Posamezna Številka 10 vinarjev«
Šlev. 81.	Y LMSBi, Y SObOlO, 8.9pHl91916.
Leto M.
== Velja po pošti:
Ha celo leto naprej . . K 28-— za ea meseo „ . . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 35-—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24-— za en ineBeo „ . . „ 2'—
V	upravi prcjeman mescBno „ 1*80
— Sobotna izdaja:
za oelo leto......K T—
za Nemčijo oelolotno . ,, 9'— na ostalo inozemstvo. „ 12'—
Iniierati:
Enostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visoka ali njo
prostor) za enkrat . . . . po 31 v za dva- in večkrat . . 25,, pri večjih naročilih primeren popnst po dogovoru.
^^^ Poslano: ~—;— Enostolpna petltvrBt?. po 60 vin.
Izhaja vsak dan, izv. emšl nedelje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga vozni red
i_jr Uredništvo je v Kopitarjevi ulioi štev. 6/1II. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Upravništvo )e v Kopitarjevi ulioi št. 6. — Račnn poštne hranllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske £6.511, bosn.-herc. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 188.
izpod Sv. Gore.
Goriško, aprila 1916.
Gospod urednik! Vrlo uslužni ste bili doslej napram meni in ugodili ste mi, kedar sem česa prosil. Čutim se obvezanega za protiusluge. Dokler bomo čuli gromenje topov, bom skušal torej polniti tedensko mal prostorček cenjenega »Slovenca«, a pozneje odstopim prostor drugim, ki sedaj menda snujejo, rešetajo, sklepajo in pripravljajo . . .
A poročilom ne pripisujem nikake literarne cene; tudi notranjepolitične smeri iščete v njih zastonj; pišem le kroniko in sem zadovoljen z zadnjim kotičkom v listu, a dominanta je vsekako dušnopastirska! Devocijonalij je za goriško obmostje dosti! Bog in Marija stotero vrnita uredništvu in vsem p. n. darovateljem!
XXX
Na mizi v moji pisarni je klobuk 15 cm granate iz sovražnega ladijskega topa. Dolga je bila 75 cm. Sedaj izgleda kakor polovica gigantskega piruha. Na omari me pozdravljata dva tulca sovražnih šrapnelskih nabojev. Prinesel mi ju je usmiljeni brat Fortunat in menil, da bi celo pristojala za cvetlične šopke Kraljici Majnika! Dobro! Porabim ju na majniškem oltarju. Ob vratih pisarne stoji 25 kg težki tul večjega šrapnelskega kalibra. Ugibal sem, kako bi se dal porabiti in ugenil sem, da bo to izvirno in dokaj elegantno stojalo za velikonočno svečo . . .
Na našem županstvu hranijo izpraznjeno 28 cm sovražno granato, tisto, ki je bila pred meseci pridrvela skozi lino v stolp cerkve sv. Ignacija v Gorici, a je ostala zarita v debelem zidovju, ne da bi bila razpočila. Dobiti jih moramo še par, da jih vzidamo kot vekotrajen spominek na »zvestega« soseda v pročelje cerkve!
V V. imajo celo na grobnih spominkih 15 in 28 cm granate v proslavo junaštva padlih topničarjev! Groba sta umetniško delo in vredna, da se jih bo kesneje kedaj svetlo slikalo in prijavilo širšemu občinstvu. V prvem počivata dva Slovenca, v drugem dva Nemca: eden katolik, drugi luteran, drug poleg drugega: vojska je vse pobratila. Neki oficir je bil pokopan na našem pokopališču. Do 8, ure zvečer smo čakali, da nas pozovejo, ali da vsaj zvemo, kojega veroizpovedanja je bil, a zvedeli smo šele po izvršenem pokopu, ko nam je naš mladi cerkovnik pravil, da takega pogreba še nikdar ni videl. Pomislite, je dejal, pri pogrebu, ob odprtem grobu pa je duhoven pel aleluja ... Do dvajsetkrat je zapel: aleluja , , .

