LETNIK Vil » VSEBINA : Beseda bralcem Avtocesta je končana Tone Starc: Petnajsti 29. november v Jugoslaviji (Ob dnevu republike) Slavko Pavlin: Razgovor s prof. Bergljezem Jože Gričar: Spoht in jaz (nagrajena naloga) Mateja Kožuh: Poraz Naši bralci pišejo Božidar Opara: ICaj pa "Stezice" Tone Recelj: "Stezice" naj slikajo nas Kje pa so pravi brigadirji MLADI JLITERAT JOGR: Kos kruha Filuška: Moje mnenje o glasbeno-literarnem večeru Filuška: Hrepenenje Drago Kolenc: Stari učitelj (nadaljevanje in konec) Ivan Povše: Poletna noč GAJ: Oko OB DNEVU REPUBLIKE ISKRENO ČESTITAMO VSEM NAŠIM BRALCEM! Uredniški odbor DRAGI BRALCI! S svojim rednim izhajanjem si je naš časopis "Stezice" že utrl pot med bralce, kar priča tudi naklada, ki je od prve številke (15o izvodov) po- • rasla na 26o pri četrti številki, današnja številka pa je izšla v nakladi 35o izvodov, če pa bi se še zvečala, bi se• lahko povečal tudi obseg "Stezic". Ker je, dragi dijaki, ta časopis Vaš (saj si z njim nihče ne ustvarja dobička, niti si ga uredniški odbor ne izdaj a ' zase), bi bile za Vas "Stezice" zanimivejše, za odbor pa delo lažje, ce bi rednej e pri-občali svoje članke, zato pišite o svojem delu in težavah v šoli ali v organizacijah, mladi literati pa naj se pogosteje oglašajo pri Sonji. Objavljajte v svojem časopisu in ga kupuj te! "STEZICE"- Glasilo novomeških gimnazijcev s prilogo "MLADI LITERAT". Izdajata Šolska skupnost in aktiv LMS. Ureja uredniški odbor (Sonja hodnik, Slavko Pavlin, Andolj sek Dušan). Odgovorni urednik Jože Gričar, tehnični urednik Colarič Tomaž. Za ilustracijo Zvnc Pelko. Izhaja 1. in 5. v mesecu. Cena izvodu 15.- din, naklada 5. številke 35o izvodov, naslov: Uredništvo "Stezic", gimnazija Novo mesto. “Mi vam dajemo sedaj kot nalogo, da izgradite avtomobilsko cesto Bratstva -Enotnosti od Ljubljane do Djevdje-lije! Mladinska cesta mora biti zgrajena do 29. IX. 1.1., aprila pa se morajo začeti dela!" (To je med drugim dejal maršal Tito na VI. kongresu LMJ januarja letos. S kakšnim veseljem je mladina sprejela to težko, a častno nalogo je pokazal buren aplavz v dvorani). ^ Zp / “Ko smo prenehali z našimi Mladinskimi'' razmišljali, ali nismo morda pogrešili, mobilizirali velik del naše mladine, ki ni mogla, ne zaradi svoje volje, temveč pod silo okolnosti, sodelovati v izgradnji naše dežele v tolikšni meri, kolikor bi lahko. Nekateri so govorili, da je naša mladina apolitična, da naša mladina plava v razne tuje vode, oziroma da jo pod tujimi vplivi itd. Da to ni točno vidimo danes, ko gledamo naše mladince. Njihovo navdušenje, ta njihova pripravljenost, njihovo delo,, vse to govori o tem, da imamo prekrasno mladino. Ce so kje kakšne pomanjkljivosti, je to naša krivda, ne pa krivda mladine. / Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije si bo ■v bodoče še bolj prizadeval skrbeti za to, kako se vzgaja naša mladina, v kolikšni meri sodeluje pri naporih naših narodov za izgradnjo naše dežele. To je dolžnost vseh komunistov. Nobena druga šola ali tečaj ne more dati naši mladini toliko, kolikor pridobi na takih akcijah. Po tudi če bi bil učinek šo manjši, čeprav ne, morem govoriti o manjšem učinku, kot ga lahko dajo redni delavci, kajti mladina lahko z elanom nadoknadi tisto, česar včasih s znanjem nemo r e dati. Ogromne važnosti jo, tovariši, da vzgajamo našo mladino z ustvarjalnim delom. (Iz govora maršala Tita v Glavnem štabu MDB na Otočcu letos 22. avgusta). “Prisrčno vam čestitam na tem velikem delu In se vam zahvaljujem, ker sto izpolnili obljubo, ki sto jo dali na mladinskem kongresu januarja letos. Ponovno sto dokazali, da je naša mladina dosledna in oo nekaj obljubi, to dostjno tudi izvede. Naši skupnosti ste poklonili objekt, ki je zolo važen za našo gospodarstvo.“ (Je dejal Tito, ko je v nedeljo 23.IX. govoril v Novem mestu). “Pred osmimi meseci se je začela gradnja avtomobilske ceste Ljubljana-Zagreb, že danes pa proslavljamo veliko zmago mladine in podjetij, ki so jo gradila. Graditelji so izpolnili letošnjo nalogo. Na to so ponosni, saj so kot del naše mladino šo enkrat opravičili zaupanje, ki ga imajo v mladino Jugoslavijo tov. Tito, Zveza komunistov in našo ljudstvo.