PRIMORSKI DNEVNIK 4'S".'ir - Cena 35 lir Leto XVn. - St. 267 (5041) Poročilo o ameriško-indijskih razgovorih *ennedy je Nehruju zagotovil, da se bo trudil j^pride do mirne rešitve spora okoli Berlina Ameriški predsednik je zavrnil zahtevo za jedrski moratorij - Nehru se zavzema pogostejše stike, med obema Nemčijama, da pride do pomirjenja - Anglija in ZDA nočeta, da bi Afrika postala brezatomsko področje lndiJskemu mi- 5 storjenoPr8dSedniku’ da vse, da pride k vjjJ?8e rešitve berlinske-^ Jup * Az^'aI ‘SkU’ j Uos ln Indl-ie je, ? ^ava res nevtra]- r^ciin i. sv°bodna pred do-,cja *atere koli tuje si-'!ia svet=S^ dezele tega pod-možnost iz- S^ike za reševanje ,lh in socialnih 1. i„, ozračju miru». Sbi ^rs^i Poizkusi: Po u-CHih “novitve sovjetskih & M»J°okps0v . ‘je Ken' - ,u> da njegova de- 5>vanega moratorija, i?* o „ predaednik se st.ri-,i>rewjn?sti pogodbe, ki ki B=ye,jedrske poizkuse sprejeti novega *»e ...‘Nehru in Kenneth «i(Q. lniata o okrepitvi Sl* 1» učinkovitega sredah. »ranitev svetovnega K A>-. ®k>3 državnika C8* lii.j , z napori kon-i * Ustv'“?«va in OZN mo l-ai živi 1 enoten Kongo, »it1! ken„VJmiru». Razen te-'lv8(hi izrekel prizna- agll kega kontingen- t3'- i° spremljale ‘ZorJt° 0 inšpekciji ia h yu' tem v žvezi lito ®rz.avnika poudarila 6oiUvZnost ukrepov za [kogaj,-. nevarnosti vojne ta . * d-\ pride do spojitvi sp3oani in popolni t« lvi». i 2N: ‘ ;8oVoru z Nehrujem je »I9.v 0ačUaVd’ da za sedaj K^«abit“^biska v Indiji. 'tfil.Ntia a Kennedy in nje. kk 11, katf0sta Nehruja na AiV indifJi sledil sPre- W hiša f poslaništvu. l^a^ieva \ oroči,la:.,da ie Vi* 8Voi« na odložila na Vn Pawlp0t0vanje v In-'ij iča j0 !f ®n. Poročilo do-u.ij zi sv0 rU PrePričal S’ Slbo 26f Vt051 ^1 . -*** v* jiitpuvai, 9 Se ho ?ee Potovanje, za-zb. januarja ude- nav Ss — Kennedy in Nehru sta imela %Vj!j J i Tazgovor v Beli hiši in takoj nato so tigotoviia pno Povozilo, ki pravi, da je Kennedy dal &irne , s.Neblruju. da bodo storili vse, da pride do b0W,ltve berlinskega vprašanja, in da sta se oba *• bat n ’ da ie nujno potrebno skleniti pogodbo, 3kiittnprepove jedrske poizkuse. Mednje točke*10 poudarja ^®Wvrl|P: «Predsednik ■ost vr,, Ie Ponovil obvez-da bodo podpira--iicim?^arsko svobodo in ktrlitto Hnos'; zahodnega prbnoi0nnedy in Nehru Š>Da , ’ da Je pravica ■■uinn Berlin zakonita J lnib.Pobreb>na Pravica. i,„ Kennedy je dal Pred zadnjim razgovorom s Kennedyjem se je Nehru udeležil kosila v združenju za tisk, kjer je odgovarjal na številna vprašanja časnikarjev. Med drugim ie Nehru izjavil, da je obnovitev jedrskih poizkusov v SZ «zelo škodljiva stvar«. Na vprašanje, ali se mu zdi, da je stališče nevtralnih držav, ki so se izrekle proti podzemeljskim jedrskim poizkusom v ZDA, pravilno, je Nehru odgovoril, da bi morali Američani pomisliti, da so voditelji držav, ki so nedavno dobile neodvisnost, zaskrbljeni zaradi notranjih vprašanj in posvečajo mednarodnim vprašanjem samo »obrobno pozornost«. Nehru se je zavzemal za večje stike med Vzhodno in Zahodno Nemčijo, ker bi to lahko prispevalo k omejitvi napetosti. Pripomnil je, da je nemške meje ustvarila vojna in so se s časom «do neke mere ustalile«. Pripomnil je: «Dvomim, da je mogoče meje menjati drugače nego z vojno ali s časom.« Podprl je mnenje tistih, ki predlagajo, naj neka. tere organizme OZN, toda ne sedež te organizacije, premesti, jo v Berlin, da bi okrepili mednarodni značaj mesta. Glede Laosa je Nehru omenil, da je ženevska konferenca leta 1954 določila, da bi morale indokitajske države same odločati o svoji prihodnosti. Delo mednarodne nadzorstvene komisije, ki je bila tedaj ustanovljena, je bilo zelo dobro v Kambodži, toda ne v Laosu. Pred dvema letoma je ta komisija zapustila Laos in v deželi je izbruhnila državljanska vojna. Izrekel je upanje, da bo laoška kriza kmalu rešena s sestavo vlade narodne enotnosti. Glede posledice, kj bi jih vstop Velike Britanije v evropsko skupno tržišče imel za indijsko trgovino, je Nehru izjavil, da na splošno ideja o skupnem tržišča ni bila sprejeta z navdušenjem v Indiji, in da bodo prvi učinki škodljivi za indijsko trgovino. Sedaj skušajo najti način za ob-ravnanje tega vprašanja. Na koncu je izjavil, da je povabil Kennedyja. naj obišče Indijo. V političnem odboru OZN se je nadaljevala razprava o afriško - azijski resoluciji, ki predlaga, naj bo Afrika brezatomsko področje. Britanski delegat je izjavil, da bo glasoval proti resoluciji. Tudi ameriški delegat je izjavil, da bo glasoval proti, češ v seda- , -»uv. ■ ...Pri obletnici i njih okoliščinah da ni mogoče VB)li m»ijske republike. | zajamčiti, da Afrika postane n "»lil področje brez atomskega orožja. Maroški delegat je ostro obsodil angleško-amerisko stališče. Italijanska vlada je predložila spremembe k resoluciji, ki prepoveduje uporabo jedrskega orožja, in zatem je bila seja odložena na jutri popoldne. Castro o dogodkih v Ekvadorju QUITO, 9. — Predsednik Arosemena je sestavil vlado narodne enotnosti. V vladi so štirje liberalci, en neodvisen liberalec, dva socialista, en konservativec, en neodvisen in en krščanski socialec. Zunanje ministrstvo je prevzel krščanski socialec Francisco Acosta Yepez. Voditelji letalstva, mornarice in nekaterih enot vojske so podpisali skupno izjavo, s ka- tero podpirajo sklep kongresa, ki je podprl Arosemeno. Zagrozili so, da bodo z bombardiranjem strli vsak vojaški odpor proti temu sklepu. Vojaška letala so začela akcijo oroti tankom, ki so bili obkolili parlament po objavi te izjave. Nato so predstavniki letalstva, mornarice in vojske odšli v parlament in obljubili podporo novemu predsedniku. Takoj po objavi vojaške izjave so bile v Quayaquilu številne demonstracije. Študentje so se pravkar pripravljali na pohod na Quito. Demonstranti so zahtevali odstop tamkajšnjega župana, o katerem izjavljajo, da je glavni krivec za krvave dogodke v zadnjih treh dneh. Zupan se je zatekel v ameriški konzulat. Mehiško zunanje ministrstvo je sporočilo, da se je prejšnji predsednik Ibarra zatekel v mehiško poslaništvo v Quitu in da mu je bilo priznano politično zatočišče. Predsednik kubanske vlade Fidel Castro je v zvezi z dogodki v Ekvadorju izjavil po radiu: «Dogodki v Ekvadorju pomenijo hud poraz za ZDA,» Dodal je, da so ameriški imperialisti povzročili vojaški udar po padcu Ibarre, da bi preprečili prihod podpredsednika Arosemene na oblast. Castro je primerjal potek dogodkov v Ekvadorju z nedavnimi dogodki v Braziliji po padcu predsednika Quadro-sa. Izjavil je, da so ZDA nahujskale brazilske vojake, naj preprečijo ustoličenje predsed. nika Goularta, in je dodal, da bi tako ravnanje lahko pripeljalo do kolonialne vojne v Latinski Ameriki. «Sedaj, je nadaljeval Castro, se v Latinski Ameriki ljudska moč vedno bolj krepi. Prihod Arosemene na oblast pomeni za ameriški državni departma 75-megatonsko bombo.« Castro je podprl akcijo Arosemene in poudaril, da so predsednika podprli delavci, študentje dn ljudstvo. Tajništvo OZN NEW YORK, 9. — Ameriška delegacija v OZN je predložila včeraj načrt resolucije, ki poziva začasnega tajnika OZN U Tanta, naj dokonča imenovanje pomožnih tajnikov, ki naj bi zastopali vsa geografska področja sveta. Kakor je znano je U Tant ob svojem nastopu sporočil, da bo imenoval več pomožnih tajnikov v tem smislu. Potrdil je do sedaj ameriškega pomožnega tajnika Buncheja in sovjetskega pomožnega tajnika Arkadijeva. Razen tega je potrdil za svojega pomočnika indijskega diplomata Na-rasimhana. NARASIMHAN Zaključek debate v poslanski zbornici o jedrskih poskusih Pomirjevalne izjave glede povečane radioaktivnosti Segni je ponovil, da si bo vlada prizadevala za mir in zmanjšanje mednarodne napetosti, konkretnih pobud pa ni omenil - Santi na manifestaciji za mir v Genovi - O prepovedi filma «Ne ubijaj!» (Od našega dopisnika) RIM, 9. — V razpravi o sovjetskih atomskih eksplozijah je danes spregovoril v imenu ministra Giardme (.ki je rahlo zbolel) podtajnik Mazza in dejal, da trenutno ne obstaja nobena nevarnost spričo povečane radioaktivnosti v ozračju in da je vlada sprejela vse potrebne ukrepe tudi za primer, da bi se nevarnost povečala; obdržala pa bo te ukrepe v tajnosti, da ne bi povzročila nepotrebne panike med prebivalstvom. V odgovoru na interpelacije je minister Segni dejal med drugim, da sovjetski poskusi pomenijo enostransko kršitev atomskega moratorija, ki so ga tri a-tomske velesile sklenile v novembru 1958; dodal je, da so se pogajanja za prekinitev jedrskih poskusov razbila na vprašanju nadzorstva nad eksplozijami, ker SZ ni hotela pristati na nadzorstvo, kar po mnenju ministra dokazuje, da SZ razpolaga z drugimi viri za informacije, če se more odreči nadzorstvu »»iliiiiiiiiiiiHfiiiiiiiiiiiititiiiiHtiiiiiilliilMiiiiiiiillilllliiiitiiiiiiiiiiimmitmiiifiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi tačaricev primer ni bil prvi bo izplačaj odškodnino (J°da doslej se zahodnonemška vlada še vedno ni opravičila 's^Or!^113 dopisnika) P 7 r, uuP*snuta) ifelj^lov ’ •— Medtem nPsko in svetovno ll>0 idalJe komentira »ti °blaJ-nanie zahodn°- CfcSll bor z bivšim par-i danCem Vračaričem, U!9 vi»V.,ve»t iz Sara. liUr!9 »ahnrt »i bil prvi, K>aLlodnonemške obla- .lw1|i6lov»lI-adi Pr°iiia®i-le K°nec ma- Nt!.■ I^Uen'?.vn0nemžka po' 61« s- kenu aretirala eialFajevskefia P°d' SLVl{a UXp.ort», s- Ka-»A?* ra»„i 1® prišel na TO® i£Vor? v Zahod-A S^hiv-f pai z ravnate-J« Vareš in Lju- , a« MUe nemška polici-21 Chenu 30. maja Sif bazi ' Ure zvečer na iA* 1 kako a,retirala Kape-Vračariča. Se-i9 gedQvanJe jugoslo-ehch»ralnef!a konzu-i&tJ^iča lnu 1® policija « P* se po!°ino izpustili h« Vei:iAadeva ne pro-SSviz^jeiv, zgražanjem ■X‘« tal^.Policije je Ka-VA Nem-1- odPotoval iz V? v^ide v3? in sklenil, ^ih^ahort * *ia* dokier V? Predn‘ Nemčiji za- N teistov in lju.di po „,,, ‘n vojnih zlo- >'9»b0 , . za zuna-kV9kem dufoslavije je oK eleposlaništvu ht minico -bodlo, da z Vračariča 1 •■it,;.. mi—- , i° zan \ »v0AJo LaiS tv°, da t ‘■o , Z?ra V račar °Van u6va °i re h®ya Paka nota odi > Vs 3eg zglednega y b'9hčev0 odgovornih aretacijo, še: 4% ebhe ,y>ada sprejme v: in ?rimeMkrep®! da 5e % PoDni ne ^* ponav-' diUtu, ^ primer-a za Vračariča, ki naj jo izplača pristojna oblast Zvezne nemške republike B. B. BONN, 9. (Reuter) — Predstavnik zahodnonemške vlade je danes izjavil, da bo bivši jugoslovanski partizan Lazar Vračarič prejel odškodnino, tako kot jo je zahtevala jugoslovanska vlada v svojih dveh notah, kateri je poslala bonn-ski vladi po švedskem veleposlaništvu. Predstavnik za-hodnonemškega zunanjega ministrstva pa je dejal, da bo Jugoslavija prejela na svoje note odgovor čimprej. Odvetnik Otto Meyer, ki je zastopal Vračariča pri muen-chenskem sodišču, je danes izjavil novinarjem, da mu je generalni konzulat FLRJ naročil, naj zbere vso dokumentacijo o tem primeru, da bi se moglo ugotoviti, iz katerih krogov je prišla pobuda za nastop proti jugoslovanskemu partizanu. Dr. Albrecht Hass, bavarski pravosodni minister, pa je dejal, da je ukazal, naj se pregledajo vsi seznami oseb, ki jih iščejo, da se iz teh seznamov izbrišejo vsi primeri, ki so podobni Vračaričevemu. Ravnatelj kriminalne policije v Muenchenu Manfred Schreiber je hotel danes opravičiti ravnanje tistih policajev, ki so vdrli v Vračaričevo hotelsko sobo s samokresi v rokah. Dejal je, da so policaji vedeli le, da gre za osebo, ki je izvršila umor, in da je aretacija zanjo bila izdana letu 1961; »mislili so torej, da gre za nevarnega kriminalca«. LONDON, 9. (Reuter) — Britanska vlada se posvetuje z vladami tistih držav, ki so se borile broti Nemčiji, glede sestave odgovora na noto, ki jo je prejela od vlade FLRJ v zvezi z Vračaričevo zade- vo. Vest o zahodnonemškem ravnanje je londonske uradne kroge izredno močno presenetila. Splošno je razširjeno mnenje, da se mora zahodnonemška vlada jugoslovanski vladi opravičiti in izplačati odškodnino. Dcstalinizacija v SZ MOSKVA, 9. — Agencija Tass javlja, da se bosta mesto stalino in področje, ki se imenuje Stalinskaja (v Ukrajini) odslej . imenovala Doneck in Doneckaja. Zadevni dekret je danes objavil prezidij vrhovnega sovjeta SZ za Ukrajino zaradi številnih zahtev, ki so prišle iz tovarn in kolhozov. Stalino je največje jeklarsko področje v donskem bazenu in ima 700.000 prebivalcev. Pred vojno se je Stalino imenoval Južovka. Kar se tiče Stalingrada, ni še nič novega. Včeraj je bila v mestu velika množična demonstracija, na kateri so zahtevali spremembo imena. Ne ve se še, kakšno ime bo mesto dobilo. Ob kanalu, ki združuje Volgo in Don, so pred dvema letoma odstranili velik kip Stalina. Kakor je izjavil Hru-ščev v svojem poročilu na 20. kongresu KP SZ, je sam Stalin 22. 7. 