1 Lučka Marija Neudauer, dr. med., Dermatovenerološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Gradiškova
ulica 10, 1000 Ljubljana
2 Izr. prof. dr. Mateja Dolenc-Voljč, dr. med., Dermatovenerološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana,
Gradiškova ulica 10, 1000 Ljubljana; Katedra za dermatovenerologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani,
Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana; mateja.dolenc-voljc@mf.uni-lj.si
25Med Razgl. 2024; 63 (1): 25–39 • doi: 10.61300/mr6301002 • Raziskovalni članek
Lučka Marija Neudauer1, Mateja Dolenc-Voljč2
Značilnosti kliničnega poteka kožnih
T-celičnih limfomov v Sloveniji
Evaluating the Clinical Presentation of Cutaneous T-cell Lymphoma
in Slovenia
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: kožni T-celični limfom, fungoidna mikoza, limfoproliferativne bolezni,
dermatoonkologija
IZHODIŠČA. Kožni T-celični limfomi so heterogena skupina limfomov, ki nastanejo zara-
di maligne transformacije limfocitov T v koži. Najpogostejša oblika je fungoidna mikoza.
Stadij bolezni pomembno vpliva na način zdravljenja in prognozo. METODE. V klinično
kohortno raziskavo smo vključili 43 bolnikov s fungoidno mikozo, ki so med majem 2019
in julijem 2021 prišli na redni pregled v limfomsko ambulanto Dermatovenerološke kli-
nike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Pridobili smo podatke o spolu in sta-
rosti ter anamnestične podatke o trenutnem stanju bolezni, vrsti in razširjenosti kožnih
sprememb, trajanju kožnih sprememb, stadiju bolezni, dosedanjem zdravljenju in pri-
druženih boleznih. REZULTATI. Velika večina naših bolnikov je imela zgodnji stadij fun-
goidne mikoze, največ v stadiju IA (35 bolnikov), sledila sta stadij IB (5 bolnikov) in IIA
(1 bolnik). V poznem stadiju sta bila v naši raziskavi le dva bolnika, eden v stadiju IIB
in eden v stadiju IIIB. Makularne kožne spremembe je imelo 30 bolnikov, makule in plake
11 bolnikov, 2 bolnika pa sta imela tumorje ali eritrodermijo. Pri preverjanju povezave
med vrsto kožnih sprememb in trajanjem bolezni nismo mogli potrditi statistično zna-
čilne razlike med tremi skupinami bolnikov (p = 0,0528). Večina bolnikov je bila zdravljena
z lokalnimi kortikosteroidi in fototerapijo. Med najpogostejše pridružene bolezni naših
bolnikov so spadale bolezni srca in ožilja, presnovne bolezni in nekatere druge kožne bole-
zni. RAZPRAVA. Rezultati naše raziskave so pomembni za boljše poznavanje skupine pre-
bivalstva bolnikov s kožnim T-celičnim limfomom v slovenskem prostoru. Podobne
raziskave v tujini obstajajo, podobna raziskava, ki bi sistematično pregledala klinične zna-
čilnosti, potek in intenzivnost bolezni pri naših bolnikih, pa v Sloveniji doslej še ni bila
opravljena.
mr24_1_Mr10_2.qxd  25.3.2024  9:58  Page 25
aBSTRaCT
KEY WORDS: cutaneous T-cell lymphoma, mycosis fungoides, lymphoproliferative disorders,
dermatooncology
BACKGROUNDS. Cutaneous T-cell lymphomas represent a diverse group of lympho-
proliferative disorders that are caused by a malignant transformation of T-cells in the
skin. Mycosis fungoides is the most common type of cutaneous T-cell lymphoma. The
stage of the disease importantly influences the type of treatment and prognosis. METHODS.
Our research was a clinical cohort study that included 43 patients with mycosis fungoi-
des. These patients were referred for a clinical check-up to the lymphoma clinic at the
Department of Dermatovenereology in Ljubljana between May 2019 and July 2021. We
obtained data on gender, age and anamnestic data about the current state of the disea-
se, the type and dissemination of skin lesions, the duration of skin lesions, the stage of
the disease, previous management of the disease and comorbidites. RESULTS. Most of
our patients were in early stages of mycosis fungoides; 35 of the patients were in stage
IA, 5 patients in stage IB, and 1 patient in stage IIA. The late stages of the disease were
observed in two patients, i.e. stage IIB in one patient and stage IIIB in one patient. Macular
lesions were observed in 30 patients, macules and plaques in 11 patients, and either tumor
or erythroderma in 2 patients. The correlation between skin lesions and the duration of
the disease was not statistically significant (p=0.0528). Most of our patients were treat-
ed with topical corticosteroids and phototherapy. The most common comorbidities were
cardiovascular diseases, metabolic disorders and some other skin diseases. DISCUSSION.
The results of our research are important for a better understanding of the population
group of patients with cutaneous T-cell lymphoma in Slovenia. Similar studies exist abroad,
however, a comparable study that systematically examines the clinical characteristics,
course, and intensity of the disease in our patients has not yet been conducted in Slovenia.
v porastu (4). Lahko se pojavi v vseh sta-
rostnih obdobjih. Najpogostejša je med 55.
in 60. letom starosti in se približno dvakrat
pogosteje pojavlja pri moških kot pri žen-
skah (5, 6). V začetnih stadijih se klinično
kaže z eritematoznimi makulami ali plaki,
ki pri večini bolnikov ne napredujejo
v višji, tumorski stadij, pri približno tre-
tjini bolnikov pa se lahko pojavijo ulceri-
rajoči tumorji, eritrodermija ali napredo-
vanje bolezni v limfatični sistem, kri in
notranje organe (7).
Parapsoriaza je skupina kronično pote-
kajočih eritematoskvamoznih bolezni kože.
Vrh pojavnosti bolezni je med 40. in 50.
letom starosti, pogosteje se pojavlja pri
moških (8). Parapsoriazo delimo v dve sku-
pini: maloploskovno (angl. small-plaque
26 Lučka Marija Neudauer, Mateja Dolenc-Voljč Značilnosti kliničnega poteka kožnih T-celičnih…
IZHODIšČa
Kožni T-celični limfomi (KTCL) so hetero-
gena skupina bolezni. Razvijejo se v koži,
kjer se limfociti T pričnejo nenadzorovano
razraščati in se maligno preobrazijo (1).