“ (Iz govora komandanta Miče Novkoviča v Novem mostu 23. XI. 1953). - _ • . W 'Ji 1 *' • ■' *- t" * 1 i *, • ' Praznično in vedelo je v družini, ko ta ali oni član slavi svoj rojstni dan, kajti rojstni dan je v življenju lep spominski ■ ljubilej in važen mejnik. Kako praznično mora biti šele v veliki družini jugoslovanskih narodov, ki bodo 29* XI* 1958 slavili že 15. rojstni dan svoje nove, socialistične domovine. : Čeprav proslavljamo 29» november 1943 kot rojstni dan nove Jugoslavije, vsi vemo, da ta država ni nastala šele takrat, ampak se je rodila že s prvim strelom partizanske puške. To je bilo tistega usodnega leta,1941, ki je naznanilo upor proti fasisteič nemu okupatorju in revolucijo, ki naj bi do kraja pometla st ,* starim zatiralskim, kapitalističnim družbenim redom, z nazaduj aštvom in zaostalostjo. Komunistična partija Jugoslavije je bila na ta odločilni trenutek, ko je stara, že slaba barka-nekdanjih oblastnikov v viharju revolucije in upora potonila, zato je poklicala vse de- • lavno ljudstvo v boj proti okupatorju. In to ljudstvo se je odzvalo klicu Partije in se strnilo v vseljudsko, nepremagljivo, osvobodilno fronto, ki je imela nalogo priboriti si lepšo in boljšo prihodnost,v svobodni in demokratični Jugoslaviji* Za izpolnitev te naloge pa so padale ogromne žrtve, a borba ni prenehala. Ta nova Jugoslavija, rojena v krvi in trpljenju, je bila uzakonjena 29. novembra 1943»leta, na II. zasedanju AVNOJ-a v Jajctiu Za predsednika pa je bil izvoljen vrhovni komandant nove jugoslovanske vojske, Ti bo, f Od tega časa dalje se proti sovražniku niso borile le posamezne skupine partizanov, ampak organizirana vojska. Ljudstvo je začutilo; da tej iz nič nastali armadi, sovražnik ne bo mogel več dolgo kij uhovati. Množice so dobivale vedno večjo borbeno zavest, torbo ur. bojnih črtah in v zaledju so postale še bol;: zagrizeneMe koč teptano delavsko ljudstvo se je viharno,nezadržno, kakor plaz, bližalo dnevu osvoboditve. Vojna je bila končano.. In tem je nekako zaključeno tudi prvo obdobje razvoj a nove J.-go n"* ■•rije. Čakale pa sc še nov * naloge. Vse kar je bilo med vojno porušenega je bilo :;rr>; : popravi ti, polog tega pa narediti še ogromno novega, kaj bi -ju, .slavi ja jo štopala na pot samostojne državo in a e. to je bila potrebna močna- gospodarska osnova. Iz ruševin c o ras la nova mo s; : t:.i novo tovarno, mostovi, ceste, železnina. . 1 .judre; e je delalo za izgraditev lepše prihodnosti. Tudi miadrna ;• i j pr-: jiovc Ijniml deli mnogo doprinesla k izgradilipovišane rine in novih načrtov. Rezultate mladinski!) cl tka, .jih* V.i-1 gr 1 prav gotovo vsak pozna. (Nadaljevanje s prejšnje stranic)" Vsa ta dela so zahtevala ogromno naporov, a vzdržali smo. Zgodovinska pomembnost tretjega obdoja pa je v tem, da so naši voditelji s Titom na čelu, tudi v perečih trenutkih vedno znali najti pot k zmagi naprednih teženj v naši domovini, ki še naprej hodi po poti miru 'in mednarodnega sodelovanja. In ob priliki njenega pomembnega ljubilej a ji tudi mi čestitajmo in želimo še nadaljnji razvoj in krepitev pod vodstvom tovariša Tita. Starc Tone prof Ber pijete m •Tudi pouk telovadbe mora biti zanimiv tiV cim bolj pester, '• nam je dejal prof. Berglez. "Pred štirinajstimi dnevi se je tam pa tam našel kakšen suh dan. Da bi imeli vadbo na Loki, je bilo skoraj prehladno, telovadnica je bila zasedena, zato mi je padlo v glavo nekaj novega, kar doslej verjetno pri nas nismo gojili. Odločil sem se za kros. Za poiskus sem napravil lažjo progo. Proga je vodila po Ragovem logu. Start in cilj sta bila pri mizi nad ragovekim mostom. Od starta je proga vodila ob Krki, zavila nato vrh Ragovega loga, še nekaj ovinkov in že je pred nami cilj. Med potjo ni bilo težkih nalog. Poleg tekaških sposobnosti so morali tekmovalci - potošolci pokazati samo nekaj čuta za orientacijo.in iskanje predmetov. Tekmovalci so bili razdeljeni na pet skupin, v vsaki skupini pa so bili trije dijaki. Večina tekmovalcev je vzela kros za resno stvar in svojo • nalogo so vsi dobro opravili. Seveda brez izjeme ne gre. Našla se je skupina, ki ji ni bilo za to, da bi se malo razgibali, zato tudi niso opravili-, svoje naloge." V A 2 N 0 Pavlin Slavko OBVESTILO: Prosimo bralce, hi no ohranjujejo' "Stezic", da jih proti odplačilu vrnejo uredništvu. Ker naklada ni bila zadostna, jih nismo mogli dostaviti šolam in arhivom po Dolenjski. V postov pridejo 1,, 2.,in 3. številka. VSI,. KI PIŠETE ALI IMATE SMISEL Z’. PISANJE P 0 ZJD R !_ Uredništvo "Stezic" razpisuje natečaj za najboljši prispevek v "Stezicah" do s ime strelnih počitnic. Prispevke, be- posebno komisija ocenila in najboljše n igr: lin z lepimi knjižnimi n- gre- dami. 1'Nas^ ilustrator vabi vso ml.de ri^va'Fe^tal rite, da mu oddajo j 1 sv'oT'e''r'i3be'7'"5ao jih objavimo v "Stezicah".._______ *» _____________* teto VIIH "Stealoe11 St. 5 V> stran 5 11-1958 NAa^fljfNA NACO&R Tajništvo za prosveto in kulturo'OltO Novo mesto 'jT"s £i>močjo šol izvedlo nekakšno anketo o gledanju mladih ljudi na šport. Po vseh šolah okraja so pisali šolske naloge z naslovom "Šport in jaz" in najboljše izmed njih, bilo jih je nad sto, poslali posebni komisiji, ki je izbrala najboljši dve ter ju poslala v Ljubljano, nekaj pa jih je nagradila s trenerkami. Največ spisov se je nanašalo na smučanje in plavanje, kar dokazuje, tU sta to najbolj popularni panogi. Za plavanje se najbolj navdušujejo dijaki iz Krškega, ker imajo lep plavalni basen; njihova dijakinja, pionirska državna prvakinj a v metulcku ,pa je za svoj spis dobila tudi nagrado. oooOooo Moj oče je v mladosti