zopet tukaj.« »še vedno hodi? Dva carinska uradnika sta nato sledila povezancu v Poznanj, ker se jima je zdel sumljiv. Na vsak način je namreč čudno,
da ima kdo že šest mesecev roko in nogo v mav-čevem zavoju. Uradnika sta opazila, da sta obve-zanca na poznanjskem kolodvoru čakala dva moža. Vsi Irijo so |Kiteni izginili v neki trgovini z dragulji. Uradnika sta nekoliko počakala, nato pa nenadoma vdrla v trgovino. Našla sla moža z mavčevo obvezo, ko je ravno razbijal na mizi mavec na roki in ven jemal dragocene demante, ki so bili skriti v mavčevi obvezi.
Bogat trgovec se je vedno vozil s svojo ženo s Poljskega v Berlin v sjialnem vozu. Železniški uradniki so ga že vsi poznali in cariniki so ga jirijazno pozdravljali 1er mu želeli dobre kujičije. Ko je zadnjič v Benčini zopet bila carinska revizija, so cariniki prišli tudi v trgovčev oddelek: »Kaj carini podvrženega, gospod?« ï Le nekaj malenkosti.« Smola! V istem hipu so trgovčevo, doslej vedno zdravo gospo popadli hudi krči, da je na glas zakričala. Carinski uradnik jo je naglo prijel, da ne bi gôspa padla z ležišča, pri tem pa je začutil nekaj trdega. Zgrabil je, potegnil in izvlekel dva nova fotografska aparata. »Halo, semkaj,« je poklical tovariša. Preiskali so 1 oddelek in našli v posteljah za 10.000 zlotov tiho-: tapskega blaga.
To so zgodbe iz življenja tistih tihotapcev, ki ; so imeli pri svojem poslu smolo, številnejše in morda še bolj zanimive bi bile zgodbe tihotapcev, \ katerih carinske oblasti niso mogle prijeti. Am-! pak tihotapci molče.
Češka in poljska narodna cerkev
Češki listi poročajo o združitvi češke narodne cerkve, ki je — kakor splošno znano — v zelo tesnih stikih s pravoslavjem, s poljsko narodno cerkvijo. Obe cerkvi sta sklenili skupno izdelati svojo novo veroizpoved, dasi je bila češka narodna cerkev ustanovljena šele pred 10 leti. Poljaki bodo morali v bodoče pošiljati svoje bogo-slovce v Prago, kjer bodo študirali v bogoslovju češke narodne cerkve. Češkemu »patriarhu« je tudi pridržano »škofovsko posvečenje*.
Ladja »\Viking«, ki je v ledenem morju pred Nov
28
o Fundlandijo eksplodirala. Pri tem je našlo sm<rt oseb.
Kulturni obzornik
Glasnik muzejskega društva za Slovenijo,
1. XI. 1930, Ljubljana. S sodelovanjem članov uprave Zgodovinske sekcije uredil dr. Josip Mal.
Muzejsko društvo za Slovenijo se je na lanskem občnem zboru razdelilo v dve sekciji, v zgodovinsko in prirodopisno. Vsaka izmed njih ima svoj odbor in svoj delokrog in pošilja v glavni odbor zastopnike. V skladu s to novo razdelitvijo dela in interesov se je izvršila tudi preuredba društvenega glasila, »Glasnika m. dr. za SI.«, ki je izhajal sedaj skupno za obe stroki, za historično in prirodoslovno, le da je bil razdeljen v dva pododdelka. Od leta 1930 pričneta kot glasili obeh sekcij izhajati dve publikaciji, od katerih pa namerava le glasilo Zgodovinske sekcije obdržati še nadalje naslov Glasnik, dočim namerava Prirodo-slovna sekcija spremeniti tudi ime svoje publikacije in jo postaviti na povsem drugačno bazo. Razumljivo je, da se je morala v zvezi s to preuredbo preurediti tudi društvena članarina, ki bo poslej znašala za naročnika obeh glasil 60 Din, za enega pa kot doslej 30 Din. Svoje glasilo je izdala doslej šele Zgodovinska sekcija, in sicer »Glasnik« M. dr. za SI., 1930. letnik XI, glasilo Prirodoslovne sekcije bo šele izšlo.
Vsebina Glasnika XI, katerega je uredil ravn. dr. Josip Mal, obsega na prvem mestu »Drugo začasno poročilo o Izkopavanjih na Gradišču pri Vel. Malenci« univ. prof. dr. Bald. Sarie, dalje »Poročilo o arheološkem delu Narodnega muzeja v Ljubljani v letih 1928—1930< (napisal Rajko Ložarl, razpravico Amolda Luschlna - Ebe greuth, »Die Freiherren von Raigersfeld«. »Pisma grofa Antona Auersperga Karlu Dežmanu«, ki jih priobčuje dr. Mclita Pivec-Stele. Med zapiski nahajamo Msgr. Tomn Zupana članek »Čebelar Janša in njegova sorodovina«, župnika Iv. Vrhovnika članek »Gostilne v župniščih« ter prof. dr, Jos. Žontarja pre-
gled »Sistematska dela iz pravne zgodovine Slovencev«.