V nadaljnjem poteku bolezni se ob napre-
dovanju kožnih sprememb bolezen lahko
razširi tudi v bezgavke in notranje organe
(2). KTCL predstavljajo 75–80 % primarnih
kožnih limfomov, preostali delež povzročajo
B-celični limfomi. Najpogostejši KTCL je
mycosis fungoides ali fungoidna mikoza
(FM), ki predstavlja 60 % vseh primarnih
kožnih limfomov (3). FM se pojavlja kot
indolentna, kronično potekajoča, napredu-
joča monoklonalna proliferacija limfoci-
tov T v koži (2). Incidenca je 0,3–0,5/100.000
prebivalcev na leto in je v zadnjih letih
mr24_1_Mr10_2.qxd  25.3.2024  9:58  Page 26
parapsoriasis) in velikoploskovno (angl.
large-plaque parapsoriasis). Klinična slika in
histopatološke spremembe se med para-
psoriazo in FM velikokrat prepletajo (9).
Velikoploskovna parapsoriaza je po mnenju
večine zgodnji stadij FM. Ob sledenju bol-
nikov z velikoploskovno parapsoriazo se je
namreč napredovanje v t. i. patch stadij FM
v nekaj letih pojavilo v 7,5–14% (9). Stališča
glede razmejitve med maloploskovno para-
psoriazo in FM niso enotna. Po mnenju
nekaterih je maloploskovna parapsoriaza
predstopnja FM, po mnenju drugih pa je
začetni stadij FM. Glede na ugotovitve
histopatološke analize kože pa v zadnjih letih
prevladuje mnenje, da je parapsoriaza ne
glede na velikost kožnih žarišč začetni sta-
dij FM (10, 11).
Klinična slika kožnih T-celičnih
limfomov
Klinična slika KTCL je raznolika, prisotne
so lahko številne hipo-, hiperpigmentirane
ali rdeče makule, plaki ali tumorji, ki lahko
ulcerirajo, ko bolezen napreduje (12). V zgod-
njih fazah sta klinična slika in anamnesti-
čni potek pogosto podobna nekaterim
drugim kroničnim kožnim boleznim. Kožne
spremembe pri FM so ostro omejene, eri-
tematozne, luščeče makule (slika 1). Ko je
zajeta tudi pokožnica, so značilni eritema-
tozni, luščeči se plaki, ki so različno globoko
infiltrirani (slika 2). Ob napredovanju bole-
zni se pojavljajo tumorji, lahko tudi nodu-
si, ki zajemajo celotno usnjico ali podkožje
in lahko ulcerirajo (slika 3). Pojavljajo se
lahko na mestih, kjer so prej bile makule in
plaki, lahko pa nastanejo na predhodno na
videz zdravi koži. Lahko se razvije tudi eri-
trodermija (2, 13).
Prizadeta koža je lahko hipopigmenti-
rana, najverjetneje zaradi poškodovanih
melanocitov in porušenega nastajanja mela-
nina. Hipopigmentirane spremembe se
pogosteje pojavijo na delih kože, ki ni izpo-
stavljena soncu (14). Bolezen se lahko kaže
tudi s hiperpigmentiranimi spremembami,
ki so jim lahko pridružene teleangiektazi-
je in atrofija pokožnice (15).
Razvrstitev kožnih limfomov po
sistemu koža, bezgavke, notranji
organi in kri ter stadij kožnega
T-celičnega limfoma
Tabela 1 prikazuje opredelitev kožnih lim-
fomov glede na prizadetost kože in drugih
organov.
Stadiji KTCL so prikazani v tabeli 2.
Potek bolezni
Potek FM je spremenljiv. Najpogosteje,
v 75 %, ostane bolezen omejena na stadije
IA–IIA. Pri teh bolnikih, kjer je prizadetih
<10% kože, petletno preživetje ni okrnjeno.
Ostalih 25 % ima agresivnejši potek s kas-
nejšim napredovanjem v višje stadije. V sta-
dijih IIB–IVB znaša petletno preživetje le
10–20 %. Od vseh bolnikov jih približno
30 % razvije tumorje, eritrodermijo ali pa
27Med Razgl. 2024; 63 (1):
Slika 1.Makule pri bolniku s fungoidno mikozo.
mr24_1_Mr10_2.qxd  25.3.2024  9:58  Page 27
28 Lučka Marija Neudauer, Mateja Dolenc-Voljč Značilnosti kliničnega poteka kožnih T-celičnih…
Tabela 1.Razvrstitev kožnih limfomov po sistemu koža, bezgavke, notranji organi in kri (angl. skin, lymph
nodes, viscera, blood, TNMB) (17). T – koža (angl. skin), N – bezgavke (angl. lymph nodes), M – notranji organi
(angl. viscera), B – kri (angl. blood).
T T1: makule, papule in plaki (≤ 10 % površine kože)
T1a – makule
T1b – makule, papule in plaki
T2: generalizirane makule, papule in plaki (≥ 10 % površine kože)
T2a – makule
T2b – makule, papule in plaki
T3: tumorji (vsaj en ≥ 1 cm v premeru)
T4: eritrodermija (≥ 80 % površine kože)
N N0: bezgavke niso povečane
N1: klinično povečane bezgavke, histopatološko negativne
N2: klinično povečane bezgavke, histopatološko pozitivne (struktura bezgavk je ohranjena)
N3: klinično povečane bezgavke, histopatološko pozitivne (struktura bezgavk je delno porušena)
Nx: klinično povečane bezgavke, brez histopatološke preiskave
M M0: ni prizadetosti notranjih organov
M1: prizadetost notranjih organov
B B0: atipične celice v krvi niso prisotne (≤ 5 %)
B1: > 5 % atipičnih celic
B2: ≥ 1 × 10
9/L Sézaryjevih celic
Slika 2. Makule in plaki pri bolniku s fungoidno
mikozo.
Slika 3. Makule in tumor pri bolniku s fungoidno
mikozo.
mr24_1_Mr10_2.qxd  25.3.2024  9:58  Page 28
se bolezen razširi na druge organe. Tveganje
za invazivnost bolezni je sorazmerno
z naravo in obsežnostjo kožnih sprememb,
poveča se tudi pri tistih bolnikih, ki razvi-
jejo kožne tumorje. Skupno preživetje pri
KTCL je tako 85 %, a se med podtipi zelo
razlikuje. Pri FM znaša 91%, pri Sézaryjevem
sindromu (levkemična oblika KTCL, za ka-
tero so značilne atipične maligne Sézaryjeve
celice s centralnim T-celičnim fenotipom,
prisotne v koži, bezgavkah in krvi) pa le
40 % (1, 2, 16).