gojil le kolesarstvo, pa še to bolj,Sebi r škodo kot v korist, ker se je pehal v vse klancei.k^r..j 1%.j> mogel najti, želel pa je, da bi vsaj njegotf sin v športu nekaj dosegel. Pdgošto mi je prigovorjale naj se oprimem telovadbe, naj pridno vadim in rad bi vadil, ce bi... Da, tisti presneti če je prišel vmes. Še v osnovni šoli sem si prvič polomil roko, cEFugič v gimnaziji in, ker gre v tretje rado, sem padel še tretjič, to pot s krogov in si Izpahnil roko, posledice pa nosim še danes. Vlažnih oči sem pogosto zrl sovrstnike, ki so elegantno preskakovali kozo, konja, jaz pa sem stal ob strani s strahom, da si zopet ne zlomim enega izmed dolgih udov. Leta so tekla, le malo po svoji krivdi sem jih zamudil, razvil sem se v dolgo preklo, nerodno, nekako krhko. Vedel sem, d?, nekje moram pridno prijeti, da ros ne o kr ne m. Pridružil sem se tabornikom, posebno še za-to, kor me je vedno neka notranja nuja silila v naravo, širne gozdove, v hrj.be, v veličastne gore. Tu sem spoznal kako širok jo pojem telesne kulture, da tudi telovadba v dvorani in atletika na igrišču ni vse. Dolgi marši na izletih so me utrdili, da sem zmogel precejšnje daljave, na taborjenjih sem si krepil telo v svežem zra. ku, ob zdravi in izdatni hrami se sicer nisem redil, kot bi se moral, morebitne bolezni pa sem pregnal iz sebe. Tu počasi zamira občutek, da sem daleč za sošolci in tovariši, počasi spoznavam, da mi jo taborništvo dalo del tega, kar sem včasih zaman iskal pri telovadbi. Čeprav se leta hitro vrstijo in doba treh let ne pomeni dosti, sem od življenja v naravi prinesel mnogo mnogo lepih in seveda tudi trpkih spominov. Vodno me je privabljal slikoviti^ Otocec ob lepi, romantični Krki, vsak prosti čno som.izkoristil, da sem skočil tja, da sen užival v topli vodi in tihih gozdovih, ki skrivaj o toliko lepega. stran 6 (Nadaljevanje s prejšnje strani.) X I S kakšnim veseljem sem se e svojimi fanti lotil gradnje male, lesene hišice na ravnici nad Krko, nekaj minut hoda od gračlu na otoku, Tu prebijem večino prostega časa v zavesti, da sem-pridno delal in da moje delo ni ostalo brez uspeha-, da sem koristil sebi, fantom iz svojega voda, da bodo dobrine tega uži- * vali tudi oni, ki pridejo za nami, oni, ki bodo imeli od taborništva še več, kot sem imel jaz. Jože Gričar V nedeljo, 16. 11» 1958, smo kot dolenjske prvakinje odrinile v Ljubljano, Igrale naj. hi z. ljubljanskimi učitsljišnicami. Bile' smo dobre volje, ni nam manjkalo kondicij.** Poraz se je začel pravzaprav že, ko smo se začele ogrevati. Ljubljančanke so pokazale svoje veliko znanje, ko so toJJcle. Me smo dih. le gledale. Nato se je začela igra. Izgubilo eaft j?r«l'SGc. Dekleta so obupavala. Toda vendar smo nekaj spoznale: do v igri sploh ne znajo tolči in igraji skoro ravno tako kot me, V drugem setu smo mnogo bolje zaigrale. Par točk v naš prid nam je dvignilo samozavest in borile smo me, kolikor smo se mogle. Ni manjkalo požrtvovalnosti niti na eni niti na drugi strani. Gledalci so vpili, glasovi so se odbijali od sten, nam udarjali v ušesa, odmevali v glavah. Kmalu je bilo seta konec. Izgubile smo ga z rezultatom 15 : 9. Šele tokrat nem zvedela, da je igra že končana. Igrali smo namreč samo na dva dobljena seta. To je bila napaka. Morali bi igrati na tri dobljene. Saj se je že v Novem mestu pokazalo, da zaigramo dobro šele v tretjem, četrtem. Do poraza nam je pomagal precej tudi sodnik iz Krškega. Sodil je precej pristransko. Potrte smo Oušle domov, oklenilo pa smo u: 'bomo drugo leto mnogo preje vadile in da se bomo pošteno oddolžile 1j ubij an-čankam za letošnji por-z. Matoj a Kožuh Kaj .je ljubezen seveda v voka-tudi kot Za profesorja slovnice^ je ljubezen samostalnik, tivu, zaroka pridevnik, na vprašanj e ''kajvčasih pride •posledica na vprašanj e"koliko" - dote namreč. Poroka je glagol, otroci so veznik, hišni prijatelj pa zaimek. Tašča je velelnik. Za profesorja matematike je ljubezen sodo število (včasih tudi liho število), zaroka je naloga, poroka jo množenj e, otroci so rezultat, hišni prij :t elj je neznanka x, tašča pa zlo na kvadrat. Ob zaroki velja on ena, ona pa dve. V zakonskem življenju pa tašča ena, ona dve, on pa nič. "Hm, kritika ali ocena? Kako bi človek kritiziral, če se na to ne razume?" sem premišljeval sam pri s ebi* A naj bo! Napisal bom pač svoje mnenje. St&ziuej lepo ime injprimerna našlovn stran \ -to -človeku —--vzbudi zanimanje in-ga privlači* ' ...* .. Doba dveh mesecev in izšle so že štiri številke. Komu gre to zahvala? Uredništvu ali vsem dijakom? Verjetno vsakemu malo. In kdo ne bi bil zadovoljen z obliko in vsebino? Športnik lahko bere o športu, mladinski funkcionar o mladinski organiza-- ciji, literat se lahko-izživij a v literarnem- kotičku, plesalec lahkO"bere o. plesu,itd. Prijetne.