Važen prispevek k zgodovini naših krajev v pozni antiki tvori poročilo prof. Sarie o izkopavanjih v Malenci pri Brežicah, ki je rodilo že lani lepe rezultate. Bo to vsekakor prva sistematično razkopana prazgodovinska postojanka na naših tleh, na katerih se je dala ugotoviti, pa tudi ugotovila kontinuiteta naseljenja ene in iste točke prav od hallstattskih časov dalje do zgodnje krščanske dobe, pri čemer je obžalovati le dejstvo, da ni ohranjenih nobenih sledov kakih hiš. Pozno-antična utrdba v Malencih daje tudi pravo historično ozadje emonskim utrjevalnim napravam iz istega časa.
I.ožarjevo poročilo o arheološkem delu Narodnega muzeja prinaša pregled pridobitev in najdb na tem področju in vsebuje nekaj zanimivih pridobitev na polju prazgodovinske in srednjeveške arheologije. Luschin-Ebengreuth se peča v svojem članku z zgodovino baronov Raigersfeld. ki so, kot izvemo, izšli iz kmečkega stanu iz Rakovice pri Kranju. Korespondenca Antona Auersperga Karlu Dežmanu, katero objavlja Melita Pivec-Stele, prinaša važen materijal k politični zgodovini iz prejšnjega stoletja in opozarjamo vsakogar na ta prispevek.
Kulturno-zgodovinsko bogati so prispevki v Zapiskih, izmed številnih referatov v Slovstvu naj pa omenimo na prvem mestu referate dr. Jos. Mala o ogrskih zgodovinskih razpravah, izhajajočih v »Fontes historiae hungaricac aevi recen-tioris« različnih letnikov in nanašajočih se v več nego enem slučaju na naše slovenske razmere iz prejšnjih stoletij. Natančni referati o tej številni ogrski zgodovinski literaturi, kakor tudi referento-ve kritične pripombe k tam objavljenemu gradivu zaslužijo vso pozornost. Izmed drugih referatov je omeniti prof. Žontarja članek o Šišičevem zborniku ter univ. prol. Sarie referat o atlasu »Germa-nia Romana«.
Glasnik je v tekstu opremljen s številnimi slikami in predstavlja lepo publikacijo, uredništvo
in upravništvo se nahaja v Narodnem muzeju (Blei-vveisova c. 24), kjer se tudi naroča.
Rdeča suknja, igra v štirih dejanjih. Spisal Eugene Brieux, prevedel Jakob Šolar. Izdal Družba sv. Mohorja v Celju leta 1931 Mohorjeve knjižnice 31. zvezek. Cena: za ude broš. 15 Din, vez. 20 Din, za neude: broš. 20 Din, vez. 32 Din.
Rdeča suknja je najboljše delo plodnega francoskega dramatika Eugene Brieux. Njegova moč in posebnost so moralno socialni pogledi na sodobno družbo, ki ji je znal s sicer podčrtano, a zato nič manj učinkovito resničnostjo pokazati marsikako korenino sodobnega zla, odkriti marsikako rano v novi luči in pomembnosti. Njegov življenjski nazor je poln ljubezni do človeka, zlasti do preprostega in ubožnega. Rdeča suknja, ki je v začetku našega stoletja dosegla evropski sloves in šla preko vseh pomembnejših odrov, je oblikovno pač otrok svoje dobe, a po ideji ni danes nič manj sodobna nego je bila ob svojem času. V njej so zgoščene vse dramatične vrline Brieuxa: solidna zgradba in napetost dejanja, velika živahnost in odrska razgibanost, ne pozna se mu močan vpliv naturalistične drame, ki jo je v Franciji ustvaril sodobni mu Henri Becque, pozna se mu v znatni meri nordijski vpliv Ibsenov. Brieux sam pa na svet nikakor ne gleda naturalistično, preveč idej vidi v ljudeh in stvareh ter dogodkih, zato tipizira in podreja svoj svet zakonu ideje. Prav ta zdravi realizem pa ga nam približuje do poljudnosti.
V Rdeči suknji je Brieux hotel pokazati, kako strahotne posledice utegne roditi prevelika častihlepnost važnega socialnega činitelja. Kakor vzvišena je služba pravici in pravičnosti, tako strašna je nje zloraba v osebno korist. Drama bo služila šolam v proučevanje moderne dramatike, ker je po idejni in oblikovno literarni strani sprejemljiva za šolsko čtivo. Uporabna bo pa tudi vsaj boljšim odrom, ki z resno pripravo dosežejo prav lep odrski uspeh. Pri vsej časovni odmaknjenosti je vendarle drama ludi danes še vedno pomemben literaren dokument in nosi v sebi dovolj nadiasov-nih vrednot, da se obdrži še naprej.
Novi finski ministrski predsednik je jxœtal član kmetske stranke dr. Sunila.
PiUi
Sadjarjem v ptujskem okraju. Jeseni se vrši v Ptuju pokrajinska sadna razstava, ki bo združena s sadnim sejmom in shodom. Pokroviteljstvo je prevzel g. ban, ki je obljubil tudi primerno podporo. Da bo uspeh, kot ga pričakujemo, se je že sedaj treba pripravljati. Paziti bo treba vse leto, da pridelamo dobro in lepo sadje. S tem si bomo ustvarili svoj sadni trg, dobili stalne odjemalce za sadje in istega prodali po dobri ceni.
Da bodo sadjarji to dosegli, je paziti na pravilno gojenje Pazljivost je potrebna še prav posebno letos, ko se obeta dobra letina, s tem pa dana prilika za dober zaslužek. Zato priporoča ptujska Sadjarska podružnica vsem sosednim podružnicam, da sadjarji sadje pravilno gnojijo in škropijo. Ker gojitelji sadja sprašujejo po primernih navodilih o tem, jih v kratkem objavljamo.