Zdravljenje fungoidne mikoze
in parapsoriaze
Začetne stadije FM in parapsoriazo zdra-
v-imo z lokalnimi kortikosteroidi, ozko-
spektralno fototerapijo z ultravijoličnimi
žarki B valovne dolžine 311 nm (UVB 311)
in sistemsko fototerapijo z ultravijoličnimi
žarki A (angl. phototherapy with ultra-violet
radiation type A, PUVA). Za lokalizirane
plake in tumorje pride v poštev radiotera-
pija. Če ne dosežemo začasnega izboljšanja
bolezni in se stanje slabša ali pa bolezen
kljub lokalnemu zdravljenju in fototerapi-
ji napreduje v višje stadije, lokalno terapi-
jo združimo s sistemskimi zdravili: z reti-
noidi, interferonom (IF) α ali nizkimi
odmerki metotreksata. Kožo lahko obseva-
mo tudi z elektroni. Pri stadijih III ali IV
poleg lokalne terapije in različnih sestavov
sistemskega zdravljenja (kot pri začetnih
stadijih) uporabljamo še ekstrakorporealno
fotoferezo in sistemsko kemoterapijo ter pri
nekaterih imunofenotipih in težjem pote-
ku limfoma zdravljenje s tarčnimi zdravili
(brentuksimab, vedotin, mogamolizumab,
alemtuzumab) (17).
METODE
Opravili smo klinično retrospektivno
kohortno raziskavo. Vanjo smo vključili
43 naključnih bolnikov s FM in parapso-
riazo. To so bili bolniki, ki so med majem
2019 in julijem 2021 prišli na redni pregled
v limfomsko ambulanto Dermatovenerološke
klinike Univerzitetnega kliničnega centra
(UKC) Ljubljana in so se s sodelovanjem stri-
njali. Naključnost vzorca smo dosegli na
način, da smo vsem preiskovancem s KTCL,
ki so ob naključnih dnevih prišli na pregled,
ponudili sodelovanje v raziskavi. Pridobili
smo podatke o spolu in starosti, družinski
anamnezi, trenutnem stanju bolezni, tra-
janju kožnih sprememb, dosedanjem zdrav-
ljenju in pridruženih boleznih. Podatke
o preiskovancih smo zapisali v posebej
pripravljen vprašalnik. Opravili smo der-
matološki pregled, opredelili lokalizacijo in
vrsto kožnih žarišč, določili resnost bolezni
(z orodjem za oceno na podlagi resnosti
29Med Razgl. 2024; 63 (1):
Tabela 2.Določitev stadija kožnega T-celičnega limfoma (17). T – koža (angl. skin), N – bezgavke (angl. lymph
nodes), M – notranji organi (angl. viscera), B – kri (angl. blood).
Stadij T N M B
IA T1 N0 M0 B0–1
IB T2 N0 M0 B0–1
IIA T1–2 N1–2 M0 B0–1
IIB T3 N0–2 M0 B0–1
IIIA T4 N0–2 M0 B0
IIIB T4 N0–2 M0 B1
IVA1 T1–4 N0–2 M0 B2
IVA2 T1–4 N3 M0 B0–2
IVB T1–4 N0–3 M1 B0–2
mr24_1_Mr10_2.qxd  25.3.2024  9:58  Page 29
bolezni (Severity-Weighted Assessment
Tool, SWAT) in prilagojenim orodjem za
oceno na podlagi resnosti bolezni (Modi-
fied Severity-Weighted Assessment Tool,
MSWAT)) in opredelili stadij bolezni.
Na osnovi dermatološkega pregleda
smo ocenili status kože, v okviru katerega
smo se osredotočali na odstotek prizadete
kože, na naravo kožnih sprememb, ugotav-
ljali smo, ali so prisotne makule, plaki,
tumorji ali eritrodermija. Pri tumorjih sta
nas zanimala še število in velikost tumor-
jev. Ugotavljali smo intenzivnost srbeža
(0–10), intenzivnost eritema (0–5), inten-
zivnost infiltracije (0–5) in intenzivnost luš-
čenja (0–5). Zanimala nas je tudi prisotnost
edema kože, hiperkeratoza dlani, hiper-
keratoza podplatov, hipopigmentacije in
hiperpigmentacije kože. Opravili smo še
pregled perifernih bezgavk in ocenili njihovo
velikost, konzistenco in mesto, če so bile
tipne. Iz podatkov, pridobljenih po vprašal-
niku, smo ocenili stadij bolezni in intenziv-
nost bolezni. Stadij smo pri vseh bolnikih
določali po smernicah Evropske organizacije
za raziskovanje in zdravljenje raka (European
Organization of Research and Treatment of
Cancer, EORTC) in Mednarodnega združenja
za kožne limfome (International Society for
Cutaneous Lymphomas, ISCL) po razvrsti-
tvi po sistemu koža, bezgavke, notranji orga-
ni in kri (angl. skin, lymph nodes, viscera, blood,
TNMB) (tabeli 1 in 2) (18).
Orodje za oceno na podlagi
resnosti bolezni in prilagojeno
orodje za oceno na podlagi
resnosti bolezni
Indeksa SWAT in MSWAT uporabljamo
v klinični praksi za objektivno določitev
intenzivnosti bolezni (19). Indeksa sta nam
v pomoč predvsem zato, ker klasična raz-
vrstitev TNMB prizadetosti kože ne upo-
števa dovolj natančno, upošteva jo le pri
zgodnjih stadijih, kjer delimo bolnike v dve
skupini glede na to, ali je prizadetih manj
ali več kot 10 % kože. Tako v razvrstitvi
TNMB niso dovolj natančno predstavljene
razlike pri bolnikih, ki imajo prizadetih
>10% kože. SWAT uporabljamo, če ima bol-
nik makule, plake ali tumorje, MSWAT pa
uporabljamo v primeru eritrodermije (19).