1951 podpisal sklep vlade o postavitvi tega ogromnega spomenika. «4. septembra istega leta, je bilo rečeno v poročilu Hruščeva, je Stalin podpisal ukaz za dobavo 33 ton brona, ki je bil potreben za kip.s Vrhovni sovjet SZ se bo sestal 6. decembra. Predvidevajo, da bodo razpravljali o načrtu za gospodarski razvoj za leto 1962, ki ga je nedavno o-dohrila vlada. nad ozemljem drugih držav. Kar zadeva sedanjo serijo jedrskih eksplozij, je Segni omenil odgovor, ki sta ga s Fanfanijev dobila v Moskvi, kjer so jima dejali, da se le s težavo upirajo pritisku tehnikov, ki želijo preizkusiti nova obrambna sredstva. V nadaljevanju je Segni dejal, da so sovjetska opravičevanja za sedanje eksplozije brez podlage in da jih ni moč sprejeti niti s tehničnega stališča. Ko je omenil obnovitev pogajanj za atomski moratorij, je Segni dejal, da je Italija glasovala proti indijski resoluciji, ki je predlagala moratorij «de facto», ker je SZ v razdobju takega moratorija pripravila sedanjo serijo jedrskih eksplozij. Nato je minister dejal, da se italijanska vlada zavzema, v okviru atlantskega zavezništva, za zmanjšanje mednarodne napetosti in za mir, ker je taka politika lastna vsaki demokratični državi. Glede razorožitve je dejal, da italijanska vlada podpira ameriški načrt postopne in kontrolirane razorožitve. V odgovoru na besede zunanjega ministra je Pajetta dejal, da se je Segni posluževal običajnih argumentov protikomunistične propagande in zahteval, naj vlada vodi • nacionalno politiko miru« in se zavzema proti atomski in konvencionalni oborožitvi. Socialistični poslanec Leonetto Amadei je dejal, da Segni ni odgovoril na vprašanje o namenih vlade v sedanjem položaju in da so pozivi, manifestacije in lepe besede vse premalo; potrebna je »politična akcija« za rešitev še vedno odprtih vprašanj. Kritiziral je nasproten glas italijanske delegacije glede indijskega predloga o atomskem moratoriju in podčrtal potrebo po pogajanjih na temelju vzajemnih koncesij. Malagodi je videl v Segnijevem govoru obsodbo nevtralizma, *ki je skupen komunistom in tudi socialistom«. Gui je omenil izjave Hruščeva proti obnovitvi jedrskih poskusov, ko je zatrjeval, da bo SZ obnovila take poskuse le v primeru, da bi s takimi poskusi prvi začeli na Zahodu (tako izjavo je dal po eksploziji francoske bombe). Na kratko so spregovorili še Ma-crelli, Bardanzellu, Foschini, Bonfantini in Lucifero, nato pa so odložili zasedanje na jutri, ko se bo začela razprava o zakonskem osnutku in zakonskih predlogih o delovni pogodbi za določeno razdobje. V senatu so nadaljevali z razpravo o zakonskem osnutku, ki predvideva ustanovitev univerze v Calabriji, Komunistična senatorja De Luca in Luporini sta sicer zatrjevala, da vladni osnutek ne ustreza najelementarnejšim potrebam pokrajine, vendar pa sta izjavila, da bodo komunistični senatorji glasovali za osnutek, če bo vlada upoštevala njihove pripombe in dala zahtevana pojasnila. Razprava se bo nadaljevala jutri. .-Xajnil{-_CGIL Santi je danes govoril, v Genovi na manifestaciji žS mir, ki jo je organizirala krajevna delavska zbornica, in podčrtal, da o-bramba miru predstavlja eno • naravnih, zgodovinskih nalog sindikata«. Ko je govoril o sedanjem položaju, je Santi poudaril, da italijanski delavci nasprotujejo atomskim poskusom vseh vrst in v vsaki deželi ter za' evajo takojšnjo ukinitev takih poskusov. Po-lemirizal je z onimi, ki so se baje šele sedaj zavedli atomske nevarnosti, nato pa poudaril potrebo po pogajanjih, da bi realistično rešili vprašanje Berlina in Nemčije in tako zavarovali Evropo in svet pred nevarnostjo nemškega revanšističnega militarizma ki je danes boli nevaren kot kdaj koli. Santi je še podčrtal potrebo po splošni in kontrolirani razorožitvi, da bi tako zaustavili tekmo v oboroževanju; zahteval je • takojšnje in samostojne pobude italijanske vlade, da bi prispevala k ublažitvi mednarodne napetosti«. Po govoru se je razvila povorka po ulicah mestnega središča. Predsednik vlade Fanfani je z nekaterimi ministri in županom La Piro proučil vprašanje v zvezi z ustanovitvijo evropske univerze v Florenci in vprašanje zakonskega osnutka glede italijanskih opernih gledališč. Spričo dejstva, da je cenzurna komisija prve stopnje prepovedala predvajanje filma «Ne ubijaj!«, je predsednik Združenja kinematografskih avtorjev Camerini poslal Fanfaniju protestno brzojavko, v kateri podčrtava, da je Folchi izjavil, da je cenzura upravičena le v primerih, ko gre za zaščito javne morale; socialistična poslanca Pierac-cini in Pertini pa sta predložila vprašanje ministru Fol-chiju, kako opravičuje prepoved predvajanja tega filma, ko predstavlja (prepoved, seveda) »očiten in nedopusten primer ideološke in politične cenzure«, in če drži, da so to prepoved izdali na pritisk o-brambnega ministra in vojaških krogov. Cenzurna komisija je sicer priznala visoko umetniško raven filma, vendar pa se je izrazila proti njegovemu predvajanju, ker da pomeni film posredno obliko hujskanja proti izpolnjevanju vojaške obveznosti. A. P. Atentat fašistov na spomenik v Parmi PARMA, 9. — Nekaj pred 21. uro so neznanci izvršili atentat na partizanski spomenik, ki ga je 30. junija 1955 odkril predsednik republike na Trgu Marconi v Parmi. S tem v zvezi so se sestali člani zveznega sveta odporniškega gibanja, predstavniki občine, pokrajine, ANPI, ALPI, Združenja krščanskih partizanov, ANPPIA, Delavske zbornice in UIL ter sprejeli resolucijo, v kateri obsojajo dogodek in zahtevajo razpust MSI. Jutri popoldne se bo vršila prolest- TRST, petek 10. novembra 1961 De Gaulle poziva alžirske Francoze na sodelovanje Demonstracije alžirskih žensk v Parizu in drugih mestih Joxe postavlja omejitve glede pogajanj - Pred francosko-maroškimi pogajanji o Sahari? DRAiGUIGNAN, 9. — Predsednik de Gaulle je prišel danes iz Toulona v Draguignan, kjer je v sevojem govoru ponovil, kar je bil že izjavil na Korziki. V zvezi z Alžirijo je še posebej poudarjal sodelovanje Francozov v Alžiriji. Izjavil je: «Pripravljeni predsednik pokrajine sta poslala brzojavke predsedniku republike, predsedniku senata in poslanske zbornice, . predsedniku vlade in notranjemu ministru. RIM, 9. — Tudi danes so se nadaljevale protestne manifestacije proti povišanju tarif STEFER. Manifestanti so zasedli tramvajske tračnice na Ulici Appia nuova in tako prekinili promet. Policija jih je kasneje prepodila, pri tem pa je priprla 30 oseb, od katerih so 25 prijavili sodišču pod obtožbo ((uporniškega sestanka«, prekinitve javne službe, kar predvideva zelo hude kazni. immiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniHiiiiitiiiiiiiiimuiiiiiiimiimininiiimiimiiimiiiniiiiiHiiiiiiiiii Šest mrtvih rudarjev pri Murskem Središču smo takoj začeti pogajanja. Mogoče je, da pride do sporazuma, ki bi bil realen sporazum med vsemi tendencami, ki pridejo v poštev v Alžiriji. To s pogojem, da bodo naši evropski soroja-ki, tisti, ki so našega porekla, končno razumeli svojo dolžnost in svoje interese in se bodo pridružili Franciji za izvedbo te velike naloge za sodelovanje. Potrebno bo, da se prenehajo medsebojni boji in u-mori. Če bo prišlo do tega sporazuma med Francijo in Alžirijo za sodelovanje, mislim, da bomo izvršili dobro narodno in mednarodno delo. Ce pa ne bi našli razuma in zadostne zdrave pameti pri elementih ki «vsaj sentimentalno« vodijo, alžirske množice, če bi do te nesreče prišlo, bomo dovolj močni in odločni, da izvajamo posledice. Združili bomo na določenih področjih tiste, ki bodo hoteli ostati z nami, in nato bomo čakali na dogodke. Toda ne verjamem, da bi moralo priti do tega, kajti zaupam v fran-cosko-alžirsko rešitev alžirskega vprašanja. Nam Francozom se tem bolj mudi za rešitev alžirskega vprašanja, ker hočemo biti gotovi našega lastnega razvoja in našega raz maha. Francoska skupščina je preteklo noč odobrila proračun ministrstva za alžirske zadeve po precej burni debati, med kaiero so številni desničarski poslanci zahtevali, naj bi priznali predstavništvo teroristov OAS v Alžiriji in naj bi se tudi z njimi pogajali. Skupščina je z veliko večino odobrila politiko vlade s 323 glasovi proti 138 in 50 vzdržanimi. Med debato je vlado zastopal minister za alžirske zadeve Joxe, ki je med drugim izjavil, da je »interes Francije imeti na obali Sredozemlja mirno in bratsko Alžirijo" Dodal je: »Naša nujna do’ nost' je, da storimo vse, toda ne za' vsako ceno, da se povrne mir, ne da bi morali priznati alžirsko vlado kot vlado, temveč ker je bojujoča se stran. Edini sporazum, ki ga bomo morali skleniti z njo, bi bil sporazum o ustavitvi sovražnosti in o obsodbi nasilja.« Tudi on je ponovil, da bi Francija razdelila Alžirijo, če ne pride do sporazuma. V Parizu so po treh dneh prekinili proces proti šestim pariškim advokatom, ki so branili Alžirce. Med razpravo je prišlo do številnih incidentov, med katerimi so obtoženi advokati poudarili svojo naklonjenost alžirski osvobodilni fronti. Davi so v Parizu aretirali bivšega poujadističnega poslanca Demarqueta, ki je bil oproščen na »procesu zaradi barikad«. Sedanja aretacija je v zvezj z njegovo dejavnostjo v OAS. Preteklo noč je v Parizu eksplodiralo šest plastičnih bomb, ki so jih nastavili ul-trasi. Ena bomba je eksplodirala preteklo noč v Bastiji na Korziki. Povzročila je veliko škodo. V Alžiru pa je preteklo noč eksplodiralo dvajset bomb, ki so povzročile veliko škodo v trgovinah, ki so last Alžir-cev. Razen tega je eksplodira-ja bomba tudi v stanovanju ravnatelja za informacije pri generalni delegaciji de Fre-jaca. Agencija «Magreb Arabe Presse« poroča, da je mogoče, da se bodo v kratkem začela pogajanja med Francijo in Marokom v zvezi s saharskim področjem Tinduf, ki ga Maroko zahteva zase. Agencija naslanja svoje informacije na dejstvo, da so številni Francozi v vsej naglici prodali svo. jo lastnino in svoje_ trgovine na omenjenem področju in od- potovali. To področje zahteva Maroko zase na podlagi fran-cosko-maroške pogodbe od 2. marca 1956, ki govori o celovitosti maroškega ozemlja. V Tindufu so nedavno odkrili bogate rudnike železa. V Parizu so biie danes popoldne demonstracije alžirskih žensk, ki zahtevajo za zaprte svojce, naj z njimi ravnajo kot s političnimi jetniki. Vi Parizu je bilo več sto demonstracij na raznih krajih. Podobne demonstracije so bile tudi v drugih mestih. Demonstrantke so se v Parizu zbrale okoli zaporov Santč in Fres-nes ter pred koncentracijskim, taboriščem v Vincennesu. Policija je aretirala dve sto žensk in jih odpeljala v koncentracijsko taborišče. V Lyonu je več sto žensk, od katerih so mnoge imele v naročju otroke, odšlo pred zapor St. Paul, kjer je zaprtih več sto Alž'rcev. Demonstrantke so aretirali in jih zaprli v trdnjavo Monteluc. V Mulhousu je večja skupina žensk z otroki skušala priti pred poslopje podprefektu-re. Nosile so table z napisi, ki zahtevajo izpustitev alžirskih ministrov in pogajanja z alžirsko vlado. Podobne demonstracije so bile v Metzu pred zaporom, kjer je zaprtih okoli sto Alžircev. Tudi tu so aretirali petdeset žensk. Prav tako so bile demonstracije v Ohionvillu, kjer je policija aretirala 50 žensk. Kakor je znano, je 1. novembra 15.000 zaprtih Alžircev v vseh francoskih zaporih začelo gladovno stavko, kateri so se pridružili tudi Ben Bela in ostali zaprti ministri. ■■■■MII.... Razgovori Nenni-Bakaric Štirje rudarji so še zakopani v jašku Medjimurskih premogovnikov MARIBOR, 9. — Pri hudi nesreči, ki se je pripetila danes ponoči okrog 2. ure zju-traj v Medjimurskih premogovnikih v Murskem Središču, je zgubilo življenje šest rudarjev, usoda štirih rudarjev, ki so zakopani v rovu, pa je še negotova. Reševalne skupine iz Murskega Središča, Maribora, Lendave in iz drugih krajev se brez pre-stanka trudijo, da bi pogasile požar. Njihovo delo je težavno, ker je po izbruhu požara prišlo do naglega nastajanja ogljikovega oksida, ki onetno-goča učinkovito delo. Do nesreče je prišlo, ker je na 13. galeriji jaška «Maj-3» nepričakovano izbruhnil požar. V trenutku nesreče je bilo tam 31 rudarjev; večina je uspela pravočasno zapustiti ogroženi del galerije. V neposredni bližini kraja nesreče so se zbrale družine in tovariši ponesrečenih rudarjev, ki s strahom spremljajo naporno delo reševalne skupine, ki dela, kar je mogoče, da bi se čimprej približala kraju nesreče, kjer so še štirje pogrešani rudarji. Danes opoldne so prispeli v rudnik tajnik za industrijo in drugi uradni zastopnik) Hr- vaške, ki so obiskali družine ponesrečencev in jim izrazili sožalje. Večina rudnikov Hrvaške, med njimi tudi Raša, nameravajo poslati svoje reševalne skupine. Po mnenju nekaterih članov reševalne skupine bodo dela zaradi položaja v ja iku trajala več dni, V Murskem Središču in v vsem Medjimurju vlada velika žalost, posebno še, ker so vsi. ponesrečeni rudarji večinoma mladi ljudje od 30 do 40 let, oženjeni in s številnimi otroki. «»-------- Smrtne nesreče v belgijskih rudnikih CHARLEROI, 9. — V rudniku v bližini Charleroia je zasulo tri rudarje; njihova trupla so dosegli po več urah napornega dela. Med njimi sta tudi dva Italijana: Pa-squale Tebaldi (30 let) in Vit. torio Scarano, ki je imel 23 let. Ferdinando Messi pa je izgubil življenje v nekem drugem rudniku v bližini Charleroia, ker je v globini 1060 metrov padla nanj velika skala. RIM, 9. — Delegacija Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je včeraj prispela pod vodstvom Vladimira Bakariča kot gost Socialistične stranke Italije v Rim, je začela danes s člani vodstva PSI razgovore o mednarodnih vprašanjih in o medsebojnem sodelovanju. Razgovorov so se z italijanske strani udeležili generalni tajnik Pietro Nenni, De Martino, Lombardi, pieraccini, Vitorelli in drugi. Člane jugoslovanske delegacije je sinoči sprejel na sedežu stranke Pietro Nenni. Opoldne so se člani jugoslovanske delegacije ponovno sestali z italijanskimi socialisti na kosilu, ki ga je priredil v čast jugoslovanski delegaciji jugoslovanski veleposlanik v Rimu Mihajlo Javorški. Izmenjava misli o mednarodnih vprašanjih in o sodelovanju med PSI in SZDLJ se bo nadaljevala tudi jutri. V LJUBLJANI Danes otvoritev jugosl.