Z gnojenjem dosežemo uspehe od marca do srede julija. 100 litrom gnojnice se doda 1 kg su-perfosfata. Na pol z vodo razredčeno svežo hlevsko gnojnico zlijemo v 20 cm globoke jarke pri drevesu. Jamo končno spet pokrijemo z rušo.
Škropimo trikrat. Najprej v marcu, ko še drevje ni odgnalo. Drugič osem dni po cvetju in tretjič štiri ali pet tednov po cvetju. Kdor je zamudil prvo škropljenje, naj izvrši vsaj drugo in tretje. Snovi za škropljenja pa so različne. Pri prvem škropljenju zmešamo 100 1 vode z 8 do 10 kg arborina, ali pa 100 1 vode dodamo 20 kg žveplene brozge. (A. Jurca v Ptuju!) Če dodamo še 1 kg vodenega stekla, mešanica učinkuje zoper mah, lišaj, škrlup in tudi proti cvetožeru. — Pri drugem in tretjem škropljenju je zmes druga. 3% žveplene brozge dodamo 150 g kalcijevega arzeniata ali pa 1% galični zmesi 150 g urania zelenila. To škropivo je strupeno. Učinkuje proti škrlupu, proti črvivosti sadja in drugim zajedavcem na sadnem drevju. Da se listje ne ožge, se ne sme škropiti pri pekočem solncu. Dobro je obdati drevje z lepljivimi pasovi in pastmi. O tem pouči »Sadjar in vrtnar«, oziroma Humekov »Boj sadnim škodljivcem«, kar je v letu 1930 izdala Mohorjeva družba. Brez te knjige bi sploh ne smel biti noben pravi sadjar.
Da bi ptujska podružnica pravočasno dobila podatke o sadni letini, naj ji podružnice v okraju mesečno poročajo o sadnem stanju, vsaka za svoj okoliš, od junija dalje. Poročilo naj obsega kolikost in vrste, ki bi jih podružnica dala na prodaj. O drugem kasneje. Pričakujemo radi narodno gospodarskega interesa, da bodo sadjarji v svojo korist upoštevali gornje nasvete in se po njih ravnali.
Slovenjgradec
Dodatno k našemu poročilu o roparskem napadu na lesnega trgovca Krančana smo še izvedeli, da je ta kritični dan plačal pri g. dekanu v Starem trgu račun za les v iznosu nekaj čez 4000 Din. Po napadu se ni upal nadaljevati poti proti domu, ampak je prenočeval pri posestniku Schondorferju v Starem trgu, kjer pa od samega strahu vso noč ni zatisnil očesa.
Tatinsko družbo, ki je kradla v trgovini Kla-basa-Smolčnik, so v soboto odvedli iz zaporov tuk. okr. sodišča v zapore okrožnega sodišča v Celju.
Na Gradu se je na praznik sv. Jožefa nabralo toliko ljudi, kakor že dolgo ne. K temu je menda pripomoglo lepo in toplo vreme. Sploh pa je Grad postal zadnja leta ne le samo priljubljena božja pot, temveč tudi prav mična in privlačna iz-letna in razgledna točka slovenjgraške okolice.
Tatvina. Čevljar Ferdo Čreslovnik iz Starega trga se je v petek mudil na sejmu v Dravogradu. Doma pa ga je obiskal nepovabljen gost, ki mu je odnesel 1000 Din, katere je imel Čreslovnik shranjene nekje v postelji. Posestnik Grešovnik v Podgorju pa je pred par dnevi zalotil ravno take i nepovabljenega gosta na podstrešju. Ko je ta videl, da mu preti nevarnast, je skočil skozi okno v podstrešni sobi na prosto in zbežal.
Materinski dan in 601etnico Finžgarja priredi Kat. prosvetno društvo Št. Janž pri Dravogradu na praznik Marijinega Ozn. ob 3 popoldne v dvorani pri Gnamušu, Na dnevnem redu je govor, namenjen materam, in Finžgarjeva igra »Veriga«.
Ruše
Združitev občin. Na Jožefovo je imel okrajni načelnik v občinski pisarni razgovor z občinskimi odbori v zadevi združitve občin po načelu: ena župnija — ena občina. Pomisleki so se izrazili samo zoper bistriško občino. Ta je nekdaj tvorila skupno z limbuško Bistrico eno občino in se je šele pozneje razdelila v dve samostojni občini: Bistrica pri Radvanju, zdaj Bistrica pri Limbušu in Bistrica pri Fali, zdaj Bistrica pri Rušah. Nazadnje je ostalo pri prvotnem predlogu, da se združijo vse štiri občine ruške župnije v eno celotno občino, Bistrica pri Limbušu pa se pridruži Limbušu.