Bil je grški obred in v grškem jeziku! Pravoslavnega vojaka je pokopal rumunski vojni kurat.
Mi pa moramo na pokopališčih v fronti odslej vsak grob posebej blagoslavljati, ker tako terjajo predpisi naše pravoverne cerkve!
Danes, sreda je, smo pokopali 86 letnega starčka Ivana Čeme, kojega hiša je v območju najhujšega sovražnega ognja blizu Mirenske ceste. Bil je vrlo razborit mož. Od prvega nastopa stranke s programom krščanske zadružne organizacije pa do danes je bil nje zvesti in navdušeni pristaš. Je bil pa tudi zasebno globoko vernega in blagega značaja ! Bog mu bodi plačnik! Previ-del sem ga na vse zgodaj, ves ogrnjen, da me ni izdala belina roketa, ko je divizijski pes (top) nekje na severu lajal proti P., ko so škrjančki za vasjo tako divno milo peli, kakor da bi ne bili na bojni poljani, ko so ljudje po razstresenih hišah še spali, da je bilo treba trkati na vrata in okna . . ., ker so prečuli skoro vso noč radi sovražnega streljanja . . ., takrat sem ga previdel!
Nazaj grede sem izrazil začudenje Mil-kotu, kako da ni videti nobene vdrtine od sovražnih granat, nobenega sledu tolikega in takega streljanja, pa mi je pokazal na njivo poleg pota rekoč: glejte, samo na tej naši njivi in nje omejkih je 7, reci: sedem granatnih jam! Šla sva kar preko njive in ugotovila istino. Dva dni bo treba voziti zemljo, da se njiva izravna. Tako je naše polje! ... In vendar tele dni vse mrgoli po njem, se kreta in giblje, da bi popravilo zamudo — radi deževja.
Po mesecih . . . kolegij.
One dni sta me posetila Prigoričan in Podgoričan, in bili smo — po mesecih! — trije — kolegij! Kajneda, tako blizu v mirni dobi, a v fronti pa taka razdalja? . . . Komaj smo se usedli v moji spalnici, drugod ni bilo prostora, in sc je Podgoričanu poleglo začudenje, da ima Marijan vino, kupil ga je predvsem za vojake-delavce, ter je Prigoričan na vso moč pohvalil letošnji Pastirski list, v čemer smo se strinjali vsi trije rekoč: vsaka dva meseca bi z velikim veseljem pozdravljali take tako iktualne in poljudne liste, ko je pribrenčalo odnevese-kod in topo razpočilo v zemlji . . . Spogledali smo se a nihče ni zinil. Kmalu za tem, prav blizu nas, par metrov od hiše razpoči druga. Gospoda vstaneta, se poslovita in urnih korakov odideta — proti domu, jaz pa v klet.
Komaj stopita iz vrta na cesto, razpoči dvajset metrov pred njima tretja, zato pospešita korake, Podgoričan se tupatam ko je kaj prižvižgalo, pritisne k steni bližnje hiše, a Prigoričan, star vojak, koraka gra-vites et decorc z lahnim usmevom za —
njim! Granate in šrapneli so ju spremljali notri do V.
Ta obisk sta gotovo beležila v svoji župni kroniki. — Papir za zlato smo že prejeli. Naše darovateljice so vse zadovoljne. Država seveda ne plačuje umetnosti, samo vrednost oziroma ceno predmeta po uteži. Plačali so gram zlata povprečno po 2 K. Nekaterim se je pa zdela kupčija tako dobra, da so prinesli še razne zlate drobce, koji jim doma čisto nič ne hasnejo, a bodo prejeli zanje lepe novce, kakor ona neznanka, ki je zadnjič šenkala državi nekaj razbitih uhanov, t;pkoč: to ni nič, to šenkam, ni treba še zapisati ne, pa je sedaj dobila 14 K, koje je darovala Materi Božji! — Nabiranje zlata še ni končano. Najprej so bile vabljene imenitne in plemenite gospe, potem župani, zadnjič duhovniki in sedaj so pozvani še učitelji in šolska mladina! Ali so storili posamni stanovi svojo domovinsko dolžnost in v koliki meri —, bode prej ali slej prijavila država! Dakle! Kdor še ni izvršil svoje dolžnosti, naj to stori. Pri nas duhovnikih bi padla morebitna vnemarnost na račun sv. Cerkve!
Ekonomsko.
G. —tov— je oni dan poročal v »Slovencu«, da njegovi ljudje zelo mamo plačujejo dolgove in obresti pri domačem zavodu. To se čuje v privatnih razgovorih in od drugih voditeljev kmečkih hranilnic Enaki glasovi prihajajo iz vseh kronovin Avstrije, razun Galicije, in zlasti bahato poročajo iz Ogrske. Mi pa poznamo kmečki denarni zavod, ki beleži za dobo vojske velik, čudo velik primanjkljaj na tekočih zapadlih obrestih dolžnikov in pa dejstvo, da se ni skoro nič plačalo na račun oziroma poračun dolga. Ljudje menijo, kdo jim je utepel to modrost, ne vemo, da sedaj ni treba plačevati dolgov in obresti itd., saj tudi davkov ne plačujemo! Dobro. Država davke lahko popusti, nikdar pa ne more in ne sme odpuščati dolgov ozir. obresti na škodo denarnih zavodov. Dolgove svoje bode moral plačati vsak dolžnik, naj že konča vojska tako ali drugače in tudi to je gotovo, da se po sijajno končani vojski ne bode plačevalo dolgov in obresti tako po ceni ali vsaj ne tako lahko, kot sedaj! Prijatelj ljudstva je, ki svetuje: plačujte obresti in poravnajte dolgove, če le možno, že sedaj in napravite svojim možem v fronti in sinovom dedičeno za sprejem pod rojstnim krovom posebno veselo iznenadenje: raztrgano dolžno pismo to je čist dom, čisto polje in njive poleg čistega in poštenega imena, ve slovenske matere in žene!
Dušni pastirji — v fronto!
Že enkrat sem namignil, da je težišče tudi civilnega dušnega pastirstva sedaj
pravzaprav v fronti pri domačih možeh in mladenčih-vojakih.
Vsa plemenita srca teh, ki so ostali doma, hrepene in koprne k fronti, k dragim svojim.
Vse njih molitve, daritve in prošnje končujejo v fronti ali pa kje blizu nje . . , Tudi duhovni oče mora imeti svoje srce v fronti pri duhovnih sinovih. Gojiti mora plemenito vez med domom in bojno poljano, blagoslavljati jo in voditi. Vse domače dušno pastirovanje imej smer k fronti.
Ali si že oznanil, sobrat, da prineso naslove farnih vojakov, če ti niso sami pisali? Če niso prinesli, si se li potrudil panje v hiše? Je-li še kdo faranov-vojakov, da mu nisi pisal? In če nisi prejel odgovora, ali si trkal dalje, pisal in še pisal? . ,
Ko je šel notri, je mimo hiše šel, še pogledal je ni in nič ni pisal. Prosil sem na-< slova in prejel sem ga. Prvi odgovor je bil uraden. Vnovič sem pisal in poslal »Pozdrav«, Odgovor je bil hvaležen. Pisal sem tretjič, odgovoril mi je pa tako-le: »Prav srčno in iskreno se zahvaljujem za Vaše dobro srce, ki ga imate do nas, da si toliko pomujate in nam pišete in pošljete. Vašo dopisnico sem marsikomu pokazal ln se j« vsem prav dopadla, da, nekakšni »o jo ce« lo kušnili!«
Drugi piše: »Prejel sem prvo št. »Slovenca« od dne 15. marca. Prav z veseljem sem čital, drugi so me poslušali, ker tukaj se malo čita. Lepe novice in verske razlage ima v sebi. Vsak ga je bil vesel, najsibo prostak ali narednik. Nobeden ni očital, zakaj je prišel sem »Slovenec«. Vsakdo je rekel: junak si, ko med krogle prideš, le pridi nas tolažit, vžigat nam pogum, vstraj* nost v veri, v boju!
Vsi radi poslušajo in ne nasprotujejo pisavi, kakor kedaj doma.
Danes je praznik Device Marije. Lepo je slišati zvonove iz sosednje državice, pri nas pa govore topovi!« — Sobrat! Ne čakaj konca, sedaj govori in piši. Pravijo, da je politično težišče naše v B., dušnopastir-sko težišče fare je na bojni poljani, v fronti, v jarkih < , , Ergo! Bog in Marija!
Dr. Marijan.
Izpod MMi
Ob Soči, 2. aprila 1916.
Dani se. Že v zgodnjih urah se sliši prepevanje malih ptičic, ki s strahom iščejo primernega, varnega kotička za svoje gnezdeče. Kajti varen prostor dobiti je že tudi umetnost. Poglej na levo, desno, za grm, skalo ali kamen povsod bodeš videl le sledove italijanske granate. Kmalu pride solnce izza gore Kranjske dežele, delit
Pismo iz Mi
Trst, 3, aprila 1916. I.
Kdor ni videl Trsta, ne ve, kako tu solnce zahaja. Primorsko srce ga objema kot vsakdanji prizor hladno in brez občutkov. Človek pa, ki pozna le gorsko pomlad, pač nima pojma o sladkih besedah, s katrimi objema človeka zadnjih sto žarkov solnca, ki sc potaplja za vijolčnimi valovi drhtečega morja. Življenje ob Jadranu jc mnogolično. Vse hiti na morsko ravan, — na ono nerazorano njivo, ki nima razorov, ne meja. Ob zatonu vidiš v dalji v nebo štrleče stebre. Kaj je to? Tam kraj morja jc gozdič, gosto nasajen gozdič! Pa potegne vetrič in ta dozdevni gozdič se razprši, — se približuje očem bližje in bližje, dokler ne opaziš zmoto. To so bile stotere ribiške ladje, ki so se zibale v mirnem Jadranu. Morje se jc zbudilo iz spanja in streslo je svojo zelenkasto grivo. Ob obrežju pa so se spenjali valovi kvišku ' cikor prosiak, ki dviga roke vbogaime. ■ um za šumom udarcev valov te spominja, da živiš ob morju, ki je bilo, je in bo slo-
vansko, dokler živi naš rod in dokler bo odmevala naša beseda v tej dolini paradiža,
II.
Kakor jc različno psihologično življenje prebivalcev ob morju, tako je tudi drugačno od političnega življenja životarjev na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem itd. V Ljubljani je demokratizem vse drugače oblečen kot v Primorju. V Ljubljani mora nositi pravi (meščanski) demokrat visok cilinder in sako; in mož ne sme odzdraviti s klobukom delavcu, ki jc /gospoda« s plešo do tal in klobukom v roki globoko spoštljivo pozdravil. Tudi sc v Ljubljani ne spodobi, da bi rokodelec ali delavec sedel poleg gospoda, ki ima slučajno — ali denar ali kredit — za imeniten frak. Vse to jc v Ljubljani takorekoč ^prepovedano«. Ob Primorju pa jc to vse drugače. Tu stojimo na čisto drugačnem načelu, ki jc sicer bolj ponižno, kot meščansko demokratično stališče na gorati Sloveniji, Pri nas je načelo: pošteni in dobri ljudje skupaj! Večina jc proletarccv, ki so pošteni in se shajajo skupaj. In če jc med njimi »slučajno« kaj »višjih«, jc to dokaz, da ob morskem zraku ni razlike med stanovi, temveč razlika med značaji! To podčrtujemo s posebnim povdarkom, ker so primorski Slovcnci ravno na tej bazi hiteč dalie dosegli one uspehe, katerih žetev lahko zavida marsikdo iz slovenske metropole!
III.
Madame Thebe, znana pariška proro-kinja je padla v fakirski senj in zbudila se je iz njega rekoč; »Oj Rusija, tvoj beli orel (Poljska) spi; ne draži ga, da se ne zbudi.« Beli orel se je zbudil. V Trstu pa se že zbujena zavest ne vrže na zmaja kamore, ki je razprostrl svojih sedem glav na magistrat, mestno aprovizacijo, bolniško blagajno itd. Slovenski voditelji, ki bi morali biti zastavonoše v tem boju, so pod orožjem, — nekateri pa se boje kamore, ker je premočna nad slabostjo dobre volje naših ljudi. Oglasil se bo »gospod poslanec« z tne«. A njegovi volilci mu bodo povedali doma, da je treba vzeti puško iz koruze in ž njo iztrebili vse ono, kar jc vse-jala kamora.
izza
Goriško, v marcu 1916.
Dalmatinci.
Junaštvo Dalmatincev ob Soči je prišlo že v pravljičen čar. S strahom in trepetom izgovarja v strelnem jarku prazno-verni Italijan ime Dalmatincev v temnih črnili nočeh. Križa se in pritiska svoj talisman na srce — Bog ve, pridejo — neslišno — kot vihar — ne zadrži jih nobena žična ovira — odpove ti puška, ročna gra-
nata ti ne eksplodira — e impossibile fare la guerra con quella gente. — In čudovito, kako so se ti ljudje prilagodili slovenskemu značaju, Mnogi govorijo, kot da bi znali že od rojstva slovenski, kot da bi bili rojeni na slovenski zemlji. In ljudje naiši sami so počeli že mešati slovensko govorico s hrvatskimi besedami. Otroci ob cesti, po vaseh že popevajo s pravim dalmatinskim naglasom večno otožne dalmatinske popevke in naša dekleta ob oknu za nageljni in v vrtu za rožmarinom se zdi, cla so za hip pozabile na slovenske pesmi.
—	— — In kako se Dalmatinec kmalu priuči tudi drugim jezikom. Samo z ma-žarščino je križ, ta ga muči, ta mu ne gre v glavo!--
Pripovedoval mi je dalmatinski častnik: »Bilo je za četrte laške ofenzive. Naša artiljerija je stala na višinah blizu Plavi in bruhala sovražniku smrt. ln naše rojne vrste v strelskih jarkih pred nami so hoteli sovražni šrapneli in granate naravnost zasuti. In Italijani prav blizu. — Postalo mi je črno pred očmi — za hip se je zazdelo, da sc maja naš trdni zid proti Lahom, da sc ruši, pada--Toda le za hip
---Kakor iz tal so vzrastli pred nami
Dalmatinci--zdeli so se mi kot orjaki
—	in na drugi strani strašni Dcutsch-majstri. — Ozračje je bilo napojeno s klici
—	iuu'a, hura, hitra — ln v solncu so za-bliskali bajoneti. — In topovi na obeh
naravi svojo pomladansko lepoto, ter jo budit k novemu življenju, a narava se tu lc malo zmeni za pomladansko toploto, manjka ji namreč delavnih moči. Kje je vendar ljudstvo? Kje so dekleta ki bi zo-cpt zasadile svoje zapuščene vrtove s cvetlicami kakor prejšnja leta? Ni jih tu! Njihove hiše, cerkev, šolo, gostilno, mlekarno z eno beedo vse so jim porušile laške granate do tal.
Dan je krasen in topel. Da pa ne dobijo Italijani preveč vroče krvi jim pričnemo pošiljati tostranke pozdrave, a oni nam odzdravljajo. Topovi grmijo celi popoldan in še na noč. Zaman mečejo Italijani ročne granate in mine na našo pehoto, zaman razsvetljujejo naskakovalce z raketami in žarometi. Kajti svet katerega so nameravali zasesti je iztrgan iz rok sovražnika povrhu pa je ostalo še 145 Italijanov in 2 strojnici v naših rokah.
Čakali smo nestrpno Cadornovega poročila. Res tudi sedaj se je pohvalil o svoji zmagi na pobočju Rombona. Mi pa, ki vemo kako visoko (na sencc) je Cadorna udarjen imamo njegova poročila le za smeh in kratek čas.
H koncu pa pošiljamo Vam kakor tudi vsem prijateljem in čitatcljem Vašega cenjenega lista, tople soške pozdrave in krepki Na zdarl	J. U.
Novice iz Heoaoskeoa lapča v Brucko.
Bruck ob Litvi 5. aprila 1916.
Novi predstojnik.
Mesec dni je preteklo^ odkar je prišel sem novi predstojnik g. komisar Zupančič. Njegov prihod je prinesel novo življenje v taborišče. Njegova krepka roka se pozna povsod. Vedno lepše in lepše prihaja taborišče. Njegovo delovanje presega vsako naše pričakovanje. Pričakovali smo veliko od njega, to odkrito rečemo, pa dočakali več nego smo upali. Snaga in red povsod. Cerkev se bliža svojemu koncu. V nedeljo 2. aprila smo postavili nov križev pot. Blagoslovil ga je pater Andrej, frančiškan z Dunaja. Počastil je slovesnost sam okrajni glavar iz Brucka. Deželni poslanec g. Ivan Roječ je imel sveto mašo in govor. Slovesnost je trpela nad dve uri. Gospod Zupančič se je osebno potrudil, da se je novi križev pot postavil tako hitro.
Prva poroka v taborišču.
Poročila sta se: vojak Jožef Breščak iz Deskel pri Kanalu, in Marija Valentin-čič tudi od tam. Ženin je prišel iz soške fronte. Počastili so s svojo navzočnostjo ženine gg. uradniki iz taborišča. Tudi primemo kosilo je priskrbelo predstojništvo. To je bila prva poroka. Bilo je to prvo soboto v postu, zato so se opustile druge veselice.
Nova cerkev.
Ko smo prišli sem meseca oktobra 1915 iz Gmiinda, mo našli tu židovsko sinagogo. Bili so namreč tu pred nami židje iz Galicije. Dva dni pred našim prihodom so odšli. Prva skrb jim je bila nova cerkev, Sinagoga se je tako preuredila, da je sadej lična, katoliška cerkev. Slovesno blagoslovljenje cerkve je namenjeno za 16. aprila. Novi g. predstojnik ima zaslugo, da se je delo pri cerkvi pospešilo. Vse je leseno, zidovje, oltar, prižnica, spoved-nice, le zvonova sta iz kovine. Zvonova je blagoslovil g. dekan iz Brucka na ime Jožef in Alojzij.
Novi begunci iz Avč.
Iz Avč pri Kanalu so došli novi begunci 84 po številu. Doma na fronti so
mnogo trpeli, sedaj so tu, Če drugega dobrega ne bodo imeli, bodo imeli vsaj mir pred sovražniki. Taborišče je napolnjeno. Ni več prostora za nove begunce, dokler se ne dozidajo nove barake. Nova poslopja za bolnišnico so skoraj dokončana.
Pomlad na Nižje Avstrijskem.
Kakor je bila jesen in zima žalostna, j ravno tako je lepa in vesela pomlad. Jasno nebo, čist zrak, gorko solnce vlada tu že cel mesec marec in pa tudi april. Zato smo pa že 15. marca videli prvo cvetje, lastavice so se prikazale koncem marca. Sedaj je vse v lepem cvetju in zelenju. Kmetje obdelujejo pridno svoje neizmerno dolge in prostorne njive. Ni čuda, da naši begunci hrepene po domu in po svojih kmetijah, kjer so iz otročjih let živeli, ter obdelovali svoja polja in delili žalost in veselje, rekel bi, z domačo zemljo. Kedaj jo bodemo zopet videli? Kedaj se oddahnili na domači grudi?
Noše družine v Ilaliji.
Jožef Simčič je pisal svojim ljudem preko Amerike: Ciminna, 19. januarja 1916. Draga mama in sestre! Naznanim Vam, da smo vsi tukaj nahajajoči se hvala Bogu zdravi in enako želimo Vam vsem. Na 16. januarja sem dobil od Vas sedem dopisnic, vse naenkrat, katere so prišle v Palermo; dobil jih je v roke Josip Vuga iz Kozane, potem jih je meni poslal. Z velikim veseljem sem jih sprejel, da Vam ne morem popisati, samo da sem slišal še enkrat glas od Vas vseh. Pisati Vam ne morem več, ker ne gre pošta; kar sem od tukaj pisal, je nazaj prišlo. Ako boste Vi meni kaj pisali, pišite mi po »Rdečem križu« na dopisnice za odgovor, da Vam lahko odpišem. Vi ne veste, kakšno veselje je tukaj, ako le slišimo od Avstrije. Kakor sem Vam že pisal, sem šel od doma 26. maja 1915; bil sem večkrat v veliki nevarnosti, pa vendar sem, hvala Bogu, zdrav ostal. Od hiše nisem nič vzel drugega, ka-ker malo živeža. Bil sem v Verdenjanu do 9. avgusta, pa nisem nič smel iti domov. V tem času sem videl dosti žalostnih prizorov, katerih niti popisati ne morem. — Istega dne, ko sem jaz šel iz Gonjač, pol ure pozneje so bili odpeljani vsi moški, katere so našli še doma, ter so jih peljali zvezane v Dolenje in tam so jih sodili, kakor mi je pravil eden izmed njih s Kojske-ga. Postavili so jih v vrsto in nekatere so obsodili v smrt, med temi je bil tudi Karol Peršolja (Biršov) Jožef Simčič (Klinčev) in več drugih. Rekli so tem na smrt obsojenim, da naj si slcopljejo jame sami, da jih, ko bodo ustreljeni, noter vržejo. Ko je Karol Peršolja to slišal, je vzel v roke rožni venec ter pokleknil in začel moliti, da se pripravi na smrt. Mora si vsak misliti, v kakšnem strahu so bili; nekateri so se jim pa smejali. Potem, čez nekaj časa, so bili vsi oproščeni ter so jih gnali v Cremono. Bilo jih je tam okoli 700 vseh, med njimi pa tudi ujeti avstrijski vojaki.
Čez nekaj časa so vse razdelili po Italiji, Andrej Simčič in Karol Peršolja sta skupaj; slišal sem, da sta tukaj blizu nas v Siciliji. Duhovnika iz Biljane in Kozane sta bila v Dolenjah prve čase; tam je bilo 5000 do 7000 beguncev iz vseh Brd in gor. Bila je velikanska stiska, dali so jim prav malo jesti, vsi so po tleh ležali, otroci, žene, moški, duhovni, ubogi in bogati, vsi so bili tam enaki. Kdor je tam bil, si bo dobro zapomnil, dokler bo živ. Mi smo pa še srečni, do zdaj ni bilo še bolezni in tudi lakote ne. Bil sem v Menzano dva meseca, od tam nas je šlo proč 350, ki smo vsi prišli v Palermo, od tam so nas delili po va-
seh. Vrhovci so bili mesec dni v Vidmu, v 14 dnevih jih je umrlo 50. V Šmartnu so še vsi doma, ali v velikih nevarnostih, veliko jih je umrlo, veliko pa je ranjenih od granat. Jaz, Katarina Simčič, njena hči Frančiška, stric Jožef Simčič s svojo družino in Solič smo vedno skupaj. Tukaj dobimo vsaka glava po eno liro; kakor je zdaj drago, še lahko shajamo; zanaprej pa ne vemo, kako bo šlo. Tukaj nas je 100 Slovencev, tukajšnji ljudje so prav dobri, le v temi so še; v tej vasi, kjer smo mi, je čez 6000 prebivalcev, — V Gonjačih ni nobene hiše več pokonci; prvo so pobrali taljanski vojaki vse deske, sploh vse leseno za zgradbo zakopov. Ostalo je vse porušeno od granat, drevje in trte vse posekane; razvaline so take, da ni mogoče popisati. Meni še precej dobro gre, le to me najbolj boli, ker ne vem za nobenega od družine; zato so mi dnevi kakor leta, noči kakor večnost. Bog zna, kdaj bo tega konec I Vas vse lepo pozdravljam, mamo, brate in sestre, svaka in vse znance in sorodnike. Upam na skorajšnje svidenje v naši mili domovini! Jožef Simčič, profughi Ciminna, Prov. Palermo, Italia.
Marija Šturem iz Drežnice, sedaj bivajoča v Badia di Cava dei Tirreni, Saler-110, Italia, piše svoji sestričini Angeli Krej-čič, Via Vetturini št. 9, v Gorici, med drugim; Draga sestričinEt! Neštetokrat sem Ti že pisala; a vse zaman, od nikoder nobenega odgovora. Lepo Te prosim, ako dobiš to moje pismo, odpiši mi. Iz Breginja smo šli 13. decembra 1915. Vozili smo se od ponedeljka do sobote ter v soboto o polnoči dospeli v Badia di Cava po jako neprijetni vožnji. Do Neaplja imamo še tri ure z vlakom. Nisem mislila, da pridemo srečno do cilja, a hvala Bogu, prišli smo, čeravno so nas križali, kolikor se je dalo. Ako bi Ti znala, kako se nam godi, bi nas objokovala. Živež dobimo kuhan dvakrat na dan, zabeljen je s soljo in s sv. križem, otrokom kupujemo mleko sami, liter po 40 centesimov, a pomisli, da italijanski liter je tričetrt našega litra. Ubogi otroci, ubogi mi! Vse je prešlo v nič. Ti še ne veš, kako ste Vi srečni! Tukaj smo žene in otroci, a vsi bi bili raje v naši fronti kakor pa tukaj. Vse smo izgubili, kar nam je bilo ljubo in drago, nimamo drugega kakor pot, po kateri gremo. Iti ne smemo nikamor, je prepovedano, ker napadajo naše ljudi; edino v cerkev smemo iti brez dovoljenja. Govorijo nam, da marca bodo napeli vse sile, da bo Gorica italijanska, in da gorje nam, če Trsta ne bodo mogli vzeti. Da, gorje nami Prosim Te, piši mi, ako veš, kje se nahaja moj soprog Franc, kako se ima, ali je zdrav? Tako grenko je, ko nič ne vem zanj. Tereza je v Atenah v Grčiji; pisala je, da pride k nam, ako ji bo mogoče. Tvoja mama je v Kobaridu, K sklepu Te najsrčnejše pozdravlja Tvoja nesrečna sestričina Marija Šturem. Enako pozdravlja Marija Sovdat.
Ignac Sokol iz Smasti, duhovnije Li-bušnje pri Kobaridu, sedaj stanujoč v Orehku št. 7, p. Cerkno, je dobil po desetih mesecih iz Italije od svoje sestre prvo pismo, in sicer preko Amerike. — Pismo se glasi med drugim: Badio di Cavo, 29. januarja 1916. Dragi brat! Najprvo Te iskreno pozdravljam in Ti naznanim, da sem Tvojo težko pričakovano dopisnico dobila. Ko sem prečitala, sem se zjokala od samega veselja. Pisal si mi v Loge dne 12. decembra 1915; jaz sem tisti dan vzela slovo od preč. g. vikarja Knavsa; bila sem pri njih dva meseca. Bili so moj tolažnik in pomočnik; bila sem jako dobro preskrbljena. Bog jim plačaj! — Zame ni treba preveč skrbeti, mi gre še precej dobro, zdrava sem še zadosii., — Dragi Ignac!
rodu, doma iz Sedmograškega, prideljen nekemu bosanskemu polku, je bil abstinent in je sedel pri kozarcu kisle vode, Polk je prišel ravno iz ognja na odpočitek. Bili smo skupaj necivilisti in civilisti, zastopniki vseh narodnosti in debatirali smo o vsem mogočem.
In tedaj smo trčili z vinom in vodo in simpatični mažarski rezervni častnik je prekinil debato in nam je pripovedoval sledečo kratko zgodbo: »Početkom vojne z Italijo sem bil vpoklican z dopusta in prideljen k bosenskemu oddelku, ki se je nahajal že v pozicijah ob Soči pri Plaveh. Noč je bila temna, črna in viharna, ko sem se bližal postojankam, sam s svojim slugom. Niti stopnje nisem videl pred seboj, loda vedel sem, da pri prvi reki, pri Soči, so naše pozicije. In tedaj sem prišel do reke, ob kateri so bile naše postojanke in o kateri sem sklepal, da je Isonzo, ime-1 na Soča še takrat nisem poznal. In to bi bilo kmalu fatalno. Naletim na bosanskega četovedjo in ga vprašam, če je ta reka Isonzo ... »Ne,« odgovori Basanec, »molim gospodinc lajtnant, ta reka nije Isonzo, to Soča.« No, sem si mislil, to imaš, to je le Soča, menda kak pritok one Isonzo, kljub temu, da se mi je zdela precej velika. Človek se lahko moti. Treba bo še to i prekoračiti. Tedaj sem vprašal četovodjo ( po »čupriji«. A on se je nasmehnil, češ cla | jc pred dnevi L' li n zopet zgradil »ču-I prijo«, pa jo jc naša artiljerija pogodila
Zelo sem hvaležna Francu Gabrščeku, da Ti je on naznanil, da je mama umrla. Jaz bi Ti ne mogla in se ne upala žaliti Tvojega rahločutnega srca. Drugega Ti ne rečem, kakor da moli zanjol Ona je sladko in mirno v Gospodu zaspala, čeprav na tuji zemlji, — Zelo mi je bilo težko, ko so nas pregnali tako daleč od naše ljube domovine, namreč na konec Italije, Šest dni smo potovali, to je 16 ur od Rima. Kako se nam godi, ne bom pisala, preslabo ni, pa saj si moreš sam misliti, kako da je, — Vseh skupaj nas je 140; naš preč. g. kurat so tudi tukaj. Edino tolažbo imamo, da oni skrbijo za nas. Ker sem jaz sama kakor uboga sirota, zato so me pripisali Sokolovi družini. Bodi le brez skrbi zaradi mene. Če to pismo dobiš, če Ti bo mogoče odpisati, najbolje da pišeš tudi Ti Jožefu Volarič v Ameriko, ker skozi Švico je večkrat pot zaprta, in naj on meni pošlje. Gospod kurat Te prosijo, da piši Antonu Baretobnu iz Libušnjega, da je njegova družina še v Berginu. Nadalje Te prosim, če moreš poizvedeti po »Belinovih«; svak je tudi umrl. Vsi Te prosijo, da naznaniš, če veš kaj o naših vojakih, ali so še živi in kje da so. Tukaj Ti pleteni nogavice, ker vem, da si jih zelo potreben. Krave sem vse prodala, kozo pa še imam. Torej le brez skrbi zaradi mene! H koncu sprejmi iskren pozdrav od mene, Pepce, Sokolice, Mohoričevih, Belinovih in vseli Smaščanov. Tvoja sestra Ana. — Temu pismu je bil priložen list s sledečo vsebino: »Dragi prijatelj! Pred vsem Te srčno pozdravljam in Te prosim, ako Ti je mogoče poizvedeti po našem Francu, ker že dolgo časa ne vemo zanj. Poprej je bil v Gorici. Kje jc sedaj, ne vemo. Veliko dobroto nam narediš, ako Ti jc mogoče to izvedeti. Ako ne veš Ti, piši Angeli Šin-covi v Gorico; ko je bil v Gorici, je k njim zahajal.« Pisalec se je pozabil podpisati, zato ne vem, kdo bi bil tisti Franc. Morda je Franc Šturem iz Ladri. To bi znala pojasniti Angela ICrečič v Gorici, ulica Ve-turini. Ali pa naj se dotični Franc sam javi meni, da to sporočim v Italijo. Ignac Sokol, Orehek št. 7, p. Cerkno, Goriško.
Važno pismo Iz Švice.
Že od nekdaj obsteji tukaj »Mednarod« na katoliška zveza v varstvo deklet«. Ustanovljena pred kakimi dvajsetimi leti za podpiranje ženskega spola jc storila človeštvu brezštevilno dobrot. Pri raznih priložnostih je zveza pričela z različnimi akcijami, da osreči revna dekleta. Odkar se je pa pričela vojska, se jc pričela baviti ta Zveza z osrečitvijo naših vojakov in civilnih oseb, katere žive na sovražnih tleh. V ta namen se deli ta zveza v dva oddelka) prvi se bavi z vojaškimi stvarmi, drugi pa s civilnimi.
V vojaški oddelek spada vse to, kar se tiče vojakov. N. pr. ako kdo išče, kje se nahaja kak vojak, tedaj se ta oddelek obrne na različne oblasti, da more dobiti kako vest o tem vojaku. To se razume, da to ne gre tako hitro, posebno ako se nima že od poprej približnega opisa morebitnih voinih dogodkov dotičnega vojaka. Zveza takoj, kakor hitro kaj izve, obvesti o tem vpra-šalca.
Toda zveza ne išče samo pogrešanih1 vojakov, ampak ima nalogo podpirati tudi materijalno naše ujetnike. Tako more zasebnik potom Zveze pomagati na več načinov: z denarjem, obleko in hrano. Imel sem čast obiskati tudi to sekcijo zveze, Gospa Thurler, voditeljica te sekcije, mi je pokazala velik kup paketov, katere pošljejo ujetim vojakom. Ako nočemo ali pa ne smatramo pripravnim, poslati našim voja-
in razbila. Razumel sem koj položaj in od takrat, gospodje, imenujem Sočo le kot Sočo,« — In takrat smo trčili z vinom in voclo in pili na zdravje abstinenci!
Vsi narodi — —
Vsi narodi so zastopani na fronti ob Soči, najrazličnejše šege, najrazličnejše navade. Kolikeri izmed njih niso niti sanjali prej kdaj, da bivajo tu pri nas Slovenci in kaj so to pravzaprav Slovenci. Sedaj vedo, sedaj jih poznajo. In mnogi, ki so preje slišali o njih, mislijo sedaj čisto drugače o njih, kot so preje mislili, In kolikokrat, ko se vali pod oknom nepregledna množica bojevnikov za veliko svobodno Avstrijo, ko se oglaša skozi noč čarobni glas klarineta, flavte, harmonike, gosli in najrazličnejših pastirskih piščalk in drugih najraznovrstnejših godal, katerih ni oko preje še videlo, ne uho slišalo, ko se oglaša v vseh jezikih pesem skozi dan, skozi noč, tedaj vstaja v srcu ponovno misel, vse to ljudstvo gre v boj za dom, za cesarja, za Avstrijo. In vendar so pravili preje, kako na slabem podstavku stoji avstrijska monarhija — — Ni šibka, ampak nasprotno, Avstrija narodov je močna, silno močna. In ali ne vsebuje v sebi resnice oni stavek, da če bi Avstrije ne bilo, bi morali zopet zgraditi, vnovič vstvariti habsburško monarhijo, novo, veliko, narodom pravično Avstrijo, Avstrijo narodov,
—tov—
straneh so za hip onemeli. — In pred nami so se valile vrste naprej kot vse uničujoč orkan. Bil je prizor, ki ga ni mogoče opisati, treba ga je doživeti. In zopet hura, zopet naprej — Italijani pred njimi — klici na pomoč — zmeda, uničenje med onimi, ki so bili preje že pijani zmage. Italijani v begu in trupla mrtvih in ranjenih so jim kazala pot. Sovražnik je bil vržen nazaj z velikanskimi izgubami. — In naši junaki ---?«
Slovaki.
Mimo mene je šla poi. a stotnija. Mažarska povelja, ogrski grb na pasovih, mažarska trikolora — vedel sem — hon-ved je. In šel sem naprej. A kar naenkrat mi zadone na uho tako domači glasovi, tako domače pasmi. Morda se molim — poslušam — ne, čisto domači glasovi — slovaška pesem ,.. Kako lo, pela jo je cela stotnija, saj je vendar to honved, in med pemijo glasni takt cgy — kete, egy — kete eden, dva, eden — dva! — Fantje čisto mladi so še bili, starejših ni bilo med njimi — mladi fantje tam od Trtre, od visoke Tatre. Akordi pesmi so mi udarjali na uno — »o lesu, hoji zele — zelenem« —
— »bojuvano — za uhersko krainu«--
In tam prav razločno ljubka pese n.
Pri Prp^hnrrtu nvi T)iinnit
-	--- o - » t- - *	*•"'
tam je skala vysok'a.
Pod nyon stoji moja mila
bjeli šatek vysiva.
Dobre ti je moja mila bjela šatek vyšivat, a je smulne zarmouccny musim byt vojak---
Od tedaj prihajam večkrat ž njimi skupaj. Res dobro ljudstvo, dobra srca. Po jeziku in čustvovanju izmed severnih Slovanov najbolj podobno Slovencem. In kako globoko verni so ti ljudje. Globoko zarisano trpljenje naroda jim je ohranilo neprecenljiv zaklad v njihovih mehkih srcih — vero.
Govoriš ž njimi Slovenec s »Slovencem«. In vendar ene stvari ne moreš pojmovati, kako je mogoče, da je narodna zavest še tako nejasna. Vprašaš Slovaka, kake narodnosti je, in povečini ti odgovore: Mažar a Slovenec. In to ne samo pri navadnih vojakih, ampak celo pri inteligenci. Nekega enoletnega prostovoljca, ki je absolviral gimnazijo in je bil Slovak, sem vprašal, kake narodnosti je. Isti ste-reolipen odgovor kot pri navadnem vojaku: Slovak a Mažar, Mažar a Slovak.
In vendar, kako globoko v srcu mi jc ostal ta tihi, udani, trpeči pogled, le njihove mehke, velike, sanjavc oči, bratje od Tatre, od visoke Tatre — — —
Resnična zgodba,
Pri kozarcu vina smo sedeli. To se pravi, mi smo sedeli pri kozarcu vina, vi-| sckovzrastel rezervni častnik. Mažar po
kom v tujini hranljivih stvari, potem moremo v denarju ali pa v blagu poslati na Zvezo, katera potem odpošlje denar določenemu ujetniku. Zdi se mi, da je to, kar je Zveza ustanovila, vredno vse podpore in priporočila. Ako se ji pošlje n. pr. deset ali sedem, šest ali pet frankov, potem odpošlje ta Zveza zavitek s hrano ali kakimi drugimi stvarmi, katerih vrednost odgovarjal doposlani vsoti. Ako pošlje kdo tej Zvezi 10 frankov v denarju za ujetega vojaka, potem odpošlje Zveza vojaku zavitek s sledečo vsebino: 1 srajco, par nogavic, hlače ali spodnje hlače, 2 robca, nekoliko tobaka, kilo kruha, čokolade, salame, milo in brisačo. To se razume, da za manj kot 10 frankov pošlje tudi manj stvari. Gotovo je, da je vsak zadovoljen, odpošiljatelj kakor tudi prejemnik. Kdor želi poslati denar v svrho odpošiliatve zavitka, je dovolj da pošlje denar in označi, komu naj se pošlje, pod naslovom: »OHice International d Expfedition de vivres et vetements aux prisonniers de guerre. Friburg (Švica).«
Razen vojaške sekcije je Zveza ustanovila tudi takoimenovano civilno sekcijo, katera ima nalogo, da se vsa pisma ali pa denar, ki je namenjen našim sorodnikom ali znancem v sovražni deželi, odpošlje potom Zveze, Pri tem se mora pomniti, da vsak, kdor pošlje pismo, mora pridejati in-ternacijonalni kuoon za poštne stroške, katere bi morala drugače povrniti Zveza državni pošti namesto nas. V zadnji številki društvenega časopisa »Bulletin Mensu-el« (št. 11 in'12 1. 1915.) poroča agilni g. Tercier, da jc bilo potom te Zveze odposlanih med hrvatsko-slovenskimi, avstrijskimi
in laškimi prebivalci nad 9000 pisem in to od začetka avgusta. Imel sem priložnost biti navzoč pri tem delu in sam voditi del tega posla s pomočjo svojih znancev. Koli-ko'pisem jc odšlo na Hrvatsko, v Dalmacijo iz Italije ali pa nasprotno. Vseh oseb, katere tukaj bero pisma, ali pa jih frankira-jo, je 15. Vse evropske narodnosti so tukaj zastopane ter se more pisati v vseh jezikih. Našim rojakom v hrvatskih in slovenskih deželah priporočamo, da naj pišejo v materinem jeziku.
To je torej najnujnejše in najvažnejše. Vroče želim, da bi to stvar priobčili tudi v drugih listih, da na ta način ljudje izvedo, kako se more pomagati svojcem v teh časih. Ako želi kdo izvedeti kaj bolj podrobnega, naj sc obrne na naslov: »Internatio-naler Verband der kath. Madchenschutz-▼ereine, Sekretariat, — St. Peterstrafie 16, Freiburg (Schweiz).« Zveza mu bo takoj v podrobnosti odgovorila v kateremkoli je-| ziku. Z naše strani želimo, da se vsak po-»luži te katol. Zveze; kajti prepričan sem, da bo s tem obrisana mnogim rojakom v domovini in tujini marsikaka solza.
Bratski pozdrav Vam vdani o. Anton Lovre Gančevič, frančiškan.
P. S. To velja tudi za naše vojake, kateri so bili ujeti v Srbiji. Večina njih se nahaja na Sardiniji, ter je občevanje z njimi precej olajšano.
z besorobsKe sirom
Kako človek hrepeni po vse oživljajo-Čem solncu — mili pomladi! Kako dobro-dejna je — a vendar koliko gorja obljublja.
Komaj so prvi solnčni žarki izbrisali »ledi neprijazne zime — že povsod žilavo pripravljanje.
Že itak umetno izdelane postojanke se vedno izpopolnujejo — a glave ne smeš več pokazati iz strelskih lin. Krvavi so izidi nesmotrene strategije Rusov. Prezgodnji grobovi mladih bitij se vedno bolj in bolj množe; cela besarabska ravan izgleda kot eno samo grobišče.
Na prvi pogled se opazi, da so Rusi v marsičem izpopolnili svoje nedostatke — tudi njihovo nastopanje jasno izpričuje, da jim ne manjka poguma ter celo lokave predrznosti — pa to je prekasno!
Naši so si tako svesti zmage, da tik za fronto napravljajo konfortne naprave. Železnica mirno vozi do zadnje vasi, razen-tega pa je cela ravan preprežena še s poljsko ter žično železnico. Če pa stopiš v popolnoma od vojne nedotaknjene Črnovice, sploh ne znaš, da 10 km od tu razsaja vojni ples. Cela velikomestna zmešnjava — brez vsakih krušnih kart. Luksurijozni železni mostovi čez Prut so že izročeni prometu.
Vreme imamo krasno, zato letalci neprenehoma plovejo v čistih zračnih višavah.
uuiimu pismo.
Gorica, 2. aprila 1916.
Po dolgih tednih deževja smo vendarle enkrat dočakali stalnejše lepo vreme. Božje solnce lije svoje blagodejne žarke ravno tako kakor v časih lepega miru, zelenje in cvetje sili vidno izpod napetih popkov, v naravi kipi življenje na dan, pomlad se poraja povsod — žal, da je pomlad v vojni, življenje sredi kraljestva smrti in uničevanja* Najhujši kontrast, ki si ga človek more npisliti.
Kakor da prijatelj in sovražnik rada vživata v miru tc lepe dneve, vlada na go-
riški fronti zadnje dni večinoma mir. Tako je tiho te dni, da bi človek najrajši pozabil, kje in v kakem kraju smo, ter šel vživat pomladnji vzduh in prosti zrak kam ven iz tega mrtvega mesta, v Solkan, v Štan-drež ali tja proti solnčnim Brdom ...
Navsezadnje jc že človek vendar le zadovoljen, da še biva tu pod našim lepim gorkim goriškim solncem! Naj je tudi vojska tu, doma je le doma, in konečno jc tujina vedno le tujina, za tujca mrzla, odurna!
Jezilo me je, ko sem tc dni čital v slovenskem časopisu, da »vpričo vedne nevarnosti in žrtev bi bilo najumestneje izprazniti Gorico«. Rad bi vedel, kdo izmed nas Goričanov bi sedaj hotel to podpisati! In vendar pač mi poznamo te nevarnosti, morda celo včasih malo trepetamo pred njimi, pa vkljub temu smo rajši tu doma nego na tujem. Naši begunci, ki so okusili bridkosti begunskega življenja, so večkrat pisali, kako si žele domov. Kdor bi moral praznih rok od doma, ostane vedno rajši na rodni grudi. Res so marsikako žrtev že zahtevale granate, pa ravnotako je mnogo naših ljudi uničilo tudi begunsko življenje! In potem bi človek sedaj po tolikih mesecih, ko je najhujše že prestano, moral kot izgnanec od doma, sedaj, ko lahko brez skrbi spimo, da sovražnik nikdar ne bo mogel do naše Gorice, in ko smemo biti prepričani, da se bliža dan, ko sovražni topovi ne bodo mogli več rušiti naših domov!
Naši ljudje žele vztrajati do konca doma. Sovražne invazije nas jc božja previdnost vsled hrabrosti naše junaške armade obvarovala, zato gotovo tudi evakuacija ne bo nikdar potrebna. Upajmo ne samo, da Gorica ne bo izpraznjena, temveč da bo kmalu spet napolnjena, oživljena in obnovljena.
Iz Gorice, 4. aprila. Zadnje dni nas je pustil sovražnik bolj v miru in ni streljal v mesto. Danes dopoldne je pa zopet začel. Ena granata je priletela v Gledališko ulico naproti pošii, razbila streho in udrla v hišo. K sreči pa ni bilo človeških žrtev. Dosti granat je padlo tudi okrog semenišča, in ženske bolnišnice. — Tu imamo dovolj prilike opazovati zračne boje med našimi in itlijanskimi letalci; strojnice pokajo kakor za stavo. — Mestni vodovod, ki so ga na več mestih pokvarile granate, bo kmalu zopet v redu. — Mestni uradniki dobe sedaj posebne legitimacije. — Kdor bi rad prišel v Gorico po svoje pohištvo aH drugo blago, naj si ne pozabi za to preskrbeti potrebne legitimacije, da ne bo imel sitnosti in ovir. Legitimacijo dobi na goriškem županstvu, potrdi jo pa etapno poveljstvo. Marsikdo najde svoje stanovanje vse pre-metano, razbito in oplenjeno boljših stvari. Krivcem se navadno ne pride na sled. — Meso sc je podražilo in stane 1 kg 5 K 60 vin.; mleko je po 80 vin. liter. — Vozniki računajo iz Volčje drage v Gorico po 2 kroni za 100 kg; lo je cena za zaboje in sode, za drugo blago je cena višja. — Vreme imamo krasno in ljudje hite z delom na polju, ki je radi dežja zaostalo.
i
Istočasno s Zcppelinovimi obiski na Angleškem se poroča o uničujočem avstrijskem zračnem napadu na Jakin. Kar se tiče prvega, se je že pred dalj časom na-glasilo, da Zeppelinska vojna proti Angliji ne bo ostala zgolj epizoda, marveč da bo slavilo novo orožje temeljem nemške organizacije in metodike kot enakovredno orožje s podmorskimi čolni — zmagoslavje čisto nove, dosledno izvajane vojne. Na Nemškem so smatrali vse, kar se je doslej zgodilo v tem oziru, zgolj za začetek. In kar danes doživljamo, potrjuje to mnenje. Saj je prinesla noč od 5. na 6. april že peti zaporedni nočni ofenzivni sunek nemškega zračnega broclovja na angleško obalo. Topot so se bombardirale utrdbene naprave pri Great Yarmouth, dočim so padali predidoče noči ali dni pogubo noseči izstrelki na srce Londona in krog Londona ležeče tovarniške zgradbe ter na mnogoštevilna mesta na vzhodni obali, j In kljub svarilom, ki so jih bili deležni Angleži v petdnevni ofenzivi, so se vrnili nemški zrakoplovi nepoškodovani na svoje postaje, sovražno obstreljevanje jc ostalo brezuspešno.
Zeppelinska vojna v zvezi z blokado podmorskih čolnov je danes tisto, kar izolirani otoški državi dokazuje, da so zanjo minuli časi, ko jc rnogla z visokega vidika /. računarsko hladnostjo gledati na potoke krvi, ki so se razlivali na evropski celini po njeni volji in jih potom svoje trgovine in industrije kovati v angleško zlato. Angleško prebivalstvo jc že močno prizadeto radi silnega podraženja prevo/-nin, ki jc v prvi vrsti posledica boja podmorskih čolnov, in radi neomejenega zviševanja ladijskih zavarovalnin, ki izvira v:. istega vzroka, dalje radi pomanjkanja moštva. ki naj bi slavilo na kocko svoje življenje in končno radi pomanjkanja ladij v angleškem pomorskem gospodarstvu. Vse to jako slabo vpliva na razpoloženje v tr-
govskih krogih pa tudi ostalem prebivalstvu na Angleškem. Ogroženje City, mogočnih naprav krog Londona in cele vzhodne in jugovzhodne obale Anglije po že cel teden trajajoči nemški zračni ofenzivi mora pa naravnost neznosno trapiti angleško domišljavost in oholost, ki sc jc doslej vedno čutila varno pred vsako sovražno invazijo. K vsemu temu se bo pridružilo še pomanjkanje delavstva v municijskih tovarnah na angleški vzhodni obali, ki bo naraščalo od dne do dne, kakor bo naraščala Zeppelinska nevarnost. Seveda se danes na Angleškem še vse stori, da se utaji resnost napadov in njih vtis. Če pa že angleška zasebna poročila govore o 59 ubitih in 166 ranjenih samo ob četrtem Zeppelinskem napadu in o neizmerni škodi na zasebnih hišah, potem smemo biti temeljem nemških admiralitetnih poročil prepričani, da gre za tako usodne dogodke, kakršnih stara Angleška še ni videla.
Gotovo je s stališča človečnosti obžalovati, da je ob Zeppelinski vihri, ki je naperjena proti vojaškim poslopjem, tovarnam, ladjedelnicam, skladiščem, pristaniškim zgradbam in utrdbam, uničenih tudi veliko življenj civilnega prebivalstva. Toda to so ravno posledice vojne, ki jo je sprožila Anglija misleč, da bo vojno gorje zadevalo le druge, da se bodo rušila in podirala le tuja cvetoča mesta, da bodo le drugi narodi doprinašali hekatombe človeških žrtev. Pri tem brezobzirnem zračnem boju pa treba pomisliti tudi na to, da je le opravičen odgovor na angleško nakano, da izstrada celokupno nemško in avstrijsko prebivalstvo — ne izvzemši otrok, žen in starcev. Nemčija je z Anglijo v boju na življenje ln smrt in v tem boju ne more pretenkočutno izbirati obrambnih sredstev, marveč se mora brezobzirno poslužiti tistih, ki so za sovražnika najbolj občutna. In to so ravno podmorski čolni in Zeppelini. Brez teh bi Angleži ne okusili veliko vojne grenkosti in bi lahko mirno in brezbrižno gledali narode na evropski celini, dokler bi tako-rekoč drug drugega ne iztrebili.
Toda zračna vojna sredstva, ki so poglavitne važnosti v boju proti Angleški, so pa tudi na vseh ostalih bojiščih velikega pomena. In sicer ne samo z ozirom na poizvedovalne naloge, ki so tako važen del vseh vojnih podjetij, marveč tudi glede napadalne sile. Dokaz za to so velečini naših letalcev v Italiji pa v Valoni in Solunu. Kar so izvedli naši letalci n. pr. pri Valoni, je vredno, da bi se opevalo v junaških pesmih. Deset letal je bombardiralo kolodvor, ladjedelnico in mestni del, kjer stoje vojašnice, in to v najhujšem ognju treh obrambnih baterij in ob protinapadu sovražnih letal. Le-ta so bila z ognjem iz strojnih pušk z lahkoto odbita, toda eno naše letalo je zadel šrapnel in spustiti se je moralo pred luko na morje. Toda tovariši so prihiteli na pomoč: drugo letalo jc pristalo poleg poškodovanega in sprejelo nase oba letalca. Morje pa je bilo silno viharno in letalo ni moglo vzleteti. Tedaj se spustita na morje dve nadaljni avstrijski letali, da rešita letalce. Načrt so jim hoteli prečrtali sovražniki: približala sc jc sovražna torpedovka in dve drugi ladji, pa naši junaki so jih zapodili v beg z bombami in strojnimi puškami, medtem popolnoma uničili obe naši ponesrečeni letali in se z rešenimi štirimi letalci dvignili v zrak ter srečno vrnili na svoje mesto. Sovražnikom ni ostalo drugega nego razvaline dveh naših letal, izmed desetih. Kdo je šc tak, kakor naši letalci?!
Znano je, da leži na produ v Temzi sestreljen nemški Zeppclin. Pa kaj je to: en zrakoplov izmed tolikih in ob petih zaporednih napadih! Nemčija jc danes tako preskrbljena z zrakoplovi, da izgube enega niti ne čuti.
Zračni boj se bo nadaljeval na Angleškem in tu doli pri nas in na Balkanu. Zavest imamo, da ostanemo zmagovalci mi — slej ko prej in Anglija bo v onemoglem besu ujedla sama sebe kakor škorpijon. Vse njeno gospodstvo na morju ji ne more pomagati in ji ne bo pomoglo do tistega cilja, ki si ga je postavila v tej vojni.
no, da ste upravičili z uspehom, in mu ni enakega, najtežje in najvišje naloge, ki se stavijo vojskovodju na bojišču. Pregnali ste s silovitimi udarci iz obmejnih pokrajin po številu zelo premočnega sovražnika, preprečili sle s spretnimi operacijami daljne vpade, potisnili ste z zmagovitim prodiranjem svoje postojanke daleč v sovražno deželo in jih držali proti najmočnejšim navalom. Ta dejanja spadajo v zgodovino. Vem, da govorim v imenu armade in skupne domovine, če Vam na današnji dan najtoplejše zagotovim, da nikdar ne ugasne hvaležnost in priznanje za vse, kar ste storili. Kot zunanji znak Vam podelim svojo v olju slikano podobo, ki se Vam danes dopošlje.
Podpisal Viljem I.
Na morju.
CESAR VILJEM OB HINDENBURGOVI PETDESETLETNICI VOJAŠKEGA
SLUŽBOVANJA. Berlin, S. aprila. (Kor. ur.) Wolff poroča iz velikega glavnega stana 7. t. mes.: Cesar Viljem jc brzojavil gcncralfeldmar-šalu pl. Ilindcnburgu:
Ljubi moj feldmaršal!
Precl sovražnikom praznujete danes dan, ko ste bili pred 50. leti iz kadetnega zbora uvršeni v 3. gardni polk. Zadovoljno in ponosno se lahko ozirate na svojo službeno dobo. V mladosti zbrane vojne izkušnje sle znali poglobiti v dolgem zvestem mirovnem delu in izkoristiti uspešno v šolanju vodstva in čel. Posebno se spominjam ob tej priliki na Vaše večletno delovanje na čelu IV. armadnega zbora. Duh, ki sle ga gojili, se je krasno izkazal tudi v sedanji vojski. Vam samim je bilo odloče-
Nevarnost vožnje čez Severno morje. London, 8. aprila. (K. u.) Nizozemska vlada je obvestila belgijsko, da je prevoz čez Severno morje tako nevaren, da no more prevzeti prevoza za vojsko nesposobnih angleških vojnih ujetnikov, ki naj bi se zamenjali danes.
Novo angleško pomorsko pravo. London, 5. aprila. (K. u.) Zbornični podtajnik Robert Cecil je izjavil o pomorski deklaraciji »Order. of Couijcil«:
Glavni predmet ordre tiči v izjavi, da se pojem nepretrgane vožnje ne raztegne samo na brezpogojno ampak tudi na pogojno konterbando in blokado. V sedanjem stanju vojne je nebistveno razločevati med obema vrstama konterbande, ker pravzaprav vse blago, ki se pošilja v ozemlje naših sovražnikov, posredno ali neposredno služi sovražnikovi armadi in jc tedaj enako podvrženo zaplembi, pa naj bo pogojna ali brezpogojna konterbanda. Vlada bo uradno razglasila popolno listo konterbandne-ga blaga, tako da bo nevtralen trgovec lahko spoznal, v kakšno vrsto blago spada. Edina razlika po novi ordri obstoji v tem, da se pogojno konterbando sme le tedaj zapleniti in pri sodišču odvzeti, če je namenjena za sovražnikovo oboroženo silo ali sovražno vlado, dočim se brezpogojno konterbando zapleni tudi tedaj, če jc namenjena za del sovražnega ozemlja.
Izgube sovražnih trgovskih mornaric, odkar divja vojska.
Amsterdam. »Times« javljajo o izgubah trgovinskih mornaric Anglije in njenih zaveznic, odkar traja vojski do 23. marca 1916. Potopljenih je 379 angleških parni-kov z 1,320.000 tonami, 41 francoskih s 140.000, 27 ruskih s 142,000, 21 italijanskih s 70.000, 10 belgijskih s 30.000 tonami, 3 japonske parnike z 19.000 tonami. Jadrnic je potopljenih 31 angleških z 19.000 tonami, 12 francoskih z 18.000, 8 ruskih s 7.500, 6 laških s 3.370 tonami. Ribiških parnikov jc potopljenih: 237 angleških, 7 francoskih in 2 belgijska. Nevtralne države so izgubil- parnikov: Norvška 59 s %.000, Danska 18 s 33.000, Švedska 23 z 42.000, Nizozemska 22 s 74.000- Amerika 6 s 16.000, Grška 12 z 2.230, Španska 4 s 86, Perzija 1 s 758, Portugalska (prej nevtralna) 1 parnik s 623 tonami. Jadrnic so izgubili ncvtralci: Norveška 22 z 20.000, Danska 10 s 16.000, Švedska 7 s 6000, Nizozemska 2 z 226, Rumunska 1 z 235, Amerika 1 s 176 tonami. Danska jc izgubila 1 in Nizozemska 7 ribiških parnikov.
»Vcsuvia« potopljena.
London, 8. aprila. (K. u.) »Lloyd«: Potopljen je 1391 ionski parnik Vcsuvia -. 15 rešencev so izkrcali, 6 ossb je utonilo,
Umrla je gospa Marija Humar iz Le-kovca na Primorskem, stara 56 let. Bila jc 23 let vdova ter je vzgojila 5 sinov, ki so vsi v vojni službi. N. v m, p,!
Američani na angleških ladjah.
Rotterdam, 6. ■aprila, Reuter poroča iz Washingtona: Državni urad javlja, da so se nahajali na torpediranem anglešken? parniku »Berwindwale« 4 Američani.
Preiskava radi »Tubantije«.
Amsterdam, 6. aprila. Pri preiskavi radi »Tubantije« priče niso povedale nič posebnega. Izvcdenec Canters jc izjavil, da najdeni kosi bakra izvirajo iz zračne celice torpeda, toda nikakor ne more še trditi, da je bil nemški torpedo. Trdno je prepričan, da je »Tubantijo« zadel k a It i Schwarzkopf-torpedo.
Paroplovni svet bo svojo razsodbo izdal šele kasneje.
Nemški podmorski čolni na Grškem.
Bern, 6. aprila. (K. u.) »Temps« poro> ča, da so angleške križarke na grških otokih našle baze za nemške podmorske čolne. Grška vlada seveda ni mogla vedeti za to zlorabo grških otokov, pa zavezniki imajo strogo pravico raznesti to gadje gnezdo.
Poštni parnik »Princesse Juliana« razbit.
Vlissingen, 8, aprila. (K. u.) Poštni parnik »Princesse Juliana« Zeeland družbe«, ki je zavozil 1. februarja na neko mino in so ga morali zapeljati na obrežje, kjer se je razbil med viharjem, Smatrajo ga za izgubljenega.
Parnik »Eomdyk« poškodovan.
London, 8. aprila. (K. u.) Nizozemski parnik »Eomdyk« so pripeljali poškodovanega v pristanišče. Moštvo je zdravo.
Parnik »Simla« potopljen.
Locdcn, 8. aprila. (K. u.) Potopljen je angleški parnik »Simla«. Utonilo je 11 mož azijske posadke. Ostale so rešili,
Torpedirana francoska jadrnica »Saint Houbcrt«.
London, 8. aprila. (K- «•) Torpedirana
je francoska jadrnica »Saint Houbert«. Posadko je rešil danski parnik »Livonia«.
Laški parnik »Hespania« ponesrečil.
Lugano, 8. aprila. (K. u.) Listi poročajo: Na španskem obrežju se je razbil italijanski parnik »Hespania«. Posadko so rešili.
m Tirolskem m
AVSTRIJSKO URADNO' POROČILO.
Dunaj, 7. aprila. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Sovražnik je streljal včeraj popoldne na primorski bojni črti živahno s topovi, na tolminsko mostišče .tudi ponoči.
Severni del mesta Gorica so zopet obstreljevali s težkimi topovi.
Nad Postojno sta kmarili dve italijanski letali; eno je metalo brez uspeha bombe.
Manjši boji so se vneli na več mestih tirolskega obmejnega ozemlja.
Nekemu sovražnemu oddelku se je posrečilo zadnje dni, da se je ustalil na nekem sedlu grebena Rauchkofel. Sedlo so izčistile danes ponoči naše čete od sovražnika, ujele so 122 Lahov, med njimi 2 častnika, in so zaplenile 2 strojnici.
Močne italijanske sile so napadle severno od deline Sugana naše postojanke pri St. Oswaldu, Sovražnika smo odbili in mu zadali velike izgube.
Ista usoda je zadela napadalne poizkuse sovražnika v odseku doline Dedro.
Z minami smo porušili severno od prelaza Tonale danes ponoči novo zgrajene iarke Italijanov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Nemci o naših letalcih,
Frankobrod, Frankfurt. Zeitung« slavi junaštvo naših letalcev na Jadranskem morju. Ob zadnjem napadu na Jakin so nastopili avstrijski letalci s tako drzno smelostjo, ki je skoraj neprekosljiva. Rešitev štirih tovaršev iz vode je čin, ki se lahko kaže nanj.
Zuppelli odstopi?., ker ni hotel izvesti pariških dogovorov.
Curih. (K. u.) »Ziiricher Post« izvaja: Zuppelli je odstopil, ker ni hotel prevzeti obveznosti sklenjenih po Saiandri in Son-ninu v Parizu.
Novi laški vojni minister, generalni poročnik Paolo Morone, je bil rojen leta 1854. v Torre Annunziata, Ob-iskaval je vojaške šole. V generalni štab je vstopil leta 1886, .in je tam služil, do-kler ni postal leta 1908. brigadni poveljnik, leta 1911. pa divizijski poveljnik. Leta 1915. je postal načelnik intendančne službe generalnega štaba in je zapovedaval v vojski enemu armadnemu zboru. S Cadcr-nom sta prav dobra prijatelja in se bo gotovo kot vojni minister opiral bolj nanj, kot se je prejšnji vojni minister. Hvalijo njegov upravni talent, njegovo železno energijo in njegov trden značaj. Njegov sin, ki je tudi častnik, je bil pred kratkim močno ranjen.
Glavni ravnatelj laškega vojnega ministrstva obdolžen goljufije.
Lugano, 8. aprila. (Kor, ur.) »Idea Na-zionale« poroča: Sodno postopanje so uvedli proti glavnemu ravnatelju vojnega ministrstva, Galeaziju, ker se je udeležil nepoštenih vojnih dobav,
Italijanske parlamentarne zadeve.
Laški ministrski svet je zboroval 5. t. m, zjutraj. Pečal se je predvsem z mednarodnim položajem. Sonnino je obširno poročal. Določili so vrsto parlamentarnih zadev. V prvi vrsti bodo razpravljali o proračunu zunanjega ministrstva, ker Sonnino sam želi poročati o stališču Italije v evropski vojski. Ko rešijo proračun trgovskega ministrstva in poljedelskega ministrstva, se prične razprava o proračunu zunanjega ministrstva in notranjega ministrstva. V torek zvečer so razdelili med poslance poročilo proračunskega odseka, ki pa ni posebno jasno.
Iz laškega senata.
Curih, 8. aprila. (K. u.) V italijanskem sen?tu se jc spominja! predsednik Man-fredi senatorja vojvoda Avarna. Slavil ga je kot diplomata in domoljuba. Zunanji minister Sonnino se je pridružil besedam Manfrediia in ie opozarjal na samozataje-
vanje in na trdno vstrajnost vojvoda Avarna v službi domovine. Senat je razpravljal na to o proračunu pravosodnega ministrstva. Ministrski predsednik Salandra je izročil senatu pozdrav angleškega ministrskega predsednika Asquitha in poročal o sprejemu italianskih ministrov v Parizu. Prosil je končno pooblastila, da sme izpo-ročiti pozdrave senatu. Predsednik Man-fredi je upošteval to željo in je izjavil, da senat goreče želi, naj dosežejo zavezniki skupno popolno zmago.
Zasuti laški vojaki pri jezeru Arnu. — 92 mrtvih — 20 ranjenih — 20 še zasutih.
Lugano. Med vojaki, ki jih je zasul plaz pri jezeru Arno, jih je dosedaj 92 mrtvih, 20 težko ranjenih, približno 20 jih še niso izkopali,
Srbi v Italiji.
Curih. Odkar je razglasilo srbsko poslaništvo v Rimu, naj se vsi v Italiji bivajoči Srbi med 18. in 45. letom starosti predstavijo na prebiranje italijanskim vojaškim komisijam, da jih uvrste v armado, so pričeli Srbi zapuščati Italijo, Srbske kolonije v Švici so se izredno pomnožile.
Pobegli iredentisti.	(
Lugano. Ministrski svet je sklenil, da
smejo neitalijanski državniki Italijani, torej v prvi vrsti pobegli avstrijski iredentisti, za zdaj pod gotovimi pogoji izvajati v Italiji juridične posle.
Hudomušna šala v Rimu ob Asquithovi na-navzočnosti.
Lugano. »Stampa« poroča: Neznani šaljivci so si dovolili aprilsko šalo. Razposlali so veliko tiskanih vstopnic rimskega župana k sprejemu angleškega ministrskega predsednika Asquitha na Kapitolu, Povabljeni gospodje in gospe so prišli v slavnostni obleki, na Kapitol jih pa seveda niso pustili.
Kdo »meče« sumljive sladkarije v Italiji?
Lugano, 8. aprila. (K. u.) Obrekovanje, češ, da so metala avstrijska letala strupene ali z bacili, ki širijo nalezljive bolezni, napolnjene slaščice, v Veroni, Jakinu in v drugih krajih, kaže v posebni luči poročilo »Popolo a Italia« iz Bassana, da so 4. t. m., potem, ko je metalo bombe neko avstrijsko letalo, prijeli dva moža, ki sta poizkušala deliti med ljudi sumljive slaščice. Le s težavo so iztrgali moža ljudem, ki so ju hoteli obesiti.
Vsi teCBsUi ipfii ol
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 7. aprila. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Naše čete so se polastile s skrbno pripravljenim napadom po trdovratnem boju angleških usipinskih zdaj po kanadskih četah zasedenih postojank južno od St, Eloi,
V Argonih so se vneli od Le Four d c Pariš kratki boji, Sovražnika, ki je prodiral z metalcem plamena, smo hitro zopet vrgli.
Večkratni sovražni napadalni poizkusi proti našim daljnim postojankam severovzhodno od Avocourt se niso razvili čsz nastope ali čez brezuspešne delne napade.
Svojih napadalnih načrtov vzhodno od Moze tudi niso mogli izvesti Francozi proti trdno v naših rokah se nahajajočim napravam v gozdu Caiiette. Za nameravan napad že pripravljene čete je učinkujoče prijel naš topniški ogenj.
Vrhovno vojno vodstvo.
Francosko uradno poročilo.
5. aprila ob 3. uri popoldne. Zahodno od Moze je potekla noč primeroma mirno. Vzhodno od Moze je bilo več delnih bojev, s katerimi smo napredovali v zveznih jarkih severno od. gozda Cail-letic. Na Woevre krepko obstreljevanje v odsekih Moulainville in Chatillon. Nemci so vrgli severno od St. Mihiela 22 min v Mozo, ki so se uncle ob zatvornicah, ne cla bi povzročile kakšno škodo.
B o j v z r a k u. Pri Verdunu so se udeležila naša bojna letala 4. t. m. 15 zračnih bojev. Sestreljeno je neko nemško letalo z dvojnarim motorjem. Neko drugo letalo je padlo pri gozdu Tilly, Končno je padlo tretje nemško letalo navpično na tla. Vsi letalci co se vrnili nepoškodovani, Ponoči na 14. t. m. je vrglo naše zračno brodovje 14 krogel na kolodvor Nrmtillois in 15 na prenočišča pri Dantillers,
Pariz, 5. aprila, ob 11. uri zvečer. V Belgiji je dobro učinkovalni ogenj na sovražne strelske jarke nasproti Steenstrate. Naše topništvo je delovalo med gozdom Beaumaorais, južno od Craonne, in Berry-au-Bac, V Argonih je nadaljevalo topništvo osredotočen ogenj na črte in zvezna pota sovražne bojne črte, posebno pri Montfauconu in pri gozdu Malancourt. Zahodno od Moze je bilo podnevi mirno. Na vzhodu od časa do časa streljanje v odseku Douaumont — Vaux. Pehota ni na celi verdunski bojni črti ničesar podvzela.
Boji pri Haucourtu.
Barliu, »Tageblatt« poroča o zavzet Haucourta 6. aprila: Današnje poroči
generalnega štaba jasno kaže, kako natančno napredujemo pri Verdunu. Napad na levem bregu Moze gre zistematično naprej. S posebno ljutostjo se je uzela vas Haucourt, postojanka je bila posebno važna. Tvorila je levo opirališče francoske postojanke Forges. Francoska poročila zadnjih dni o velikanskih izgubah Nemcev ne odgovarjajo v nobenem oziru dejstvom. Ravnotako netočna so tudi francoska poročila, da so izpraznili Francozi prostovoljno postojanko severno od potoka Forges. Francoska poročila bodo tudi zdaj najbrže trdila, da se je izpraznil Haucourt prostovoljno, dasi bi bilo to posebno ne-zmiselno z ozirom tia važnost kraja za francoske črte.
Pri Vauxu in Douaumontu,
Frankobrod, »Frankfurter Ztg.« javlja: V nemškem glavnem stanu pripisujejo napredovanju pri Vaux in Douaumont večjo važnost, kolikor bi bilo misliti pri skromnem dobičku na zemlji. Francoske krilu grozeče naprave pri Vaux so se naslanjale na glavno opirališče v nekem kamnolomu soteske Vaux, kjer se je sovražnik mojstrsko zazidal in preprečil Nemcem vsak poizkus, da se niso mogli približati soteski južno od Douaumonta. Ta vztrajno branjena postojanka se nahaja zdaj v nemški posesti.
Izgube Nemcev pri Verdunu.
Kolin. O bitki pri Verdunu piše zastopnik »Newyork Worlda v glavnem stanu nemškega cesarjeviča: Ne na bojni črti in ne za njo nisem zapazil nobenih znakov, ki bi potrjevali velike izgube Nemcev. Častniki in vojaki, s katerimi sem govoril, so priznavali, da se je bil v bitki pri Verdunu marsikak krvav boj, a da izgube niso izredno težke.
Vojaški avtomobili pri Verdunu,
Genf. Vojaški avtomobili so pri dosedanji obrambi Verduna Francozom dobro služili. General Joffre je čestital v dnevnem povelju avtomobilskim četam.
Francoski 40cm topovi.
Geni, 7. aprila. »Petit Journal« poroča, da so napravili jeklene krogle, težke po 1000 kg, katere bodo uporabljali pri novih francoskih 40cm topovih.
Francija rekvirira trgovske ladje.
Bern, 8. aprila. (K. u.) Odredbo, ki je enaka rekviziciji trgovinske mornarice, je ukrenil (poročilo »Tempsa«) mornariški minister, ki je določil, da potrebuje načelno vsaka francoska ladja za vsako vožnjo izrecno dovoljenje, ki ga smejo podeliti oblasti le, če gre za preskrbo z živili dežele.
Požar tvornice smodnika v Kentu.
Rotterdam. V zvezi s strašnim požarom tvornice smodnika v Kentu se poroča, da se stavkarski nemiri v vojni industriji zelo širijo in da so odkrili več nameravanih napadov na angleške tvornice streliva. Splošno se sodi, da je povzročila požar v Kentu s Zeppelina vržena bomba.
Splošna brambna dolžnost na Angleškem.
Roiterdam, »London News« poročajo: Ko se vrne Asquith v London, se raztegne splošna brambna dolžnost na vse državljane, tudi na Irce. Pariški posvet rodi tudi na Angleškem važne posledice.
Pred ministrsko krizo na Angleškem,
Bern, 7. aprila, (Kor. ur.) »Temps« izjavlja, da se je potovanje Runcimansa v Pariz zato odgodilo, ker pričakujejo v kratkem v spodnji zbornici burne razprave o rekrutiranju. Težave angleške vlade so nepopisne. Pravijo celo, da se bo po Asquithovem povratku izpremenil kabinet, pri čemur bodo morali Runciman, Mac Kenna in Harcourt napraviti prostor odločnejšim liberalcem.
Papežev mirovni opomin Asquithu.
Berlin, 6. aprila, »Vossische Zeitung« poroča iz Rotterdama: Naš londonski zaupnik izve iz Pariza: Neki italijanski državnik je vprašal Asauitha o razgovoru s papežem in Asquith je odgovoril, da je papež veliko govoril o miru, katerega si hrepeneče želi, da se iz src ne izruje vera na ljubezen do ljudi. Papež je rekel: Napačno je, če. kaka vojujoča stranka še trdi, da še ni prišel čas za mir. Papež je trdno uverjen, da vsi narodi zahtevajo mir, Vo-, ljo narodov se mora spoštovati, predno ljudje izgubijo vse upanje v bodočnost.
300.000 angleških delavcev zahteva višje plače.
Rotterdam, 8. aprila. (K, u.) »Nieuve Rotterdamsche Courant« poroča iz Londona: Nad 300,000 delavcev v ladjedelnicah zahteva, naj se plače zopet zvišajo, ker so od zadnjega zvišanja plač cene živilom zopet poskočile.
Proti dietam poslancev na Angleškem,
London, 8. aprila, (K. u.) Poslaniška zbornica ie odklonila 6. t. m. predlog unio-
. Banbuery, ki je predlagal, naj se usta-
plače poslancem, 274 proti 32 glaso-
Vojsko Z Rusi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 7. aprila. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 7. aprila. Wolff poroča Iz velikega glavnega stana:
Izjalovili so se krajni toda ljuti ruski napadi južno od Naroškega jezera.
Sovražno topništvo je živahno delovalo na obeh straneh jezera.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 5, aprila. Pri Rigi, Jakobo-vu in Dvinsku na več krajih streljanje s puškami in s topovi. Dvina vali led. Južno od Dvinskega je priletelo veliko sovražnih letal, med katerimi so metali posamezne bombe ali streljali s strojnicami.
Iz Baranovičev so javili ponoči na 4. t. m. Zeppeline.
Galicija: Močnejši sovražni oddelek je napadel zahodno od Tarnopola. Vržen je bil z bajonetom, pri naših žičnih ograjah je popustil veliko ranjencev. Severno od Latacza so zasedle naše čete vas Svjerzkovce in sosedne koče kosov.
ZRAČNI BOJI PRI ČRNOVICAH.
Črnovice, 7. aprila. Že več dni sem letalci ob celi bukovinski fronti živahno delujejo. Pri tej priložnosti je došlo do bojev. Včeraj ob 6. uri so letalci v visoki vi-sočini preleteli Črnovice in vrgli več bomb, ki niso napravile nobene škode. Sicer so pa naši obrambni topovi kmalu pregnali letalce. Ko so čez nekaj časa hoteli zopet priti, so jih napadla naša letala in tako izjalovila njih napad,
V BESARABIJO MESTO V MALO AZIJO.
Bukarešt. Rusi pošiljajo tiste čete, ki so jih nameravali poslati v Malo Azijo, čez Črno Morje v Besarabijo. Čete se iz-krcavajo v Odesi, Sevastopolju in v Nikolaju.
ODPUST GENERALA IVANOVA.
Stockholm, 7. aprila. General Ivanov, je bil kot načelnik ruske jugozapadne fronte nadomeščen z generalom Brusilovom, ker se je v vojnem svetu pod carjevim predsedstvom izrekel proti predčasni ofenzivi. V Parizu in Londonu so pa brezpogojno zahtevali, da se ruska ofenziva takoj začne in tako oslabi nemški napad na Verdun. Nastop istočasnega nastopa proti Galiciji so končno opustili, da bi bila ofenzi-ziva Brusilova, Kuropatkinova in Everto-va močnejša, Brusilov, Kuropatkin in Alek-sejev so delovali na to, da bi bil Kuropatkin imenovan za generalissima cele armade. Združitev nove ofenzive proti Nemcem so sedaj naprtili Ivanovu. Če bi namreč Ivanov istočasno nastopil proti Galiciji, bi moralo avstrijsko in nemško vojno vodstvo po mnenju Ivanpvih nasprotnikov velik del svojih sil poslati na jug in Kuropatkinu bi se posrečilo prodreti. Zato je bil Ivanov odslovljen.
ZAKAJ JE ODSTOPIL RUSKI VOJNI MINISTER POLIVANOV.
Curih. »Ruslcoe Slowo« poroča: Vojni minister Polivanov je odstopil radi spora, ki je nastal vsled zahtev za čete vojski v Aziji,
OSTRI NAPADI V DUMI.
Stockholm, Med razpravo o proračunu državne kontrole so ostro napadali poslanci Šingarev, Skobelev in Ščenkelin državnega kontrolorja Poprovskega. Šin-garev je izzvajal: Zdaj, ko izda Rusija vsak dan nad 30 milijonov rubljev, trdi Poprov-ski, cla namerava nadaljevati politiko svojega prednika Haritoneva. Nečuveno se množe poneverbe v državnih blagajnah. Podkupujejo in neredno ne poslujejo samo manjši činovniki, marveč tudi visoki dostojanstveniki in vojaki. Nekaj resnih mož, ki se bore proti takemu sistemu,Krivošejn, Ščerbatov in Polivanov so morali zato odstopiti. Izpremembe v ministrstvu se v strašnem obsegu vrše. Strašni so neredi v inaendaturi v bojni črti. Šingarev je predložil veliko dokumentov o nečuvenih tatvinah in poneverbah na bojni črti, Rekvi-rirali so govejo živino in posestva. Kmete so silili, naj dajo na razpolago konje in voze ali naj pa kopljejo strelske jarke; dali jim za to niso niti kopejke, ker so spravili ta denar v žep visoki častniki. Celo v la-zaretih so se zgodile take nepravilnosti. Ranjencem so dajali pokvarjena živila1. Sanitetno osobje je podkupovalo, da ni šlo v bojno črto. Bolni vojaki morajo proti vsaki pravici na bojišče, da so prosti popolnoma zdravi možje. Tisti, ki podkupujejo, dobe odlikovanja in hrabrostne svetinje. Če se ta zistem še dolgo nadaljuje, lahko pričakuje Rusija svoj popolen polom. Skobelev je rekel, da je narod naprednejši kot duma, ker zalit,eva koalicijsko ministrstvo; medtem ko se zadovolji duma le z zauonim ministrstvom
RUSKE »PRAVICE« POLJAKOM.
Stockholm, 6. aprila. V dumi je pomočnik notranjega ministra knez Wolkon-ski izjavil, da se po Sturmerjevem načrtu Poljakom prizna: Ker je še popolnoma negotovo, kakšna bo politična oblika carstva Poljske, zato Poljaki tudi zanaprej nimajo pravice pridobivati si zemljo niti v car-stvu Poljskem niti v ostali Rusiji. Ravnotako naj se do konca vojne obdržijo verske omejitve za ruske Poljake, ko se bo tudi za ostala veroizpovedanja uvedlo revizijo. Novi zakonski načrt pravi, da more vlada do konca vojne ugoditi samo eni točki poljskih zahtev, namreč da se ustanove narodne šole in poljščina prizna kot prometni jezik v municipalnih mestih carstva Poljskega.
NOVE ŽELEZNIŠKE PROGE NA POLJSKEM.
Krakov. »Krakauer Ztg.« poroča: V po Avstrijcih zasedenih krajih Poljske otvorijo v kratkem tri nove zelezniške proge, ki bodo vezale Poljsko z Galicijo m sicer Miechow-Kocmyrzow pri Krakovu in progi Jendrzejow-Ostrowiec in Bogorja-Szcznein.
POSLANCI DUME IN ČLANI DRŽAVICA SVETA POTUJEJO V LONDON, PARIZ IN RIM.
Lugano. »Corriere della sera« poroča iz Petrograda: Dne 3. aprila so se zbrali parlamentarci in nekaj ministrov, da določijo deset poslancev dume in deset članov državnega sveta, ki potujejo 27. aprila cez Stockholm v London, Pariz in Run, kj ' stopijo v stik s politiki, obiščejo bojišče in si ogledajo tvornice. Vse večje stranke so zastopane.
IZOBRAZBA V RUSIJI NAZADNJE.
Petrograd. »Denj« poroča, da v Rusiji pada število učencev. Odstotek analfabe-tov je danes višji kot pred desetimi leti. Celo v Petrogradu ne zna med 100 ljudmi 20 brati.
Dogodki na Balkanu.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 7. aprila. (Kor. ur.) Uradno se
razglaša:	.
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 7. aprila. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Položaj je neizpremenjen.
Vrhovno vojno ve
XXX
Črnogorski princ Mirko.
Dunaj, 8. aprila. (K. u.) Črnogorski princ Mirko je došel 7. t. m. zvečer v najstrožjem inkognito na Dunaj v nek sana-torij.
Vesti iz Beigrada.
Belgrad, 5. aprila.
Lepi spomladanski dnevi so privabili (c dni večje število belgrajskih rodbin iz raznih krajev Srbije, večinoma iz Kragu-jevca, Kruševca in Niša v Belgrad. Sedaj je večina prebivalstva v Belgradu, le še nekaj jih je ostalo v notranjosti dežele. — Pred par dnevi so pričeli odpravljati v Belgradu napise na javnih poslopjih in ulična imena, ki so bila napisana v cirilici. Tudi cirilski napisi na tramvaju se v najkrajšem času zamenjajo z latinico.
Umetniška šola v Leskovcu.
Leskovac, 4. aprila. Tukaj je bila otvorjena umetniška šola, katera je dobila ime po sv. Cirilu in Metodu. Pri slovesni otvoritvi so bili navzoči uradniki in meščani kakor tudi veliko število profesorjev sofijske moške gimnazije in častniki.
Upor srbskih vojakov.
Stockholm, 5. aprila. Iz Petrograda se potrjuje vest o uporu srbskih vojakov proti Karagjorgjcvičem. Poročilo se glasi: Na Krfu je bil velik upor srbskih čet. Uporniki so psovali kralja in srbskega prestolonaslednika, a ravno tako tudi srbsko vlado. Ti so zahtevali, da se jih pusti pri miru in da sc jih ne pošilja v boj za entento Razen tega so zahtevali, dai se jih odpošlje s Krfa, ker tamkaj strašno divja kolera; vsak dan jih umrje do 250. Proti upornikom se ni uporabila oborožena sila. Vse so prepeljali na francoskih prevoznih parnikih v Bizerto. Upornikov je blo okoli 8000. Verjetno je, da bodo vsi internirani.
Brezžična postaja na Krfu.
Atene, 4. aprila. Na Krfu so Francozi zgradili brezžično brzojavno postajo, katera jc v zvezi z Eiflovim stolpom v Parizu,
XXX
V Solunu.
Sofija. Iz Aten: Dva tedna sem vlada v solunskem pristanišču izredno živahno življenje. Govori se, da umikajo Francoze iz mesta in da so prevzeli obrambo Soluna Ančleži sami.
Francozi v Solunu.
Berlin. Posebni poročevalec »Berliner Tagblatta« poroča iz Soluna: Napačna so poročila, da odpošiljajo francoske čete iz Soluna v Verdun vsaj glede nai odločilne ukrepe. Zdaj gre le za dva parnika, ki sta odpeljala 19. in 21. marca 350 in 750 vojakov v Marseille. Vojakom so bili dovoljeni dopusti. Tak ukrep v širšem obsegu ni verojeten.
Eksplozija v solunskem pristanišču.
Solun. Velik strah je povzročala v mestu eksplozija v pristanišču. Vsled neprevidnosti se je unel bencin na neki francoski ladji, ki je popolnoma uničena.
Angleški admiral na Grškem.
Atene. Odstopil je načelnik angleškega mornariškega poslanstva podadmiral Kerr.
Venizelos proti kralju.
Budimpešta, 7, aprila. »Pester Lloyd« poroča iz Aten: Venizelos še vedno javno nastopa proti kralju. V svojem listu »Ky-rix« meče vsak dan v krono težke obtož-je, da je kralj preprečil vsako možnost za uresničenje narodnih aspiracij. Ta gonja pa Venizelosu zelo škodi in ogorčenje proti njemu je splošno, Večina listov poudarja, da je to rovanje revolucionarnega značaja in nepatrijotično, ker v zvezi s tujci spletkari proti vladi.
Kakor poroča haaški »Telegraaf«, je Venizelos menda rekel: Če se da garancije, da se Bolgarija po končani vojni umakne z Grške, tedaj se grško armado lahko ta-coj demobilizira.
Italijansko-grško pogajanje glede Epira.
Atene, 5. aprila. Med kabinetoma v Rimu in Atenah se že nekaj dni vrše po gajanja za ureditev meje v Epiru, da se zabrani dogodke kakor so bili zadnji. Sporna točka je vas Faylon.
XXX
Prijeti Stambulovec Genadijev. Sofija. Prijeli so Stambulovca Genadi-jeva čisto na tihem vsled znane razsodbe v podkupovalni zadevi, ko je razdelila Francija po bivšem ministru Cruppiju 18 milijonov frankov,
XXX
Bolgarija in Rumunija.
Graška »Tagespost« poroča 3. aprila iz Sofije: da sta se Rumunija in Bolgarija docela sporazumeli glede medsebojnega prevoza. Ministra Tončev in Pešev sta zelo zadovoljna in pravita, da v vsem ravnanju oficielne Rumunije najdeta poroštvo, da bo razmerje med obema sosedama tudi zanaprej izvrstno.
Revolucija radi živil v Rumuniji.
Berlin, 6. aprila. »Vossische Zeitung« javlja iz Bukarešta: »Libertatea« poroča iz Ploesti: Vsled draginje živil je nastala re-volta in na cestah se je zbralo na tisoče demonstrantov. Oplenili so prodajalne. Prišlo je do spopadov s policijo in vojaštvom. Mestni poveljnik je proglasil oblegovalno stanje.
Rumunska zbornica.
Bukarešt, 6. aprila. (K, u,) V proračunski debati je voditelj konservativcev Arion izjavil, da čas ni primeren za razpravo o proračunu. Vsi se trudijo za to, da se državi zagotovi dohodke, da se omogoči uresničenje one zunanje politike, ki odgovarja pravim interesom dežele,
Anglija ne dopušča izvažati žvepla in bakra v Rumunijo.
Milan, 8. aprila, (K. u.) »Secolo« poroča iz Ungheni: Angleška vlada je prepovedala izvoz žvepla in bakra, ki ga je kupila Rumunija na Angleškem. Rumunska vlada je nato izjavila v Londonu, da je presenečena po odredbi in da upa na dovoljenje izvoza.
ali druga vojna skupina v bližnji bodočnosti se videla prisiljeno, da naše nevtralnosti ne respektira tako natančno kakor doslej. Povedano pa ni, odkje grozi ta nevarnost, Jasno pa je, da nobeno dejanje ali odkrit načrt ene stranke ne sme služiti za pretvezo, da tudi druga manj natančno gleda na našo nevtralnost. Jasno rečeno: Če bi ena vojna stranka kršila naše ozemlje, to za nasprotno stranko ne bo vzrok, da prodre v deželo nam na pomoč.
Stavka nizozemskih mornarjev in kut-jačev.
Rotterdam, 8. aprila. (Kor. ur.) Stavka mornarjev in kurjačev »Holland-Amerika-Line« se širi, ker nočejo nastopiti pod starimi pogoji službe tudi tisti, ki so se vrnili domov.
Položaj na Holandskem manj napet?
Amsterdam, 6. aprila. (K. u.) Kakor se poroča iz Middelburga, morejo železničarji, ki zadnji teden niso smeli zapustiti svojih službenih mest, zopet dobiti dopuste.
Predčasen poklic letnika 1917 na Nizozemskem.
Haag, 8. aprila. (K. u.) Drugi zbornici se je predložila predloga, po kateri sme vlada, če bi bilo potrebno, predčasno vpo-klicati pod orožje rojstni letnik 1917.
Nizozemci o Bethmann-Hollv/egovem govoru.
Rotterdam, 8. aprila. (K. u.) »Rotter-damsehe Courant« poroča iz Londona: »Daily News« izvaja v uvodniku o govoru kanclerja Bethmann-Hollwega: Kancler je namenoma govoril drzno o belgijskem in poljskem vprašanju. Glede na Belgijo lahko stranke, ki zahtevajo, naj se država anektira, pozdravijo govor kot kapitulacijo kanclerja nasproti njih zahtevam. Če zastopa Bethmann-Holhveg zmerno skupino obeh, ki se prepirata za javno mnenje Nemčije, je dejansko še daleč, da se Nemčija zopet izpametuje. Celo za nevtral-ce ne preostaja kanclerju drugega, kakor da je hladen nasproti niim, kar skriva v obliki uljudnosti! Besede državnega kanclerja o podvodni vojski in zagotovilo, da se spoštujejo pravice nevtralcev, so le pesek v oči.
Primorske novice.
Mebiksnsko vojsko.
Rotterdam. Iz New Yorka se poroča: Napredovanje Američanov ogrožajo čete generala Villa, vskled česar so še hitro poslali 45.000 mož milice na pomoč Američanom.
Američani ustavili prodiranje v Mehiko.
Rotterdam. Ameriške čete v Mehiki so ustavile svoje prodiranje. Generala Villa ne morejo dobiti.
Draginjski nemiri v Mehiki.
Bukarešt. Veliki draginjski nemiri so izbruhnili v Ploeschti. Mestni glavar je proglasil izjemno stanje.
novice.
Nizozemsko. «
Kaj je zahteval sporazum od Nizozemske.
Haag. Trenutno ni nobene nevarnosti, a kritičen je položaj le še, Ne more se tajiti, da je sporazum glede na gotove stvari pri nizozemski vladi poizvedoval. Ultimata sicer ni stavil, a zahteve so bile prozorne dovolj. Neuradno so se zahtevale vojaške in nevojaške stvari. Vojaške zahteve so kratkim potom odklonili, radi gospodarskih zahtev se še pogajajo,
Rotterdam. Po zadnjih poročilih se ni hotel omejiti sporazum le s tem, da prenese boj na Nizozemsko, marveč je nameraval naravnost zahtevati od Nizozemske aktivno pomoč z orožjem. Izredne odredbe hitro nadaljujejo.
Izredni vojni krediti na Nizozemskem.
Amsterdam. Vojni in trgovinski iviini-ster zahtevata izredne kredite.
Vzrok holandskih odredb. Rotterdam, 6. aprila. »Nieuwc Rotter. Courant« piše o zadnji vladni izjavi:
Pravi se nam, da so vojaške odredbe čin previdnosti za najstrožjo nevtralnost. V trenutku ni političnih zapletljajev. Nevarnosti je treba iskati v tem. da bi ena
Smotri Nemčije.
Berlin. »Lokalanzeiger« izvaja glede na. govor nemškega kanclerja; Naj onstran meje pogoje kanclerja smatrajo za sprejemljive ali ne, sprijazniti se morajo ž njimi. Naši sovražniki si morajo reči v vsakem slučaju, če nočejo popolnoma izgubiti tal pod nogami, da si morajo smotre, ki si jih stavijo državniki v Londonu, Parizu in v Petrogradu, šele priboriti, medtem ko mi celo manj zahtevamo, kolikor že imamo. —
Mirovno gibanje v Ameriki.
Frankobrod, 8. aprila. (K. u.) Frankfurter Ztg.« poroča iz New Yorka: Znani voditelj mirovnega gibanja Henry Ford je dobil, dasi je odklonil kandidaturo za predsednika, v republikanskem volilnem okraju, 50.000 glasov. Ford je premagal senatorja Smitha, ki je nastopal za Wilsonovo zunanjo politiko. Politični krogi so vsled tega dogodka presenečeni, ker je izvajal Smith odločno volilno borbo.
Na Norveškem internirani mornarji se smejo vrniti domov,
Christiania, 8. aprila. (K. u.) Na pogajanjih norveške vlade z angleško, francosko, rusko in nemško vlado se je sklenilo, da se osebe, ki pripadajo brodovjem vojskujočih se držav in ki so internirane po določilih mednarodnegm prava na Norveškem, smejo vrniti domov, če jim dopusti to zdravje.
Angleži v Mezopotamiji.
Genf, Položaj angleških čet v Mezopotamiji postaja vedno bolj kritičen, kakor poroča »Temps«. List poziva Ruse, naj hite z operacijami v Armeniji, da morejo pomagati zaveznikom, ki so v stiski.
Vstaja na Kitajskem.
V Kivantungu in v Kantonu so proglasili neodvisnost.
Šangaj, 8. aprila. (K. u.) V Kivantungu so proglasili neodvisnost. Mesto Kanton je proglasilo svojo neodvisnost.
Slovenski Benečani. Pred tednom so šli skozi Št. Peter pri Gorici laški ujetniki iz zadnjih bojev pri Podgori. Med njimi so bili tudi beneški Slovenci, ki so vzklikali na glas: »Saj smo tudi mi Slovenci! Kje imate Cadorno!«
Istrski deželni zbor razpuščen. — Deželna upravna komisija. Cesar jc razpustil istrski deželni zbor in imenoval za predsednika deželne upravne komisije dvornega svetnika Alojzija Lasciaca, za člane komisije pa: okraj, glavarja Rudolfa barona Gorizzutti, okraj, komisarja Petra En-zona in finančnega računskega svetnika Avrelija Sinslerja, namestniškega tajnika dr. Georga Schlegla pl. Ehrenkreuz pa za namestnika. Za predsedstvenega namestnika te komisije je cesar določil okrajnega glavarja barona Gorizzutti.
Novi zglaševalni predpisi za mesto Gorica. C. kr. namestništveno predsedstvo v Trstu je izdalo sledeče zglaševalnc predpise za mesto Gorica: 1, Vsaka civilna oseba, ki pride v mestno območje Gorice, se mora takoj po dohodu osebno javiti z vsemi izkaznicami in potnimi listinami pri c. kr, policijskem oddelku (k. k. Polizei-abteilung), (zglaševalni urad) in obenem napovedati dobo svojega bivanja, ki je večinoma že razvidna iz potnih izkaznic. Vsako morebitno podaljšanje bivanja ss mora ponovno osebno javiti in predložiti za to potrebno dovoljenje vojaške in civilne obiasti. Od teh predpisov so izvzete samo one osebe, ki gredo v Gorico vsled. uradnega pismenega vabila h kaki civilni oblasti, če zapuste mesto šc istega dne in ne najamejo stanovanja. Isto velja za uradnike, ki potujejo v službi, torej vsled pismenega službenega naloga. — 2. i a ukaz ne izpreminja nobenih žc obstoječih zglaševalnih predpisov. — 3. Vsi prestopki predpisov pod t. sc bodo kaznovali s strogimi denarnimi kaznimi ali pa z zaporom. — 4. Ta ukaz stopi v veljavo z dnem 15. marca t. 1,
Za razkropljene goriške duhovnike jc goriški knezonadškof cr. Seclei izposloval pravico do doplačila kongrue iz verskega zaklada. To bo v veliko olajšavo duhovnikom, ki so internirani v Italiji, za katere se plemeniti goriški nadškof z vso očetovsko ljubeznijo prizadeva.
Gospa Marija Sisnčič, vdova po Ferdinandu Simčiču, bivšem učitelju-voditelju v Biljani v Brdih, se nahaja v ujetništvu, in sicer pod naslovom: : Coglio, posla Dobra, Via Cormons, territorio occupato, podeste-ria Dobra, Italia.«
Padel je pri Oslavlju črnovojnik domačega črnovojniškega polka Kristjan Hrobat iz Dobravelj na Vipavskem.
Težko ranjen jc bil pri Oslavju zadnje dni črnovojnik domačega črnovojniškega polka Košuta iz Sv. Križa na Vipavskem. Sedaj se nahaja v rezervni bolnišnici v Biljah.
Sovražni aeroplan. Laški aeroplan jc v četrtek dne 6. aprila kreg poldne plul od Gorice proti Vipavski dolini. Naše obrambne baterije so ga močno obstreljevale in ga prisilile, da se je vrnil.
Sirote po padlih vojakih grofije Goriške in Gradiške se morajo zaradi rediteljev do 15. aprila v Ljubljani na c. kr. policijskem ravnateljstvu, na deželi pri c. kr. okrajnem glavarstvu v svrho rešitve preskrbe na podlagi osebnih izkaznic ali drugih identitetnih dokazil prijaviti.
Mrtvi vstajajo, Sodnijski poverjenik za mrtve je prinesel pred enim letom uradno izkazilo Francu Bizjak na Kalu v županstvu Grahovo, da jc umrl njegov sin Anton na bojišču. Zdaj pa naznanja ameriško poslaništvo v Bukareštu, da jc zdrav na Ruskem kot ujetnik. To nam daje upanje, da bode nemara še marsikdo oživel akoravno je že tudi uradno mrtev.
Katastrofa parnika »Baron Gautsch« pred sodiščem. 8. t. m. se jc začela pred tržaškim okrajnim sodiščem za trgovske in pomorske stvari razprava v tožbi rcšencev oziroma oškodovancev o priliki katastrofe parnika »Baron Gautsch«, ki se je potopil na Jadranskem morju 13. avgusta 1914, proti avstrijskemu Lloydu za odškodnino. Tožitelji (med njimi veterinar Hubert Kri-sche iz Ljubljane) utemeljujejo svojo tožbo s tem, da zadene Lloyd na katastrofi neposredna in posredna krivda, ker se niso ukrenile vse odredbe, ki jih predpisuje zakon, s katerimi bi sc bilo moglo zmanjšati število žrtev, in ker sc jc za časa nesreče obnašal kapitan Winter z moštvom vred čisto neodpustno in sc ni brigal za rešitev potnikov.
Smrt vsled alkohola. Na trgu Sv. Ivana v Trstu so našli te dni nezavestnega človeka, ki je tekom noči kljub zdravniški pomoči v bolnišnici umrl, nc da bi bil prišel k zavesti. Vzrok preobilo zavžiti alkohol. Kdo jc bil nesrečnik, šc niso dognali.
Otrok se zastrupil. Triletni Bruno Pie-tron v Trstu je našel doma tablette s strihninom, ki jih jc eden domačih rabil za zdravilo. Meneč, da so sladkorčki, jc Bruno hitro pogoltnil tri praške. Domači so nc-večo takoj opazili in poklicali zdravnika,
ki je dečku izpral želodec in odredil, da se prepelje v bolnišnico,
O dr. Ludoviku Rizzi piše puljski » Hrvatski List«: Dr. Ludovik Rizzi, naš bivši deželni glavar, je vršil to službo skozi 13 let. V tej časti je bil naslednik deželnega glavaija dr. Campitellija, a pred tem je bil župan mesta Pulj. Kaj in kdo je bil Rizzi, to naše ljudstvo tudi še danes čuti.
Nenadne smrti je umrla v Trstu 37-letna vpokojena učiteljica Alice Tarozzi.
Dnevne novice.
-t- »Teden Rdečega križa, Kranjsko«.
Osrednje vodstvo Rdečega križa na Dunaju priredi skupno z vsemi deželnimi društvi od 30. aprila do 7. maja 1916 v vseh avstrijskih občinah »Teden Rdečega križa«, kojega donos odpade dve tretjini Rdečemu križu in ena tretjina mladinski oskrbi na Kranjskem. Deželno in gospejno po-močno društvo za Kranjsko je ustanovilo poseben odbor, kateremu je poverilo vodstvo prireditve po vsej deželi, ki ima svojo pisarno v Ljubljani, Dunajska cesta št. 14, kamor naj se morebitna vprašanja obrača pod naslovom: »Teden Rdečega križa, Kranjsko.«
—	Četrto vojno posojilo, V približno desetih dneh utegnejo biti dovršene priprave za četrto vojno posojilo in podpisovanje se bo oficielno začelo. Položaj je ugoden, ker so se glavni viri zopet napolnili ter so pripravljene na nove zahteve države. Finančna oblast bo topot posvetila svojo posebno pozornost mnogoštevilnim podjetjem, obratom in trgovinam, ki so nastali tekom vojne in večinoma sijajno uspevajo. Iz tega novega vira mora dobiti država krepko denarno pomoč. Dosedaj so podpisane za IV. vojno posojilo že prav znatne svote in podpisi se vsak dan množe.
—	Čas se bo štel eno uro naprej. Berlin, 6. aprila. (K. u.) P o 1 e t n i č a s. Zvezni svet je sklenil, da se pomaknejo ure v poletnih mesecih 1916 naprej. Izvedlo se bo to v Nemčiji takole: Dne 30. aprila t. 1. ob 11. uri zvečer se pomakne veliki kazalec na urah eno uro naprej; 1. majnika se prične torej letos v Nemčiji že 30. aprila ob 11. uri ponoči. Uradi, tvornice itd. prično delati eno uro zjutraj prej in nehajo tudi eno uro prej. Upajo, da prihranijo tako veliko na razsvetljavi.
—	Ksaver Meško, priljubljeni slovenski pisatelj, o katerem so po graških listih poročali, da je bil aretiran, se__zcpet nahaja v svoji župniji Marija na Žili pri Be-Ijaku.
-r Podeljena župnija Mirna č. g. oo-sipu V r a n k a r, župniku na Dobrovi pri Kropi.
—	Umrl je na svojem posestvu v Mi-hovljanu na Hrvaškem Klavdij baron Fiedler, star 56 let.
—	Dragocena najdba. Z Reke se poroča: Nek kmet, ki je na Kantridi obdeloval svoje polje, je našel zelo dobro ohranjeno cerkveno posodje iz bronca. Na nasvet nekega orožnika, ki je bil slučajno navzoč, je kopal kmet še bolj globoko. In zares je zadel na 40 cm visoko in 20 cm široko mon-štrarico. Monštranca tehta štiri kilograme, a na robu ima urezano letnico 1853. O tej najdbi je bila takoj obveščena oblast in vsi sosednji župni uradi. Najbrž se gre tu za cerkven rop. Monštranca je vredna 10 tisoč kron.
—	Koncert ruskih ujetnikov. V Vu-kovaru v Slavoniji priredi nemška vojaška godba dne 9. t, m. svoj koncert, Pri tem vojaškem koncertu bode pel zbor ruskih ujetnikov ruske narodne pesmi.
LjaliilonsKe novice.
lj Osebna vest. Iz deželne službe je izstopil tajnik in prokurist Kranjske deželne banke, dr. Ivan Č c r n e , katerega je imenovalo načelstvo Ljudske posojilnice za ravnatelja svojega zavoda.
lj Za uboge družine. Mestni aproviza-cijski odsek je sklenil ustanoviti podporni sklad, iz katerega se bodo podpirale one družine, katere si ne morejo iz lastnih sredstev nakupiti potrebnih življenjskih potrebščin. Podpore se ne bodo dajale v denarju, ampak v blagu na način, da se bodo prodajale takim rodbinam življenjske potrebščine za normalne cene. Upa se, da sc bo moglo na ta način podpirati z razpoložljivimi sredstvi okoli 500 rodbin skoz pet mesecev. V prvi vrsti se bodo vpošte-vale rodbine, ki imajo mnogo otrok, a malo dohodkov.
lj Nogo si je zlomi! v členku pri padcu s kolesa zasebni uradnik Rudolf Šturm.
lj Odbili so danss pred magistratom one znatne tri »gostilničarje«, ki že od nekdaj točijo vodo mesto vina,
lj Nc pozabite vrniti praznih krompirjevih vreč prihodnji pondeljek v skladišču pri Miihleisnu.
lj Pri upravnem sodišču sc vrši 15. t. in. javna ustmena razprava o pritožbi Adolfa Sadarja v Ljubljani proti naučne-mu ministrstvu — zaradi volitve v mestni šolski svet ljubljanski.
— Smrtna kosa. Umrl je na Dunaju 4. t. m. g. Feliks R e y a. pl. Castelletto c. in kr. major v p. v 83. letu starosti. —
R. i. p.l
Upokoj. generalmajor Henrik
lo-
Povišanje
laczek je umrl na Dunaju v 63. letu — Podražens vžigalice. Po cen za surovine in pomožna sredstva, ki se rabijo za izdelovanje vžigalic in vsled tega nastalo povišanje prodajnih cen tovarn za vžigalice, je že pred enim letom do v do tega, da se je v nadrobni predaji v mirnem času običajna cena 2 vinarjev za navadno škatljico švedskih užigalic zvišala na 3 vinarje. Ker so se od tega časa nabavni stroški še nadalje povišali, industrija ni v stanu, še naprej prodajati vžigalice za tako ceno, da bi mogli zadnji prodajalci držati se prodajne cene 3 vinarjev za posamezno škatljico. Na podlagi natančne proučitve položaja se je dovolilo industriji za vžigalice povišanje prodajnih cen, vendar samo v toliki meri, da se more — upoštevajoč primeren pribitek za prekupstvo in za nadrobno prodajo — pri nadrobni prodaji držati najvišja cena 32 vinarjev za en zavoj z 10 navadnimi škatljicami, 7 vinarjev za dve navadni škatljici in 4 vinar-iev za posamezno škatljico.
—	Ljudje, proti katerim bi bilo treba ostro nastopiti. Te dni je beležil »Grazer Volksblatt«, da je v Gradcu sedaj 69 milijonarjev, od teh so zadnje vojno posojilo podpisali samo 4 milijonarji. Na Dunaju imajo od začetka vojske do danes 600 novih milijonarjev, Kje in komu so neki ti ljudje vzeli denar, da so tako hitro obogateli?! Tu bi bilo treba krepko pritisniti!
—	Poizkušen umor in samoumor. 46-letni vratar na mariborskem glavnem kolodvoru Ivan Wollmuth, oženjen, oče 18-letne hčere in 15letnega sina, je imel že več let nedovoljene zveze z že priletno ženo železniškega tesarja Elizo S., ki je istotako mati dveh odraščenih hčera. Wollmuth, ki je že večkrat grozil Elizi S., je prišel te dni na njeno stanovanje in po kratkem prerekanju oddal proti nji štiri strele iz revolverja, ki so vsi zadeli, dasi ne smrtnonevarno, tako da mu je S. še lahko ušla iz stanovanja. Wollmuth si je nato pognal kroglo v glavo in bil na mestu mrtev. Zdi se, da Wollmuth ni bil popolnoma normalen.
—	Rudniška nesreča na Westialskem. Iz Essen-Riittenscheida: V rovu »Hanse-mann« so olini ubili tri rudarje.
Zsilo poroči.
Italijansko uradno poročilo.
Rim, 5. aprila. Na Tridentinskem v dolini Adiže običajno delovanje artiljerije. V odseku Cristallo jc sovražnik po odločni artiljerijski pripravi v noči na 4. t, m. vnovič ljuto napadel naše postojanke na Rauchkofelu, bi! pa je z velikimi izgubami ; odbit in je pustil nekaj ujetnikov v naših j rokah. Ob zgornji in srednji Soči ljut artiljerijski dvoboj. Mali sovražni oddelki, ki so skušali vdreti v naše postojanke vzhodno od Podsaboiina, so bili odbiti in razkropljeni.
Sovražni letalci so včeraj skušali napasti Verono, bili so pa takoj prepodeni proti severu. Drugim letalom se je posrečilo vreči nekaj bomb na Bassano, kjer sta ubita dva otroka. Tudi ob spodnji Soči in na lagunah pri Gradežu so sovražni letalci napadli in vrgli nekaj bomb na male kraje, Naša artiljerija in obrambno letalno brodovje sta prepodila sovražna letala. Opc.-zilo se je, da sta se za sovražnimi črtami dve hitro spustili na tla.
Obstreljevanje Reimsa.
Geni, 7. aprila. Lyonski »Progres- poroča, da so Nemci v nedeljo izredno ljuto obstreljevali Reims. Več kot tisoč krogel velikega kalibra jc padlo v mesto od 9. ure dopoldne do 1. ure popoldne. Ob 4, uri popoldne se je obstreljevanje zopet pričelo in povzročilo več požarov. To obstreljevanje je več ali manj razrušilo 230 hiš.
Preobrat v zadržanju Japonske,
Rotterdam, 7. aprila. Po poročilih iz Tokia se pripravlja preobrat v političnem in vojaškem zadržanju Japonske. Na čelu gibanja se nahaja vojni minister general Oshimn.
njegove bitke. Potem pa ga je postavila zgodovina večkrat na točke, kjer je bilo v boju razgaljeno jedro avstro-ogrskih življenjskih živcev: Limanova, Dukla v Karpatih in Soča. Vsakokrat je monarhiji v neodoljivi grozi zastala sapa. Vojskovodja Svctozar pl. Boroevič se je posmehljal s svojim kratkim smehom, molčal — in stal neomajno. In ko so menili italijanski trapci, da bodo z lahkim navalom kakor za šalo utrgali »nerešeni cvet« — Trst, tedaj so s svojimi glavami udarili ob zid pri Soči, ki ga je zgradil Boroevič iz krvi in železa.
Redkokdaj sta zgodovinsko poslanstvo in osebnost tako soglašala kakor tukaj. Mišičasto telo z glavo, katere črte so kakor iz kamena izklesane, kratko nasajen in naraven do odurnosti, a pri tem šegav, strog nasproti sebi in vsem odgovornim, silno skromen v svojih osebnih potrebah in nikdar truden — vse te lastnosti tega hrvaškega generala spominjajo na najpopularnejše vojskovodje »velike soldateske«. Toda, kar ga dviga nad vojskovodje starega sloga, kar ga v tej moderni, tehnično-mašinelni borbi šele usposablja za reševanje odločilnih nalog, to je njegovo navadno, sijajno znanje. Lahko bi obrnil nase izpre-menjeni stari rimski rek: »Nič vojnega mi ni ostalo tujega.«
Svetozarju Boroeviču je tekla zibelka v Umetiču na Hrvaškem, kjer je bil rojen 1. 1856. Njegov oče, nadporočnik v grani-čarskem polku št. 11, in njegova mati, stot-nikova hčerka, se nista upirala njegovemu neugnanemu vojaškemu nagnenju, ki ga je že kot dečka oslepilo za vse druge radosti življenja. Vojaka se je čutil — vojak je moral postati! Prvi pouk je užival v kise-škem spodnjem vzgojnem zavodu, nakar je obiskoval pehotno kadetno šolo v Gradcu in slavil 1. 1872. kot kadet pri 52. pešpolku svoj vstop v c. in kr. armado. Višek poroč-niških let je doživel v okupacijski vojni 1. 1878. Hrabro se je boril mladi Boroevič pri Kokanju, Kolotiču, Visokem in si zaslužil pri zavzetju Sarajeva vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo. Kasneje je odlično dovrši! voino šolo, bii povišan za nadporoč-nika in pričel svojo generalštabno pot, ki ga je kot stotnika pripeljala k 15. zbornemu poveljstvu. Nato deluje Boroevič kot učitelj taktike in armadne organizacije — začasno je poučeval tudi vojno zgodovino — na Terezijanski vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. L. 1892, je postal major. V tem činu je deloval najprej kot generalštabni načelnik 19. pehotne divizije v Plznu, potem 18. v Mostarju in končno 27. v Košicah. L. 1895. je postal podpolkovnik ter poučeval na zborni častniški šoli v Košicah, bil potem do 1. 1896. dodeljen ta-mošnjernu zbornemu poveljstvu kot drugi štabni častnik, nato pa ga vidimo kot poveljnika 3. bataljona siavnega 17. pešpolka. L. 1898. je postal polkovnik in bil obenem imenovan za generalštabnega načelnika 8. zbora. Po šestletnem delovanju na važnem službenem mestu v Pragi je prevzel Boroevič kot generalni major poveljstvo 14. gorske brigade ter dajal v letih 1907. do 1912. v poveljstvu zagrebškega 7. kraljevega ogrskega domobranskega okrožja zgled energične, v dolžnosti neumorno zveste delavnosti. Strumna zagrebška divizija, ki je bila kakor zlita ter so vsi njeni deli medsebojno delovali kakor ura, je že za-časa veszprimskih armadnih manevrov pri-čr<p o smotrnem, krepkem delovanju okrožnega komandanta, ki je 1. 1908. postat podmaršal. L. 1912. je bil imenovan za poveljnika 6. zbora in poveljujočega generala v Košicah, kmalu nato za tajnega svetnika in generala pehote. In s tem svojim zborom je odrinil tudi na bojišče, ko je poklicala vojna voditelje k najvišji, zadnji izkušnji: pred resničnost.
(Konec prihodnjič.)
V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da jima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Boroevič
Ko je
od Komarowa sem stopil na čelo 3. armade, ki je od začetka vojne težko krvavela, je storil to z naslednjim poveljem: »Vojaki! Kot zmagovalec prihajam k vam in prevzemam z današnjim dnem poveljstvo tretje armade.« Tako je nastopil Boroevič vojno proti premoči. »Sedaj se borimo eden proti trem,« je rekel za-časa najbolj vročih bojev z Rusi v začetku, »kasneje se bomo borili eden proti dvem; ko si bomo stali nasproti po eden in eden, bo zmaga naša...« AH pa jc menil: »Da, ako bi imeli Rusi našo infanterijo, potem bi morda prišli na Dunaj!« Ta vera je približala generala srcem prebivalstva, še predno je izvršil svoja trajna dejanja. Boroevič ie bil popularen prej, nego so bile
Miia-kr&sa