-ital. razstave slikarstva in kiparstva LJUBU AN A, 9. — V Mo-derni galeriji v Ljubljani bodo jutri slovesno odprli razstavo jugoslovansko-italijan-ske bienale slikarstva in kiparstva. Gre za ponovitev tretje razstave, ki jo je letos od 1. do 3. avgusta prvič ob soudeležbi Jugoslavije priredila ustanova Morgans Paint v Riminiju. Na tej razstavi, ki ima možnost, da se razvije v Bienale slikarstva in kiparstva obeh sosednih držav, bodo razstavljena dela 52 i-talijanskih in 16 jugoslovanskih umetnikov, Vlado Markovič odboru «Italia 61» TURIN, 9. — Pomožni tajnik jugoslovanske sekcije na mednarodni razstavi dela Via. do Markovič je poslal tajništvu odbora «Italia 61» pismo, v katerem poudarja med drugim, da so bile proslave stoletnice italijanskega zedinjenja lepa priložnost za Jugoslavijo, da je izrazila svoja prijateljska čustva do italijanskega ljudstva. «Mislimo, Huda letalska nesreča v Virginiji 81 potnikov je zgubilo življenje Rešila sta se le dva potnika, ki sta kila ranjena RICHMOND, 9. — Sinoči je blizu letališča v Richmondu v Virginiji treščilo ob tla letalo s 83 potniki, od katerih je zgubilo življenje 81, dva pa sta bila ranjena. Gre za štirt-motorno letalo «Constellation», ki je do kraja zgorelo. Nesreča se je zgodila ob 21. uri po krajevnem času. V letalu je bilo 78 vojakov in pet članov na manifestacija. Zupan in posadke. Namenjeno je bilo v Fort Jackson v Južni Karolini. Ker sta se pokvarila dva motorja, je pilot sporočil, da bo pristal na letališču v Richmon. du. Toda prav med pristajanjem, ko je letalo letelo v višini 250 metrov nad letališčem, se je dogodila nesreča. Letalo je treščilo ob tla na gozdnatem področju sedem kilometrov od letališča. Takoj ko je treščilo na tla, je eksplodiralo in se vnelo. Rešila sta se samo poveljnik in motorist. Sele okolj polnoči se je dvema gasilcema, oblečenima v obleko iz azbeta posrečilo približati letalu. Neki funkcionar letališča je izjavil, da se je letalo pripravljalo na pristanek na glavnem vzletišču, potem ko je napravilo krog okoli letališča. Pri drugem poizkusu Pa je izginilo V gozdu. da je mednarodna razstava dela bila resnično mednarodna manifestacija, zelo globoka po svojem pomenu, manifestacija, ki je morda prvič v zgodovini mednarodnih srečanj take vrste postavila človeka v središče delovnega sveta in poudarila vprašanje ter pokazala zelo aktualne rešitve. Mnenja smo tudi, da je treba mednarodni razstavi dela priznati zaslugo, da je zbrala v Turinu veliko število dežel in mednarodnih organizacij, katerih skupni namen je, nuditi človeku in človeški družbi tehnične pridobitve in sadove človekovega dela. Prav v tem humanem smotru, v tem univerzalnem značaju vidimo mi glavni raz. log uspeha mednarodne razstave dela.« Priprave na sestanek Hruščev- Adenauer? BONN, 9. — Agencija Tass je sporočila, da ie Hruščev sprejel danes v Kremlju poslanika Zahodne Nemčije Krol-la. Razgovor je trajal eno uro in 45 minut. Predstavnik za-hadnonemške vlade je izjavil, da sta oba državnika govorila o »vprašanjih medsebojnega interesa«. V Bonnu ponovno postavljajo domnevo o bližnjem sestanku med Adenauerjem in Hru-ščevom. To domnevajo zaradi izmenjave brzojavk med obema državnikoma in zaradi današnjega razgovora Hruščeva s Krollom. Kakor je znano, je Hruščev včeraj čestital Adenauerju, ki je bil ponovno izvoljen za kanclerja. Adenauer se mu je z bi* zojavko zahvalil. Razen tega je Hruščev izročil sovjetskemu poslaniku v Bonnu Smii* novu poslanico za Adenauerja. Smirnov bo verjetno v kratkem zaprosil za Sprejem pri Adenauerju. Finski list »Hufvudstasbladet« piše danes, da bo Hruščev verjetno prišel v Bonn 13. decembra in da bo govoril z Adenauerjem o Nemčiji in Berlinu. List dodaja, da se namerava Adenauer posvetovati s Kennedyjem med svojim obiskom v VVashingtonu glede morebitne sovjetske diplomatske pobude za začetek pogajanj o Berlinu. Pogoje za nov sestanek o Berlinu bi po mnenju lista skupno določili med Adenauerjem in tremi zahodnimi zavezniki. Adenauer bi nato skušal prepričati Hruščeva, naj sprejme zahodne pogoje za začetek konference. V okvir posvetovanj sovjetske vlade za obnovitev pogajanj med Vzhodom in Zahodom spada tudi današnji dolgi razgovor Gromika z vzhodnonemškim zunanjim ministrom Bolzem v Moskvi. V Bonnu je uradni predstavnik vlade nocoj izjavil, da so govorice o morebitnem sestanku Adenauerja in Hruščeva povsem neutemeljene in da ni bilo glede tega nobene izmenjave misli. Dalje je dejal, da Adenauer sedaj ne želi nobenega sestanka s Hruščevom. V vladnih krogih ugotavljajo, da zahodnonemški poslanik v Moskvi nj še poslal svojega poročila v Bonn o svojem današnjem razgovoru s Hruščevom. Zato ni mogoče vedeti, ali sta govorila o morebitnem sestanku med Adenauerjem in Hruščevom ali ne. Vreme včeraj: najvišja temperatura 14.2, najnižja 10.1, ob 19, liri 13.5; zračni tlak 1009.5 pada, veter 2 km severovzhodnik, vlage 95 odst., padavine 5.1 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, tetrap. morja 16.4 stopinje. Tržaški dnevnik e ob Danes, PETEK, 10. novembri Andrej Sonce vzide ob 6.57 in zaton.e fa 16.40 Dolžina dneva 943. “L0 vzide ob 8.44 in zatone ob _ Jutri, SOBOTA, 11. novemo Martin Pogajanja na ministrstvu so se razbila Danes in jutri stavka uslužbencev bolnišnic Še vedno ne priznajo pogodbe od 10. septembra - Jutri bo stavkalo na našem področju preko 8 tisoč državnih uslužbencev rem sodelujejo: CGIL, UIL, FISAF, DIRSTAT. Prizadeti državni uslužbenci zahtevajo: 1. Zagotovitev, da jih ne bodo premeščali, kar zagotavlja zakon uslužbencem bivše ZVU. 2. Poseben osebni dodatek, ki se bo upošteval pri pokojnini in s katerim naj se zniža razlika v plačah med novimi in starimi uslužbenci. 3. Doklado «una tantums v istem znesku, kot so jo izplačali uslužbencem bivše ZVU. 4. Ponovni razpis natečaja za prostovoljno zapustitev državne službe. Stavke se bodo udeležili železničarji, šolniki, osebje pošte in telegrafa, carinski u-službenci, uslužbenci zaposleni pri javnih delih, osebje ANAS, finančni uradniki in drugi državni uradniki ter civilni uradniki obrambnega ministrstva. Danes dopoldne prično po vsej Italiji stavkati uslužbenci bolnišnic na osnovi sklepa vseh treh sindikalnih organi-sacij. Stavka bo trajala 48 ur in torej danes ter jutri. Te stavke se bodo udeležili tudi vsi uslužbenci tržaških bolnišnic po strogo določenem pravilniku, ki so ga pravočasno sprejeli dn ki predvideva, da se bodo vršile nujno potrebne službe tako, da ne bo nevarnosti za zdravje bolnikov. Kot smo včeraj že poročali, go se brezuspešno prekinila tudi zadnja pogajanja na ministrstvu za zdravstvo, katerih pa se ni udeležil minister. Ministrstvo je vztrajalo na svojem stališču, da ne prizna delovne pogodbe od 10. septembra, ki predvideva znatne izboljšave tako glede plač kot. glede normativnih določil za uslužbence bolnišnic. To pogodbo je že podpisala sindikalna organizacija bolnišnic, vendar pa jo mora še odobriti ministrstvo, ki mora seveda tudi zagotoviti potrebna finančna sredstva. Praktično bi bilo treba nekoliko povečati oskrbnino za vse bolnike, kar bi seveda morale plačati v prvi vrsti zavarovalne ustanove. Z razbitjem teh zadnjih pogajanj je odpadlo pričakovanje, da bo mogoče spor ure diti na miren način in vse kaže, da se bo položaj 'dokaj zaostril ter da sedanja dvodnevna stavka ne bo prva. Sindikalne organizacije imajo namreč že v načrtih vrsto stavk, s katerimi bodo pričeli na različne načine takoj po zaključku sedanje stavke. Vse kaže, da ne bo nič manj oster tudi sindikalni spor med državnimi uslužbenci in državno upravo, do katerega pa je prišlo izključno na našem področju. Z zakonsko ureditvijo r.ožaja bivših uslužbencev Zavezniške vojaške uprave se namreč čutijo vsi ostali uslužbenci prizadeti. Gre za 8.229 državnih uslužbencev (medtem ko je bivših uslužbencev ZVU 734 in bivših pripadnikov civilne policije 2 tisoč 818), ki bodo stavkali v soboto 24 ur. O načinu stavke je sinoči ponovno razpravljal koordinacijski odbčr, v kate- 'HiH , miki t.iMir- i UIIIMIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIHIII Obvestilo tržaške občine Sporočilo Sindikata slovenske šole Odbor Sindikata slovenske šole v Trstu je na svoji redni seji 8. t. m. sklenil, da se osebje slovenskih šol na Tržaškem pridruži stavki vseh državnih uslužbencev, ki bo 11. novembra. Odbor odobrava zahteve, ki jih postavlja koordinacijski odbor tržaških sindikatov državnih uslužbencev. Priključuje pa k prejšnjim še sledeče zahteve: 1. Izplačilo odpravnine vsem nameščencem slovenskih šol, ki so službovali pod bivšo ZVU, v enaki višini, kakor so jo prejeli ostali nameščenci omenjene uprave. 2. Sprostitev fonda, v katerega so se stekali odtegljaji vseh slovenskih šolnikov, ki so bili pod ZVU v ekonomskem staležu. 3. Ureditev socialnega zavarovanja slovenskih šolnikov od leta 1945 do 1950. ODBOR Izdatki ECA v oktobru V oktobru je izdala Občjn-ska pčdptfrha ustanova skup- no 69.996.738 lir za vzdrževanje revežev. Za 909 svojih oskrbovancev je potrošila 23 milijonov 874.036 lir; za podpore 4046 begunskim družinam 20.377.165 lir, za podpore navadnim podpirancem 14 milijonov 483.381 lir, za dnevne obroke hrane 723 družinam (63.265 obrokov) 5.369.422 lir, za živilske bone 371 družinam 1.254.500 lir, za menzo klinično ozdravljenih bolnikov tbc 1.198.500 lir (84 oseb, 3995 obedov), za prenočevanje revežev v javnih prenočiščih 524.850 lir, za plačilo stanarine 581 beguncem 1.782.083 lir, za obleko, obutev in posteljnino 325 družinam 1.082.650 lir, za očala in ortopedske aparate 31 osebam 97.640 lir. Predavanje E. Laurentija o 22. kongresu KP SZ Danes 10. novembra ob 20.30 bo na sedežu v Ul. Montecchi št. 6 konferenca, na kateri se bo obravnavala tema: Razmišljanje o dogodkih na XXII. kongresu KPSZ. Referat bo imel tajnik NSZ tov. Eugenio Laurenti. Zaželena je diskusija. Včeraj je župan dr. Franzil sprejel na županstvu filmsko ekipo, ki snema film »Senilnost« po istoimenskem romanu, tržaškega pisatelja Itala Sveva. Sprejema sta se poleg drugih udeležila tudi podžupan prof. Cumbat in odbornik Faraguna. Prišli so Claudia Cardinale, ki igra v filmu glavno žensko vlogo, režiser Mauro Bolognini, francoski i-gralec Philippe Leroy, ravnatelj filmske produkcije Mano-lo Bolognini, sestra Claudie Cardinale in njena tajnica. Žal pa ni bilo Anthonyja Francio-se, ki igra glavno moško vlogo. Igralci in režiser so se zadržali z županom in odborniki v daljšem prijaznem razgovoru. Med drugim je Cardinale povedala, da se je rodila v Tunizu v italijanski družini, da pa je hodila v francosko •uiiiiiiiimimiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmimMiiiiiiiiimiimmiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiimuiiiiiiiiiHHiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiii Iz sodnih dvoran Dobljeno blago je plačal s ponarejenimi menicami Za to nečedno dejanje so ga obsodili na tri leta zapora Požar v gozdičku pod Skednjem ga je spravil pred sodnike Na županstvu sestanek vodij skupin svetovalcev Danes ob 12. uri se sestane na tržaškem županstvu komisija vodij skupin svetovalcev v občinskem svetu. Razpravljali bodo, kako naj bi pospešili delo občinskega sveta, ki ga čaka rešitev številnih vprašanj. V ta namen bodo najbrž sklicali vsak teden še eno sejo, tako da bodo lahko začeli obravnavati tudi proračun za leto 1962 in mestni regulacijski načrt. Tudi mnogo sklepov Acegata čaka na rešitev. Snemanje filma «Senilnost» gre h koncu V Zupan je snoči sprejel igralce in režiserja Prisrčen razgovor in ogled sejne dvorane Ustanovitev novega delovišča za brezposelne Prijave sprejema deželni urad za delo Kot je znano, delujejo sedaj v tržaški občini štiri delovišča, ustanovljena s pooblastitvijo ministrstva za delo in socialno skrbstvo. 15. novembra prične obratovati še eno delovišče, za katero bodo zaposlili 35 brezposelnih delavcev. Tisti brezposelni delavci, ki se nameravajo zaposliti na tem delovišču, naj se takoj obrnejo na deželni urad za delo, oddelek za nameščanje, okence št. 6, na Trgu Ober-dan. Po zakonu se ti delavci smatrajo juridično za brezposelne tudi’ po zaposlitvi na deloviščih. V poštev pridejo prosilci med 18. in 60. letom starosti (izjemno tudi do 65 let starosti), ki imajo delavsko knjižico in so vpisani v seznam brezposelnih urada za delo. Brezposelni, ki jih bodo sprejeli na delo, in ki ne dobivajo brezposelnostne ali druge podpore, bodo prejemali 600 lir na dan. Poročeni brezposelni dobe 700 lir. Brezposelni, ki imajo po dva ali več svojcev v breme, dobe za vsakega nadaljnjih 60 lir, pri čemer pa ni všteta žena. Brezposelni samci, ki že dobivajo brezposelnostno ali begunsko podporo, pa dobe 400 lir. Poročeni brezposelni, ki dobivajo brezposelnostno pod- 'primorski dnevnik UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t dnu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: AD1T, DZS, Ljubljana, Strttarieva ulica 3-1, tel 21-982 tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, ski 80, finančno-upravM 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst poro dobe 470 lir na dan. Delavcem pritiče nadalje 1.000 lir nagrade za vsak mesec marljivega dela ter vsak delovni dan topla juha ali pa 42 lir. Vprašanje Vidalija o popisu prebivalstva Poslanec KPI Vidali je vprašal predsednika vlade in notranjega ministra, ali ne menita, da je popis prebivalstva na Tržaškem nezakonit. Ta popis se je namreč pričel v Trstu 15. oktobra, medtem ko je Uradni vestnik vladnega generalnega komisariata šele 21. oktobra objavil, da velja na Tržaškem zadevni odlok predsednika republike. Nadalje so obrazci, ki jih predpisuje predsedniški odlok različni od tistih, ki so jih uporabili po vsej državi. Ti imajo namreč 22 stolpcev, medtem ko imajo v Trstu 23 stolpcev, ker eden se nanaša na občevalni jezik v družini. Poleg tega pa ni mogoče pripisati rezultatom o jeziku verodostojnosti. Vidali je \ vprašanju tudi opomnil, da so v začetku delili samo o-brazce v italijanščini ter da je prišlo tudi do nedopustnega pritiska na italijanske državljanske slovenske narodnosti. Poslanec je nadalje vprašal ministra javnih del, kdaj bo dal zgraditi na Opčinah nadvoz nad državno cesto, kjer so se zgodile že številne smrtne nesreče. Minister za obrambo Andreotti je dal Vidaliju čuden odgovor glede prepovedi vojakom, da bi obiskali razstavo Kmetijske zadruge na Opčinah, češ da je zadruga »priredila razstavo pod okriljem KPI». Podtajnk Scalfaro je odgovoril, da ni tržaška kvestura dovolila pohoda ANPI in ANPPIA k Rižarni, ker bi oviral javno varnost in promet. Proslave obletnice oktobrske revolucije V soboto 11. novembra ob 20. uri bodo naslednje proslave oktobrske revolucije, ki jih prireja tržaška federacija KPI: Ljudski dom v Rocolu: govoril bo Claudio Tonel; Kulturni krožek v Rojanu (Davide Pescatori); Kulturni krožek Ricmanje (Franc Gombač); Kulturni krožek Dolina (Dušan Lovriha in Miro Kapelj). Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Boschini, se je zagovarjal včeraj 62-let-ni Antonio Mazza iz Ul. Oria-ni I, ki pa je sedaj v priporu v Gorici, ker je obtožen tudi nekega drugega prekrška. Na zatožni klopi se je znašel tudi njegov nečak Raffaele Mazza, star 21 lev, ki tudi stanuje v Ul. Oriani, a je začasno odsoten, ker služi vojaški rok v Benetkah. Stric in nečak sta se morala zagovarjati zaradi raznih prekrškov v zvezi z neko goljufijo, ki jo je Antonio Mazzn zagrešil v drugi polovici 1959 na škodo trgovca Emanuela Pavana iz Ul. del Bosco 34 za 1 milijon in 600.000 lir. Antonio Mazza je že star znanec policijskih oblasti in zaporov, saj so ga že leta 1942 proglasili za nepoboliš-ljivega kriminalca. Zato je precej čudno, kako se mu je posrečilo, da je stopil v poslovne .stike 'S trgovcem Pava-npm, .ki- mu )(je -,fih.vpal večje količine moškega ih zenskega blaga. Mazzova naloga je bila, da to blago razproda. Verjetno pa se mu je zdelo, da bi moral precej garati, če bi hotel kaj zaslužiti. Ker mu pa delo ni preveč dišalo, si je zamislil preprostejši način, kako priti do denarja. Sedel je lepo za mizo ter v omenjenem razdobju izpolnil večje število menic, ki jih je podpisal z izmišljenimi imeni. Te menice je potem izročal Pa-vanu, ki je z njimi plačal tvrdki Albanese iz Ui. Diaz za dobavljeno blago. V decembru 1959 pa je tvrdka Albanese vrnila Pavanu 14 menic za skupno vsoto 117.000 lir. Nekoliko pozneje pa mu je vrnila še druge menice v skupni vrednosti 400.000 lir. Tako je prišla na da.n vsa goljufija. Omeniti je še treba, da je baje stric napotil nečaka, da je podpisal 4 menice, in sicer z lažnimi imeni. Za to uslugo je Raffaele Mazza prejel menda 200 lir in 3 cigarete. Spričo vsega tega so preiskovalni organi prijavili Antonia Mazzo sodišču zaradi goljufije ter ponarejanja podpisov. Nečaka pa so prijavili zaradi sodelovanja pri ponarejanju podpisov na menicah. Kazensko sodišče je včerai spoznalo Antonia Mazzo za krivega ter ga obsodilo na 3 leta zapora ter na 19.500 lir globe. Poleg tega bo moral Mazza po prestani kazni v kmečko kolonijo, kjer bo moral delati najmanj 2 leti. E-manuela Mazzo pa so sodnik' oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Predsednik Boschini, tožilec Visalli, zapisnikar Cinto, o-bramba R. Cuccagna in Ke zich. # # * Pred istimi sodniki se je zagovarjal tudi 58-letni Andrea Carpani iz Ul. Cigotti 1, ki je bil obtožen, da je nenamerno zažgal neki gozdiček. Gre za gozdni nasad pod Skednjem, in sicer nad bivšim tramvajskim postajališčem. Bilo je 26. maja lani nekaj čez 14. uro, ko se je po cesti, ki vodi v Skedenj, peljala z avtomobilom karabinjerska patrulja. Nenadoma so karabinjerji zagledali, da se iz gozdnega nasada vali dim in takoj nato so se pokazali zublji. Trenutek pozneje je iz gozdička pritekel neki moški, ki so ga takoj zasledovali. Slo je za Carpanija. Zaslišali so ga, a zdi se, da niso preveč verjeli njegovim pojasnilom. Carpani je namreč trdil, da je šel v gozdiček, ker se je hotel odpočiti. Prižgal je cigareto ter odvrgel vžigalico, ne da bi se prej prepričal, če je bila ugasnila. Tako se je zgodilo, da se je vnelo suho dračje, na katerega je ta padla. Kmalu je bilo okoli njega vse_ plamenih. Najprej je skušal pogasiti požar sam, toda ko je uvidel, da se mu to ne bo posrečilo, je šel klicat na pomoč Pri tem pa so ga karabinjerji ustavili. Na včerajšnji razpravi je obtoženec ponovil prejšnje izpovedi. Sodniki so mu verjeli ter ga oprostili, ker inkrimi nirano dejanje ni kaznivo star 22 let, iz Ul, De Amicis 13, sta 29. maja lani zvečer ukradla prenosni sprejemnik. Včeraj zjutraj jima je zaradi tega prekrška sodilo kazensko sodišče, ki ju je spoznalo za kriva ter obsodilo vsakega na 5 mesecev in 10 dni zapora ter na 5.500 lir globe. Kazen je pogojna in ne bo vpisana v kazenski list. Mladeniča sta ukradla sprejemnik iz avtomobila, ki je last 45-letnega Giovannija Maluse iz Ul. S. Maurizio. Lastnik je parkiral vozilo v Ul. Piccolommi. Poldi m Arceri, ki sta postopala v bližini, sta opazila, da je v avtu sprejemnik. Privzdignila sta platneno streho ter odprla najprej okno in potem vrata in se ga polastila. # * # Pred kazenskim sodiščem se je morala zagovarjati tudi jugoslovanska državljanka Olga Todorovič, stara 34 let, ki je bila obtožena, da: je vtihertao pila v državo 102 zavojčka jugoslovanskih cigaret. Zensko so financarji ustavili pred 4 dnevi na glavni postaji ter našli pri njej omenjeno količino cigaret. Seveda so jo takoj priprli ter jo prijavili sodišču. Na včerajšnji razpravi je Todorovičev* povedala, da ni kadilka ter da je cigarete prinesla s seboj, ker je nameravala z njimi plačati 10 nočnin v Benetkah, kamor je bila namenjena. Povedala je tudi, da so jo ob prehodu čez mejo financarji vprašali, če ima cigarete s seboj. Odgovorila jim je pritrdilno, toda je niso vprašali, koliko cigaret ima. Ta zagovor je Todorovičevi pomagal. Sodniki so jo namreč oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. kovim dvokisom. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Zdravit; se bo moral dober teden. V brivnici so ukradli transistor in koledarčke Nekaj minut je zadostovalo spretnemu tatu, da je pri belem dnevu v brivnici v Ul. Molin a vento 152 ukradel transistor in 250 koledarčkov, ne da bi ga kdo zapazil. Sin lastnika brivnice je odšel na kavo v bližnjo kavarno, ker pač ni bilo nobenega klienta. Sploh mu ni padlo v glavo, da bi zaprl brivnico. Popil je kavo in se takoj vrnil, toda čakalo ga je presenečenje. Nekdo je namreč izrabil trenutek, smuknil v brivnico in odnesel plen. Skoda znaša približno 20 tisoč lir. šolo. Župan pa je rekel, da je sprejel goste, ker jim je hotel izrazit; hvaležnost Trsta, da so snemali tu film po knjigi tržaškega pisatelja, pri čemer se je zlasti zahvalil režiserju Bologniniju. Rekel je nadalje, da je prepričan, da bo film zelo lep ter da bo ponesel podobo Trsta in njegovih lepot po vsem svetu. Igralcem in režiserju je dejal, da upa, da se bodo kmalu povrnili v Trst ter snemali še kak film. Režiser Bolognini je odgovoril, da n; naletel pri svojem delu na še nobeno tako gostoljubno mesto, kot je Trst, kjer so mu sl; vs; na roko. Rekel je, da mu je naravnost žal, da se mora tako hitro vrniti v Rim. Tudi francoski igralec Leroy je dejal, da se mu je Trst zelo priljubil. Zatem so odšli vs; v sejno -dvorano, kjer jim je župan pojasnil, kako deluje občinski svet in kako so razporejeni svetovalci po skupinah itd. Igralci in režiser so nato posedli po stolih odbornikov in v prijetnem vzdušju še dalje kramljali. Snemanje filma «Senilnost» gre h koncu. Ekipa se bo kmalu preselila v Rim, kjer bo končala svoje dalo v filmskih študijih. Jutri bo režiser Bolognini govoril o filmu v kulturno-umetnostnem krožku. Navzoča bo tudi Claudia Cardinale. Pesnik Montale bo proslavil Itala Sveva Sinoči je prispel v Trst znani pesnik Eugenio Montale, ki bo jutri ob 19. uri v kulturno-umetnostnem krožku govoril o tržaškem pisatelju Italu Svevu (Ettoru Schmit-zu) ob stoletnici njegovega rojstva. Montale je prvi v Italiji odkril tržaškega pesnika z daljšim esejem leta 1925. Kot je znano, so prvi opozorili kulturne kroge na dela Itala Sveva francoski in slavni irski pisatelj Joyce, ki je mnogo let živel v Trstu in bil tudi Svevov prijatelj. V krožku bo tudi razstava pisateljevih del, rokopisov in tako dalje. Slovensko gledališče v Trstu priredi v nedeljo 12. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu «Prvi maj» W. SHAKESPEARA « HAMLET« Prevedel Oton Župančič Režija Jože Babič Glasba Pavle Merku Scena Vladimir Rijavec Prodaja vstopnic: RICMANJE — Hrvatič Pieri-na pekarna. DOLINA — Danilo Bandi, trgovina jestvin. BOLJUNEC — Drago Žerjal, trgovina jestvin. BORŠT — Auer Marta (Berce), gostilna. BAZOVICA — trgovina Križman. ocooooooooooooocooo Glasbena Matica v Trstu milili V nedeljo 12. novembra 1961 v AVDITORIJU KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA IZ SEŽANE Dirigent: Majda Hauptman Pri klavirju: Lilijana Kranjec Začetek točno ob 17. uri l UPDSKA PKOSVKTA J Sola Glasbene Matice v Trstu. Otroški pevski zbor bo Imel prvo vajo danes dne 10. novembra ob 18. uri v glasbeni šoli v Ul. R. Manna 29-11. Vljudno vabimo starše, da pripeljejo svoje otroke. Ravnateljstvo # * * Prosvetno društvo Barkovlje - V četrtek 16. novembra bo imela dr. Sonja Mašera v društvenih prostorih v Ulici Cerreto 12 predavanje o otroških boleznih. Ker je predavanje zelo zanimivo in vedno aktualno vabimo k številni udeležbi. Začetek ob 20.30. Odbor *## Tržaški filatelistični klub «L. Košir« V nedeljo 12. t.m. bo v prostorih kluba, Ul. Montecchi 6 (Sv. Jakob), redni sestanek od 10. do 12. ure. Slovenska prosvetna zveza v Trstu in Zveza slovenskih prosvetnih društev v Gorici imata občni zbor združitve obeh zvez v nedeljo 19. novembra 1961 v prosvetni dvorani v Gorici, Korzo Verdi št. 13. K 1 sTjC) Nazionale 15.30 Suipe rtechni rama. Cena 500 lir. Fenice 15.30 «SovražniK»- ^ mcolor. Alberto Soh* vid Niven. Clč Excelsior 15.30 «Dvom». pretz Cooper, Deborah Kem vedano mladini. vs*" Grattacielo 16.00 «VaWTa D* mi». Technicolor. Sa" stoP-La-urent Terzieff, Pa° pa. gaS' Arcobaleno 16.00 ^e\ 'fiii* mancolor. Kirn Nova*. Sinatra, Tony Curtis. . h. Supercinema 16.00 «80 lamu». John Wa3[n.en'jce ot & Alabarda 16.00 «P°člt" brnem zalivu«. * , Anthony Steel, Vaj Ig zi. prepovedano h*la SK»’ n J1 oan. aj Aurora 16.00 «Jezdna Cristallo 16.00 «La via«18’’ povedano mladini. w fr _aribaldi 16.30 ( • a piJ Ideale 16.00 «Vsi n°r bi». Technicolor. gr« Marconi 15.00 f1’ te Bardot. Prepoveda" ni. , . T ✓ Abbazia 16.00 «pekel ri». E. Rihter. . jinL, Odeon 16.00 «Izgub1)^ Technicolor. Lana epovt“‘ mund Purdom. mladini. KINO «R0SANDRft* v BOLJUNCU 16 t. & predvaja danes ob 19.30 Lux 11 VEL%0 (II grande cir^ izigrajo: VIT^7°FLE>{IIfl’ RE, RONDA FLitofl . NAIION0 Avto, v katerem se je peljal, je treščil v drevo Predsinočnjim je prišlo v bližini opekarne Ruda pri Izoli do hude prometne nesreče, pri kateri je izgubil življenje 36-letni Zvonimir Požar, medtem ko so voznika avtomobila Franca Žulovca s hudimi poškodbam; prepeljali v izolsko bolnišnico. Nesreča se je pripetila ob 11.45. Iz Kopra proti Piranu je vozi) Franc Žulovec s sopot. nikom Požarjem. Na popolnoma ravni glavni cesti približno 100 metrov od opekarne Ruda je začelo vozilo nenadoma zanašati. Prva kolesa so prestopila rob ceste in izruvala obcestni kamen. Ob tem trčenju se je vozilo obrnilo in z zadnjo stranjo udarilo v obcestno drevo. Avtomobil je zatem zaneslo v dva metra globok obcestni jarek, kjer je napol podrl še ograjo bližnjega stanovanjskega poslopja ter obtičal. Posledice tega udarca so bile takojšnja smrt Požarja, ki se je poškodoval na gla- Ko je bi) včeraj dopoldne 50-letni Antonio Petrarulo iz Ul. Slataper 20 zaposlen na čolnu v starem pristanišču, se ie nekoliko zastrupil z oglji- .............................. Na zloglasnem openskem križišču je treba čimprej zgraditi nadvoz iMiUs Mario Poldi, star 20 let, iz I Ul. Giulia in Giorgio Arceri, ( V teh dneh se bo vladni generalni komisar dr. Mazza sestal z načelnikom tržaškega oddelka ustanove ANAS, da se pogovori o ureditvi zloglasnega openskega križišča, na katerem je bilo že toliko hudih in smrtnih nesreč. Kot kaže naša slika, je križišče povsem nepregledno in je treba ta cestni vozel urediti s korenito rešitvijo, in sicer z gradnjo nadvoza. Vsaka začasna rešitev s razširjanjem križišča bi bila res samo nzačasnan, tako da bi celotno vprašanje ostalo še nadalje odprto. vi. Žulovec pa si je pretresel možgane in se pobil po glavi. Kako je prišlo do nesreče, je sedaj težko reči, saj posebna komisija vzroke še raziskuje in še ni dala svojega mnenja. Vprašanje okvare na vozi. lu najbrž ne pride v poštev, saj je bilo vozilo Mercedes v odličnem stanju. Pri prvem zaslišanju je Žulovec povedal, da ga je nenadoma zaneslo s spolzke ceste, razen tega pa je omenil tudi nezasenčeno ali slabo zasenčeno luč naproti prihajajočega vozila. Te izjave bo seveda komisija še preverila. Vsekakor je glede na škodo na avtomobilu (okrog pol milijona), glede na izruvani obcestni kamen ter poškodovano drevo in ograjo možno sklepati, da je avto precej hitro vozil, kar je najbrž preprečilo vozniku pravočasno obvladati krmilo. Huda nesreča je globoko pretresla zlasti kolektiv Fruc-tusa, kjer je bil pokojni Požar zaposlen kot upravni referat, medtem ko je Žulovec delal v komercialnem oddelku. Pokojni Požar je bil v jugoslovanski ljudski armadi pilot in je srečno prestal vrsto nevarnosti, zdaj pa ga je doletela smrt na ravni cesti. V kolektivu je bil splošno priljubljen ne samo zaradi svoje marljivosti na delovnem mestu, ampak tudi zaradi svoje vsestranske aktivnost; v delavskem samoupravljanju in v raznih organizacijah. Zapeljale so jo nogavice Agenti policije so aretirali in prijavil; sodišču zaradi tatvine 28-letno Lojzko Žbogar por. Turk s Kozine, ki so jo zasačili v trgovini UPIM, ko je ukradla nekaj parov nogavic in rut. Avtomobilska miš Iz avtomobila, ki ga je Gior. gio Apalakis iz Ul. Colombo 12 parkiral v Ul. Palestrina, so neznane; ponoči ukradli plašč in nekaj perila v skupni vrednosti 30.000 lir. RAZNA OUVKNTILA OBČNI ZBOR SPDT Redni občni zbor SPDT se bo vršil v petek dne 17. novembra t.l. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. # # # Prosvetno društvo Barkovlje Društveni odbor obvešča starše, ki so vpisali svoje otroke v baletno šolo, da se bodo redne vaje začele v četrtek 16. novembra. Danes v «1 Kristusovo življenje PRIKAZANO PO NJEGOVI BESED' Set mr 7 fPronslo* * hs'-'cC* OD VČERAJ DO Di S ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 9. novembra 1961 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 73-letni Romolo ViteMi, 93-letna Grazia lesu rum vd. Stok. 91-letna Anna Lozari, VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče 77 235 83 limone ..............106 112 106 kostanj ....... 83 94 94 kaki jabolka I jabolka II s • hruške 1 .J . hruške II . ; J grozdje ... 5 pesa ........... artičoke . . . . zelje .......... cvetača .... ohrovt ......... cikorija .... čebula . . . i . koromač . . . razna solata . krompir .... paprika . . . t paradižnik . . rdeči radič . . zeleni radič 1 zeleni radič II zelena 36 71 59 59 129 118 36 94 65 118 212 200 100 153 141 83 212 118 50 160 130 40 50 50 50 94 50 35 55 71 80 250 125 26 51 43 36 59 41 59 106 94 113 350 125 400 600 500 100 300 250 40 90 80 29 36 18 15 50 29 36 53 24 30 55 59 vd- f 76-letna Rosa Radi™cc»tfV! ni, 78-letni Carlo j( 5* t letni Virgilio Moseva' ‘‘V Jolanda Valenta VO' p letna Emilia Ladia jotti, 85-letni Ermanno o a" p Felice Latin, Bl-je** JJ* der por. Beniussi* Tulilo Manrl. .dflj V' NOČNA SUJZ®% M Ul _ % Settefonta"' Biasoletto, ui. % ■ttefont*? . le. Ul. P. Revo«*1 gos^ zoni, Ul. Trg Goldoni 8; <*r. Combi 19. dolar u švicarski frank 1 urit šterling francoski f‘arlK marka šiling pezeta dinar marengo zlato MAM A P0 fO t PODI IZ FURNI^ [n _ Les. ve za „ špinače ................. 88 160 120 Večina blaga se prodaja po prevlad ceni (3. stolpec). kv. — rabo iz mehke«« sa, vseh velikos ve — se orodaJ t*n| St. 3. p*.y Vsem sorodnikom, prijateljem in znan njamo žalostno vest, da nas je 9. t. m. po n8ja lezni za vedno zapustila v starosti 82 leI ljena mati in stara mati 1 ^ MARIJA DANEU vd. S0SHy Pogreb drage pokojnice bo danes 10. t. ^ iz hiše žalosti na Opčinah, Narodna ulica ^000 žalujoče hčerke Josipina, Marija J5ki zet, vnuki in ostali sorod« Opčine - Trst . Melbourne, 10. nove mbra [~ PO PODATKIH'r KI JIH JE DAL MINISTER SULLO PROBLEM POVIŠANJA POKOJNIN V LUČI POTREB IN SREDSTEV Vseh koristnikov pokojnin je skoraj 10 odst. državljanov - Najnižja raven - Potrebne nove stotine milijard lir, ki naj jih da proizvodnja Iti fadnjem času se je po-tinV ° vPrašanje povišanja Bes Bln- V Italiji' 4' tega tud-eca Je 0 tem spregovoril io minister za delo Sullo, V senatu obravnavali stva o" njegovega mini.tr-kojni nu?nosti Povišanja po-ras. 11 Se Je govorilo že pred 5 '-vf3 tedaj bii° g°- naiaižiit no 0 P°višanju jemv Pokojninskih pre- uPraviI’ dočim Sa je pozneje da . en° Postavila zahteva, Piiiih nujn° Povišanje le naj-ja icorPoiCO'’nin’ Pač Pa da gre Pok«; emto spremembo vsega Italijj,Uaskega vprašanja v din MJU problem pokoj-ker ^ Pr' nas skrajno pereč, fcmki3 S° Pokojninski prehodne "v najnižji ravni Zafredi« • r°Pe- Zato novi bi n gl temeljijo na tem, da Wk°faJnP02eli le najnizjih Pravil; ' p c nižje ,seveda navzgor, vse - dob; ° *ne' Ker smo šele blema Proučevarija tega prc- »m pac pa da bi p°- nižje *’ ,Seveda nav v d„v"0koJnine. Ker smo šele 5Ienia r.UULevanja tega prc-aaPov»u 1 ne bil° na mestu nižje nTati.’ d0 kod bod° Pa pak°inine povišane, pač fd n*.0®.0 pia tem proble-villt| u.1 be v okviru šte-delo s\,jih je minister za njem , Prikazal na zad-obravn anju senata, ko so Tu ,ah njegov resor. u smo 7TT^„i: ob k am° zvedeli, da je bilo lij, inskega leta v Ita-«ov, j,Cri0 t>,076.516 državlja-s°'c« dobivali pokojni- lanskega leta v Ita-cno 5,076.516 državlja- fredst«6 i lZ tega števila, ki državi V odstotkov vseh «10 niaa°y Italije, odšteje- , . uusieje- obdbin ,nike in neposredne ne, jjj e zemlje ter kolo- ii tee P° sedanji formulaci-drUgi a vprašanja pripadajo «e a« kategorijam, preosta-korist’? 8 upokojencev ali Vajo n k0V P°k°jnin, ki dobi-»o vP°kojnino ali invalidni-t0st«eB° obveznega sta- la ge zavarovanja. Od te-la j „ ^dno visokega števi-b°biva’ ^ upokojencev, ki ^°inin^° ob*eajno osebno po-tostne° zaradi dosežene sta-1.154 4o« dobe- Nadalje je tu vaj0’ državljanov, ki dobi-ie d 'nvalidnino, 805,542 pa «Okft. 2aVljanov Tri HnViivni« §Sino •O, si ------------------ hčere padlih ali u Pok ^vljanov, ki dobivajo b'h, ; *n° P° svojih sorodni-’n sicer kot starši ali °z; hčere padlih ali u* kot dediči umrlih rnprajo takoj dodati, da je minister Sullo izločil iz gornjega števila obilnih petih milijonov kar 700.000 upokojencev — neposrednih obdelovalcev, kar je v nasprotju s celotno zamislijo dviga najnižjih pokojninskih prejemkov. Ce smo rekli, da vsa ta velika akcija teži za tem, da se sicer tako nizki pokojninski prejemki dvignejo, je nerazumljivo, zakaj bi morali ostati izven tega tisti italijanski državljani, ki so glede tega najbolj zapostavljeni. 700.000 bivših neposrednih obdelovalcev, kolonov in kmetov, ki so dosegli življenjsko starost, ki jim ne dopušča več intenzivnega dela na polju, prejema le po 5000 lir na mesec pokojnine. To vsekakor ne more zadoščati, kot ne more zadoščati 9.000 in nekaj lir na mesec, ki jih dobivajo mnogi drugi upokojenci najnižje kategorije, zato je bila tudi na zadnji konferenci poljedelskih delavcev poudarjena zahteva, da se tudi ti upokojenci glede tega izenačijo z drugimi kategorijami, kajti tudi bivši poljski delavci in koloni, neposredni obdelovalci zemlje nasploh so s svojim desetletnim delom dali družbi toliko, da smejo od nje zahtevati kolikor toliko dostojno, vsekakor enakovredno pokojnino, kot jo bodo uživali ali jo že uživajo druge kategorije. Toda vrnimo se k onim 4 milijonom upokojencev, o katerih je bilo prvenstveno govora. Za teh 4,041.348 upokojencev je za pokojnine v letu 1960 šlo 573 milijard lir. Ta sicer velika vsota je bila razdeljena takole: 2 milijonom 81 tisoč neposrednih upokojencev, torei tistim bivšim delovnim silam, ki so bile upokojene, ker so dosegle ustrezno starostno dobo, je šlo 329 milijard lir, iz česar sklepamo, da je na vsakega upokojenca prišlo komaj 12.000 lir pokojnine na mesec. To nam pove, da so pokojnine skrajno nizke, kajti v gornjem številu je zelo veliko onih, ki dobivajo komaj 9.000 lir ali še manj pokojnine na mesec, tako da določene višje pokojnine v tem morju nizkih, pokojnin ne zaležejo, veliko in imamo .zato povprečje komaj 12.000 lir na mesec. Še na slabšem je oni milijon 154 tisoč invalidov, na katere je prišlo v lanskem letu v celoti 170 milijard lir, tako da imamo tukaj povprečni pokojninski dohodek na invalida komaj 11.000 lir na mesec. Še na najslabšem pa je onih 805.000 državljanov, ki dobivajo pokoinino po svojcih. Na teh 805.000 državljanov je odpadlo iz omenjenih 573 milijard le 73 milijard lir, tako da je na vsakega koristnika prišlo komaj 7.000 lir na mesec. Ce smo v začetku rekli, da je problem pokojnin v Italiji pereč, ker je na najnižji ravni v Zahodni Evropi, smo z gornjimi povprečnimi dohodki to dokazali, kajti 12 tisoč, 11 tisoč in celo 7 tisoč lir so zares skrajno nizka povprečja. Toda ta nizka povprečja povedo lahko še veliko več, če ponovimo, kar smo že rekli, da tudi ob določenih primernejših in višjih prejemkih določenih kategorij ne pridemo do primernejšega povprečja. Prej smo rekli, da ne bomo napovedovali. Predlogov je namreč več in minister Sullo se je omejil na predlog 12.000 lir najnižje mesečne pol kojnine. Seveda si je minister Sullo ta problem ogledal tudi s «svoje» plati, s plati sredstev, ki bi jih bilo treba najti, da se najnižjim kategorijam pokojnina dvigne na ustrezno, pa čeprav še vedno prenizko raven. V primeru, če bi najnižm pokojnine dvignili na 12.000 lir, bi morala država najti na leto novih 126 milijard lir sredstev. Za vsakih tisoč lir poviška pokojnine bi namreč treba najti od 41 do 47 milijard lir. Ce pa bi hoteli najnižje pokojnine dvigniti na 15.000 lir mesečno, kot se zahteva, bi morala država najti 247 milijard lir sredstev, ki bi jih prišteli k 573 .milijardam lir, kolikor gre sedaj za pokojnine, invalidnine in ostale pokojninske dajatve. Ta sredstva se pa nanašajo izključno na povišanje minimalnih pokojnin, ki jih poznamo tudi pod imenom «vec-chiaia*. Toda rekli srna že, da je treba popraviti, tgrej (Nadaljevanje na 4. strani) Motorna ladja reške *Jugolinj je* Lika se te dni mudi v tržaškem pristanišču Radii Petek, 10. novembra 1901 Trst A *'»sba; ^oledar; 7.30: Jutranja S*5*«! Sooek slovenskih f9 Wai, 5: Vrtiljak; 12.30: > ^rar nekaj; 13.30: Glas-JVto Jatl; 17.00: Orkester tn Casamassima ; 17.25: ™ Mes; 18.00: Itatijan-, 18.15: Umet- . 16.3n avnost ‘n Priredit- v • £nesco: Orkestralna 19 is i9 °°: 8013 in ■ Gla®bemi kalei- Nrštv °°: Sport; 20.30: Go-S? V Z* del<>; 20.45: Por-21 0nlat,Uri: Marili,'n Mon-j, ‘ Koncem operne £°: ,^-le 10. sto-„ de Maupassant: zs ,20: Schumann: So-I*t*St(r ‘Oilno in klavir; 22.50: ai"lie Parker. Trst Furlanska 15.00: Iz pro- kon- ^2 t!rk> Pa,'rreya st ran; 14.20: T?b,ori m njegov or-ln fOl ai SMrS’ Tarti'nl,,; 15'4° in marimtoa. Koper HLtr^a Lr<>: ____ KL; 12.45: del); v* 2N glasba; 7.00: Nationalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.30: Omnibus; 10.30: Veliki krojači; nato nadaljevanje Omnibusa; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Popevke; 15.15: Poje Doris Day; 15.30: Angleščina; 15.55: Vreme na Ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Marino Marini in njegov orkester; 16.45: Mednarodna univerza G. Marconi; 17.20: Sopranistka Teresa S tičk in baritonist Šesto BruscantinJ; 18.00: G Tumiatl: Srečanje z Giosuejem Borsijem; 18.30: E-notni razred; IS .00: Oddaja za delavce; • 19.30: Filmske in gledališke novosti; 20.00: Glasbeni album; 21.00: Simfonični koncert; 23.00: Poje Julie London. II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Zabavno - glasbeni program; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00: Posvečeno Fuscu in Trovajoli-ju; 16.00: Program ob štirih; 17.00: Toscanini vodi orkester NOC; 17.30: Kvartet Cetra; 20.30: Dino Verde v «Gran Gala*; 21.45: Pesmarica Canzonis-sime; 22.15: Pomenimo se o tem Jutro.' 5 Glasba za do-laih- Prenos •C* *>%*> željah; Nnii, ^bor sVat* 4.30. oN 0 ln P01111' 2abavn Deretjne sKladbe; Vteakm? glasba: 15.30: . no.stl: 15.40: Glas-•4q. : 16 ®-Ob: Giasovi in $V vince',,?: Dana*nje teme; rete 17.40; in nje-Orkester iV ^rKebier v^lJ *00; ^ s» 18.00: Prenos Nls^lV ,on?ly Goodman s htl. Glas 0: Prenos RL: program 17.00: Francoska komorna glasba: Faure, Dutparc, Debus-sy; 18.00: Sever in Jug v strukturi Amerike; 19.00: Tisoč let italijanščine; 19.30; Na programu Stockhausen; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30: Samuel Beckett: «L'ultimo n,.