Sprememba. Župan občine Bistrica pri Rušah, Josip Dežman, je razrešen županske službe; za novega župana je imenovan g. Ivan Juršič.
rVofo mesto
Občni zbor »Olepševalnega In tujsko prometnega društva« v Novem mestu se je pred kratkim vršil v mestni posvetovalnici. Iz poročil je razvidno, da ima društvo okrog 6000 Din gotovine, 92 članov in vzdržuje vse nasade s 64 klopmi ter v sezoni tudi dva delavca. Društvo, ki bo svoja pravila spremenilo ter se prekrstilo v »Tujsko prometno društvo«, ima v načrtu še en most za pešce čez Krko, katerega bi priključili k sedanjemu železniškemu mostu, ter mostič za pešce čez Krko v Ragov log. Na programu so bile tudi volitve novega odbora, a je bil z večino glasov izvoljen zopet stari odbor. Na novo pa sta bila izvoljena v odbor dva agilna delavca na tem polju: gg. Pirnat Viktor, učiteli. in Kari Mohori&.
jVedeljshi sport
Gotovo največja prireditev nedelje je bila čisto zimskega značaja. Marljivi Mojstrančani so izvedli medklubsko štafetno in skakalno tekmo. Ta prireditev — gotovo ena zadnjih v sezoni — je vreden zaključek neumornega delovanja Mojstrane. Kljub dežju je startalo šest štafet, ki so prišle vse na cilj, čeprav ie bila proga zelo težavna. Zmagala je štafeta Ljubljana, ki je imela najbolj izenačene moči. Popoldanske skakalne tekme, katerih se je udeležilo 30 tekmovalcev, so pokazale ogromen napredek v tej panogi. Zmagal je zopet Šramel.
V Ljubljani so se vršile tekme na vseh poljih. Lahkoatleti so tekmovali v cross country teku za
i1
rvenstvo Dravske banovine. Po večletnem presledku je prvenstvo priborilo moštvo Primorja. Borba je bila zelo ostra, zlasti med Slapničarjem (Primor-jej in Špornom. V juniorskih skupinah je zmagala Ilirija.
V zimskem kopališču je Ilirija sko tekmo, ki je pokazala . Us -
i;
riredila klub-plavalcev v
zimski sezoni. Uspehi so zlasti'v juniorskih skupinah presenetljivi. V sicer majhnem bazenu se vzgaja pod vodstvom Drago Ulage plavalni naraščaj, bo slovenski plavalni sport "še častno in uspešno zastopal.
Zadnji termin pred otvoritvijo prvenstvene sezone je igralo Primorje in odigralo prijateljsko tekmo z Jadranom, prvakom drugega razreda. Tekma, ki je končala z neodločenim rezultatom, je bila zelo napeta in živahna. Jadran je zmago v polni meri zaslužil in vodil s 3 : 1 do dvajset minut pred koncem.
V Zagrebu so imeli veliko senzacijo. Glavna tekma med Gradjanskim in Concordio je končala s 5:1 v korist Gradjanskega. Poraz državnega
prvaka je zaslužen, kajti Concordia je igrala čisto začetniško. Ilirija, ki bo v sredo igrala proti Grad-janskemu, ne bo imela lahkega stališča. Upajmo pa,
da bodo zaigrali z borbenostjo in na ta način na-domsetili pomanjkanje tehničnega znanja. V Belgradu je B. S. K. odpravil Obiliča z 2 :1, Jugoslavija pa Oraliko s 5 : 0.
SK DISK : SK MLADIKA 5 :1 (3 :0).
Jesenski podeželski prvak SK Disk je v nedeljo 22. t. m. odigral svojo prvo tekmo v letošnji nogometni sezoni. V gostih je imel SK Mladiko iz Ljubljane. Svojega nasprotnika so domačini z lahkoto odpravili s 5 : l.Na strani SK Mladike se je najbolj odlikoval izborni vratar, kateri edini je obvaroval svoje moštvo še večjega poraza. Od domačinov se je posebno odlikovala ožja bramba, vratar Tapler in branilca Stanko in Šubelj. Presenetil je pa proti pričakovanju srednji krilec Zabret, ki je svojo nalogo odlično rešil. Dobro je zaigral tudi napadalni kvintet, kateremu je pa delal velike ovire prav pred vrati spolzek teren. Kljub deževnemu vremenu se je zbralo na športnem prostoru do 200 gledalcev.
Radio
11.15 Orgelski koncert, izvaja Matija Tome. — 12 Časovna napoved in poročila, plošče. — 15.30 Gdč. A. Lebar: Kmetska mati in kmetska hči. — 16 Mati v slovenski literaturi (recitacija). — 17 Radio-orkester. — 20 Prenos materinskega dneva iz ljubljanske opere. — 21 Prenos iz Londona.
Drugi programi i
Sreda, 25. marca.
Belgrad: 12.45 Koncert Radio-orkestra. — 17 Slovenske pesmi s citrami. — 17.30 Radio-orkester. — 20.30 London. — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. — 17 Glasbena otroška ura. — 18 Plošče. — 21 London (simfonični koncert). — Budapest: 11.15 Grško-katoliška služba božja. — 17.30 Nabožna glasba. — 19.40 Koncert orkestra.