-ilustracije te že na prvi pogled pritegnejo. Stezice so res "za vsakogar nekaj", To vedo tudi učiteljišniki, saj je bilo do s edaj triinštirideset naročnikov, a število se bo verjetno še dvignilo. Stezice so pač res list, ki prinaša aktualne stvari, .tako-d a se ne zgodi tega, kot pred leti na učiteljišču, - ko je nek mlad literat potožil: "Hudiča, v !‘Našo misel" ne bom več pisal." Mladi frkolin se namreč ni ogibal jaežnega spola, Redko je potekel mesec, da bi mislil le-ner"eno. Zdaj je opeval to, zdaj ono in tako so nj e gove_pe«mi in njegova ljubezen zaradi redkega izhaj anj_a--11Nsr§emi sli" zastarele ! "Stezice" pa menda lahko ugodijo tudi takim tičem, saj izhajajo dovolj pogosto. vomeške gimnazije. Zamislil sem se. Ali notranjost lista res dokazuje in utemeljuje ta naslov? Da vsebina odgovarja naslovu,' toda so nekatere pomanjkljivosti, ki ravno ne omogočajo dobrega Odseva življenja novomeških gimnazijcev v javnosti. Mislimo si nekega Novomeščana, ki bere •^Stezice" zato, da bi iz njih spoznal veselje, težave, skratka: življenje teh gimnazijcev, Ali mu to uspelo? Dobil bo sicer neko predstavo, podobo, vendar bo ta podoba medla, neplastična. Vse premalo prikazujemo probleme v sami gimnaziji. Mislim, da bi nam tovariši profesorji no šteli v zlo, čo bi sc tudi od strani dijakov podalo mnenje o učnem načrtu, načinu razlaganja, ocenjevanju itd, Božidar Opara-predsednik aktiva IMS Na naslovni strani sem brni: "Stezice1' - glasilo glasilo dijakov no- stran 8 (Nadaljevanje s prejšnje strani.) List naj bi služil tudi k povezovanju in zbliževanju razredov med seboj. Zakaj bi tudi s prvega in drugega razreda ne napisali kaj v "Stezice"? Nekateri bi morda to storili, pa se boje, ali sramujejo pred onimi "višjimi". Ge se boje tega, naj pomislijo, da je vsakdo izmed "višjih" moral skozi prvo in drugo * tretjo in četrto. Pametno bi bilo, da bi "Mladi literat" dobil nekoliko več prostora, V tem kotičku naj bi dobili priliko pisati vsi, ki se čutijo, da znajo lepo oblikovati slovensko besedo, da javno nastopijo. S povečanjem prostora bi bili lahko objavljeni tudi manj kvalitetni članki. Ti bi prišli v pretres javnosti in nato bi nekdo, ki je v tem bolje podkovan, napisal kritiko. Ostali bi se pri tem mnogo naučili. Tudi s tehnične strani je treba naš list izpopolniti. Precej pogoste so tiskovne napake. Tu ima seveda svoje prste vmes tudi tiskarski škrat, Še manj jzaŽelen je primer,o ki qe je zgodil ■ mojemu sošolcu. Ker je navdušen motorist, bi hotel najprej spoznati Jogrov članek "V ovinku". Bil pa je razočaran, kajti dobršen kos le-tega je zaman iskal na deviško čisti strani. Zdaj na zimo se je naš list nevarno skrčil in bojim se, da ima morda lastnost skrbi, ki v mrazu zmanjša obseg. Tisk bi bil morda lahko tudi bolg razločen: večkrat je namreč treba precej iznajdljivosti, da človek lahko "pogrunta" posamezne besede. Da pase bodo "Stezice” res približale popolnosti, se moramo potruditi vsi in ne samo uredniški odbor, Le tako bodo "Stezice" dosegle svoj namen; resnično upodobitev življenja in duha novomeških gimnazijcev. Ka Z c. z dr .vniica jo ljubezen bel v zen. j . •.roka operacija, poroka posledica slabe operacije, otroci so komplikacije, tašča kriza, hišni prij .tolj napačna diagnoza. Zn advokata je ljubezen kliont, zaroka proces, poroka izgub- Recelj Tone yj jkmE irifc s« Min Avtočesta je dograjena ...Mnogi dijaki naše gimnazije iri^sfro^ vomeškega učiteljišča so sodelovali na tej veliki delovni akciji. Ob dograditvi avto ceste je prišel sam Tito v Novo mesto. Vsi smo se razveselili njegovega obiska, posebno birgadi-rji, saj smo bili veseli^in ponosni, da mu bomo podarili ta veliki objekt.Spet so zaživeli spomini na mesec trajajočo delovno akcijo, zopet smo se spomnili mnogih težkih dni, ko smo v blatu s krampi hrabro delali in se borili za udarništvo,a le redki med nami so bili deležni tega uspeha. Mnogo se jih je moralo zadovoljiti s pohvalo, a vseeno je bila tudi pohvala veliko priznanje za celomesečni trud in prizadevanj e.., In prišli so dnevi, dnevi praznovanja... Novo mesto so obiskali predstavniki naše vlade s Titom. Po trgu se je razlegalo horukanje in minerski pozdravi... Brigade so bile zbrane, da prisostvujejo tudi veselju, po tolikem delu... Toda med tistimi, ki so tovarišu Titu podarili šopke cvetja, ni bilo niti enega samega brigadirja zvgimnazij e ali učiteljišča, ki bi bil na delovni akciji,.. Šopke cvetja je tov. Tito sprejel iz takih rok, ki ne vedo, kako se vihiti kramp na avto cesti, ki z avto cesto nimajo druge veze, kot da so se po njej morda že peljali. In tu se'lahko vprašamo: ali ni bilo nikogar z gimnazije, ali iz učiteljišča v brigadi?... Zgleda že tako, kot da res ne bi bilo nikogar\ Ali je to pravično? Mar je to lepo, da nekdo, ki ni bil na avto cesti, obleče brigadirsko obleko, vzame šopek cvetja v roke in reče tovarišu TitU: "Podarjamo Ti to cvetje in obenem avtocesto!!!..," ali nekaj podobnega? ali je vsa ta imitacija potrebna, ko pa