Navodila za oceno orodja in prilagojenega
orodja za oceno na podlagi resnosti bolezni
SWAT (19):
• odstotek prizadete površine telesa × 1
(prisotnost makul),
• odstotek prizadete površine telesa × 2
(prisotnost plakov) in
• odstotek prizadete površine telesa × 3
(prisotnost tumorjev).
MSWAT (19):
• eritem z blago infiltracijo, brez edema ali
ragad (fisur) × % prizadete površine telesa,
• eritem z zmerno infiltracijo, prisotnost
edema ali eksudacije × % prizadete povr-
šine telesa × 2 in
• eritem s tumorozno infiltracijo ali ulce-
racijami (vključujoč ragade ali fisure) × %
prizadete površine telesa × 3.
Statistična analiza
Številske spremenljivke smo predstavili
z mediano (Me) in 95-% intervalom zaupa-
nja (IZ). Diskretne spremenljivke smo pred-
stavili z deleži. Bolnike smo glede na nji-
hovo klinično sliko razdelili v tri skupine:
bolniki, ki imajo samo makule, bolniki, ki
imajo makule in plake, in bolniki, ki imajo
tumorje ali eritrodermijo. Nato smo najprej
z opisno statistiko analizirali povprečen čas
trajanja bolezni v posamezni skupini. Za
preverjanje povezave med tipom kožnih
sprememb in časom trajanja bolezni med
tremi neodvisnimi skupinami smo uporabili
enosmerno analizo variance (angl. analysis
of variance, ANOVA) ali Kruskal-Wallisov test.
Korigirali smo ga z Dunnovim testom. Mejo
statistične značilnosti smo postavili pri p
< 0,05. Če je stopnja značilnosti tega testa
<0,05, na našem primeru pomeni, da obsta-
ja povezava med trajanjem bolezni in kož-
30 Lučka Marija Neudauer, Mateja Dolenc-Voljč Značilnosti kliničnega poteka kožnih T-celičnih…
mr24_1_Mr10_2.qxd  25.3.2024  9:58  Page 30
nimi spremembami. Za statistično analizo
smo uporabljali računalniški program
GraphPad Prism® 8.0.
REZULTaTI
Demografske značilnosti bolnikov
V tabeli 3 so prikazane demografske zna-
čilnosti bolnikov.
31Med Razgl. 2024; 63 (1):
Klinična ocena statusa kože in
bezgavk ter intenzivnosti srbeža
Tabela 4 prikazuje pogostost posameznih
kožnih sprememb, klinično oceno statusa
bezgavk in intenzivnost srbeža. Povprečen
odstotek prizadete kože je znašal 8,6 %
(standardni odklon (angl. standard deviation,
SD) 14,5, IZ 0,0–23,1).
Tabela 3. Demografske značilnosti 43 bolnikov, vključenih v raziskavo. N – število bolnikov, Me – mediana,
SD – standardni odklon (angl. standard deviation), IZ – interval zaupanja.
Značilnosti vrednosti
Spol, N (%)
Moški 30 (70 %)
Ženski 13 (30 %)
Starost (leta), Me (SD) [IZ] 65,9 (14,1) [51,8–80,0]
Starost ob pojavu simptomov (leta), Me (SD) [IZ] 54,4 (14,9) [39,5–69,3]
Trajanje bolezni (leta), Me (SD) [IZ] 11,7 (10,8) [0,9–22,5]
Družinska anamneza za druge kožne bolezni, N (%)
Pozitivna 7 (16 %)
Negativna 36 (84 %)
Tabela 4. Klinična ocena statusa kože in bezgavk ter intenzivnosti srbeža. N – število bolnikov.
Značilnost N (%)
Eritrodermija 1 (2)
Makule 43 (100)
Plaki 11 (25)
Tumorji 2 (5)
Prisotnost edema kože 3 (7)
Hiperkeratoza dlani 0 (0)
Hiperkeratoza podplatov 1 (2)
Hipopigmentacije kože 7 (16)
Hiperpigmenacije kože 9 (21)
Periferne bezgavke
Tipne 5 (12)
Netipne 38 (88)
mr24_1_Mr10_2.qxd  25.3.2024  9:58  Page 31
32 Lučka Marija Neudauer, Mateja Dolenc-Voljč Značilnosti kliničnega poteka kožnih T-celičnih…
Značilnost N (%)
Intenzivnost srbeža (0–10)
0 19 (44)
1 6 (14)
2 6 (14)
3 6 (14)
4 1 (2)
5 3 (7)
6 0 (0) 
7 2 (5)
8–10 0 (0)
Intenzivnost eritema (0–5)
0 2 (5)
1 25 (58)
2 8 (19)
3 4 (9)
4 3 (7)
5 1 (2)
Intenzivnost infiltracije (0–5)
0 22 (51)
1 10 (23)
2 7 (16)
3 2 (5)
4 0 (0)
5 2 (5)
Intenzivnost luščenja (0–5)
0 11 (26)
1 22 (51)
2 7 (16)
3 2 (5)
4 0 (0)
5 1 (2)
mr24_1_Mr10_2.qxd  25.3.2024  9:58  Page 32
Razporeditev bolnikov po stadijih
in vrednosti glede na orodje za
oceno na podlagi resnosti bolezni
in prilagojeno orodje za oceno na
podlagi resnosti bolezni
Tabela 5 prikazuje razporeditev bolnikov po
stadijih.
Orodje za oceno na podlagi resnosti
bolezni in prilagojeno orodje za
oceno na podlagi resnosti bolezni
Tabeli 6 in 7 prikazujeta vrednosti SWAT
in MSWAT pri bolnikih.
Samo en vključen bolnik je imel eritro-
dermijo, z vrednostjo indeksa MSWAT
240 %, kot je prikazano v tabeli 7.
33Med Razgl. 2024; 63 (1):
Tabela 5. Razporeditev bolnikov po stadijih. N – število bolnikov.
Stadij N (%)
IA 35 (82)
IB 5 (12)
IIA 1 (2)
IIB 1 (2)
IIIB 1 (2)
Tabela 6.Vrednosti orodja za oceno na podlagi resnosti bolezni (Severity-Weighted Assessment Tool, SWAT).