—	21 London. — 22 Ciganska glasba. — Dunaj: 15.25 Popoldanski koncert. — 19,30 Pevski koncert. — 21 London. — Milan: 16,35 Otroški kotiček. — 17 Plošče. — 19.30 Pestra glasba. — 20.45
Komedija. — 21.15 Simfonični konccrt. _ Praga:
19.35 Kabaret. — 21 Prenos koncerta iz Londona.
—	Langenberg: 19.45 Mašne pesmi na cvetno nedeljo. — 20.15 Koncert komornega orkestra. — Rim: 20.55 Opera. — Beilin: 20.10 Koncert. — Katovice: 20.30 London. — London: 12.45 Radio-
orkester. — 17,15 Plesni orkester. — 20.35 Koncert vojaške godbe. — 21.50 Plesni orkester. — Miihlacker: 12.20 Promenadni koncert. — 16.30 Popoldanski konccrt. — 20.15 Pevski koncert: sopran in bariton. — 21.45 Koncert (H. Hermann). — 22.50 Jazz-glasba. — Mor. Ostrava: 11.25 Radio-orkester. — 18.25 Koncert Radio-orkestra. — 20 Češka poljudna glasba. — 21 London. — Leipzig: 16.30 Plesna glasba. — 19.30 Ples v umetniški glasbi in pesmi.
Pridobivajte novih naročnikov!
Rane in kožne bole/ni
razpokline, brazgotine, srbež izpušćaie razjede od potu in vlage, volka od hote zlas'i pri otrocih, hraste, opekline in ozebline zdravi m po redni uporabi preprečuie splošno znana Bartulićeva
ZDRAVILNA MAST, ki jo proizvaja in razpošiha stara, 1. t599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlat-ko Bartulič Zagreb Jelačičev trg 20 — Cena škatljice 10 Din. — Dobi se v vsaki lekarni
Visok zaslužek
potom fabrikacijc gorilnega briketa iz žaganja, oblanja, premogovih odpadkov itd. — Stroji niso potrebni. Pravica za proizvajanje se odstopi. Dopise v nemščini na A. Greschik, Chemiker Levoča, Tschechoslowakei.
Avtotaksi I. UOOVC
Novo mesto 62
Kličite telefon št. 8.
Barvar
ali barvarski mojster, samostojen in perfekten v barvanju po vzorcih na volno, bombaž, svilo т kosih in zvitkih (štrenah), verziran v vseh vrstah barvanja, se išče za takoj v trajno službo. Hermina W e i s z , barvarstvo, Novi Sad, Miletičeva 51.
Svarilo.
Svarim vsakogar na moje ime kredil dajati. Plačam le ono blago, kalero sama naročim, in one račune, ki se glasijo na moje krstno Ime in priimek
Helena Grablovic.
Programi Radio-Ljubljana i
Torek, 24. marca: 12.15 Plošče (ruska glasba, pesmi, šlagerji) — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Cas, plošče, borza — 18.00 Radio orkester — 19.00 Dr. I. Rakovec: Iz življenja predpotopnih živali — 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina — 20.00 jaklov večer, izvaja radio orkester — 22.00 Časovna napoved in poročila — 21.00 Saxofon solo s klavirjem, zatem Hawaii-jazz.
Sreda, 25. marca: 9.30 Prenos cerkvene glasbe. — 10.20 Ferdo Jelene: Nauk o serviranju. — 11 Dr. A. Dolinar: Marija v glasbeni umetnosti. —
Težko prizadeti sporočamo, da nam je dne 20. t. m. v Gorici, v starosti 74 let, umria naša predraga mama, sesira, stara mama in tašča, gospa
Terezija Kenda roj. Blanchi
Pogreb se je vršil v nedeljo v Ajdovščini.
Zahvaljujemo se vsem. ki so počastili blagopokojno že v Gorici, in Ajdovcem, ki so jo spremili nu zadnji poti v tako velikem številu, zlasti pa pevcem za U srca zapeli slovenski žalostiuki.
Gorica — Maribor — Brdo, dne 23. marca 1931.
Robert Kenda, profesor, Josip Kenda, notar sinova — Anton Bianthi, brat — Joško, vnuk — Dunja, vnukinja — Irma in Lojzka, sinahi.
Pozjr!
Prihranimo 60-80%
pri popravilu
Pozor!
Radio-akumulatorja
nadomestitev novih plošč in sicer: za 18 amp. ur 2 pozit. in 4 neg. Din 120*— n 18 n „2 „ — „ 55*— » 36 , „4 „ in 6 neg. , 190-— - 36 „ . 4 „ - n 105 —
in to vse strokovno kompletno za uporabo edino
k JENKO
Prva specijalna akumulatorska delavnica
vhod Miklošičeva cesta, poleg palače Delavske zbornice in Kolodvorska ul. 29, Kavarna „Leon".
Zahvala
Za mnogoštevilno dokaze iskrenega sočutja ob nenadni In težki izgubi našega dobrega soproga, oziroma očeta in brata gospoda
Ruperta Pirherja
izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo gospode m okrožnega sodišča, lovskemu društvu in gostilničarski zadrugi za korporativno udeležbo zastopstvu občine Košaki in čast šolskim sestram. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem krasnega cvetja in vencev, ter vsem onim mnogoštevilnim ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Kozaki pri Mariboru, di.e 23. marca 1931.
Žalujoči ostali.

•.'„•	■ЏЈЕШкј'-; ./одм V»;
v/''** >» v S'Pi ' ■ "A T

V.- ■

Naznanjamo žalostno vest, da je 21. marca 1.1. umrl po daljši bolezni gospod
Martin Zgrablić
profesor II. drž. realne gimnazije.
Rajnega smo spremili na njegovi zadnji poli v ponedeljek 23. t m. na pokopališče pri Sv. Križu.
Dobrega tovariša, požrtvovalnega profesorja in iskrenega prijatelja mladine bomo ohranili v trajnem spominu.
V Ljubljani, dne 22. marca 1931.