-stro di Krapp»; 22.05: Na programu Busoni in Schumann; 22.55: Gledališki pregled; 23.25: Griegov kvartet za godala. Prenos RL; klavir: 22.35: Slovenija kon, klavir; 22.35: X gmotna glasba; 23.00: 8.05: Melodije v modrem; 8.35: Zbor Primorskih akademikov; 8.55: Pionirski tednik; 9.25: Za mlade ljubitelje glasbe; 10.15; Aleksander Obrado-vič: Preludij in fuga; 10.30: Od tod in ondod; 11.00: Prizor iz 3. dej. Donizettijeve oPe-re Lucia Lammermoore; 11.15: Naš podlistek; 11.35: Glasba z obeh strani Birenejev; 12.05: Tri narodne v priredbi T. Maroltove; 12.15: Radijska kmečka univerza; 12.40: Za ljubitelje operne glasbe; 13.30: Zabavni zvoki; 14.05: Radijska šota za nižjo stopnjo; 14.35: Haydnov Kvartet v B-duru; 15.20; Z vašim pevcem; 16.00: Parada pihal; 16.45: Jezikovni pogovori; 17.05: Vsak dan za vas; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Pesmi iz Bolgarije; 18.45: Iz naših kolektivov; 19.05: Nizozemski fil- harmoniki; 20.00: Po tipkah in strunah; 20.15: Zunanje-politiič-ni pregled; 20.30: Gojmir Krek in Fran Gerbič; 20.45: Štiri sto let klavirske glasbe; 21.15; Oddaja o morju; 22.15: Po svetu jazza; 22.45: Orkester Jackie Gieason; 22.50: Literarni nokturno; 23.05: Odlomki iz »Istrske svatbe* Antonia Smareglie. Ital. televizija 8.30: TV šola; 13.30: TV šola; 17.00: Program za mladino; 18.00: Oddaja za analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Osebnost; 19.30: TV pošta; 19.45; Videz Prage; 19.55: Gospodarski mesec; 20.30: TV dnevnik; 2:1.15: John Ford: »Veliki dan*; 22.25: Na programu Franc Liszt; 23.00: TV dnev-' trik. DRUGI KANAL 21.05: Nova mesta v svetu; Brasilia; 21.55: TV dnevnik; 22.15: Zgodovina živali; 22.30: Balet Borisa Kochna: »Potepuhi*. Jug. televizija 20.00; TV dnevnik; 20.15: B. Benešova: »Srečanje* — drama, prenos iz gledališča »Boško Buha* v Beogradu. Stalinov polbrat? * I «K.. - m os Ta priletni gospod, piše se Dobriševy, ki živi v Parizu, zatrjuje, da je Stalinov polbrat ZANIMIV ČLANEK O VZROKIH IN INTENZIVNOSTI UTRUJENOSTI K a j je utrujenost? Utrujenost pri otroku po celodnevnem igranju se izgubi v spanju ene same noči, pri starih ljudeh pa izginja počasneje... Izredni prifesor na medicinski fakulteti R. Wol-fromm in zdravnik bolnišnice Rodschild J. P. Schoeller sta objavila v francoski književni reviji uNouvelles Lit teraires» zanimiv članek o vzrokih utrujenosti in o njeni intenzivnosti. Ker je utrujenost pri človeku vsakodnevni pojav, prav gotovo ne bo odveč, če povzamemo misli in ugotovitve, ki sta jih omenjena strokovnjaka navedla v svojem članku. Utrujenost doživljamo v našem vsakdanjem življenju. Opozarja nas kot signal in kot normalna reakcija o-brambe, da smo prešli funkcionalne zmožnosti organizma. Utrujenost nas torej varuje. Različna je pri posameznikih in po dobah. Utrujenost pri otroku, tista zdrava utrujenost po celodnevnem igranju, se izgubi v spanju ene same noči. Človek, ki se stara, pa občuti da utrujenost izginja počasneje. To je dokaz pešanja organizma, zmanjšanja življenjske energije. In takrat postaja na neki način — bolezen. Intenzivnost utrujenosti prihaja od dveh vzrokov: od slabega funkcionalnega stanja organizma in od vpliva zavesti. Lahko se definira kot organska in psihična re zultanta pretiranega dela, opravljenega z lastno voljo ali kot posledica ponovnih napadov okolice, napadov, ki so prišli do zavesti. Utrujenost športnika Poglejmo tiste vzroke u-trujenosti, ki so fiziološke in ne patološke narave, Najnavadnejša akutna u-trujenost je mišična utrujenost. Odstranjuje se s počit- liiniiliiiiiillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifiiiiiiiiiiiilililiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiii REŠKA «JUG0LINIJA» KREPI SVOJO POMORSKO SLUŽBO Nova ekspresna pomorska z Reke z lukami Severne Evrope Vzdrževale jo bodo tri najmodernejše, doma zgrajene, motorne ladje Trenutno razpolaga «Jugolinija» z 42 pretežno modernimi enotami Reško pristanišče je danes povezano s prekomorskimi pristanišči vseh komtinen-tov z rednimi in občasnimi pomorskimi progami, ki jih vzdržuje kakih 50 domačih in tujih brodarskih družb. Najprometnejše in najzmogljivejše so seveda tiste proge, ki jih vzdržuje-jejo domače brodarske družbe in med njimi v prvi vrsti reška «Jugolinija». Z vključitvijo v službo modeme motorne tovorne lted-je »ivan Mažuranič*, ki ( se v teh dneh pripravlja na svojo otvoritveno vožnjo po oceanih, bo nič manj kot 42 pretežno modernih in hitrih motornih ladij te družbe povezovalo Reko s pristanišči Severne Evrope, Severne in Južne Amerike, Bližnjega vzhoda. Perzijskega zaliva in azijskega jugo-vzhoda (Indijo, Pakistanom, Burmo) in Daljnjega Vzhoda (Japonsko in Severno Kitajsko). Razen tega pa je Reka povezana z drugimi svetovnimi pristanišči še s progami proste plovbe, na katerih vozi pet velikih enot. Programi okrepitev družbenega brodovja težijo k nadaljnji razširitvi prekomorskih linij, kar narekuje stalno večanje trgovskega prometa tako v okviru domačih kot inozemskih operaterjev na teh progah. Te pobude imajo svoje potrdilo v okrepitvah, ki se izvajajo na rednih zvezah med Jadranom in Severno Evropo. Redno progo z odhodom z Reke proti severnim pristaniščem je do pred nekaj meseci vzdrževalo šest motornih enot; «Pula», »Rije-ka», «Zadar», »Bratstvo*, «Pobjeda» in «Sloboda», ki opravljajo svojo službo na progi s frekvenco dvajset dni v stalni rotaciji. Prve tri enote so iste vrste in imajo nosilnost 3500 ton, naslednje tri pa so dvojčki z nosilnostjo 2500 ton. Prve vozijo na progi proti angleškim pristaniščem in kontinentalnim pristaniščem Severne Evrope, druge pa vzdržujejo direktno zvezo z Londonom in Hullom. Vse enote imajo tako pri odhodu kot ob povratku zadovo-ljiv tovor in zaradi pogostosti pristankov so deležne velikega zanimanja domačih in inozemskih operaterjev. Prav ta linija pa bo sedaj okrepljena še z dvema najmodernejšima in hitrima motornima enotama »Franjo Supilo* in «Ivan Mažuranič*. Cez nekaj ’ mesecev bo predana plovbi še tretja enota iste serije »Matko Laginja*, ki jo sedaj dograjujejo v ladjedelnici v Kraljeviči. Z vključitvijo teh treh motornih ladij 'bo ustanovljena ekspresna povezava s Severno Evropo na liniji Reka - Messina -Salerno - Neapelj - Lizbona-London - Hull. Na povratku se bodo moderne enote ustavile tudi v Splitu in v Trstu. Značilnosti teh treh novih motornih tovornih ladij so naslednje: Dolžina 106,2 metra, največja širina 14,2 m, višina ob boku glavnega mostu 15,7 m, potopljeni del ob polnem tovoru 5,50 m, Njihova nosilnost je 3000 ton, razvijejo pa lahko hitrost 15 vozlov na uro. Enoto razpolagajo s tovor- nim prostorom za razsuti tovor v izmeri 183.200 kub. čevljev, za zbirne pošiljke v izmeri 167.900 kub. čevljev, za posebne tovore 650 kub. čevljev, hladilna skladišča pa imajo prostornino 5670 kub. čevljev. Vsaka ladja ima 36 mož posadke in dvoposteljne kabine za 12 potnikov, vsi prostori na krovu pa so opremljeni z klimatičnimi napravami. E-note so tudi opremljene z najmodernejšimi napravaipi za vzdrževanje to-vorg in za ‘varnost plovbe. ’ 'V Z vključitvijo v plovbo teh treh sorodnih enot, bo reška »Jugolinija* razpolagala z daleč najmočnejšimi kapacitetami na tej izredno zasedeni progi. Trenutno bodo omenjene tri e-note najmodernejše na progi in tudi naj hitrejše tako, da bodo po teh lastnostih prekosile celo tradicionalno znane angleške in italijanske kapacitete. Zaradi hitrosti povezave in jamstva za prevoz, bo ekspresna zveza s Severno EvroPQ,„naletela — kot se predvideva r- na veliko zanimanje vseh operaterjev na tej progi, pred- vsem pa operaterjev juzno-italijanskih pristanišč, ki so zainteresirani na usmeritvi močnih kontingentov južnega sadja proti severnim pristaniščem. Razen teh in razen povezave Reke s temi tržišči, pa bo nova ekspresna zveza prav gotovo naletela na dober odmev tudi med trgovskimi operaterji podonavskega zaledja. In tako bo Reka še povečala svojo konkurečno sposobnost- £ -'Ostalimi' '•jadranskimi ‘ln sredozemskimi pristanišči, predvsem pa seveda s Trstom. kom in je potemtakem naj-t sprotniki in ž navdušenimi pogosteje obratno fiziološko stanje. Ce je subjekt izvež-ban, treniran, občuti minimum napora zaradi harmoničnega delovanja kataboliz-ma ali trošenja in anaboliz-ma ali obnavljanja v miši čevju in vsem organizmu. Katabolizem ali proces trošenja je povezan s potrebo mišičevja, ki zahteva glukozo, sladkor in kisik. Z naporom se takoj pospeši dihanje, poveča se delovanje srca, raste napetost arterij in počasi se povečuje količina sladkorja v krvi. Te spremembe v mišičnih vlaknih, te spremembe funkcij dihanja, srca in krvnih žil koordinirata endokrini sistem in avtonomni živčni sistem. Največjo vlogo pa ima, kot se doslej zdi, med ostalimi regulatorji mehanizmov nadledvična žleza. Skoraj istočasno kot proces katabolizma se odvija tudi proces anabolizma ali proces obnavljanja, ki daje mišicam ponovno njihovo normalno strukturo in nadomešča vodno, mineralno in glukozno zalogo v organizmu in nato nekoliko kasneje tudi njegovo zalogo lipoidov in p roteidov. Hormoni možganske skorje in nadledvične žleze igrajo prav tako v procesu metabolizma veliko vlogo, obratno od one v predhodni fazi, tako da se zdi, da je kakovost napora odvisna od harmoničnega delovanja dveh skupin hormonov. Utrujenost se pojavlja kot posledica kvalitete te harmonije. «Forma» športnika odgovarja optimumu delovanja nadledvične žleze. Prihajamo do važne točke: celo pri mišični utrujenosti so višje psihološke funkcije lahko tiste, ki bodo korigirale nadledvične hormonske reakcije. Raziskovanja na športnikih in borcih kažejo, da razburjenjo in psihični rraž-Ijaji nesporno premagujejo telesni napor v aktivizaciji nadledvične sfere možganske skorje. To se zelo dobro opazi pri tekmovanjih. Vzemimo na primer vzdušje o-limpijskih iger. Nikoli v času treninga atlet ni mogel sa rti ali s svojilni vsakdanjimi sotekmovalci doseči take uspehe, kot v stiku svojimi najmočnejšimi na- iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiHiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiuiiiiimiiiiiiiniiiiimiiiiiiHiii,mrli,iiiiiiiiiirii,i„,i,iiiiii,iir,iiii,i,„i,,|,|H,„m,|„,|MMi„„,|| ZANIMIVOST Z BEOGRAJSKEGA «OKTOBRSKEGA SALONA* 100.000žebljev v kipu «Zmagovalec» Beograjski «Oktobrski salon* je postal že tradicionalna umetnostna prireditev in zvablja vsakokrat vedno več likovnikov in občinstva. Med letošnjimi razstavljenimi deli srbskih kiparjev je prav gotovo vzbujal največ pozornosti eksponat srbske kiparke Nadežde Prvulovič in to verjetno ne toliko zaradi svoje umetniške vrednosti, kolikor zaradi nenavadnega materiala, iz katerega so vsa njena dela napravljena in sicer kovinskih plošč in — žebljev. Njena skulptura nosi ime «Pobednik» (Zmagovalec). Visoka je nad 2 metra in daje videz monolitnosti. Ko se ji približamo, nas delo preseneti ker ga je izdelala ženska. Človek se sprašuje, ali je možno, da je ženska mogla v trdo podlago zabiti tolikšno število žebljev. Poiskali smo kiparko v njenem ateljeju na starem sejmišču. 'Ves labirint hodniko nekdanjega razstavnega paviljona, ki je bil pregrajen v stanovanja in ateljeje slikar-jer in kiparjev, je odmeval od prodornega «klepanja», na kakršnega smo navajeni le v mehaničnih ali kotlarskih delavnicah. Ta ropot, to klepanje nas je pripeljalo na pravo mesto. Vrata nam je odprla bolj nizka plavolasa ženska z velikim kladivom v roki. Bila je to Nadežda Prvulovič sama. Bila je presenečena, ker smo jo obiskali in je skušala v svojem ateljeju — delavnici napraviti najprej malo reda. Odstranila je s poda veliko kovinsko ploščo, ki je bila vsa preluknjana, pobrala je v kot nekaj večjih kosov orodja, s katerimi je doslej vrtala luknje, škarje za rezanje pločevine, kakih deset zarjavelih železnih cevi in podobno šaro. Prvo vprašanje, ki smo ga postavili, je bilo: «Koliko žebljev ste zabili v ,Pobednika’?» ((Okoli sto tisoč.* Nadežda Prvulovič je začela s svojimi skulpturami iz kovine, ki jih krasi in jim daje značilnost z zabijanjem žebljev, pred nekaj več kot tremi leti. »Morda je to za žensko ne- navadno, toda čutim potrebo, izdelovati kovinske skulpture, ki terjajo mnogo truda in napora. Nikakor ni lahko rezati kovinske plošče, klečati ure in ure na tleh in udarjati s kladivom. Toda to delo me vso prevzame in ne čutim nobene utrujenosti. Ničesar nočem prepustiti drugemu, raje vse sama opravim, pa naj je to še tako naporno. Doslej sem izdelala kakih 15 skulptur okovanih z žeblji. Le dve sta bili odkupljeni, toda to me ne spravlja v zlo voljo.* »Ta ropot me moti, toda moja žena je tsko navdušena nad svojim delom, da sem sklenil ji materialno pomagati — je rekel njen mož slikar Laza Vozarevič, k; je svoji ženi — kiparki odstopil del svojega ateljeja. — Ko ji zmanjka žebljev, vzameva avto in greva ponje v železarno na Trgu Marksa in Engelsa. Prodajalci jo že poznajo in ji pomagajo pri izbiranju žebljev in kovinskih plošč. Ko ima dovolj žebljev, je pripravljena zabijati jih tudi vso noč.* ((Tovariši — kiparji se za moje skulpture zanimajo. Pravijo, da niso «konfekcija» — je rekla na koncu Nadežda Prvulovič. — Toda največ poguma mi je dal neki trgovec v železarni, ki sem mu poslala vabilo na otvoritev razstave. Ko sem naslednjega dne stopila k njemu v trgovino, da bi si nakupila žebljev, mi je poklonil velik zaboj največjih žebljev. To so tisti, ki jih sedaj zabijam v novo skulpturo.