80 vinarjev
i? deželnem gledališču. Prvovrstni spored:
Sobota 8. Nedelja 9. Ponedeljek 19, ap.
Velezanimiva drama iz življenja nekega iluzijoiiista v štirih dejanjih. Sestavil Earol Scsioaleld.
Fina veseloigra v dveh Zieinei v glavni vlogi.
>> M unijo
novim sporedom se vrše v soboto
aprila ob ty4 5. uri pop., v nedeljo aprila ob 1/2 H. in 2. uri popoldne in ponedeljek 10. aprila ob 1/4 5- uri pop
Na sporedu predstav za mladino so poleg najnovejših vojnih poročil krasni filmi: Slapovi Nin rja te. Slapovi Kerke, Izlet v Kraljevo, Lov na tunine, Pravljica o Janezku m Marij anici itd.
Temeljit, dober in bol lajšajoči učinek se doseže z masažami hrbta s Fellerjevim fluidom iz rastlinskih esenc z zn. ,Eiza-fluid'. Med vtiranjem s tem fluidom izginejo vsa* bolečine in gorka kri zopet živahneje kroži po dotičnih udih. „Elza-fluid" se no more nadomestiti z nobenim drugim vtiral-nim sredstvom. 12 steklenic pošlje lekarnar E. V. Feller, Stubiea, Elzntrg, št 285 (Hrvatska) poštnine prosto za 6 kron. Mnogo Blatih kolajen in priporočil. Enako tudi odvajalne „Elza-krogljice", 6 ška-Ijic stane 4 K 40 h.	(—eu—)
Pri mnogih ženskah živčno bolnih
predstavlja naravna »Franc Jožefa« gren-čica domače sredstvo vsled pogostnejšega izčiščenja čreves, ker pospeši prebavo že mala količina iste, pospešuje presnavlja-nje in pospešuje tek. Dvorni svetnik profesor Schauta, predstojnik na kliniki c. kr. dunajske porodnišnice spričuje v nekem strokovnjaškem mnenju, da se Franc Jožefa voda v praksi vedno dobro obnese, C. kr. razredna loterija. Glavno žrebanje V. razredne loterije je v 5. razredu in se prične 10. aprila ter traja do 8, maja t, I.
Srečke za to žrebanje se dobijo pred žrebanjem in tudi med žrebanjem po sledečih cenah:
Vi K 200.—, y« K 100.—, Vi K 50.—, '/» K 25,— pri Poslovnici c. kr. razredne loterije Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Celju, Celovcu, Trstu in Splitu.
Zahvala.
Povodom prebridke smrti našega ljubljenega soproga in očeta, gospoda
Franc Puc-a
izrekamo vsem, ki so nam bili v dneh žalosti v tolažbo in podporo, ki so mu med časom njegove bolezni na ta ali oni način olajšali njegovo trpljenje, kot tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, najprisrčejšo zahvalo.
1 jubljana, 8. aprila 1916.
RodMna Pisc.
za na deželo, ki
zna doliro plest' na stroj 8 in 12
Naslov pove uprava lista pod št. 898.
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Peter Angelo, Ljubljana.
Le pismene ponudbe se ž'ele, tudi od tr« govcev. — Posredovalci se iščejo proti dobremu plačilu.
242€
Kratke molitvice za najmanjše prvoobhajance.
V prodajulni K. T. D. (Ničman) v Ljubljani se dobe lističi »Angelski kruh« — s pesmico Silvins Sardenka in s sliko „Angel obhaja sv. Stanislava", — 100 kom. s poštnino vred K 1'50. — Dalje dvo-krili lističi »Kratke molitve pred in po sv. obhajilu« s sliko .,Jezus obhaja otročiče". — 100 kom s poštnino vrea K 3"—.
I Mehaniki in trgovci s kolesi !
zahtevajte moj najnovejši engros- cenik o kolesih, pnevmatiki ln delih. Najcenejši lzvo2
A. WEXSSBERG, Dunaj II. Untere Donanstr. 23 5.
Slovensko dopisovanje.
Oddelek I.
Vsakovrstne
S m
89
i Ur dR m ii*. %%
priporoča gospodom trgovcem in slavnemu obfilnstvu
FR. CERAR, tovarna slamnikov v Stobu pošta Domžale pri Ljubljani.
JURIJ GODEC usnjar, Bob. Bistrica št. 117 Gor.
11 naiem se odda "W
gostilna
s tremi velikimi gostilniškimi prostori, veliko kuhinjo, shrambo in drugimi pritiklinami, z mesarijo, ledenico in prostornim hlevom.
Gostilna je na najbolj obiiudenem kraju v Črnomlja, kjer se la gostilniška obrt že več desetletij prav dobičkanosnu izvršuje.
Pri gostilni je lep, senčnat vrt, in poleg tega še sadni vrt. — Natančneje pogoje je poizve-deti v Ljubljani, v Gledališki ulici 7. I. Gradbeno podjetništvo.	892
lepihbrejihkrav
se proda dne 12. aprila t. 1,
samo od 1. do 3. pop. v Ljubljani, Sv, Petra c. 81.
Kontoristinj a
dobra strojepiska In stenograflnja, zmožna slovenskega In nemškega jezika v govoru in pisavi, se takoj sprejme. Ponudbe z navedbo plače pod 100 na upravništvo tega lista.
s petletno prakso, ki je vodil skozi eno leto samostojno odvetn. pisarno, išče primerne službe za 1. julija 191G, Ponudbe na Dr. J M. Celje, Schillerstrasse štev. 5/1.	904
v zelo dobrem stanju v večji množini po K 14'— za hekto pri
VilJ. Spitzer
Ljubljana, Kolizej
v vagonih oddaja za takoj do avgusta, dolgost 1 2 V2 m. Obvezne ponudbe za 100 kg z navedbo postaje doposlati tvrdki: Vinko Vabič, Žalec, Štajersko.	901
okrogel, surov ali suh, od 10 cm naprej, dolžina od 2 do 6 metrov, kupuje tovarna Goričane pri Medvodah. Ponudba brez naznanjene cene nima pomena. 856
Najfinejše brivske aparate in rezila, britve, lase-strlžnike
kupite najboljše in najcenejše pri
A. Weissberg
Dunaj IL Untere Donaustr. 23./S.
Ceniki in engros-liste trgovcem zast. Dopisuje se sloveti.