imamo na naših_ zavodih dovolj,^pohvalj onih brigadirjev in celo nekaj udarnikov!,., ^alo začudeno smo to pogledali vsi nekdanji brigadirji. Kar nismo mogli verjeti... morda so mislili ljudje, ki so Titu podarili šopke, da je že to dovolj, če so nekaj dni pripravljali razstavo v gimnazijski telovadnici!,,. Mar ni bila za nje že to dovolj velika nagrada, da so dobili za nekaj dnevno delo brigadirsko značko, izkaznico in morda cela pohvalo?.,. Od tistega, ki jo tem dijakom dejaly da bodo izročili šopke Titu, ni bilo lepo, niti od dijakov samih, da so to nalogo sprejeli, kajti pravično in lopo od njih bi bilo, da bi to prepustili starim brigadirjem. An so morda na nas pozabili? ali ste na nas pozabili tudi vsi drugi?... Ne govori iz nas zavist, sprašujemo so le, ali se tako lahke pozabi naše enomesečno delo in, ali je to pravično, da še nas odrine od mize takrat, ko jo naš dan, ko je naš praznik? Mi smo zgradili avto cesto in lo kako bi pogledal Tito tiste, ki so mu prinesli šopke, ko bi vedel, da avto ceste niti videli niso?... Ali se ne bi Tito dotaknil tudi njih v svoji Zdravici na Grmu?.,. Na vejah je trepetalo le še nekaj porumenelih listov v sobarici, ki se je dvigala od vlažne zemlje, če^jo je obliznil -sončni, žarek, ki se je vkradel skozi megleno tančico. Prava jesen je že bila v deželi in megle nad Krko so ležale cele dneve; pogosto je iz njih rosilo in sončen dan je bil prava redkost. Tudi Joso se je razveselil sonca, ki mu je nagajivo bliskalo' "V -čez okrogli obrazek, ko je po kolovozu stopal pod drevjem. Na ' šibkih plečih je nbsil obsežno butaro dračja, ki ga je spotoma nabral. Noge, ki so mu gledale izza zakrpanih hlač, je imel v činu podobnih lesenih cokljah, da je dobesedno priropotal do parobka gozda, Pred njim se je odprla ravnica z vasj o,na levi strani pota pa je na robu gozda uzrl domačijo - revno, s slamo kpito kočico in napol razpadel svinjak. Iznad počrnelega dimniška’ se je sukljal nežen, bel dim in Josu so se pocedile sline, ko je kar videl mater, kise suče pri ognjišču in z burki j ami poriva lonec k ognju, da bi se žganci kar najhitreje skuhali. Ko so mu misli za hip ušle nazaj k veveričjemu gnezdu, se je spomnil tudi materine metij e in plesa, ki ga včasih zaplešeta okoli mize ali hiše, kadar ni kaj v redu. Mati je bila neizprosen sodnik, pravo nasprotje očeta, ki je rad sedel na zapečku,■ šival ali cikal in pustil žejni Ani, da je "nosila hlače" v hiši. Joso ga je vseeno občudoval in kar požiral z očmi, kadar mu je pripovedoval rokovnjaške in soldaške zgodbe. Ker je ob takih pripovedovanjih tudi rad vpletal hrvatske besede, ga je prekrstil v Josa in ime se ga je oprijelo, da ga je tako klicala vsa vas. Pred hišo je Joso pri tnalu obstal z butaro na hrbtu in gledal proti vratom. Ropot po veži ga je spominjal, da je še tešč, toda vztrajati je moral, če je hotel prelisičeti mater in zadržati prvi naval jeze - navadno je bil najprej tepen, potem šele zaslišan. Matere dolgo ni bilo na spregled, nazadnje pa ko je Joso pod težo že otrpnil, se jo s škafom v roki prikazala na majavem ganku. Joso jo čutil, da ga gleda, sopihaj e je odvrgel butaro in se ozrl proti njoj. Ali ga bo spregledala, da je bil zopet pri vevericah? Nekaj je zagodrnjala, kar naj bi pomenilo, da je že priden, plusnila vodo iz škafa in zopet izgnila v vežo k ognjišču, Joso se je oddahnil, planil po vegastih stopnicah in radovedno vtikal nos v lončene lonce. Hipoma so izginili prividi o skledi gorkih žgancev, prazne psode so le prejasno govorile, da danes praznika ne bo, zgrozil sc je ob misli, da bo zopet lačen, kot vse dni nazaj. Sivina se mu je naredila pred očmi in drobno telesce mu je zadrgetalo v pridušenem joku. J/ — ’ ■■ JkSJJE (?& 8@ PRAVU Avtočesta je dograjena ...Mnogi dijaki naše gimnazije in*ifroj^ vomeškega učiteljišča so sodelovali na tej veliki delovni eflc-oiji. Ob dograditvi avto ceste je prišel sam Tito v Novo mesto. Vsi smo se razveselili njegovega obiska, posebno birgadi-rji, saj smo bili veseli in ponosni, da mu bomo podarili ta veliki objekt.Spet so zaživeli spomini na mesec trajajočo delovno akcijo, zopet smo se spomnili mnogih težkih dni, ko smo v blatu s krampi hrabro delali in se borili za udarništvo,a le redki med nami so bili deležni tega uspeha. Mnogo se jih je moralo zadovoljiti s pohvalo, a vseeno je bila tudi pohvala veliko priznanje za celomesečni trud in prizadevanje... In prišli so dnevi, dnevi praznovanja... Novo mesto so obiskali predstavniki naše vlade s Titom. Po trgu se je razlegalo horukanj e in minerski pozdravi... Brigade so bile zbrane, da prisostvujejo tudi veselju, po tolikem delu... Toda med tistimi, ki so tovarišu Titu podarili šopke cvetja, ni bilo niti enega samega brigadirja z^gimnazije ali učiteljišča, ki bi bil na delovni akciji,.. Šopke cvetja je tov. Tito sprejel iz takih rok, ki ne vedo, kako se vihiti kramp na avto cesti, ki z avto cesto nimajo druge veze, kot da so se po njej morda že peljali. In tu se'lahko vprašamo: ali ni bile nikogar z gimnazije, ali iz učiteljišča v brigadi?... Zgleda že tako, kot da res ne bi bilo nikogar{ Ali je to pravično? Mar je to lepo, da nekdo, ki ni bil na avto cesti, obleče brigadirsko obleko, vzame šopek cvetja v roke in reče tovarišu Titu: "Podarjamo Ti to cvetje in obenem avtocesto!!!.'