* N. P. Vi* IiCHmMKH v«. * K#™'” ter razburjenimi množicami. Odpravljanje akutne mišične utrujenosti pri športniku je lahko, vendar pa je odvisno od intenzivnosti napora, od časa in od vrste ~por-ta. Ce pa je napor pretiran ali če traja predolgo, lahko reakcija anabolizem — I ata-bolizem privede do izčrpanosti in v skrajnem primeru do smrti. Utrujenost borca Pri borcih prihaja do istovrstnih komponent. Utrujenost borcev je bila predmet številnih proučevanj med prvo in posebno med drugo svetovno vojno. Pred bitko se pojavlja psihološki napad na osnovi tesnobe, močnega razburjenja, občutka nevarnosti, ki lahko povzročijo nedisciplino. Med borbo, v prvih dneh, živijo tudi najbolj uravnovešeni subjekti pod vplivom strahu in kažejo močne nevrovegetativne motnje z zelo čudnim občutkom egocentrizma, ki se zoperstavlja strahu zaradi občutka izoliranosti. Toda postopno, nekako v času enega tedna, prihaja do prilagodljivosti. Nastopi občutek solidarnosti, nevrovegetativni simptomi se ublažijo in nekako po tretjem tednu je sposobnost borca na višku ter traja še kak teden. Prvi znaki izčrpanosti se pokažejo od 25. do 30. dne. Od 40. do 45. dne prihuja do popolne izčrpanosti tudi pri najodpornejših subjektih, Oblike utrujenosti so različne, na pr. pri mornarjih u podmornicah ali pri letalcih. Raziskovanje utrujenosti pri astronavtih postavlja posebne probleme. Med poletom delujejo različni faktorji združeno: fizični faktorji (barometrska depresija kljub ropotu in vibracijam., subobsigenacija, pospeševanje, spremembe temperature) in psihološki faktorji (naprezanje pozornosti, napetost duha itd.). Letenje na reakcijski pogon je podvojil o te faktorje s povečanjem absolutne hitrosti-pospeševa-njem, tušino leta in denivila-c ijo, k,i povečuje čutilne dražljaje (zaslepljenost od Sonca v velikih višavah, motnje v ravnotežju itd.) ter psihološke in emocionalne napetosti. Konstruktorji modernih reakcijskih letal m vedno bolj preciznih naprav za avtomatsko vodenje z Zemlje se trudijo, da bi dosegli čim večjo varnost in odstranili napačne občutne reakcije pilotov Psihološki aspekt utrujenosti pri pilotih je vsekakor najvažnejši problem. Utrujenost delavca Utrujenost delavca se opazuje v nekoliko umetnih pogojih in njena slika je manj jasna kot v prej omenjenih oblikah. Odkar je stroj zamenjal človeka pri delih, ki terjajo silo, mišični napor ni več običajni vzrok utrujenosti. Psihološki videz »industrijske* utrujenosti je postal pomemben zaradi utrujenosti, dolgočasnosti, ki ju povzroča enolično delo na tekočem traku brez neposrednega ali oddaljenega cilja, ki bi bil delavcu dovolj viden. Ta mišična utrujenost se kaže v zmernem hujšanju, določenih prebavnih motnjah, v nespečnosti ali v zaspanosti, zmanjšanju napetosti ožilja in v subjektivnih živčnih motnjah. Sladkor in kalij v krvi se zmanjšata. Endokrino raziskovanje pokazuje spremembo biosin-teze nadledvičnih hormonov. Reakcija organizma je postala neskladna. Ce ostajajo pogoji dela še naprej enaki, prihaja do izčrpanosti z ošib-Ijenim endokrinim sistemom, nevrovegetativno neuravnovešenostjo in izgubo dušika: utrujenost je postala kronična bolezen. Moderna industrija je zamenjala mišično utrujenost z živčno utrujenostjo. Staranje ustvarja nagnjenost h kronični utrujenosti. Starost zmanjšuje moč, vzdržljivost in zmožnost pri-lagojevanja naporom, obnavljanje pa se vedno bolj podaljšuje. K temu se dodaja še seksualna involucija z nazadovanjem fizičnih sposobnosti predvsem po 50. letu z zmanjšanjem delovanja nadledvičnih žlez pri obnavljanju celic. »Zmagovalec* Nadežde Prvulovič ■lillillllllllll.......umu.................................. Milinim iiimiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii m mi n iihu-iihii,,,,, OVEN (Od 21.3. do 20.4.) Potrebna bo velika previdnost, če hočete preprečiti neko neprijetno presenečenje. Ponosni boste na neko priznanje. BIK. (od 21.4. do 20.5.) Samo mirnostjo lahko rešite vaše probleme. Komplikacije v srčnih odnosih z ljubljeno osebo. Živčna prenapetost. DVOJČKA (Od 21.5. do 22.6.) Upoštevajte kritike, kil so vam lahko samo v korist. Okoliščine vam bodo omogočile osebno u-veljavitev. Prehlad. RAK (od 23.6. do 22.7.) Vaš ugled se bo povečal zaradi delavnosti in značaja Ljubljena oseba v družini vam bo pripra- m vila veliko zadovoljstvo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pred važniim delom, ki vas čaka, ne bo odveč živčni odmor. Prijetne ure v družbi starih prijateljev. Zdravje dobro. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Primeren trenutek za rešitev nekega Jurldičnega problema. Odkritost s samim seboj. Možnost sentimentalnega potovanja. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Odnos starih prijateljev do vas se bo spremenil. Ugoden potek začrtanega programa. Prijetno srečanje. Zadovoljstvo. ŠKORPIJON (od 24.10. d0 22. U.) Ne Izgubljajte Po nepotrebnem dragocenega časa. Srečen zaključek prevzete dolžnosti. Zdravstveno Izboljšanje STRELEC jod 23.11, do 20 12.| Neupravičeno obtože„ prijatelj bo potrebovat vaš0 pomoč. Koristni popoldanski razgovori. O-dlična moralna forma. KOZOROU (od 21.12. do 20 1.) V običajno delo bo treta vnesti kako novost. Vaše privatno življenje polno intenzivnega doživljanja. Glavobol. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Uspeh, ki ste ga dosegli, bo težko tud, ohraniti Po nepotrebnem utegnete povzročiti ljubosumnost drage osebe. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odlična razpoloženost za obrtniška dea^ Jutranje odioč:tve bodo boljše kot večerne. Zaskrbljenost in nervoznost. Inoriško-benesk! dnevnik S seje soriškega občinskega sveta Za ki župana ni potreben tajnik bi znal tudi slovenščino Občinska uprava naj poskrbi tudi za poslopje slovenskih šol ■ Demokristjanska večina izglasovala namestitev zaupnega županskega tajnika Na sinočnji seji goriškega občinskega sveta je bila glavna in najdaljša debata ob tisti točki dnevnega reda, v kateri je občinski odbor predlagal ustanovitev posebnega tajniškega urada za župana. Podžupan in župan sta obrazložila, da bi v ta namen odbor najel posebnega zaupnega uradnika, kateremu naj bi določili plačo v znesku 975.00U lir letno. Občinski svet bi moral pooblastiti odbor, da sam izbere zaupno osebo, ki bi bila deležna zaupanja župana in odbornikov. O tem predlogu se je razvila živahna debata, katere so se udeležili predstavniki vseh političnih skupin. Vsi so bili soglasni, da se lahko uredi tajništvo urada župana in odbornike. Toda medtem ko so demokristjani bili za sprejem predloga v celoti, je tako leva kot desna ' opozicija bila proti temu, da se namesti nova uradniška moč, ko pa imamo že itak preveč občinskih uradnikov. Tudi so bili proti temu, da bi bil tak tajnik zaupni človek odbora in izključno samo tega. Svetovalec Sancin je poleg tega še naglasil potrebo, da bi moral županov tajnik znati tudi slovenščino, ker je znanje tega jezika v naši občini, kjer živita dva naroda, nujno potrebno za dobro upravljanje take funkcije. Temu predlogu sta se pridružila tudi svetovalca Černe in Batello. Zupan je tak predlog zavrnil pod pretvezo, da znajo vsi goriški občani dovolj dobro italijanski, da se lahko z njimi pogovorijo v tem jeziku. Podžupan pa je ironično pristavil, da bi bilo dobro tudi znanje drugih jezikov, kot na primer angleščine. Na to je Sancin poudaril, da se na področju goriške občine angleščina ne more vzporejati s slovenščino, ki je jezik tukajšnjih občanov. Liberalni predstavniki so ntiiiiiiiiiitmiiiiiiiliuliiitiiuiiMtiiiiiiiiliniiii poudarili, da bi najetje po- na zgradila dve poslopji za sebnega tajnika pomenilo zopet nekaj milijonov več letnih izdatkov in da občina potrebuje denar v druge bolj koristne namene. Ko je končno prišel predlog na glasovanje so bili vsi, razen treh svetovalcev SDZ za to, da se ustanovi župansko tajništvo. Za namestitev posebnega tajnika pa so glasovali samo krščanska demokracija in PSDI (18 glasov); socialisti, komunisti in desnica so bili proti (13 glasov), trije svetovalci SDZ pa so se vzdržali. Na začetku seje je župan poročal o svojem obisku v Rimu in odločil, da na tej seji ne bodo razpravljali o raznih interpelacijah in resolucijah, ki so bile predložene. To tudi zato, ker je treba nujno odobriti nekai važnih upravnih problemov. Med temi problemi so svetovalci odobrili tudi večje postavke v občinskem proračunu za 1961 v znesku nekaj nad 51 milijonov lir, ter najetje posojila za dodatne stroške pri otroških vrtcih v (Jl. Cipriani in Toriani. Pri tem je svetovalec Sancin (PSI) opozoril tudi na slovenski vrtec v Ul. Croce, ki je v neprimernih prostorih ter se priporočil odboru za primerne ukrepe. Svetovalec dr. Sfiligoj pa ie omenil, da bi bilo dobro, če bi obči- vse slovenske šole v mestu. Zupan je obljubil, da bodo proučili tudi te predloge, ker imajo že tako velike stroške za najemnino teh šol. Pred zaključkom seje ki je trajala tri ure, so odobrili še najetje posojila pri državni blagajni za popravilo pri šoli za umetno obrt v znesku 2.770.000 lir in za nekatera cestna dela v znesku 2 milijona 340.000 lir. Na tajni seji so obravnavali nekatere personalne zadeve in med drugim določili nagrado za župana in odbornike ter potrdili imenovanje novega ravnatelja občinskega zavoda za sirote. Povečanje pristanišča v Tržiču Še 120 m operativne obale so včeraj izročili Predstavniki tržiške občine, pristanišča Portorosega in tehničnega urada za pristaniške objekte v Trstu so včeraj ob 10. uri prisostvovali nadvse pomembnemu dogodku: podjetje, ki si je na dražbi zagotovilo gradnjo odseka operativne obale, je izročilo načelniku tehničnega urada iz. Trsta inž. Carboniju 120 m obale, ki jo je zgradilo v zadnjem času. Po pregledu objekta, ki je trajal samo nekaj časa in katerega namen ni bila kolav-dacija dela, ki so jo že izvršili poprej, je predstavnik tehničenga urada izročil obalo v uporabo pristaniškemu poveljstvu. Vsi postopki, ki sc v zvezi s tem prenosom odgovornosti, bodo izvršeni kasneje. Novi del obale so zgradili z velikimi betonsk.im kosi, ki so jih že poprej zgradili s pomočjo kalupov na suhem. Položili so jih enega vrhu drugega in na ta način ustvarili 120 m dolgo obalo, ob kateri bodo lahko pristajale lad- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiinmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiminii Zaradi brezbrižnosti ministrstva 48-urna splošna stavka bolničarskih uslužl icev Ker pristojno ministrstvo še vedno ni odobrilo državnega sporazuma za delovno pogodbo bolničarskih uslužbencev, ki je bil podpisan že 10. 9. 1961 in lei ne more stopiti v veljavo, dokler ga ne potrdi tudi pristojno ministrstvo, je sindikat bolničarjev napovedal za danes in jutri splošno •MiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiniiiiiiiniii Sej m bil je živ Paberki s četrtkovega sejma v Gorici OD VČEKAJ DO DANES ') ( KINO v (, (HltCt CORSO. 17.15: »Vam ugaja Brahms?*, I: Bergman, I. Montand in A. Perkins. A-meriški film, mladini pod 16. letom prepovedan. VERDI. 17.00: «Vohun stoletja*, Th. Holzmann in K. Ki-shi. Italijansko-francoski ci-nemascope. VITTORIA. 17.15: »Hladen veter v avgustu*, Scott in Mar-lowe. Ameriški film. Mladi-nj pod 16. letom vstop prepovedan. CENTRALE, 17.15: »Operacija Fortunat*. M. Morgan in Bourwil. Ameriški črnobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. DE2URNA* VeKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51. -«». TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 11 stopinj ob 14. uri in najnižjo 6,8 stopinje ob 24. uri. Vlaga je dosegla 93 odstotkov, dežja je padlo do 16. ure 5 mm. Čeprav smo imeli včeraj precej deževno vreme, pa je dopoldne še kar vzdržalo in tako se je nemoteno vršil običajni kramarski sejem, ki se dvakrat mesečno ponavlja za Ljudskim vrtom v Ul. Ca-doma. Tudi včeraj je že zgodaj zjutraj nad 60 kramarjev postavilo svoje platnene strehe na obeh straneh ulice, ki je ob takih prilikah zaprta za vozovni in avtomobilski promet. Vse dopoldne so se potem vrstili obiskovalci in marsikdo je tudi kupil to ali ono. Opazili smo tudi mnogo Jugoslovanov, ki so kupovali predvsem zimska oblačila in gospodinjske potrebščine. Tako je imela precej odjemalcev žena, ki je prodajala kose ženske obleke, ki je bila že vsa preležana v skladišču. Da bi privabila kupce, je prodajala ženska krila po 100 lir. Mnogo radovednežev se je, kot ponavadi, zbralo pred prodajalcem krožnikov in druge posode, ki je kot cirkuški žongler premetaval krožnike iz roke v roko in po zraku, ne da bi se mu kakšen raztreščil, kar bi se gotovo pripetilo v drugih, manj veščih rokah. Ze samo pogled na njegove akrobacije, ki jih je podkrepil s ploho besed, je bil v zabavo radovednežem in marsikdo se je potem odločil tudi za nakup. Največ pa je bilo razstavljenih čevljev vseh vrst in vsake mere. Ti trgovci imajo že svoje stalne kliente, saj se vidijo z njimi vsak drugi teden ob sejmu. Prijetno spremembo so med razstavljenim blagom predstavljale umetne rože vseh vrst, z lončki ali brez in pa živobarvne emajlirane slike na kovinskih ploščicah. Dež je zmotil to veselo sejemsko razpoloženje šele v popoldanskih urah, ko je bilo glavno delo že opravljeno in so se kramarji itak pripravljali, da zopet pospravijo svoje blago, ki ga bodo danes zopet ponujali kje drugje. «*---------- Avto v jarek na mirenski cesti Včeraj ponoči okrog 1, ure se je odpeljal s svojim avtom Alfa Romeo -giulietta iz Gorice v smeri proti Trstu 37-let-nt Zeno Mulattieri doma iz Pierisa. Z njim sta bila tudi 28-letni Luciano Donzella iz Tržiča in 24-letni Lucio Mi-locco. Ko je Mulattieri hotel napraviti ovinek blizu mejnega prehoda pri Mirnu, je iz neznanih vzrokov izgubil kontrolo nad avtomobilom, ki je konča! v obcestnem jarku. Obmejne straže so takoj poklicale avto Zelenega križa, ki je odpeljal ponesrečence v go-riško bolnišnico. Tam so zdrav, niki ugotovili pri Donzelli hude poškodbe na glavi in trebuhu ter so ga sprejeli s pridržano prognozo. Tudi Mulattieri je odnesel več ran na glavi, vendar bo v 15 dneh o-kreval, medtem ko Milocco ni bil ranjen. Na kraj nesreče je prišla tudi cestna policija, ki je zbrala podatke in spravila v kraj avto, ki je bil precej razbit. 48-umo stavko te kategorije po vsej državi. Stavki se pridružujejo tudi bolničarji na Goriškem. Njihov sindikat poziva vse zainteresirane, da med potekom stavke ravnajo po naslednjih navodilih, v kolikor jih ne bi pozneje morda kaj spremenili: V uradih bo danes 10. in jutri 11. t. m. splošna stavka; pri splošni službi: splošna stavka, razen v kuhinjah; takojšnja pomoč; skrčena na polovico, razen v otroškem oddelku; prva pomoč: deluje; ambulatoriji; splošna stavka; operacijski oddelki: bodo delovali redno. je srednje tonaže, da bi nato-varjale ali raztovarjale tovore. S tem objektom se niti cd daleč ni zadostilo potrebam pristanišča v Portorosegi, ki je po svojem zemljepisnem položaju izrednega pomena za gospodarstvo naše dežele, zlasti pa njegovega neposrednega zaledja v goriški in videmski pokrajini. Ko bodo zgradili nadaljnjih 190 metrov operativne obale, ki bi po načrtih morala biti nekoliko vstran, vedno ob prekopu Valentinis, se bo njegova kapaciteta nedvomno povečala. Sodijo, da ni več daleč čas, ko bodo razpisali dražbo za oddajo del. Ob novi operativni obali bodo v kratkem namestili stroje, ki bodo omogočili hitrejše izvrševanje pristaniških uslug. Veleposestniki so proti odpravi spolovinarstva Včeraj dopoldne so imeli goriški kmetijski posestniki, ki so včlanjeni v organizaciji Julijskih kmetovalcev, v prostorih trgovinske zbornice v Gorici sestanek, na katerem so razpravljali o raznih problemih, ki so v zvezi s kmetijstvom. Ob tej priliki so razpravljali tudi o vprašanju spolovinarstva, ki je tudi na Goriškem precej razširjeno. Kot znano se zadnje čase govori, naj bi spolovinarstvo, ki je preostanek fevdalne dobe, odpravili vsaj na ta način, da bi oddali zemljo spolovinarjem v zakup. S tem v zvezi so na tem sestanku izrazili mnenje, da bi taka preureditev škodovala kmetijstvu in da je spolovinarstvo koristno za razvoj kmetijstva in njegove mehanizacije. Z njegovo odpravo naj bi se po mnenju nekaterih tudi vrednost zemlje znatno zmanjšala. Seveda na omenjenem sestanku niso govorili o kmetijskem zadružništvu, ki bi lahko najbolj učinkovito nadomestilo eno in drugo od obeh navedenih oblik odnosov v kmetijstvu. 