Globoko žalosti potrti naznanjamo tužno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi našo ljubljeno mater, staro mater, sestro, gospo
Mariie SiMolik. m Verbii
v 05. letu starosti, previdono večkrat s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob pol 2. uri popoldne.
Pogreb predrage rajnico bo v nedeljo dne 9. t. m. ob pol 4. url popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v Borovnici.
Nepozabno rajnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župnijski cerkvi v Borovnici.
Borovnica, 7. aprila 1916.
Franjo Suhadolnlk,
sin.
:'rm! omožena Smrdel;, Ana omožena PJro, hčeri.
Franjo Smrdel),
stavbni podjetnik,
Ivan Pire,
p. kr. inženčr, poročnik, zeta.
R, Mildner-jeva nasi, P. {Ictrborič
Cjubljnna » testni trg
jSTo.jnižjo esns. *
ppipopoea bogato zalogo duri. modelovnakin&anih i praznih
slamnikov
©Vetli©, peres, itd.
V žalnih klobukih Vedno Velika izbira.
Popravila hitro in ©ono,
Zahvala.
Le tem potom se moremo zahvaliti za mnoge prisrčne dokaze sočuvslvo-vanja vsem ljubim, dobrim ljudem, ki bo se nam izkazovali s svetom, dejanjem in tolažil ni mi besedami povodom junaške smrti našega iskreno ljubljenega sina gospoda
Fran Korenta
uradnika c. kr. tobačne režije in c. kr. nadporoCnika.
Naj bi dobrotna usoda obvarovala vsa sočustvujoča srca pred onakimi boli. Pokojnik je bil v/.or za cesarja in domovino v zvestem izpolnovanju dolžnosti živečega častnika, ponos in veselje svojih staršev, katerih edini otrok jo bil, stara vojaška kri, katere potomec je bil, so jo v težki poskušnji vojsko izkazala do zadnjega. čast njegovemu spominu!
LJUBLJANA, 8. aprila 1916.
Josip in Frančiška Kurent,
starši.