.," ali nekaj podobnega? ali je vsa ta imitacija potrebna, ko pa imamo na naših zavodih dovolj, pohvaljenih brigadirjev in celo nekaj udarnikov!,.. Malo začudeno smo to pogledali vsi nekdanji brigadirji. Kar nismo mogli verjeti... morda so mislili ljudje, ki so Titu podarili šopke, da je že to dovolj, če so nekaj dni pripravljali razstavo v gimnazijski telovadnici!... Mar ni bila za nje že to dovolj velika nagrada, da so dobili za nekaj dnevno delo brigadirsko značko, izkaznico in morda celo pohvalo?,.. Od tistega, ki jo tam adiakon dejal, da bodo izročili šopke Titu, ni bilo lepo, niti od dijakov samih, da so to nalogo sprejeli, kajti pravično in lepo od njih bi bilo, da bi to prepustili starim brigadirjem, An Q-j morda na nas pozabili? ali ste na nas pozabili tudi vsi drugi?... Ne govori iz nas zavist, sprašujemo so le, ali se tako lahko pozabi naše enomesečno delo in, ali je to pravično, da se nas odrine od mize takrat, ko jo naš dan, ko je naš praznik? Mi smo zgradili avto cesto in le kako bi pogledal Tito tiste, ki so mu prinesli šopke, ko bi vedel, da avto ceste niti videli niso?... Ali se no bi Tito dotaknil tudi njih v svoji Zdravici na Grmu?.,. &sto VI P MF 1! & Na vejah je trepetalo le še nekaj porumenelih listov v sopari-ci, ki se je dvigala od vlažne zemlje, če jo je obliznil -sončni, žarek, ki se je vkradel skozi megleno tančico. Prava jesen je že bila v deželi in megle nad Krko so ležale cele dneve; pogosto je iz njih rosilo in sončen dan je bil prava redkost. Tudi Joso se je razveselil sonca, ki mu je nagajivo bliskalo "'"V,. čez okrogli obrazek, ko je po kolovozu stopal pod drevjem. Na šibkih plečih je nbsil obsežno butaro dračja, ki ga je spotoma nabral. Noge, ki so mu gledale izza zakrpanih hlač, je imel v činu podobnih lesenih cokljah, da je dobesedno priropotal do parobka gozda, Pred njim se je odprla ravnica z vasj o,na levi strani pota pa je na robu gozda uzrl domačijo - revno, s slamo krito kočico in napol razpadel svinjak. Iznad počrnelega dimniška’ ee je sukljal nežen, bel dim in Josu so se pocedile sline, ko je kar videl mater, kise suče pri ognjišču in z burki j ami poriva lonec k ognju, da bi se žganci kar najhitreje skuhali. Ko so mu misli za hip ušle nazaj k veveričjemu gnezdu, se je spomnil tudi materine metij e in plesa, ki ga včasih zaplešeta okoli mize ali hiše, kadar ni^kaj v redu. Mati je bila neizprosen sodnik^ pravo nasprotje očeta, ki je rad sedel na zapečku,• šival ali cikal in pustil žejni Ani, da je "nosila hlače" v hiši. Joso ga je vseeno občudoval in kar požiral z očmi, kadar mu je pripovedoval rokovnjaške in soldaške zgodbe. Ker je ob takih pripovedovanjih tudi rad vpletal hrvatske besede, ga je prekrstil v Josa in ime se ga je oprijelo, da ga je tako klicala vsa vas. Pred hišo je Joso pri tnalu obstal z butaro na hrbtu in gledal proti vratom. Ropot po veži ga je spominjal, da je še tešč, toda vztrajati je moral, če je hotel prelisičeti mater in zadržati prvi naval jeze - navadno je bil najprej tepen, potem šele zaslišan. Matere dolgo ni bilo na spregled, nazadnje pa ko je Joso pod težo že otrpnil, se j c s škafom v roki prikazala na majavem.ganku. Joso je čutil, da ga gleda, sopihaj e je odvrgel butaro in se ozrl proti njej. Ali ga bo spregledala, da je bil zopet pri vevericah? Nekaj je za.odrnjala, kar naj bi pomenilo, da je že^priden, plusnila vodo iz škafa in zopet izgnila v vežo k ognjišču. Joso se je oddahnil, planil po vegastih stopnicah in radovedno vtikal nos v lončene lonce. Hipoma so izginili prividi o skledi gorkih žgancev, prazne psode so le prejasno govorile, da danes praznika ne bo, zgrozil sc je ob misli, da bo zopet lačen, kot vse dni nazaj. Sivina se mu je naredila pred očmi in drobno telesce mu je zadrgetalo v pridušenem joku. stran (Nadaljevanje s prejšnje strani). Mater je zabolelo pri srcu. Poleg lakote jo je mučila še zavest, da že tako podhranjenega otroka ne more nasititi. Draginja je bila, mož »Janez pa brez pravega dela in zaslužka,dnina pri o-koliških gruntarj ih nizka, vsi so st ideali za hude Čase, ki so se obetali. Nenadoma je skozi možgane,, katerih bistrino in podjetnost je podeloval tudi Joso, šinila rešilna misel. Prijela jeBsvoj o raskovo roko sinovo ročico in.ga pogladila po gostih, temnih kodrih. •': 'v ■ h : i! ! '• "Botra ima v hosti kup listja,' razgrabiva ga, da se na soncu presuši, potem pa ji poveš ; ti bo že dala kos kruha." Doma je kruh videl le ob praznikih, zato ga je misel nanj podžgala, da je bil precej voljan pomagati materi. Skočil je za svinjak;po dvoje grabelj in moško zakoračil za materjo. • * ' ' Listje, ki je v dolgotrajnem dežju pričelo že trohneti, se je A parilo na medlih žarkih4 sonce ni moglo , 4^1 jfg'f/ JaflffiL MA vec ogreti ohlajene zemlje. Mati in Bini sta se zadovoljno spogledala, ’ debeli uri končala delo. Mati sla grablje, Joso pa je podje proti botrini hiši in se že veselil, dafJJ'JAf. M 1 ffb bo mogel nekaj prinesti tudi materi, 'dlfcji* r 5F.