Učiteljski zbor
II. drž. realne gimnazije v Ljubljani.
Brez posebnega obvestila.

Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-tresujočo vest, da |e naš iskrenoljubljeni soprog, oz. oče, sin, tast, brat in stric, gospod
Martin Jug
posestnik in trgovec
v soboto, dne 21. marca 1931 ponoči po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 70. letu syoje do e. boguvdano umrl.
Pogreb nepozabnega i okojnika se bo vršil v torek, dne 24. marca 1931 ob 9. uri
dopoldne iz hiše žalosti pri Sv. Petru pod Sv. gorami na domače pokopališče.
Sv. maša zadušnica bo darovana v župni cerkvi pri sv. Petru pod Sv. gorami.
Sv. Peter pod Sv. gorami, Maribor, dne 22. marca 1931.
Roza Jud, soproga. — Lea Pečnik roj. Jug soproga sodnega svetnika, Angelca Dr. Juvanova roj. Jug, soproga odvetnika in mestnega načelnika, oba zeta in vsi ostali sorodniki.


* ^ — _ s " - ^ rfû
î^fSo-ï
M t 55 -
- i afcs-f*
3 ï-s 'S M si«Em§ a -> Б .. S
C A! O
SO
ÉST-isP
—. > OJ > v. ^ B M — N «
* ? I ^
o
s • a
a Cj г
%
S a o .5 n X —1 C. -»•
« ^ -M N ""
•*	iN T m	г
к/	S	*
-	a, «	. a. c	N > a.	g N
f> s, N > &
-	> . >
n ^ a N
i
J8.s 3 1
■S.-^'pS a ■fc^ol^S s, - - "«c
53
Z J
— • > г Ci a c 5 > ^ — 3 —
= S">
I
a
Earl Derr Biggers:
Kitaičeva papiga
19
Takoj so se odprla vrata na stežaj in Thorn je od veselja tako zažarel, kolikor je njegovo suho obličje le moglo. »O, oprostite! Prosim vstopile! Pričakovali smo vas. Prosim, stopita bliže gospoda ...« Njegovo lice se je pomračilo, ko je zagledal Holleyja. »Oprostite mi za trenotek!«
Tajnik je izginil skozi vrata v ozadju ter ju sama pustil v sobi, v katero sta bila stopila. Priti iz puščave v tako sobo, je bilo razodetje. Stene so bile obložene s hrastovimi ploščicami, dragocenimi bakrorezi, svetilke ob mizah, na katerih so ležali najnovejši časopisi in listi, okusno zasenčene. V ogromnem kaminu na koncu sobe je plapolal ogenj; na drugem koncu sobe je iz zvočnika vrela vesela plesna godba.
»To je pač toplo domače ognjišče, o kakršnem pišejo pisatelji!« je menil Bob. »In radi orožja...« Z glavo jepokazal na steno nasproti kamina.
»Maddenova zbirka orožja. Wong mi jo je nekoč razkazal. Te stvarce so menda vse nabite.« Holley se jo neodločno oziral okrog sebe. »Slinavec ni rekel, da pokliče Maddena.
Bob je zamišljen motril izbo. Mučilo ga je resno vprašanje, kje neki tiči Chan?
Velika stenska ura je počasi udarila devetkrat. Ogenj je prasketal. Jazz godba je škripala svoj kovinski hrušč. Hipoma so se za njima odprla vrata, skozi katera je smuknil Thorn, in na pragu se je dvigal kakor granitni stolp — v priljubljeni sivi obleki — mož, katerega i« videl Bob zadnjikrat na
stopnicah pred pisarno svojega očeta. Madden, pravi, pravcati veliki P. J.
Najprvo je občutil Bob neizmerno olajšanje, kakor da bi mu kdo odvzel težko breme. Toda takoj nato se ga je polastilo grenko razočaranje. Bil je mlad, ves prešinjen otl hrepenenja po senzacijah. In lukaj, v tem trenotku, se mu je razblinila pošastna puščavska tajnost! Madden je bil živ in zdrav in pro-padli so vsi strahovi ter vse fantastične domneve. Treba je le še izročiti bisere, ko pride Charlie, ix>tem pa se bo moral lepo ubogljivo vrniti v vsakdanje dolgočasje.
»Dober večer, gospoda!« je zatrobental Mad-denov jekleni glas. »Veseli me, da vaju vidim! Thorn, ustavite tisto preklicano reč! Zabavna godba, gospoda, s plesišča v Denuveru ... Kdo more trditi, da čudežev ni več?«
Tajnik je zaprl jazzov ropot, ki je utihnil v grgranju protesta. »In sedaj bi vprašal,« je nadaljeval finančni mogočnež, »kdo od vaju prihaja s Poćtne ulice?«
Mladi mož je stopil preden j. »Moje ime je Eden, gospod Madden. Robert Eden. Draguljar Aleksander Eden je moj oče. Ta tu je moj prijatelj in vaš sosed, gospod Wili Holley iz uredništva ,Eldorado Times'. Bil je tako ljubezniv, da me je spremil.«
»A tako?« Ljubeznivo jima je stisnil roki. »Sedita, prosim ob kamin! Thorn — cigare!« Sam jima je primaknil stola.
»Posedel bom le hipec,« je dejal Holley, :ker vaju nočem zadrževati. Vem, da ima gospod Eden z vami kujJcijski posel, zato nočem motili. Toda preden do idem, gospod Madden.. .<
»No?« je strogo vprašal orjak ter cigari odgriznil konico.