Aktiva
Čista bilanca k 31. decembru 1915.
Pasiva
Blagajna...........
Menice............
Valute in devize........
Predujmi na vrednostne papirje
Vrednostni papirji.......
Dolžniki: a) denarni zavodi . .
b)	pokritje v vrednostnih papir-
jih, hipotekah, blagu itd.
c)	računi „1
trala"
d)	ostali dolžniki
Inventar .........
Rcalitete.........
„Podružnice'1 ozir. „Cen-
Krone
1701688	68
12920847	73
2883901^ —
1688912	13
654762 74 30671431 73
68958 4973412 4242824
57 23 75
19195349 102402 1982996
34287850
54 18 50
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9. 10. 11.
Delniška glavnica:
20.000 delnic (d 400 K, s kuponom za 1. 1915)
Redni rezervni zaklad..........
Rezervni zaklad za bančne zadolžnice , . Posebni rez. zaklad za men. in konkorentne
izgube..................
Vojni rezervni zaklad ......
Pokojninski zaklad . . .j.-.,. Vloge a) na knjižico . ."".' • • • •
b) na tekoči račun .V1'.'i .'•'«'"'./» • Upniki: (inlcl. računi „Centrala" oziroma »Podružnice" per K 2,883.901'--) . ... . i .
Transito-obresti........ % ;> . . .
Nevzdignjena dividenda . . . .V''. . Dobiček: prenos iz leta 1914	.
dobiček za leto 1915 ......
24
Krone			
		8000000	
		569848	34
		16271.	37
		83883	97
		10000(1	_
		162879	18
6729518	74		
13265696	87	19995215	60
		4504291	29
		32604	44
		5604	_
13205	50		
804046	55	817252	05
		34,287.850	24
	1		r
IzdstM
Račun izgube in dobička k 31. decembru 1915.
PrcjcmVf.
1 Obresti reeskomptne in transitne
2.	Obresti vlog na knjižice . . .
3.	Obresti vlog na tekoči račun .
4.	Upravni stroški........
5.	Plače.............
6.	Davki in pristojbine.....
7.	Odpis inventarja.......
8.	Cisti dobiček za 1.1915 inkl. prenos iz 1.1914
Krone
166271 ;
404609
661301
92 87
86
1232183 84814 197433 47310 16067 817252
65 85 21 90 67 05
2395062 : 33
1.	Obresti vrednostnih papirjev......
2.	Obresti menic.............
3.	Obresti predujmov in tekočih računov .
4.	Iznos bančnih poslov . . . , ......
5.	Iznos realitet........... ......
6.	Prenos dobička iz leta 1914 . \-.V. J.\
Krone
134619 55
386040 34 1308471 1 58
1829131	47
515056	79
37668	57
13205	50
2395062 33
1.)	5%na dotacija rednemu rezervnemu zakladu po § 39 a) pravil
2.)	5%na dividenda in l%na superdividenda od 20000 delnic po
K 400'— za kupon štev. 15 a K 24'— ........<■ ■
3.)	I00/Ona tantljema upravnemu svetu po § 39 d) pravil . . /v . 4,1 nagrada nadzorstvenemu svetu po § 39 d) pravil.......
Razdelitev čistega dobička.
Razdelitev čistega dobička za loto 1915:
K 40202-33 5) dotacija pokojninskemu zakladu ...............K
6) dotacija za vojne in druge dobrodelne namene . . •••••• » 1UUUU
480000'— 7) dotacija izrednemu rezervnemu zakladu za menične In konto- 00-no()._
" 36384-42	korentne izgubo ••••••...........! " 11665-30
4000-— 8) prenos na novi račun leta 1916..................
skupno. . . . K 817.252'0r
Upravni svet
Služba
IN
se odda o sv. Juriju v Št. Jurji p. Grosupljem. — Natančneje se izve pri žup.
uradu v Šent Jurji.	881
V
iz boljše hiše, s primerno šolsko izobrazbo, se takoj sprejme za modno trgovine. Ponudbe na
»Poštni predal 92, Ljubljana.«
862
Iz preste roke se proda pod zelo ugodnimi pogoji 110 V Ji
mMm.
flTSIfil
• v
i. dvema stavbenima parcelama. Hiša stoji na zelo lepem kraju v Ljubljani. Poizve se pri župans vu v Mostah.	890
liirelii saliris IsiisSs liils i
išče za takojšnji nastop proti dobri plači s prostim stanovanjem
l $m$\i a menjalno m, 4 iii (iselclsiiilsr),
Najcenejše
dežnike in
, MJUUIjtlilU,
Prešernova ulica 4
domačega izdelka
"priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini
lilmar, t
Pred Škofijo 19.
Popravila točno in ceno.
Kašelj - pljučne bolezni 11!
..Certosan," krepil ni prašek za pljuča, sloviti Izdelek bostonskega prof. dr. Coole, odstrani naglo in temeljito najhujši kašelj, hripavost, težko sapo, zdravi naglo težkoce pri dihanju, katar na pljučih, ovira uničevalno delo pojavov tuberkuloze in zavrne to težko bolezen na pot ozdravljenja, ker desinficira pljučno omrežje in napravi potom zvapnenja bacile neškodljive, končno učinkuje v vsakem sluča;u zelo redilno, krepilno in osvežujoče. Tisoči ozdravelih zahvalno omenjalo zdravilni, krepilni in življenje rešilni učinek „Certos;;naVelika izvirna steklenica „Cer-tosaua" stane K B'—. Zahtevajte ga v lekarnah. Ce ga tara ne dobite, naročite ga naravnost pri glavni zalogi: Lekarna
Jožef v. TBrok, Budapest, VI. Klrdly-utca 12 L.
		