N – število bolnikov.
vrednost SWaT N (%)
1 % 14 (33)
2 % 2 (5)
3 % 4 (9)
5 % 6 (14)
6 % 1 (2)
7 % 1 (2)
10 % 8 (19)
20 % 1 (2)
26 % 1 (2)
40 % 1 (2)
50 % 1 (2)
60 % 1 (2)
150 % 1 (2)
Tabela 7. Vrednosti prilagojenega orodja za oceno na podlagi resnosti bolezni (Modified Severity-Weighted
Assessment Tool, MSWAT). N – število bolnikov.
vrednost MSWaT N (%)
240 % 1 (2)
mr24_1_Mr10_2.qxd  25.3.2024  9:58  Page 33
Čas trajanja bolezni
Tabela 8 prikazuje povprečen čas trajanja
bolezni v posamezni skupini bolnikov, glede
na kožne spremembe.
Z opisno statistiko smo ugotovili, da je
bil povprečen čas trajanja bolezni v skupi-
ni z makulami 8,9 leta, v skupini z maku-
lami in plaki 20,7 leta in v skupini bolnikov
s tumorji ali eritrodermijo 4,5 leta. Ko smo
poskušali dokazati, da obstaja povezava
med trajanjem bolezni in kožnimi spre-
membami s Kruskal-Wallisovim testom,
korigiranim z Dunnovim testom, statistično
značilne razlike v trajanju bolezni med tremi
skupinami nismo mogli potrditi, saj je p-
-vrednost znašala 0,0528 in torej ni dosegla
praga statistične značilnosti.
Dosedanje zdravljenje
Tabela 9 prikazuje dosedanje zdravljenje pri
bolnikih.
S fototerapijo se je zdravilo 31 (72 %)
bolnikov; 3 (7 %) bolniki so prejeli UVB 311
in PUVA, 18 (42 %) jih je prejelo samo UVB
311 in 10 (23 %) samo PUVA. Povprečno šte-
vilo fototerapij pri bolniku je bilo 52,5 (SD
30,8, IZ 21,7–83,3).
Pridružene bolezni
Pri 31 bolnikih so bile prisotne pridružene
bolezni (tabela 10).
Med boleznimi srca in ožilja je bila naj-
pogostejša arterijska hipertenzija (16 bol-
nikov). Oba bolnika, ki sta imela pridružene
bolezni dihal, sta imela postavljeno dia-
gnozo kronične obstruktivne pljučne bole-
zni. Med boleznimi prebavil so imeli trije bol-
niki kronični gastritis, en bolnik pa ulcerozni
kolitis. Med presnovnimi boleznimi je bila
najpogostejša sladkorna bolezen tipa 2, ki je
bila prisotna pri desetih bolnikih, sedem bol-
nikov pa je imelo hiperlipidemijo. Dva bol-
nika sta imela hipotiroidizem. Druge mali-
gne bolezni so zajemale adenokarcinom
pljuč, karcinom dojke, karcinom cekuma in
akutno mieloično levkemijo. Med drugimi
malignimi kožnimi boleznimi sta imela dva
bolnika maligni melanom in štirje bolniki
34 Lučka Marija Neudauer, Mateja Dolenc-Voljč Značilnosti kliničnega poteka kožnih T-celičnih…
Tabela 8. Povprečen čas trajanja bolezni po skupinah. N – število bolnikov, SD – standardni odklon (angl.
standard deviation), IZ – interval zaupanja.
Kožne spremembe N (%) Povprečen čas trajanja bolezni (leta) (SD) [IZ]
Makule 30 (70) 8,9 (5,0) [3,9–13,9]
Makule in plaki 11 (25) 20,7 (17,3) [3,4–38,0]
Tumorji ali eritrodermija 2 (5) 4,5 (2,1) [2,4–6,6]
Tabela 9. Dosedanje zdravljenje. N – število bolnikov. IF-α – interferon α.
Učinkovina N (%)
Lokalni kortikosteroidi 43 (100)
Radioterapija 6 (14)
Fototerapija 31 (72)
Sistemska zdravila
Retinoidi 3 (7)
IF-α 3 (7)
Metotreksat 3 (7)
Sistemska kemoterapija s purinetolom 1 (2)
mr24_1_Mr10_2.qxd  25.3.2024  9:58  Page 34
bazalnocelični karcinom. Med drugimi kož-
nimi boleznimi je bil prisoten seboroični der-
matitis pri treh bolnikih, luskavica pri dveh
bolnikih in aktinične keratoze pri dveh bol-
nikih. Dva bolnika sta imela pridruženo
kožno kandidozo, po en bolnik je imel pri-
druženo rozaceo, tineo pedis in folikulitis,
povzročen z vrsto Malassezia.
RaZPRava
V klinični praksi opažamo naraščanje pogo-
stosti KTCL pri bolnikih po 50. letu staro-
sti. V slovenskem prostoru ta bolezen doslej
ni bila raziskovana in nimamo sistematično
zbranih podatkov o kliničnih značilnostih
in poteku bolezni.
Povprečna starost bolnikov v naši razi-
skavi je bila 65,9 let in je nekoliko višja kot
v drugih raziskavah (7, 20). V naši raziska-
vi je bil višji delež moških, kar je skladno
z večino epidemioloških poročil, kjer prav
tako poročajo o večji prevalenci pri moških,
z razmerjem med moškimi in ženskami
1,9 : 1,1 (20–22). Povprečna starost ob poja-
vu prvih kožnih sprememb je bila pri naši
bolnikih 54,4 leta, bolezen pa je v povprečju
trajala 11,7 leta, kar je skladno z ugotovi-
tvami drugih raziskovalcev (22).
Ocena kožnih sprememb in bezgavk
Pri vseh bolnikih v naši raziskavi smo med
kožnimi spremembami opažali makule, ki
so jim bili pri 11 bolnikih (25 %) pridruže-
ni globlji, infiltrirani plaki in pri 2 bolni-
kih (5 %) tumorji. En bolnik s tumorji (2 %)
je imel tudi pridruženo eritrodermijo. V dru-
gih raziskavah so opažali več bolnikov, ki
so imeli infiltrirane plake, kot v naši pre-
iskovalni skupini, delež bolnikov s plaki je
bil 50,9 %. Tudi delež bolnikov s tumorji je
bil v isti raziskavi večji kot pri naših bol-
nikih, tj. 10,9 % (23). 
Tipno povečane bezgavke smo ugotovili
pri 5 bolnikih (12 %), netipne bezgavke pa
je imelo 38 bolnikov (88 %). V klinično epi-
demiološki raziskavi iz tujine so povečane
bezgavke ugotovili pri 7 % bolnikov (22).