»Menim... mislim, da se me ne spominjale
več?«
Velikanska Maddenova šapa je držala prižgano vžigalica »Nikdar ne pozabim nobenega obraza. Gotovo sem vas že nekje videl. Morda v Eldoradu?«
»Ne! Ravno dvanajst let je od tedaj — na Štiri in dvajseti cesti v New Yorku je bilo. V...« — Madden je napeto strmel vanj — »igralnici, zimskega večera...«
»Stojte — stojte! Ljudje me sicer zbadajo, češ, da se staram, toda poslušajte. Predstavili ste se mi za poročevalca ter prosili za razgovor. In sem za-renčal, naj vas vzame vrag.«
»Izvrstno!« se je smejal urednik.
»Da, preluknjani spomin še ni tako slab, kajne? Dobro se še spominjam. Kajkaj noči sem prečni tam in se zraven praskal za ušesi, dokler nisem spoznal, da nepošteno igrajo. Marsikak prihranek je šel tedaj rakom žvižgat in žabam gost. Zakaj me niste svarili pred druščino, ki je lovila kaline?«
»Vaše vedenje me pač ni moglo opogumiti, da bi vas bil zaupno obvestil. Toda, kaj sem že hotel praviti, gospod Madden, — še vedno sem pri časopisju in intervjuv...«
»Intervjuvati se ne dam nikdar!«
»Zelo obžalujem. Moj stari prijatelj ima v New Yorku dopisni urad, pa bi bilo zame pravi triuinf, ko bi mu mogel o vas kaj brzojaviti, kako kažejo finance, na primer. Prvi P. J. Maddenov intcrviuv.«
> Nemogoče!«
MALI OGLASI
Vasica drobna vrstica 1-3O Din an vaaka bnwla SO par. Na|man|šl ofllaa - s...« S Din. Oglaal nad dcvel vrnile K ra£una|o vik. Za odgovor anamko! Na vpraianla brca znamke n« odgovarjamo I
!
Službe iščejo
Organist (ceciljanec)
cerkovnik, oženjen, želi službo, s 1. majem. Spričevala dobra. - Ponudbe upravi pod št. 3108.
ld%luiek
Na kaj čakate?
Vi ste še vedno nezaposleni! Drugi služijo že več tednov s pomočjo našega novega hišnega obrta. -Pouk je brezplačen. Vam je li težko napisati pismo? Radi pošljemo obširna navodila, ako priložite znamko za odgovor. - Zadruga jugoslov. pletača, Osijek.
Vež akviziterjev
z lepim nastopom in dobrimi referencami za po-sečanje privatnih sitrank proti visoki proviziji takoj sprejmejo Osrednje mlekarne, Ljubljana, Maistrova ulica 10. Predstaviti se je osebno od 13-14.
Službodobe
Vrtnarski pomočnik
se takoj sprejme. Naslov v upravi pod št. 2998.
Občina Itakek
Sče nadzornega inženerja za nadzorstvo pri gradnji carinskih poslopij na Rakeku. Reflektanti naj se osebno ali pismeno javijo na občinski urad Rakek.
Pisar, možka moč
ki je nekoliko izurjena v knjigovodstvu se išče za službo v Banja Luki (Bosna). - Pogoj znanje vsaj nekoliko srbohrvaščine. -Nastop takoj, plača po dogovoru. - Ponudbe na upr. Slovenca pod »Banja-Luka«.
Vajenca
v trgovino z meš. blagom na deželi, krepkega, zdravega, s primerno šolsko izobrazbo, kateri ima res veselje za ta poklic se sprejme s 15. aprilom ali 1. majem t. 1. Sinovi poštenih kmečkih starišev s priporočilom šolskega vodstva, občinskega ali župnega urada naj se ponudijo do 1. aprila t. 1. na upravo Slovenca pod šifro «Poštenost« št. 3109.
Razpisuje sa mesto diplo* miranega praktičnega
živi nozd ravnika
v smislu banske odredbe v št. 45. Službenega lista od 27. decembra 1930. — Mesečni prispevek občin v znesku Din 700'— je zasiguran, mesečno subvencijo bo pa kr. banska uprava v smislu gorenje odredbe določila. Za nadzorstvo hotelov, restavracij itd. za časa sezone se bo nagrada ustmeno določila. Prošnje je vlagati pri podpisanem uradu do 15. aprila 1931. Županstvo Rogaška Slatina, 21. mar, ca 1931. Župan: Šentjurc.
Pouk
Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36
(Jugo-avto), Prva oblast, koncesiionirana. Prospekt zastonj. Pišite ponil
Oblastv. koncesijonirana
šoferska šota
I. Gaberščik
bivši komisar za šoferske izpite, Ljubljana, Dunajska cesta 31, nedaleč od kolodvorov. Vhod tudi iz
Bleiweisove ceste. Prihodnji redni tečaj prične 1. aprila.
Po$e$tva
Prodam
v Gaberski gori posestvo: hišo, pod, sadni vrt, njive in gozd. Lastnik stanuje v Štorovju, Sv. Križ pri Litiji. Franc Mrzelj.
Hišo
z 2600 m2 zemlje, deloma sadni vrt, proda Franc Pavlovčič, Kožarje 91, p. Dobrova.