		
Iščejo se za veletrgovino mešane stroke
Fjii
S Ittij
»
"MAM
iUdUi yt
li,
iMiMjiiPPilii,
il alf vin
m
l M
876
Refiektira se le na izvežbane moči. Pismene ponudbe pod »Veletrgovina 878« na upravo iista.
Na prodaj ima
za kuho b rinjevice v poljubnih množinah po nizki ceni tvrdka Ivan Jelačin v Ljubljani. 814
Kupim več
Z
kateri so pripravni za okrogel les voziti, za težo 2000—3000 kg, tudi več še v dobrem stanju naha-jajočili se konjskih oprem. ------- Ponudbe:
--Ljubljana — Poštni predal 151.---
Društvo za otroško varstvo in mladinski« skrb v Idriji,
ima na razpolago
ioariiilo m Urico,
s primerno prakso, z znanjem obeh deželnih jezikov, strojepisja in knjigovodstva.
ki ima resno voljo in veselje do te stroke, sprejme IVAN PENGOV, podobar, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 20.
877
s svojimi^ 185 cm dolgimi orjaškimi Lorelejkiml lasmi, ki sem jih dobila po 14 mesečni rabi pomade, ki sem jo iznašla sama. To je edino sredstvo proti izpadanju las, za njih rast in negovanje, za ojačitev Iasišča, pri moških krepko pospešuje rast brade, in že po kratki dobi daje lasem in biadl naravni blesk in polnost in jih varuje pred prezgodnjim osivenjem do najvišje starosti.
Lonček po 4, 6 In 10 kron.
Po pošti se pošilja y'sak dan po vsem svetu s poštnim povzetjem ali denar naprej iz tvornice kamor je naslavljati vsa naročila
Hnst Csilflai, Dunaj 1, Kohltnarhf 11.
'frfftf MtAilsif ki naJcenej£a >n najboljša jed 8 kruhom Sida-med n„;t„ ,„»:;» .(b,u„ ilfafl IfilPml ie ravno tako redilen kakor surovo maslo ali štirikrat UfljIE SVCJim DirflKOm J»#rMM	f cenejši. I zavitek Sida-medu stane samo 35 vinarjev
in se napravi iz njega 3/« kg medu, ki stane le do 70 vin. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavitkov po povzetju za 2 kroni in zavoj se zaračuna 30 vin. če se pošilja denar naprej se ovoj no zaračuna. Pazite na zakonito varstveno znamko „Sida" in zavrnite ponaredbe.
Naroča se pri razpošiljalnicl »Slda-izdelkov« v Ljubljani Zeljarska ulioa 4.
2 — I i=».7U7-V
sprejema za.
pogoji
il
,. j || f ftl^*® 11 111,6
11
&
Podružnica
® s
| i m
W
Vf/
as
Predprijava
kr.nrlv. splošni prometni banki
podružnica
Ljubljana.
Prosim (o) da sc predznamuje za
IV. avstr. vojno posojilo
nominale kr n..............................................