Velika večina naših bolnikov, tj. 41 bol-
nikov (94 %), je imela po razvrstitvi TNMB
zgodnji stadij bolezni. Največ bolnikov je
bilo v stadiju IA, ki sta mu sta sledila sta-
dija IB in IIA, ki ju še prištevamo med zgod-
nje stadije (23). V poznem stadiju sta bila
v naši raziskavi le dva bolnika, eden v sta-
diju IIB in eden v stadiju IIIB. V drugih po-
dobnih raziskavah so prav tako prevladovali
bolniki v zgodnjih stadijih, vendar je bil
delež bolnikov v poznih stadijih v primer-
javi z našo raziskavo višji, in sicer 10–22,5%
(7, 22, 23).
Verjeten razlog za razlike med rezulta-
ti razširjenosti sprememb naše raziskave in
drugimi podobnimi raziskavami iz tujine je,
da se bolniki z višjimi stadiji, za katere je
35Med Razgl. 2024; 63 (1):
Tabela 10. Pridružene bolezni. N – število bolnikov.
Bolezni N (%)
Bolezni srca in ožilja 18 (42)
Bolezni dihal 2 (5)
Bolezni prebavil 4 (9)
Presnovne bolezni 17 (40)
Endokrinološke bolezni 2 (5)
Osteoporoza 2 (5)
Druge maligne bolezni 4 (9)
Druge maligne kožne bolezni 6 (14)
Druge kožne bolezni 12 (28)
mr24_1_Mr10_2.qxd  25.3.2024  9:58  Page 35
zdravljenje na Dermatovenerološki kliniki
izčrpano, vodijo na Onkološkem inštitutu
Ljubljana, teh bolnikov pa v raziskavo
nismo zajeli, zato morda vzorec preisko-
vancev ni bil popolnoma reprezentativen.
Ob pregledu SWAT je bilo največ bol-
nikov (65 %) v skupini z vrednostjo SWAT
< 10 %, kar pomeni, da intenzivnost kožnih
žarišč pri večini bolnikov v času pregleda
ni bila visoka. Glede na SWAT je bila inten-
zivnost bolezni nizka (SWAT ≤ 10 %) pri 36
bolnikih. Glede na SWAT je bilo 14 % vseh
vključenih bolnikov zmerno do hudo pri-
zadetih. En bolnik (2 %) v naši raziskavi je
imel eritrodermijo z vrednostjo MSWAT
240 %. S tem se ujemajo tudi ugotovitve
o intenzivnosti srbeža in eritema, saj sta
izraženost srbeža in eritema v nižjih stadijih
manj intenzivna in terapevtsko lažje obvlad-
ljiva. Intenzivnost srbeža so namreč s ≤ 5
ocenili skoraj vsi bolniki, vključeni v razi-
skavo. Le dva bolnika sta intenzivnost srbe-
ža ocenila s 7. Intenzivnost eritema je bila
pri 63 % vključenih bolnikov ocenjena z 0
ali 1. Delež bolnikov z eritrodermijo je bil
v naši raziskavi 2 %. V drugih raziskavah je
bil delež bolnikov z eritrodermijo nekoliko
višji, in sicer 2,3–5,6 % bolnikov (7, 23).
Od 43 bolnikov, vključenih v raziskavo,
jih je imelo 17 diagnozo FM, 26 bolnikov
pa se je vodilo zaradi diagnoze parapsoriaza.
Ker je razmejitev med boleznima težka in
se klinična in histopatološka slika med
boleznima prepletata in ju ne moremo
jasno razmejiti, smo parapsoriazo v obrav-
navi rezultatov in določanju stadija, v skla-
du s prevladujočim mnenjem strokovnjakov,
obravnavali kot začetni stadij FM. To je ver-
jetno prispevalo k temu, da je imel velik
delež bolnikov zgodnji stadij bolezni in
nižje vrednosti SWAT.
Čas trajanja bolezni
Bolnike smo razdelili v tri skupine: bolni-
ki, ki so imeli samo makule, bolniki, ki so
imeli makule in plake, in bolniki, ki so imeli
tumorje ali eritrodermijo. Z opisno statistiko
smo ugotovili, da je bil povprečen čas tra-
janja bolezni v skupini z makulami in
v skupini z makulami in plaki daljši kot
v skupini s tumorji ali eritrodermijo.
Povezave med trajanjem bolezni in kožni-
mi spremembami med tremi skupinami
nismo mogli potrditi, saj vrednost ni dose-
gla praga statistične značilnosti. Razlogov
za to je več. IZ pri trajanju bolezni so rela-
tivno veliki, razpon trajanja v skupini
z makulami je 3,9–13,9 leta, v skupini
z makulami in plaki 3,4–38,0 leta in v sku-
pini s tumorji ali eritrodermijo 2,4–6,6
leta, kar pomeni, da so naši podatki glede
trajanja bolezni precej razpršeni. Prav tako
je naša raziskava naredila naključen presek
bolnikov in pri obdelavi trajanja bolezni
nismo upoštevali, kdaj je bila pri bolnikih
postavljena diagnoza bolezni, temveč kdaj
so se pričele kožne spremembe. Nekateri
bolniki so bili napoteni na pregled kmalu
po pojavu kožnih sprememb, nekateri pa
šele po več letih in so se prej zdravili tudi
v drugih ustanovah. To pomeni, da se lahko
v kateri koli skupini bolnikov pojavljajo bol-
niki, ki so imeli bolezen odkrito pred krat-
kim, kot tudi bolniki, ki imajo diagnozo že
dlje časa, kar bi prav tako lahko vplivalo na
to, da p-vrednost ni dosegla praga statisti-
čne značilnosti. Podatke o trajanju bolezni
smo zbirali na podlagi anamneze in prete-
klih zapisov v dokumentaciji, ki morda
niso vedno dovolj natančno povzeli traja-
nja bolezni. Pomemben vzrok za tak rezul-
tat je po našem mnenju nizko število
bolnikov z napredovalo obliko bolezni, tj. od
stadija IIB dalje. Napredovale oblike bole-
zni predstavljajo manjši delež med vsemi
bolniki s FM, največ tretjino. Vzorec vseh
vključenih bolnikov je bil pri naši raziska-
vi majhen. Kljub temu se nakazuje trend
pomembnih razlik v trajanju bolezni glede
na stadij FM, kar tudi pritrjuje hitrejšemu
napredovanju bolezni, če imajo bolniki
tumorje ali eritrodermijo (24).