-i!i kljub svoji otroškosti je čutil, da tu---*.)80 di mati more* nekaj jesti. st*?. fX; Boter je bil naj bogatejši grunt ar soseski, njegova bela hiša .se je ko- z šatila nad revnimi koči-enmi. na veli- 'j^k kem, s peskom posutein dvorišču, se j e\Wa Joso čutil zgubl-jšnega, dobro mu pozH^I^SMSvkJM^ m nana hiša je nenadoma postala tuja. F Ko je okleval in v glavi zbiral *?■ 'Uhr so s e težka vežna vrata šunk-'" in pokazala se je botra. Josu se zdela še mnogo večja, kot je v resnici ,ri$a /I mu . trd bila, plašno jo gledal in jor zobmi. Botra je bila še vedno, gospodar, dasi so imeli novostc že drugo leto pri hiši, trde. in skopa in u.i mogla, razumet i dečkovih prosečih, a por snih oči. Joso se je zopet spomnil kosa kruha 10 z materjo sva pregrob Ha vašo listje 0.pa„n jezik kar gladko teče, Mdr jj.n g v. je z aro; v. ao ' pišu n o oglasil ■■ "Teta, ^ ~”‘‘aLXf \c' mu ■:; • a čil cul r e da je kos kruha zasluž: bi splesnelo,|: »Vas tisti kup pr- 3 \0 l*1 *Tl "Lej lej, saj sl res dober otroki Bom ž- no- 'č.it gredo ponj Ko so se za njo vrata zaloputnila, r-c je J o n v. ^hlc, ih. so 0e pred njim odprl prepad. Še močneje je o/čuti.. ?. akc a a trebuhu mu je zakrulilo, kot je krulil l.) ihov pr a liček, d. p e o ga pr: -1 leti še imeli. lL.jner in. ncsrečen se je vračal po stez.; domov, praznih rok in praznega želodčka., fr n če, ki sc ga jo , jut vaj veselil, so mu je zdelo mrzlo ...n sc- .r; io, tuj 0 -m1 : e zdel vos svet. Pod kodrčki se je v lv.: 1 gl?---’ : • vi -• ^ , ir-a‘ j onj oho up oz . nanje po enakosti in pravici, z •> . oznani c or n. or je ; ^ - ra v poj -čevinasti oblak pod sinjim urh. :Tra", so *li, •• bone vsi enaki". Da, toda Joso je bj"! lačen ~a zeni:; a, Če kritično pregledamo prireditev mladih dolenjskih literatov 15; novembra, moramo priznati, da je uspela. Na odru ni bilo nobenih nesoglasij in zapetljajev, publika pa je zelo pozorno spremljala izvajanja, za kar gre hvala prav gotovo prof. Dodiču, ki je s svojimi besedami ustvaril prav prijeten položaj mladim literatom. Vsakdo izmed udeležencev je dosegel uspeh. Od njega samega je bilo odvisno ako je bil uspeh velik ali majhen.. Težava skoraj vseh pa je v tem, da so mladi pesniki In pisatelji slabi recitatorji. Izjema je bil seveda Lopy. Med drugim.bi omenili mlado pesnico iz gimnazije. Upali bi si trditi, da bi z bolj živim in hitrejšim branjem dosegla večji uspeh^ ravno tako recitatorka Prešernovih pesmi, ki je podala vse morda preveč težko, saj niča le vse pesmi tako težke in tako pretresljivo boleče. Torej več ontim-i-zma in vedrine! Opazili smo, da je bilo tudi malce samozaverovanosti. Nič hudega, 'ampak človeku hitro pade v oči. Glasbene točke so bile dobro izbrane in izvajane, dasiravno sta imeli solistki precej treme. Mladim literatom morda ne bi škodi lo, da se lotijo tudi branja klasičnih ne^r--' # ^ ^e-ti niso danes priznani samo zato, ker so znali svoja čustva, misli in hotenja čudovito izpovedati, ampak tudi zato, ker so to storili v takih oblikah, ki j-ih ves svet ceni in priznava kot mejne kamne stopnic pravega pesništva .oziroma umetniškega ustvarjanja. Mladim ustvarjalcem želimo mnogo poleta pri njihovem ustvarjanju in kmalu nasvidenje s še večjim uspehom! Filuška Dobiti jo hoče, posrkati vase, Z a t o e e ■/ e a z g a ne t v znvmiri, razvname * v tem:'., , In želim si gorečo luč ke sve L1°če.,«, Je daleč ta lučka, a najde jo duša v temi,,. v temle. Filuška stran 13’ .c*5 Skrivnosten je bil zame ta človek! Ako sem se splazil na sosedov vrt in tam splezal na jablano, sem skozi okno lahko videl v njegovo stanovanje. To sem delal najraje zve-čer, ker me takrat ni mogel nihče videti in tudi učitelj je bil navadno doma. Videl sem ga, kako je ob prižgani petrolejki delal pozno v noč. Elektrike namreč v tistih prvih letih po vojni še ni bilo. Moje oči je nenavadno privlačevala polica s knjigami. Učitelj je imel veliko knjig v raznobarvnih vezavah z zlatimi obrezami , vendar ga nikoli nisem videl brati. Kadar je tičal doma, je veliko pisal. Ob nedeljah je hodil tudi na sprehode ali pa v gostilno, kjer se je z možmi prijazno pomenkoval o gospodarstvu. Nikoli pa se ni zadrževal v družbi dalj časa. Vaščani so menili, da je čudak, toda kljub temu so ga imeli radi, "Kaj hočemo," šo rekli, "a starim človekom je treba i-meti potrpljenje!" Ko sem ga tako opazoval z drevesa, se je zgodilo, da je pogledal