Stanovanjska hiša
s ca. 70 m* parcele, na lepem prostoru v Dom-I Žalah, Krakovska ulica i št. 5, se proda. Poizve se • istotam ali v Ljubljani, Kolezijska ulica 7. Cena ugodna.
Prodamo
Namočena polenovka
priznano najboljša — se dobi pri 1. Buzzolini, Lin-garjeva ulica.
{tanovanja
Stanovanje
soba in kuhinja, se odda. Dravlje 135, Rokova pot.
Zračno sobo
v vso oskrbo v Ljubljani išče visokošolka. Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« Maribor pod »Z 12. aprilom«.
Čedno stanovanje,
sobo in kuhinjo iščem za takoj. Ponudbe na gospo Franjo dr. Tavčarjevo Ljubljana. Breg št. 4.
Lepo stanovanje:
2 sobi, veranda, kuhinja in pritikline, elektrika in vodovod, se odda v Tacnu št. 67.
Širite »Slovenca«!
Kupimo
KUPIM do 4000
železniških bukovih pragov
za jugoslov. drž. železnice. Plačilo proti duplikatu po prevzemu. Cena po dogovoru. Ponudbe na upravo Slovenca pod št. »3107«.
Srečke, delnice, obligacije
kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana - Šelenburgova ulica 6. II. nadstr.
Vsakovrstno
zlato
bannie
po naivtšiib cenab CERNE, juvelir, Liubljana, Wolfova ulica It. 3.
Prodam
sedem pletilnih slroiev, kompletnih, v dobrem stanju in en entel stroi z vsem inventarjem — za ccno 24.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« št. 2979.
Prava bivolova kvaša
(Biiffel-Beize) za pode т rumeni, rujavi in rdeč» barvi 1 kg Din 54, '/a kg Din 30 se dobi, tudi po pošti, v specijalni trgovini barv F. Weiler, Maribor, Gosposka ulica 29.
Stara ln do-»ro idoča
kasarne
v najlepšem centrumu v Zagrebu, na najpro-metnejši točki radi družinskih razmer in obolelosti lastnika po zelo nizki ceni in ugodnimi pogoji s celim inventarjem naprodaj.
Podrobnejša pojasnila daje N. Kulberg. Zaureb Medjašna ul. 15 ali K. Golobiowski, Ljubljana Gosposvetska cesta 10/1
ЕШ31
Foto Holynski
ustreže vsakemu t dobrim delom in nizkimi cenami. Ljubljana, Dunajska c. 6. Podružnica! Moste.
Kravate
majice, srajce, spodnje j hlače, nogavice, igrače, j žlice itd. — Ig. Baloh, Maribor, Vetrinjska 18.
Pšenitno moKto
najboljših mlinov nodi najceneje veletrgovina lila in mlevsklb Izdelkov
A. VOLK, LJUBLJANA
Resljeva resta 24
„Varilna naprava"
(Schweissanlage) ugodno naprodaj. Naslov pove uprava pod št. 3110
Puhasto perje
čisto čobano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosje po 130 Din kg in čisti pub po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetiu. L. BROZOV1C — Zagreb, Ilica 82. Kemična čistilnica perja.
Likanje
možke ali damske obleke Din 18, obračanje Din 300. Garderobo naihitreje zlika, kemično sčisti in pošije (vstavi novo podlogo) WALLET EXPRES, Ljubljana, Stari trg št. 19. Na željo se obleka kemično sčisti in pošije v 24 urah. Stranke na likanje lahko počakajo v posebni čakalnici. — Po obleko se pošlje na dom.
Stalna razstava
umetniških slik in velika izbira okvirjev, prevza-: me vsa rezbarska in |.o-zlatarska dela
A. Kos
Ljubljana, mestni trg 25
(nasproti magistratu).

Pomlad ie tu I Kupujte naše nove modele v pri-
J	znam kvaliteti po nizkih cenah!
Ženski čevlji na eno zaponko v vseh modernih barvah
Ženski pumps čevlji iz laka, črne ali barvaste kože
Ženski troter-čevlji v vseh barvah
Din Din
Prednosli teh čevljev so krasni modeli, eleganina peta in dober materijal
Zelo ukusni, zato jih vsaka dama rada nosi
Din 165*— Najbolj eleganten čevelj za šetnjo
Štrapacni moški čevlji v črni, rujavi ali	r\\n
■ ii v.	JL/ill
lak kozi
Polčevlji, moški, v črni, rujavi, ali lak	ЈЈЈц koži
Zelo udobna oblika. Te vrste se proda več tisoč parov na mesec
Dobijo se v vseh oblikah in barvah. Za vsakega gospoda nujno poirebni
Original - Goodyear - Wil Otroški čevlji od
Din 3-43*— Prekašajo vse v izdelavi in kvaliteti
^ jer »_ navzgor. 28 let že izdelujemo te edino
pravilne higienske čevlje za naše male
Ljubljana
Maribor
Obiščite nas in prepričali se bodete, da prinašamo za pomlad navzlic nizkim cenam edino
kvalitetne čevlje v najmodernejši izdelavi
fcÔïfl
»♦♦»♦♦♦»»♦»♦♦♦♦»♦»»♦»»»♦♦♦»♦»»♦♦»♦♦♦♦♦»»'»♦♦t

Za Jugoslovansko tiskarno t Liubliani: Karel Cet
Izdajatelj: Ivan Kakoveo.
Urednik: Frane Kremžar.