Iz povprečnega časa trajanja bolezni pri
bolnikih lahko vidimo, da je sicer čas tra-
36 Lučka Marija Neudauer, Mateja Dolenc-Voljč Značilnosti kliničnega poteka kožnih T-celičnih…
mr24_1_Mr10_2.qxd  25.3.2024  9:58  Page 36
janja bolezni pri bolnikih, ki imajo samo
makule ali makule in plake, daljši kot pri
bolnikih s tumorji ali eritrodermijo. To
tudi nakazuje, da je pri bolnikih z nižjimi
stadiji bolezni v naši raziskavi bolezen
dobro obvladana z zdravljenjem in napre-
duje počasi, medtem ko je čas trajanja pri
bolnikih s tumorji ali eritrodermijo bistve-
no krajši, kar nakazuje agresivnejši potek
bolezni, ki jo kljub zdravljenju težje obvla-
dujemo.
Zdravljenje
Vsi bolniki, vključeni v raziskavo, so bili
zdravljeni z lokalnimi kortikosteroidi.
Lokalnim kortikosteroidom je bilo ob huj-
šem poteku bolezni dodano sistemsko
zdravljenje z retinoidi, zdravljenje z IF-α,
zdravljenje z metotreksatom in peroralna
kemoterapija s purinetolom. V primeru
lokaliziranih plakov ali tumorjev je bilo uve-
deno zdravljenje z radioterapijo.
Fototerapija je bila v zdravljenje doda-
na pri večini bolnikov v obdobjih, ko se je
bolezen poslabšala. Od tega so imeli trije
bolniki več let obe vrsti fototerapije – UVB
311 in sistemski PUVA. Največ se jih je zdra-
vilo le z UVB 311, kar je skladno tudi s pre-
vladujočimi začetnimi stadiji bolezni pri
bolnikih, vključenih v raziskavo, saj je imelo
manj bolnikov infiltrirane spremembe in
plake, za katere je zdravljenje izbire PUVA
(20). V primerjavi z drugimi raziskavami je
bilo povprečno število obsevanj s fototera-
pijo naših bolnikov višje, kar pripisujemo
višjemu deležu bolnikov z nižjim stadijem
bolezni. Pri teh je po strokovnih priporoči-
lih indicirana fototerapija (17, 25).
Pridružene bolezni
Bolniki, vključeni v našo raziskavo, so imeli
različne pridružene bolezni, najpogostejše
so bile bolezni srca in ožilja in presnovne
bolezni. Tudi drugi raziskovalci so opažali,
da je bilo največ pridruženih bolezni srčno-
-žilnih in presnovnih (7). Pogosta je bila tudi
pojavnost drugih kožnih bolezni, vendar so
bile v večini primerov brez vzročne pove-
zave s FM. Med drugimi malignimi kožni-
mi boleznimi je z drugimi raziskavami
skladen podatek o pogostosti bazalnoceli-
čnega karcinoma. Ne ujemajo pa se podat-
ki o pojavnosti melanoma, o katerem v eni
izmed primerljivih raziskav niso poročali,
pri nas pa sta ga imela dva bolnika (7).
Pridružene bolezni nimajo vzročne
povezave s KTCL, gre za bolezni, ki so na
splošno prisotne v skupini prebivalstva
primerljive starosti. Temu tudi pripisujemo
podobnost pridruženih bolezni v drugih
raziskavah. Ugotavljanje pridruženih bole-
zni pa je pri bolnikih s KTCL pomembno,
saj nekatere bolezni predstavljajo relativno
kontraindikacijo za zdravljenje s sistem-
skimi zdravili. Retinoidi lahko poslabšajo
nekatere bolezni srca in žilja, prisotnost
malignih kožnih tumorjev pa oviro za zdrav-
ljenje s fototerapijo, ki je sicer za zdravlje-
nje FM zelo učinkovita in neagresivna
metoda.
Prednosti in slabosti raziskave
Raziskava je pomembna za povezovanje kli-
ničnih značilnosti in histopatoloških spre-
memb pri bolnikih s FM, ki so zdravljeni na
Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana.
Z nadaljnjim sledenjem bolnikom, ki smo
jih vključili v raziskavo, bi lahko določili sta-
dij čez nekaj let in opazovali potek bolezni
in morebitno napredovanje v višji stadij ter
ponovno določili povprečno trajanje bole-
zni. Raziskavo bi bilo treba nadaljevati in
vključiti večje število bolnikov, da bi zaje-
li tudi več bolnikov s stadijem, višjim od IIA.
Vključiti bi morali tudi bolnike, pri katerih
so bile možnosti dermatološkega zdravlje-
nja izčrpane in zdravljenje nadaljujejo na
Onkološkem inštitutu Ljubljana. Ker smo
raziskavo izvajali tudi v času epidemije
koronavirusne bolezni 2019 (angl. corona-
virus disease 2019, COVID-19) in le na dolo-
čene dneve, morda nismo zajeli reprezen-
tativne skupine vseh bolnikov, ki imajo
KTCL. Tako bi imeli bolj heterogeno skupino
37Med Razgl. 2024; 63 (1):
mr24_1_Mr10_2.qxd  25.3.2024  9:58  Page 37
bolnikov s KTCL in bi lažje ocenili pogostost
in klinične značilnosti drugih vrst KTCL
med slovenskimi bolniki.
Rezultati naše raziskave so pomembni
za boljše poznavanje skupine prebivalstva
bolnikov s KTCL v slovenskem prostoru.
Podobne raziskave v tujini obstajajo, po-
dobna raziskava, ki bi sistematično pre-
gledala klinične značilnosti, potek in inten-
zivnost bolezni pri naših bolnikih, pa
v Sloveniji doslej še ni bila opravljena.
38 Lučka Marija Neudauer, Mateja Dolenc-Voljč Značilnosti kliničnega poteka kožnih T-celičnih…
LITERaTURa
1. Dolenc-Voljč M. Najpogostejši limfomi in psevdolimfomi kože. In: Miljković J, ed. Prepoznavanje kožnih znamenj
in tumorjev: monografija. Ljubljana: Združenje slovenskih dermatologov; 2021. p. 100–11.