skozi okno .naravnost..vame. Stekla na očeh so se mu pri tem zelenkasto zasvetila. Čutil sem, kako drse njegove oči po moj.em telesu in ves preplašen sem se privil k deblu. Toda njegov pogled ni iskal mene; učitelj se mi je zazdel pri tem utrujen in žalosten. Mnogokrat me je mučilo vprašanje, čemu služi velika krogla na kovinskem stojalu, ki je stala na njegovi pisalni mizi. Bila'je poslikana z modrimi in rumenozelenimi barvami. Šele pozneje sem zvedel, da je to globus. Kadar učitelj ni imel drugega dela, se je zabaval s tem, da ga je vrtel. Z mojim očetom sta bila dobra prijatelja, saj je bil moj oče celo učiteljev učenec in to dober učenec. Toda stari učitelj ni imel navade, da bi nas obiskoval. Pač pa je oče često ho- J a-J-til________ž&k I J ;-i~.---- a~', >o v5 (Nadaljevanje s prejšnje strani) Tisti dan, ko sem vzljubil učitelja, sem pozabil tudi na svoj strah pred šolo. Celo veselil sem se prvega šolskega dne. V prvem razredu nas je bilo vse/skupaj okoli trideset. Trideset nemirnih src, trideset plašnih oči in prav toliko neokretnih desnic. Koliko dela je čakalo sivolasega učitelja. In vendar ni zamudil niti trenutka; potrpežljivo je vlival v naše male glavice svoje obilno znanje. Do danes še nisem spoznal človeka, ki bi znal otroško dušo tako razumeti, kot jo je razumel naš očitelj. Poučeval pa nas je samo eno leto.. Učitelja so premestili, rekli so, da je klerikalen. Ves razred ga je pospremil na postajo, toda nihče od nas ni pomislil, da spremljamo "sovražnika" domovine. V njem smo gledali še vedno svojega starega, dobrega učitelja. Njegovo službeno mesto je zasedla mlada učiteljica . sladkih besedi, pa praznega srca. Drugačna je bila od našega starega učitelja in ni nas imela tako rada kot on. Življenje pa je teklo svojo pot..; Učiteljeva podoba je izginjala iz mojega spomina. Čemu - bi mislil nanj, bil je klerikalec. Življenje pa je teklo svojo pot... Postal sem ošaben srednješolec, pričel sem se briti in pogledovati za dekleti. Lani,med počitnicami sem zašel zopet v.Ljubljano. Obiskal sem nekaj pozabljenih znamenitosti, obredel znan^ xn prijatelje, potem sem pohajkoval po Tivoliju. Že precej časa je minilo, odkar sem tod zadnjič hodil in marsikaj mi je bilo novega. Ko sem tako opazoval vrvenje okoli sebe, sem ob Tivolijskem ribniku zapazil sivolasega gospoda, ki je v spremstvu mlade deklice mične, postave in lepega obraza, opazoval labode, ki so plavali okoli brega. Ta človek se mi je na mah zazdel nekam znan. Kje sem ga že videl? Zbudili so se mi stari spomini in srce mi je pričero močneje utripati, "In vendar je b:lo včrrVh tu lepše,' jo rekel zdajci stori mož,"pa takrat, ko som vsako leto vodil svoje malčke gledati te-le labode! Kako so malčki občudovali te bele ptice!" Srce mi je zavriskalo. Saj to jo oni Moj stari učit.3 j ! Stopil sem k njemu, on pa so jo n v, .kv.il za korak: Or i so se mu namršile. Zastrmel jo vame kak'v o vikar; n.>; ge g a sveta. Stare so bile njegove oči. br-z i J bostnro o o , lokaj Jot. je minilo odkar mi je vodil desnico no !> lom ; . g? ; u ■ a >>; naučil pisati. In vendar mo je takoj spoznal. Njegova radost je bila velika, res je bil’ veselički mo zopet vidi. Predstavil me jo tudi svoji nečakinji. Ime ji j c kilo Marjana in njena roka sc mi je ob dotiku, zazdela čudno n opla. Ko sva s starim učiteljem ped šumečimi kostanji obujala spomine, sem nehote poiskal n j eno oči 7.; .zrelo so se mi v robno „ Ona pa (Nad ij cvanj e na naslednji strani) stran 16 (Nadaljevanje s prejšnje strani.) je zardela in povesila pogled.,, Ker sem nameraval odpotovati iz Ljubljane šele naslednji dan, me je učitelj povabil na svoj dom. Večer, ki sem ga tam preživel, je bil nepozaben. Ne morda zaradi dobrot, ki mi jih je pripravila učiteljeva gospodinja, ne zaradi nežnih glasov, ki jih je Marjana izvabljala iz belih tjLpk klavirja. Pac pa se mi je zazdelo, da so se zopet povrnili tisti lepi časi, ko sva bila z dobrim učiteljem še skupaj, Zopet sem postal majhen deček z razkuštrano glavico in učitelj mi je z nežnimi kretnjami vodil desnico. Na papirju so nastajali lepo oblikovani znaki: A, B, C... Mnogo lepih reči doživi človek - pa pozabi. Pozabi! Tudi jaz bom pozabil mnogo lepih dni in večerov, toda - ali bom mogel pozabiti tudi nate, učitelj moj, in vodnik tisočev ljudi, ki so že pred menoj stopali v živeljenjej Drago Kolenc folctna noč Oko Šla sva po cesti kraj vodč, držala sva se za roke, je bila krog naju tiha noč in kazala nama svojo moč. Nama zvezda drobna je svetila, ki obema sre*o je delila in obsevala je srca nama, saj bila sva čisto samaj Svetlo zrlo nama je temno oko. Moje vse -kot vihar, kot povodenj, pregrade, ovire - premagalo je. A ko vse je predlo, a ko vse je podrlo, se je zame zaprlo, se drugam je ozrlo. To bila ljubezen je kipeča in morda si misliš, to je sreča; a jo grenkojša od pelina, saj žalost ti v srce vliva. Ivan C