Ime:
Naslov:
Objava v časopisih
wmm iMimuiira^i
M fg
1 sk
■HHBI
katero bode v kratkem izdano, sprejema že sedaj predprijave po originalnih pogojih in dovoljuje predujme na vsa do sedaj emitirana avstrijska vojna posojila po ugodnih cenah
■
•••M
•r>s

Ljubljana, Stritarjeva ul. 9.
Praga VII., (Ho)ešovice), Praga VIII., (Libenj), Kraljevski Vinogradi, Žižkov in
Dunaj IV., VII. in XX. okraj. Dunaj, Brno, Opava, Krakov, Hodonin, Ml. Boleslava, Kladno, Kutna Gora, Louny, Nachod, Pferov, Pfibram, Rakovnik, Roudnice n/L., Domažlice, 0. Gradišče, Vyškov.

Predprijava.
Indusfrljalaa smM
Podpišem
K' _ .
mum
!Q m\i »031680
, dne
1916-
Ime........................
Stan ..................-.....
Natančen naslov
izgube 17. pešpolka.
Mrtvi: Poddesetnik Knall Josip, 2.-X. maršstot. (22. do 30. 7. 1915); inf. Kristan Karel, 2. nad. s., Vače 1881 (22. do 30. 7. 1915); inf. Kure Marko, 2. nad. s., Črnomelj 1891 22. do 30. 7. 1915); inf. Macele Franc, 1. nad. s., Črnomelj, 1883 (22. do 30. 7. 1915).
Ujeti: Poročnik Bauer-Hansl Feliks, 15. s.; poročnik Heidner Maks, 2. stot.i stotnik Šmid Josip, 3. stot., Celje; inf. Adamič Franc, 1. nad. s., Sv. Gregor; inf. Adle-šič Nikolaj, 2. nad. s., Adlešiči; inf. Arhar Anton, 3. s., Zmunec; inf. Arko Ivan, 1. nad. s., Sodražica; inf. Artelj Rudolf, 1. nad. s., Mošnje; rez. Bambič Anton, 2. nad. s., Krško; inf. Barbič Mihael, 1. nad. s., Krško; inf. Bašelj Franc, 10. s., Šmihel-Stopiče; inf. Ban Martin, 2. nad. s., Brusnice; rez. Belič Ivan, 3. nad. s., Vič; inf. Berčan Iv., 1. nad. s., Trebeljevo; inf. Berčič Franc, 3. nad. s., Stara Loka; rez. Bernardis Anton, 10. s., Medeja; inf. Bizilj Anton, Moravče; rez. Bohinc Ivan, 3. maršstot., Radovljica; inf. Bokan Josip, 2. nad. s., Ljubljana; inf. Bokte Franc, 1. nad. s., Šmihel-Stopiče; inf. Bračko Anton, 1. nad. s., Šmarjeta; inf. Bratuš Ivan, 1. nad. s., Kranj; rez. Brčan Anton, 4. s., Litija; inf. Brčar Josip, 2. nad. s., Krško; inf. Bukovic Josip, 2. nad. s., Krško; inf. Čadež Josip, 4. nad. s., Trata; inf. Canka Anton, Ljubljana; inf. Čeh Leopold, 1. nad. s., Novo mesto; inf. Cerar Mihael, 1. nad. s., Kamnik; inf. Černivec Ivan, 1. nad. s., Vič; inf. Černivec Nikolaj, 2. nad. s,, Dobrunje; četovodja Češark Anton, 2. nad. s., Ribnica; inf. Češnovar Josip, 1. nd. s., Krško; inf. Culjkar Anton, 1. nad. s., Draga; inf. Darčar Ivan, 1. nad. s., Kamnik; inf. Darovič Anton, 1. nad. s., Prečna; inf. Debevc Anton, 2. s., Žirovnica; inf. De-cero Leopold, 2. nad. s., Krško; inf. Do-blikar Josip, 1. nad. s„ Trebeljevo; inf. Dolenc Ivan, 1. nad. s„ Selce; inf. Dolenc Anton, 13. s., Javorje; inf. Dolenec Anton, 13. s., Kranj; inf. Dolenec Ivan, 4. nad. s., Stara Loka; inf. Domini Ivan, 1. nad. s., Viži-nada; rez. Dornik Ivan, 14. s., Krško; rez. Dornik Martin, 4. nad. s„ Cerklje; tit. poddesetnik Dragan Franc, 2. nad. s., Krško; rez. Erjavšek Franc, 3. nad. s., Županje njive; tit. poddesetnik Eržen Anton, 11. s., Železniki; poddesetnik Frkov Franc, 6. st., Moste; inf. Gajski Ivan, Vel. Doline; inf. Gale Franc, Trebeljevo; poddesetnik Germ Josip, 3. s., Novo mesto; inf. Gimpel Ivan, 4. nad. s., Toplice; inf. Godec Franc, 1. nd. s., Račna; inf. Goljuf Franc, ICotredež; inf. Golob Alojzij, 1. nad. s., Št. Peter pri Novem mestu; tit. poddesetnik Gorenc Anton, 2. nad. s., Krško; inf. Gregorčič Josip, 1. nad. s., Ambrus; inf. Gross Ivan, 1. nad. s., Kranj; inf, Groznik Franc, Polica; rez. Honigmann Josip, 4. maršstot., Metlika; rez. Hribar Franc, 1. maršstot., Trojane; poddesetnik Hrovat Josip, 11. s., Novo mesto: tit. narednik Hutter Florijan, 15. s., Kočevje; inf. Iskra Ivan, 1. nad. s,, Krško; inf. Jaklič Andrej, 6. s., Kočevje; inf. Ja-mer Ivan, 12. s,, Jesenice; rez. Jamnik Fr., 7. s,, Litija; inf, Jctnc Anton, 1. nad. s., Črnuče; inf. Jerman Josip, 1. nad. s., Loka; rez. Juvanc Franc, 4. nad. s., Bučka; rez. Kamin Ivan, 7. stot., Novo mesto; poddesetnik Kaplja Pavel, 12. s„ Litija; inf. Kastelec Martin, 12. s,, Slivnica; inf. Ka-stelic Alojzij, Grosuplje; inf. Kastelic Franc. 1. nad. s., Zg. Šiška; inf. Kastelic Peter, Semič; desetnik Kenda Karol, 2. nad. s., Idri-ia; rez. Kern Marko, 12. s., Predoslje; inf. Kinkopf Jurij, Kočevje; rez. Kiren Ivan, 1. nad. s,, Zagorje; inf. Kirn Josip, 4. nad. s,, Novo mesto; inf. Kirn Josip, Št. Jernej; inf. Klanšek Ivan, 4. nad. s., Krško; inf. Klaus Anton, Podgora: četovodja Klemene Anton, 2. nad. s., Črnomelj; rez. Knafelc Fr.,
3.	maršstot., Postojna; inf. Knaus Anton,
4.	nad. s., Loški potok; inf. Kočevar Ivan, 4. nad. s., Vinica; inf. Kocjančič Ivan, 9, s., Žužemberk; inf. Kolar Josip, 1. nad. s,, Litija; desetnik Kollmann Rudolf, 4. s., Kočevje; inf. Korošec Ivan, 3. nad. s., Srednja vas (tudi ranjen); poddesetnik Kos Josip, 1. maršstot., Ljubljana; inf. Kosančič Matija ,Krško; inf. Košir Ivan, 8. s., Radovljica; inf. Kosirnik Štefan, 4. nad. s., Ljubljana; rez. Kovačič Franc, 3. maršstot., Kamnik-; inf. Krašovec Lovrenc, Vrhnika; desetnik Krvina Matej, 2. s., Vrhnika; enol. prost, desetnik Kržišnik Anton, 1. nad. s,, Poljane; inf. Kuhar Ivan, 3. nad. s., Krško; desetnik Kuhar Ivan, 5. s., Zagorje; inf. Kuhelj Josip, 12. s., Novo mesto; inf. Kump Franc, 3. nad. s., Kočevje; inf. Kump Ivan, 4. nad. s., Kočevje; inf. Kurent Ivan, 4. nd. s., Krško; inf. Lamovšek Franc, Šmartno; inf, Lamovšek Martin, 1. nad. s., Krško; inf. Lampe Andrej, 3. nad. s., Cerklje; inf. Letnar Anton, 1. nad. s., Kamnik; inf. Li-kozar Ivan, 1. nad. s,, Predoslje; inf. Lončar Franc, 1. nad. s., Moravče; inf. Lunder Franc, 2. nad. s., Sv. Gregor; inf. Mali Jurij, 4. s., Nevlje; rez. Malovrh Ivan, 3. nad. s., Ljubljana; inf. Marolt Andrej, 3. nad. s., Horjul; inf. Martinčič Ivan, 1. nad. s., Piran; rez. Marvin Ivan, 4. maršs., Vogersko; inf. Maycr Ivan, StraBcn; inf. Meglen Josip, 1. nad. s., Struge; inf. Meke Martin, 3. nad. s., Cerklje; inf. Metelko Franc, 3. nad. s.; Dob; inf. Metlikovič Vinko, 4. nad. s., Ljubljana; rez. Miklič Anton, 4. s., Žužem-
berk; rez. Mlakar Franc, 2. nad. s., Dobrunje; vojak Močilnikar Franc, 2. maršstot., Kamnik; inf. Močnik Ignacij, 1. odd. stroj, p., Rafolče; inf. Mohar Jos„ 1. nad. s., Kočevje; inf. Moharič Peter, Kranj; inf. Molar Ernest, 1. nad. s., Ljubljana; inf. Možina Karel, Horjul; poddesetnik Naglav Josip, 1. nad. s,, Kotredež; inf. Nemanič Marko, Božjakovo; inf. Novak Franc, Krško; inf. Oberič Josip, 1. nad. s., Dob; rez. Oblak Andrej, 2. nad. s., Zminec; inf. Oblak Anton, 9. s., Javorje; inf. Obreza Jakob, 6. s., Cerknica; rez. Omahen Anton, 3. s., Št. Vid; inf. Oselli Anton Ivan, 6. s., Vodice; inf. Ozimek Franc, Selo; inf. Pajer Franc,
3.	nad. s., Dvor; inf. Pančur Ivan, 6. s., Nevlje; desetnik Pangeršič Josip, 4. odd. stroj, p., Vel. Dolina; inf. Paskualis Franc, Trebelno; inf. Pauli Matej, 1. nad. s., Domžale; četovodja Pavlič Anton, 5. s., Vrabče; inf. Pavšek Josip, Litija; poddesetnik Peč-nik Peter, 13. s., Stara Loka; rez. Pegam Anton, 11. s., Ovšiše;. inf. Per Franc, 1, nad. s., Krašnja; inf. Petkovšek Ignacij, Vrhnika; inf. Pezdirc Anton, Radovica; inf. Pfeifer Franc, Kranj; inf. Pišek Franc, 2. nad. s., Krško; rez. Podbevšek Ivan, 3. ms., Vače; inf. Podlogar Alojzij, 3. nad. s., Litija; inf. Podlogar Franc, Litija; inf. Podlogar Josip, 5. nad. s., Turjak; inf. Poje Franc,
4.	nad. s., Osilnik; rez. Potisek Franc, 12. s., Polšnik; poddesetnik Potrato Jernej, 8. s., Prevoje; inf. Povše Adolf, 4. nad. s., Šmartno; inf. Primožič Franc, Cerklje; inf. Princ Josip, 2. nad. s,, Ig; inf. Princivalli Romeo, 1. nad. s., Gorica; rez. Pristavec Matej, 9. s., Radovljica; poddesetnik Pust Ivan, 14. s., Kočevje; rez. Rauch Peter, 2. ms., Dol; rez. Renko Alojzij, 16. s,, Litija; inf. Repar Ivan, 4. nad. s., Ljubljana; inf. Rezor Anton, 2. nad. s., Kranj; rez. Roje Rok, 5. s., Žužemberk; inf. Rope Ivan, 4. s., Dolsko; inf. Rupar Franc, 1. nad. s., Škofja Loka; inf. Rus Ivan, 4. nad. s., Litija; inf. Rus Anton, 2. nad. s., Črnomelj; inf. Sajo-vic Lovrenc, 1. nad. s., Kranj; inf. Šarabon Josip, 2. nad. s., Tržič; inf. Schener Viktor, Krško; inf. Schneider Ivan, 3. nad. s., Kočevje; inf. Schneider Josip, 2. nad. s., Selo; inf. Scluveiger Franc, 3. nad. s., Črnomelj; rez. Šega Anton, Cerknica; inf. Šest Ivan, 13. s., Radovljica; inf. Simončič Vinko, Krško; rez. Sitar Anton, 2. maršstot., Trebnje; rez. Škerjanc Ivan, k. s., Dobrunje; rez. Škofic Anton, 3. nad. s., Naklo; inf. Skofič Lovrenc, 1. nad. s., Ljubljana; inf. Sluga Alojzij, 1. nad. s., Cerklje; trobentač Špunt Martin, 5. s., Kresnice; inf. Stajerk Franc, Cerklje; poddesetnik Starec Ivan, 1. nad. s., Ribnica; inf. Starin Valentin, 6. s., Trzin; rez. Stemberger Ivan, 2. nad. s., Jablanica; inf. Stepec Ivan, 3. nad. s., Zagorica; inf. Sternole Filip, Zagradec; inf. Štimec Anton, Osilnica; rez. Štimec Josip, 1. nad. s., Osilnica; inf. Stopar Josip, 1. nad. s., Krško; inf. Strah Anton, 3. nad. s., Podgora; inf. Sturm Rudolf, 3. nad. s., Prečna; inf. Sušnik Fabjan, 2. nad. s., Kaštav; inf. Šuštar Jakob, 4. nad. s., Krško; inf. Šuštar Valentin, 1. nad. s., Selce; desetnik Šušteršič Ivan, 1. nad. s., Šmihel-Stopiče; inf. Tanko Ignacij, Kočevje; inf. Tavčar Franc, 1. nad. s., Poljane; inf. Ter-činar Josip, 2. nad. s., Škoci]an; inf. Tomle Josip, 2. nad. s., Ljubljana; inf. Turek Fr., 1. nad. s., Dob; rez. Turk Anton, 3. nad. s., Vrhnika; inf. Umek Ivan, 1. nad. s,, Tržišče; inf. Uzar Peter, 1. nad. s., Kranj; inf. Vahtar Franc, 2. nad. s., Mengeš; rez, Va-tovac Josip, 7. s., ' Košana (tudi ranjen); inf. Velepič Valentin, nad. s., Podgorica; poddesetnik Venturini Franc, 9, s., Sv. Gregor; inf. Vrečar Mihael, Dobrunje; inf. Za-lar Franc, Rob; inf. Železnik Valentin, 1. nad. s., Polhovgradec; inf. Žibert Franc, Češnjice; inf. Žnidaršič Ivan, Krško; inf. Zoreč Josip, 2. nad. s,, Novo mesto; inf. Zupančič Ferdinand, 3. nad. s., Aržišče.
Sprejme se takoj IBt • V m
Naravna
najbogatejši alkalični (natron litijev) kislec na češkem. — lzborna dietetična namizna pijača. O vrednosti „Bilinska" izvolite vprašati hišnega zdravnika.
Sartlleva moka
pgr brez vsakih kart!
Samo pri meni se dobi lina šartljeva moka, znamka
Samo en zavitek rabito za en Sartelj, brez da bi potrebovali kaj sladkorja, kvasa ali drugih reči. — En zavitek stano samo K 1 '/J4.
Po pošti se pošilja samo po povzetju in najmanj 3 zavitke.
Če se pošlje denar naprej, se
ovoj ne zaračuna. Pojasnila o
vporabi se prilože. - Naročite
obratno pri razpošiljalnici šartljeve moke
znamka „HASIN"
Ivan Urek, Ljubljana
691	Mestni trg 13, Pod Traučo,
(prej v Borovljah na Korožkeni).
za bolnico milosrd. sestara v Zcmunu.
Znati mora oskrbovati konje, dobro voziti, orati in opravljati druge hišne posle. Plača obstoji v stanovanju dobri brani lu mesečno 30 kron. Kdor želi dobiti to mtsto, naj so obrne takoj na upravo te bolnice. Prednost imajo taki, ki su lnhko izkažejo s priporočilom svojega župnika, da so pridni in krščanskega življenja.
Revizija žrel}*m|
pod jamstvom za vse srečke od njih pofetka kakor tudi za poznejšo zaznambo. Pristojbina K 1 - pri banki S. FISCHER, Dunaj, IX. 286	Wahringerstr. II.
Prvo hranisho cotiietje n steklarstvo in siar.ie na
Dunajska cesta štev. 13 pri Jlaovcu"
se priporoča- slav. cerkvenim predstojni.štvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo, :r.a steklarstvo v tiguiafnl in navadni ornamantlki, stavbno ter portalno steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-stega blaga vsako vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. — Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
Zaloge v Ljubljani: A. Šarabon in dulius Elbeft.
Ženifnct ponudba.
•\TTla3 l?rojač z Soriškega, star 27 lef, so želi v svrljo ženilve seznanili z gospodično, najraje s šiviljo, v starosti 18—30 let, s premoženjem 500—1000 K. Ponudbe, če mogoče s slil?o, ki sc vrne, na upravo lista počt ..Pomlad 798".
Ceniki franko
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
graver iu izdelovatelj kavčuk - šlaroliilijev
a, SeienDuruova lil. St. t.
553 Ceniki iranko.
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in traino
-jeve
Prodaja jih z navodilom po 2 K par:
C v an čar a, drogerija, Ljubljana; J. it. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. lvosc hi r (,,PriOrlu),
Kamnik.	43