2. Pulitzer M. Cutaneous T-cell lymphoma. Clin Lab Med. 2017; 37 (3): 527–46. doi: 10.1016/j.cll.2017.06.006
3. Willemze R, Cerroni L, Kempf W, et al. The 2018 update of the WHO-EORTC classification for primary cutaneous
lymphomas. Blood. 2019; 133 (16): 1703–14. doi: 10.1182/blood-2018-11-881268
4. Kaufman AE, Patel K, Goyal K, et al. Mycosis fungoides: Developments in incidence, treatment and survival.
J Eur Acad Dermatology Venereol. 2020; 34 (10): 2288–94. doi: 10.1111/jdv.16325
5. Willemze R.Cutaneous T-cell lymphoma. In: Bolognia JL, Jorizzo JL, Schaffer JV, eds. Dermatology. 3rded. Philadelphia:
Elsevier; 2012. p. 2017–34.
6. Dolenc-Voljč M, Tomšič R, Zagoričnik Opara B, et al. Primer bolnika z mycosis fungoides. Onkologija. 2010;
14 (1): 22–5.
7. Nielsen PR, Eriksen JO, Wehkamp U, et al. Clinical and histological characteristics of mycosis fungoides and
Sézary syndrome: A retrospective, single-centre study of 43 patients from eastern Denmark. Acta Derm Venereol.
2019; 99 (13): 1231–6. doi: 10.2340/00015555-3351
8. Tenyi V, Dolenc-Voljč M. Parapsoriaza. Zdrav Vestn. 2014; 83 (5): 406–16.
9. Pimpinelli N, Olsen EA, Santucci M, et al. Defining early mycosis fungoides. J Am Acad Dermatol. 2005; 53
(6): 1053–63. doi: 10.1016/j.jaad.2005.08.057
10. Whittaker SJ. Cutaneous lymphomas and lymphocytic infiltrates. In: Burns T, Breathnach S, Cox N, et.al, eds.
Rook’s textbook of dermatology. 8th ed. Oxford: Blackwell; 2010. p. 57–8.
11. Ackerman A, Schiff TA. If small plaque (digitate) parapsoriasis is a cutaneous T-cell lymphoma, even an »abortive«
one, it must be mycosis fungoides! Arch Dermatol. 1996; 132: 562–6.
12. Sutton AM, Hurley MY. Clinical practice guidelines for cutaneous lymphomas. Mo Med. 2015; 112 (4): 292–5.
13. Alsayyah A. Is it mycosis fungoides? A comprehensive guide to reaching the diagnosis and avoiding common
pitfalls. Ann Diagn Pathol. 2020; 47: 151546. doi: 10.1016/j.anndiagpath.2020.151546
14. Villarreal AM, Gantchev J, Lagacé F, et al. Hypopigmented mycosis fungoides: Loss of pigmentation reflects
antitumor immune response in young patients. Cancers (Basel). 2020; 12 (8): 2007. doi: 10.3390/cancers12082007
15. Lu YY, Wu CH, Lu CC, et al. Hyperpigmentation as a peculiar presentation of mycosis fungoides. An Bras Dermatol.
2017; 92 (Suppl 1): 92–4. doi: 10.1590/abd1806-4841.20175544
16. Kim YH, Liu HL, Mraz-Gernhard S, et al. Long-term outcome of 525 patients with mycosis fungoides and Sézary
syndrome: Clinical prognostic factors and risk for disease progression. Arch Dermatol. 2003; 139 (7) 857–66.
doi: 10.1001/archderm.139.7.857
17. Novaković BJ, Jagodic M, Pahole J, et al., eds. Priporočila za obravnavo bolnikov z malignimi limfomi [internet].
Ljubljana: Onkološki inštitut; 2021 [citirano 2021 Aug 28]. Dosegljivo na: https://www.onkoi.si/fileadmin/
onko/datoteke/Strokovna_knjiznica/smernice/Priporocila_za_obravnavo_bolnikov_z_malignimi_limfo-
mi_2021.pdf
mr24_1_Mr10_2.qxd  25.3.2024  9:58  Page 38
18. Olsen E, Vonderheid E, Pimpinelli N, et al. Revisions to the staging and classification of mycosis fungoides and
Sézary syndrome: A proposal of the International Society for Cutaneous Lymphomas (ISCL) and the cutaneous
lymphoma task force of the European Organization of Research and Treatment of Cancer. Blood. 2007; 110
(6): 1713–22. doi: 10.1182/blood-2007-03-055749
19. Combalia A, Estrach T. The Modified Severity-Weighted Assessment Tool: A PASI/EASI system for mycosis
fungoides. Actas Dermosifilio (Engl Ed). 2018; 109 (8): 745–6. doi: 10.1016/j.adengl.2017.11.022
20. Eklund Y, Aronsson A, Schmidtchen A, et al. Mycosis fungoides: A retrospective study of 44 Swedish cases.
Acta Derm Venereol. 2016; 96 (5): 669–73. doi: 10.2340/00015555-2337
21. Desai M, Liu S, Parker S. Clinical characteristics, prognostic factors, and survival of 393 patients with mycosis
fungoides and Sézary syndrome in the southeastern United States: A single-institution cohort. J Am Acad
Dermatol. 2015; 72 (2): 276–85. doi: 10.1016/j.jaad.2014.10.019
22. Amorim GM, Niemeyer-Corbellini JP, Quintella DC, et. al. Clinical and epidemiological profile of patients with
early stage mycosis fungoides. An Bras Dermatol. 2018; 93 (4): 546–52. doi: 10.1590/abd1806-4841.20187106
23. Sidiropoulou P, Nikolaou V, Marinos L, et al. The different faces of mycosis fungoides: Results of a single-
-center study. Int J Dermatol. 2020; 59 (3): 314–20. doi: 10.1111/ijd.14735
24. Larocca C, Kupper T. Mycosis fungoides and Sézary syndrome: An update. Hematol Oncol Clin North Am. 2019;
33 (1): 103–20. doi: 10.1016/j.hoc.2018.09.001
25. Dogra S, Mahajan R. Phototherapy for mycosis fungoides. Indian J Dermatol Venereol Leprol. 2015; 81 (2): 124–35.
doi: 10.4103/0378-6323.152169
Prispelo 2. 7. 2023
39Med Razgl. 2024; 63 (1):
mr24_1_Mr10_2.qxd  25.3.2024  9:58  Page 39