—. A-
Ženitvena ponudba.
Gospod s 25.000 K se želi v svrho ženitve seznaniti s pošteno žensko brez oirok, pri 40. letih katera ima približno enako premoženje bodisi v kateremkoli imetju. Ponudbe na upravo časopisa pod št. 748
v nekem trgu na štajerskem, blizu kolodvora. Nova, moderna stavna. 4 sobe, (parket) kuhinja, kopalnica, lepo kleti, elektr. luč, vodovod. Zraven jo vrt. Le resni reflektant naj se obrne pod „Dom 1916/651" na upr. lega lista.
Ponudbe z ceno in množino (koliko va gonov) je poslati tvrdki:
J. Pogačnik, Ljubljana
Marije Terezije ccsta 13 (Kolizej). Na ponudbo brez cone se ne ozira.
$	SBHf m m M sfJI . 's!
tovarna kemičnih barv, lakov in firnežev
Resljeva ccsta 1 L J || B L J H M H Mari>in lr8 1
priporočajo vse vrste oljnatih, suhih, emajlnih in fasadnih barv,	|j|JI
pristnega kranjskega firneža, mavca, prašnega olja za tla, slroj-	![--|JJ| nega olja, karbolineja, čopičev, steklarskega kleja in vseli drugih v to stroko spadajočih predmetov.
Ceniki na razpolago
|||MW|,||I	---------- ■ T*I»iM>ll.MI
g
■ i?.....
mmm
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in tide kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ne odpravi
jamstvenim pis-1 motu K 1—, 'J lončki K 2.50. — KEMENY, Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/82 Oprsko
Išče se
ta obdelovanje kmetijstva na posestvo blizu Kočevja in ena družina na mani obsežno kmetijstvo pri Črnomlju, kjer se odda tudi go«l»lna. Ponudbe sc pošiliaio na Ant. Kajfež, Kočevje. 701


Ciepe trpežne uojne ure tlajuečja izbira briljaniau
po nizkih cenah
Uelika izbira za razna darila
za obilni obisk najuljudneje uabim
F. ČUDEO
Prešernoua ulica st. 1. [sjubljana
Prstan Suetouna
Haročujte cenik z patriotično prilogo uojna z rudežim ln s koledarjem za leto 1916 kateri križem lepo emaj-se pošilja po pošti prosto.	Uran K 2 "30.
MMMM
P P
Največja in najlepša izbira
VELIKONOČNIH RAZGLEDNIC
kakor tudi umetniške in vse druge vrste razglednic, raznovrstni pisemski papir ter sploh v trgovino s papirjem spadajoče stvari priporoča
najceneje na debelo in drobno.
Velika zaloga papirnatih prtič-kov (serviet,)
L. PEVALEK
LJubljana Židovska ulic,t 4.
Stuchlij-jTlasclike
JLmbljana
lidcvfta ulica jt, 3 dvorci trg i.

Popravila iočno in vestno. "^P® Zunanja naroiila na ijbiro 3 obratno poito.
Osebno izbrane novosti z	|p
Triooroia: največjo 13bero Klobukov ja dame in deklice kak°r tudi bogato salo go žalnih klobukov.
Solidno blago. Prijnano ntj^e ctnt.
643
HsnnH
Specialni oddelek platna
v trgovini
A. Sare lastnica Jadviga Sare
Ljubljana
Selenburgova ulica 5
. nudi se priložnost k dobremu ln cenemu nakupu ——
rjuh	srajce	odejnih rjuh
brisalk	hlače	blazin
brisač	spalne srčtfce	pernatih blazin
prtov	spalne jopice	pernic
prtičev	spodnja krila	žepnih rut
sifon	nogavice	platna
Švicarska vezenina. Fsrllo n gespože se izdeluje po meri.
priporoča cenjenim damam in gospicam I svojo veliko izbero slamnikov, modelov in [S raznega nakita. Postrežba točna, solidna.
^mmmmmammmmmamBammmmmm
Marija ličar
Lj bljana
Sv. Petra cesta 26
Selenburgova ulica 1 nasproti kazine
Prva špeci/alna trgovina
umetniškihj vojnih
pokrajinskih in drugih
razglednic.
Priznano na/večja ubira na drobno nt aebelo.
Krasni albumi za umetniške razglednice pravkar došli
Kranjska deželna podružnica v LJubljani
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zaTa ovanja m doživetje In smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod	Absolutna varnost	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914	......................... 173,49U.o3o'—
Stanje garancijskih'fondov koncem leta 1914.......... . . . • • K 48,732.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . n li- lai 00
Kdor namerava skleniti življensUo zavarovanje, veljavno za DB|nt3 ZaparDOSlIlfe, nai se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi poboji. Marije Terezije cesta št. 12.
I
fle puščajte otfok samih, da sa požari omejijo l
iiiMMMMnroiTmf
mrmra
■MraMBaDBimilill
vm
i p
gj Edini slovenski zavod brez tujega kapitala je
Vzajemna zavarovalnica
proti polarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvono?
Ljubljana :::: Dunajska cesta št. 17.
Zavarovanja sprejema proti polarnim škodam t 1. raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi stavbe med časom zgradbe; 2. vse premično blago, mobllije, poljsko orodje, stroje, živino, zvonove ln enako; 3. vse poljske pridelke, Sita in krmo; 4. zvonove proti prelomu; 5. sprejema tudi zavarovanja na Življenje, oziroma doživetje in druge kombinacije in proti nezgodam, vsakovrstna podjetja, obrti kakor tudi posamezne osebe za deželno nlžjeavstrljsko zavarovalnico, od katere ima tudi deželni odbor kranjBki podružnico.
Varnostni zaklad ln udnine, ki so znašale 1. 1912. 673.356 kron 17 vin., so poskočile koncem leta 1913. na 735.117 kron 17 vin. Tedaj čimvečje zanimanje za ta edini slovenski zavod, tembolje bo rastel zaklad.
Ponudbe in pojasnila da ravnateljstvo, glavno poverje-ništvo v Celju ln na Proseku, kakor tudi po vseh farah nastavljeni poveij eriki.
Cene primerne, hitra cenitev ln takojSnJe IzpIaCIIo.	1439
IJIMIlitUJIBItilllLIlPItilllJI-lijl^UMBMgMJM'!«^^!1'!«*^1'^'11"'*'^!!!*!!!!! m—...........—'up-.............. ''' " '"Jj-rjilr ;
Ne puščajte otpok samih, da se požari omejijo I

i
SLOVENEC, dne 8. aprila 1916,
Stran 11
Telefon £t. 41,
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana,
priv
množino
Priporoča svojo zalogo, kakor:
Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, rokavice, žilogrejce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke.
Gumijevi plašči, nahrbtniki itd.
Na debelo in drobno,
tudi cefe vagone proti takojšnjemu plačilu in zaslavku za sode

Ustanovljeno 1.1893
Ustanovljeno i. 1395,
ElalboSiš^ in naisignrnegia prilika za sledenje!
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ..Unicn" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
ter jih obrestuje po ^ |0 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti 4-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem junija 1915 čez 23 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnolaran. položnice brezplačno na razpolago.
[jantarjevi laki in lasčilo za sobna tla. Marx~emajl za pode, zid, železo in drugo
Firnež iz pristne-	j| Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako
ga laneoega olja.	g obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d.
MfflL____——_- Predmete in potrebščine
Lake angleške za kočije, lake 9 za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete jfl	slikanje.
Ustanovljeno v letu 1842,
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena n stavbena pleskarja
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-Ijive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	1132
Delavnica za črkosiikar^ka, likarska in pleskarska dela
H£ka miir« 6. Gradišče
Nasproti hotela LTnion Telefon 15«. Telefon 154.
H«?
Pojasnilo.
Primoram sem vsem svojim cenjenim naročnikom vljudno naznanjati, da sem vsled vedno rastočih ceu prisiljen dvigniti ceno pri .Sartljevi moki" znamka „Hasin" za 14 vinarjev, ter
sžana iorajj saviiek K 1-44
ii9več IC L oO. Gotovo mi bodo cenjeni naročniki to pripoznal, ter pričakujem še mnogo večje število
naročnikov.
Obenem prosim vse cenjene naročnike, da mi oprostijo, če kateri čaka par dni na naročeno blago, ker mi vsled velikih naročil ni mogoče drugače ker se izvršujejo vsa naročila po vrsti.
Trosim cenjene naročnike, da vzamejo to na znanje, ter se priporočam za mnogobrojna naročila.
Kazpošiljalnica „8artljeve moke" „HASIN"
Ivan Urek, Ljubljana
Mestni trg 13. (pod Tračo).
M0m slovenska tvrdka te stroke.
Obstoži že nad 38 let
Bi
h i
lM R
inejiteijica zaloge cerkvene obieke in orodja Ljubjssa, Wc:foya ulica 4
si usoja javiti preč. duhovščini ter si. ob-in-tvu. Ua zdelajs natančno po naročilu vsakovrstne baadere, balda-hine, plašče, Kazule, pluv.jale, daimatlke,
velarae, a.ue, Koretlje, prte itd.itd., sploh vse kar se rabi v cerkvi pri službi božji. Iz iei :.e se vse ročno, solidno, pošteno :er po ni : Ib cenah, ter se prevzemajo ila na vezenje, prenavljanje s ars obleke ter sploh vsa popravila.
Zac:-2r.j£;Dč •-tro in r.ajpoStenejšo postrežbo, prosi, tla se'pn nsr:6lli!i izvoli ozirati na prvo domaČo tvrdko,
3t>cm Gričar
š efen&mc^ova wi\ca 3
izgofot>ljenil] obh\
*<* c^o^odc in deč&e.
V najem se odda
lep lokal
za trgovino pripraven tudi za vsako drugo obrt. Ista obstoja že nad 15 let na lepem prostoru tik tovarne na Savi pri Jesenicah na Gorenjskem. ~ Vpraša se v Ljubljani, Sv. Petru cesta št. 45.
Izborno so Je obneslo za vojak« v vojaki in tploh za vitkega kot naj h olj Je
bol oblažajoČ8 mazanje
pri prehl»jenjn, renmatizmu, glhta, lnBaencl, prsni, vratni in bolesti v hrbta
Dr. Riehter-ja
Sidro-Uniment.
eapitci
oompoK.
Oblastveno konces. zasebna posredovalnica
za nakup in prodajo zemljišč in posestev
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
Ljubljana, Trnovski pristan štev. 14.
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imenovano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na izbiro. 249 Tajnost zajamčena.
JVjcdni salon
ANGELA PEK©LJ
Stritarjeva ulica 1 Ljubljana Stritarjeva ulica 1
sc velecenjenim damam vljudno priporoča za obila naročila.
O
3IE
786
Nadomestilo ca
Sidro-Pain-Expeller.
Steklenica kron. - SO, 140, »•-
Dobiva se v lekarnah ali direktno v Dr. Richter-ia lekarni „Pri ilatem lern*, Praga, 1., Elizabetna cesta 6.
Dnevno rnnpoSUJanJe.
Naravna
hrvatska vina
se prodajo takoj po vzorcu.
1000 hI namiznega belega, m-lega
1000 „ čistega rizlinga, 100 „ naravne domače slivove.
Vse po zmernih cenah,
Vino ima moči od 8—10%. Posoda se posodi. Vpraš& naj se pri vratariu hotela »Union« za A. Tuvkija.

zastonj in poštnine prosto moj glavni cenik s 4000 slikami ur, zlatnino in srebrnine, glasbil, predmetov iz usnja in jekla, potrebščin za gospodinjstvo in toaleto, orožja, municijo itd.
Prva tovarna ur
V" SiožniK- Briix št. 1224 IGešKo)
iNikelnaste Koskopt-uro K o-90, 4 20, 5 — Srebrne K 8"40, 9'50. — Nikelnaste budilke K 2-90. Budilke z dvojnim zvoncem K 4-— Pošilja se po povzetju. — Nikak riziko 1 Zamena je dovoljena ali denar nazaj!


r. -; -35
anmm \| W&umiM M
flavQ$i\ m
M
J<cpcgcrljiua e$b«5tna 5tediino luč

w „
ono
b železni'kem tiru od Brezovice do Ljubljane dne 13 marca oko i 9. ure zvečer pri nekem vojaškem transportu »bsrnardinska psica« imenovana »I'ri-da« in rujav pes čuvaj, ma line postave, imenovan »Mal.k«. P=:ca bi imeli te dni mlade. Najditelj se lirosi, naj naznani »voi? ime naredniku S^mund Salomon, 3 stotnije 22 pešpolka bo pošta 38, da Se potem vse nadaljno ukrene. — 882
1 w pnlpiip
w iluluslu ji
pred nakm-jin veliko zalogo izgoti jenih oblek za
v •
jin*
lili.. •,
■■p
m ■ o7i %
0h«„W	MMU„V.
Velika izbSr
"mfo i©pic
|fj ®gg: za dame in deklice. qgg
n
Pred Škofijo št. 3, Lingarjeva in Medarska aiica.
PorlrMžniGa tvrdke il. HUK
je najcenejša luč, prekaša vse voščene in druge nočne in štedilne svečave in gori vsakokrat ko je bila napolnjena s petrolejem, 10 do 12 ur svetlo, mirno n enakomerno. .Carbono' traja, ako se jo uporablja vsakdan, približno 2 leti. Plamen ostane vedno enak in ne postane nikdar meglen ali manjši. ,.Carbono" je glerlo na varnost najvarnejša luč. — Posebno je primerna za gospodinjstvo, kot nočna luč, dalje za razsvetljave, za večno luč v cerkvah in kapelah, v kateri namen so jo dovolili in priporočili preč. škof. ordinariati vsem dekanijskih in župnim uradom.
C eno brez stebla 50 uincrjcu.
Ootiiva se z zelenim, višnjevim, temno-belim in živordečim steklom, premerno netaj dražje.
Preprodajalci popust.	Edina prodaja pri
juliju KJein, Ljubljana
zaloga stekla in porcelana.
Zveza i \§M i
/VVVAV/VVN".' \AAAAAAAAAA,\.
Zaloga pohištva m tapetniškega blaga.
JVli^arslvo. oocccoxcx.
1 Zaloga otrobih
vozičkov.
Popolna spalna oprava ya 2 osebi ugotovljena 13 tu-ah inozemskega oreha ali hrasta 3 marmoriem m ogledalom
350h
Cene konkurenčne.
Tjlago solidno.
rjvw.v
ccccoscc J.. Pogačnik Ljubljana, Marije Jere^ve cesta t3-18.
ima v zalogi sledeča krniiRa: smovl sladkor v vrečah po 100 kg h K 48 —.
Orehove tropine (cele) v ploščah po K 84— ia zmlete a K 87-— za 100 kg brez vreč.
Sezamov« tropine po K 84 — brez vreč.
Olupke sladkorne pese v balah in vrečah po 50 kg h K 53-— za 100 kg brez vreč.
Tudi sladkorno krvno kla-jo in rapsove tropino dobi v kratkem!
Poljedelci i Naročajte pri Gospodarski zvezi semena, ječnren, domačo in nemško deteljo, grašico in druga travna semena
Modro galico G. 2. bo radi enotnosti v poraz-deljevanju na vinogradnike v smislu medsebojnega tozadevnega dogovora oddajala Kmetijska družba.
KmglGaaiCi! Preskrbite si od Gospodarsko zveze kajnita, kalšjevo sol, 8% kalijev, 18—20% mineralni in kostni superiosSat, mešana gnojila, zlasti 14"/0 žlindro, ki se dobi v papirnatih vrečah po 50 kg za K 10 — i 100 kg z vrečo vred. Naročniki naj dostavljajo lastne vreče franko naš naslov, sicer se naročila no bodo mogla izvršili, ker železnica v papirnatih vrečah blaira no sprejema. Dobi se tudi v platnenih vrečah po 13'20 K t 100 kg z vrečo vred. Gospodarska zveza pa nakupuje tudi po najugodnejših cenah koruzne storže, ajdove, prosens in druge pleve.
Avgust Scttler shiool
Gradec - Landhausgasse
priporočajo:
blago iz kavčuka za tehnične namene: cevi, mašila itd. blago iz trdega kavčuka za elektr.
namene kirurgično gumijevo blago izdelki iz asbesta opreme strojev materijalije za mašila strojno olje in mažo jermenarske izdelke krožci za jermena orodje za kletarstvo sesalke, brizgalnice za ročni in
motorni obrat gasilske opreme: armature, lestve, cevi
potrebščine za mline: pasove, na-
sipalnike nepremočne plahte — itd.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
1'isk: »KatniiSne Tiskarne«.
Odeovorni uvodnik: Jožei Gostinčar. državni poslanec.