'oz Po tekmi v Beogradu nove skrbi Juventus čaka tekma z Milanom Srečni pristanek letala i igralci Juventusa TURIN, 9. — Danes so pr Caselle igralci Juventusa, ki dotiku s tlom je počilo kolo pilotu posrečilo srečno prista jega poslopja. Igralce Juventusa, med katerimi nista bila ne Sivori ne Castano, ki sta se vrnila v Turin z vlakom, so odpeljali z avtomobilom z letališča. Trener turinskega moštva Parola je bil zelo vesel zmage nad Partizanom. To pa še posebno, ker bi uspeh v povratnem srečanju, ki bo prihodnjo sredo v Turinu, pripomogel Juventusu, da se uvrsti v četrtfinale turnirja za pokal evropskih prvakov. Po mnenju trenerja sta bila v vrstah Juventusa najboljša Leoncini in Bercellino, ki sta znala vedno ustvariti nevarne in ostre napade Partizana. Ce se je v napadu najbolj izkazal Rosa, je trener pripomnil, da so vsi igralci brez izjeme pohvale vredni. Za sedaj ne bodo mislili na povratni match z jugoslovanskim moštvom, ker jih čaka nevarno kolo prvenstva A lige V nedeljo se bodo morali ispeli z letalom na letališče so se vračali iz Beograda. Pri letala, a kljub temu se je ti kak kilometer od najbliž- spoprijeti z Milanom, kar povzroča trenerju že sedaj precej skrbi. Več ali manj nosijo vsi igralci posledice nekorektne igre v Beogradu in vsi se pritožujejo, da je bila igra zelo ostra. Naravno je, da mečejo krivdo na domačine in seveda nočejo priznati lastnih. Za nedeljsko tekmo namerava Juventus poslati na igrišče najboljše razpoložljive sile. Toda Charles, Mora, Sivori in Rosa imajo razne podplutbe, ki pa bi morale izginiti v nekaj dneh. Tudi Emoli ima oteklo koleno, toda meni, da bo za nedeljo popolnoma okreval. Edino Stacchini ni poškodovan. Krilo Juventusa je pojasnilo, kako je prišlo v Beogradu do invazije igrišča, vendar je pošteno priznal, da jih razburjeni gledalci niso ne nadlegovali ne napadali. Za svetovni naslov lahke j‘unior kategorije 16. decembra F. Elor de-Caprari Italijanski boksar bo odpotoval v Manilo, kjer bo dvoboj, 25. t. m. k>- RIM, 9. — Naslov svetovnega prvaka lahke juniot tegorije stoji zelo na srcu bivšemu evropskemu Prva_“u ^ resne kategorije Italijanu Sergiu Caprariju, ki bo ^ cembra letos nastopil za krono najboljšega proti seda"1 prvaku Filipincu Flashu Elordeju. Nekateri menijo, da bo potovanje v Manilo, kjer bo srečanje, pravcata ((pustolovščina* za Italijana. Danes je prispel prokuratorju Italijana Luigiju Proiettiju telegram, ki mu ga je poslal organizator svetovnega prvenstva Sarreal Slednji je obvestil Proiettija, da je že poslal vozne listke za potovanje z letalom zanj in tudi za Caprarija in da ju pričakuje v Manili 20. t. m. Proietti je takoj obvestil Sarreala, da 20. ne bo mogel odpotovati, ker bo moral 24. prisostvovati srečanju Rinaldi-ia in D’Agate, ki bo v Rimu. Iz tega sledi, da bo lahko odpotoval s Caprarijem šele 25. t. m. Kar se tiče priprav Caprarija, potekajo , te po načrtu. Trenutno se Caprari vadi v dolžin} štirih rund in do 25. t. m. jih bo lahko vzdržal 10 ali 12. Priprave bo Caprari zaključil v Manili, kamor bo prispel najmanj 20 dnj pred odločilnim dvobojem. Glede teže tudi ni nobenih preglavic. Illllllf llllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIlllllllllllllllllflllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIlllIIlIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliaill HUMI lili Prvi rezultati ženske košarkarske lige Videmčanke inMilančanke že v borbi za prvo mesto N3T"<-“ t'. Gradnja nove papirnice v Rubijah pri Sovodnjah naglo napreduje. Zgradbo so že zdavnaj pokrili. Sedaj pa so v teku dela za ureditev notranjščine. Obrat so zgradili na desnem bregu Vipave, ker spada to področje v okvir proste cone. Zaradi tega bo imel njen lastnik olajšave pri nakupu strojev in surovinske baze. Pri zadnjem deževju, ko je Soča tako narasla, se je dvignila raven Vipave, ker njene vode niso mogle odteči. Voda je tako narasla, da je za pol metra preplavila občinsko pot, ki povezuje Rubije s Pečjo. Zalila je tudi vso parcelo, na kateri gradijo tovarno, ter vdrla v njene prostore. Dogodek je spravil v veliko zadrego graditelje kakor tudi samega lastnika obrata, ker sploh niso predvidevali, da bi se kaj takšnega lahko pripetilo. Na srečo narasla reka ni napravila na gradbišču večje škode. Lahko pa si predstavljamo, kako občutno bi bil prizadet lastnik, če bi se kaj takšnega ponovilo, ko bodo stroji montirani Prva spodrsljaja obeh tržaških petork: Philco na tujem, CMM pa na domačem igrišču Prejšnjo nedeljo se je začelo žensko tekmovanje prve lige in vendar še zdaj ni jasno, kako bo potekalo in kako se bo zaključilo. Vemo samo, da so vse ekipe razdeljene na štiri skupine in da bosta prvo in drugoplasi- rani nastopili v zaključni fazi tekmovanja. Kako bo potekal ta del ni znano in niti ni znano koliko ekip Se bo moralo posloviti iz te najvišje ženske lige. Zaradi vseh teh zagonetk so mnoga društva odklonila udeležbo na prvenstvu. Košarkarska zveza je namreč povabila k turnirju kar 36 klubov, od katerih se je samo 26 odzvalo. Sodelovanje je odpovedala tudi ekipa tržaškega Hausbrandta, katere nastop je bil v lanski sezoni povsem pozitiven. Tržaške barve bosta tako branili le Ginnasti-ca-Philco in Circolo Marina Mercantile, ki sta v isti skupini z Udinese, s Silver iz Trevisa, Portoricom iz Vicen-ze, Pejom iz Brescie in Stan-do iz Milana. V tej C skupini bosta glavno vlogo igrali Udinese, ki se ponaša z naslovom državnega prvaka in milanska Standa, medtem ko se bodo ostale borile za tretje mesto. Tržaška Philco bo imela vsaj na papirju precejšnjo prednost, a žal se ji je že pri samem startu zataknilo. Tudi druga tržaška ekipa ni imela srečnega dneva in je na lastnem igrišču izgubila svojo prvo letošnjo tekmo. Standa in Udinese sta začeli z vso paro in njihova nasprotnika — Portorico in Tre-viso — sta morala na lastni koži spoznati česa so zmožne Videmčanke in Milančanke. Standa je zmagala s 46 točkami razlike. Videmčanke pa bi skoraj prišle do prve sto-tice točk, če jih ne bi končni sodniški žvižg zaustavil pri 95. Izidi prvega kola lige so naslednji: Standa-Portorico Brescia-CMM Venezia-Philco Udinese-Silver ženske 76:30 45:30 45:44 95:16 Istočasno z žensko ligo so oživela tudi igrišča moške A lige. V tem prvenstvu nastopa 42 moštev, ki so jih razdelili v štiri skupine. V D skupini sta dva tržaška predstavnika in sicer Philco (Ginnastica Triestina) in Don Bosco, po enega zastopnika pa imata tudi Gorica (Safog) in Videm. Don Bosco, ki je lani dolgo vzdržal na čelu lestvice in je imel precejšnje možnosti za končno zmago, je letos slabo startal. Na lastnih tleh je moral prepustiti beneškim gostom kar obe točki. Zanimivo je, da so gostje premagali domačine prav z njihovim najpriljubljenejšim orožjem, to je z borbenostjo in hitrostjo. V nasprotju s klubi A lige, ki morajo razpolagati z dvorano, imajo društva A lige pravico do nastopa na prostem. Gotovo ima to negativne posledice tako na lepoti igre in marsikatero tekmo morajo zaradi mraza ali sploh neugodnega vremena odložiti. To se je pripetilo ekipi Philca, ki je morala na gostovanje k moštvu Campli. Dež pa je preprečil, da bi e-kipi sploh stopili na igrišče in Tržačani so morali hočeš nočeš domov seveda jezni, ker bodo morali še enkrat na dolgo in naporno pot. V Gorici sta se spoprijela Safog in Udinese. Videmčani, ki lani niso vzbujali posebnega zanimanja, so v tem kolu zaigrali znatno boljše ter so si že v prvem delu igre nabrali precejšen naskok. V drugem polčasu so domačini prešli v napad, toda kljub vsem poskusom jim ni uspelo ukaniti gostov. V prihodnjem kolu bosta imeli obe tržaški ekipi precej težak posel. Philco bo sprejela v goste goriško Safog, medtem ko bo moral Don Bosco v Videm. P.zio NOGOMET LONDON, 9. *— Načelnik no. gometnega kluba Tottenham Hotspurs Billy Nicholson je danes potrdi] vest, da je poslal Milanu telegram s prošnjo, da bi se ponovno začela pogajanja za ((prodajo* igralca Jim-myja Greavesa. Nicholson je izjavil, da je že ponudil neko določeno vsoto in da zdaj ča' ka na odgovor. Govori se, da je Tottenham ponudil za Greavesa 95.000 šterlingov, to se pravi preko 160 milijonov lir. * * * irenutno tema 1 pravi, da bo moral shuj 800 gramov. BOKS Jones diskvalificira"-zmaga Nina Benvenutija Ni«0 njim srečanjem z eraet- RIM, 9. — Tržačan Benvenuti je tudi med ^ Detronj v.uami jvuju “vt,‘J!?a?unda“' Po začetnih zmedenin * ^ med katerimi je. Americ jte krat zadal Tržačanu » ^ udarce, je Benvenuti 5 ^ držat] tekmeca v prunenu^j. črncem Jonesom iz 'rivoS1' ohranil svojo nePre!?al1nd»l|' - - . “ fienve- dalji. V šesti rundi. )*rayeti » nuti začel močno Rr,varT.enil, čela in ker je sodnik -;t z gl* da mu je rano povzroča ^ vo nekorektni Jones, Je. „tj. ričana diskvalificiral in0jjjnpiy sodil zmago bivšemu 01 skemu prvaku. Problem povišanja pokojnin (Nadaljevanje s 3- stro1 itii) povišati tudi druge p ^line nižje kategorije, ker ^ ka med pokojnino 9 ah ^ ziroma 13 tisoč lir na pj. sec, kot znašajo mnof>® j0 kojnine, zares ni veU* ^ zato tudi slednje leI^0 jt čutnejši popravek. S®*^ ,je. Sullo i tudi glede tega dal svoje vilke: dosf V kolikor bi najnižjo B, danjo pokojnino dvigni11 ital' LIZBONA, 9. — Benfica se je z današnjo zmago nad dunajsko Austrio s 5:1 (2:0) u-vrstila v četrtfinale turnirja za pokal evropskih prvakov. Prvo srečanje se je končalo neodločeno. * * * LEEDS, 9. — Nocoj je angleška reprezentanca «under 23» premagala v prijateljski tekmi izraelsko enajstorico s 7:1 (3:1). BOKS MILAN, 9. — Chikaški organizator boksarskih srečanj Ir-ving Schoemvald je ponudil svetovnemu prvaku welter ju-nior kategorije Duiliu Loiu 30.000 dolarjev (približno 18 milijonov lir) ter posebej še plačilo potnih in drugih stroškov za dvoboj za svetovno krono z enim od prvih desetih boksarjev na svetovni lestvici. Srečanje bi moralo biti v Chicagu, medtem ko bo nasprotnika izbral Schoenwald osebno. Datum dvoboja bi naknadno določila organizator in Loiev prokurator Steve Klaus. Klaus je izjavil, da so pogajanja še v teku in da hoče zvedeti za ime nasprotnika preden se bo sploh odločil. MONTREAL, 9. — Svetovni prvak srednjetežke kategorije Archie Moore bo 5. decembra letos nastopil v Forumu Montreala proti kanadskemu boksarju težke kategorije Robertu Clerouxu. 12.000 lir mesečno m ^ koeficient dvignili o®. . njih 55 na 60, bi to ter38jeBi) države namesto že ]i: 41 oziroma 47 m'diarljr o1 nadaljnjih 170 milijar“ leto. S Zato se nujno in postavlja vprašanje, pra' !***• državi ta sredstva. *' .j, prav si je to vprašanje P ^ vil Sullo. Po njegovem Jj jj država v ta namen datl_. ti kolikor a!i milijard, v v sprejela drugih ^ ,-Mt*^ drugačnih ukrepov. pv 159 milijard bi mor80j,vo^ skrbeti italijanska Pr delet nja, katere dosedanji z> v skladu za pokojnine 15.75 odstotka, dočim bodoče, za uresničen) pjo. njega načrta, bilo P° a JO , . v j ..irtne w ..n da se ta delež dvign^jjUiO odstotkov. Seveda Prl'“i'neg* s tem v področje 'lS p problema, ki je mnog tf0jU več zapleten, da bi •r^tkrt ^ tu pa čeprav na kra delati. $ Dejstvo je, da Je gjudi)11 problematika sedaj v ao v ■- se ,c čas® d, in da Je upati, da ** razmeroma kratkem ,e šila. Omenili pa sn’0 y je pokojninska raver>jj če ji zelo nizka. In pokojnine najnižje * ^ dvignili na lž.OOO *'r .Ji v.: *«. ne bh*. ^ sec, bi to še ne f ve kolikšna rešitev, up. lir dnevnega dohodka r lir unevnega kojenca še vedno ni je s na, pač pa še ve pndar cialna podpora. W čem * tem mnogim sto n* b°~ koliko olajšano, ^ pravičneje bi b'1®’ se najnižja pokojnina tfr la vsaj na 15.000 lm ^ 1 sec, pa čeprav tu<*,1,n0K<>ja<1 act., pa t-cjiia* iO0^ /r dnevnega dohodka P ca te kategorije ne vsem rešilo. i l IVAM CANKAR tutldancti «Plačaj, be-i in gre na iasom: «Naj- VI. Študent Lojze Francka je hitela na klanec, v žepu so cingljali goldinarji, z veselo godbo so spremljali njene vesele misli.... Odprla je duri in je stala okamnela. Za mizo je sedel Lojze, obraz zabuhel in rdeč od vetra. Čevlje blatne, obleko do vratu oškropljeno. Ko je stopila mati v izbo, se ni ozrl in ni pozdravil. «Zakaj si prišel, Lojze?* Oči so se srečale in so se orosile. «Saj imam denarja, Lojze, jutri se vrneva v mesto * Lojze je gledal v tla. «Mati, rajši bi ostal doma... ne morem več tam živeti, kakor v peklu je tam.... Rajši bi ostal doma, saj ni vse nič, saj ne bo nikoli nič....* Njegov mladi, še otroški obraz se je hipoma postaral, gledal je resno in temno, govoril je mirno, ne da bi zazdihnil, zajokal. Mati se je prestrašila, stopila je k njemu. »Lojze, ne govori tako, jutri pojdeva. Vse bo spet dobro, samo žalosten ne bodi, glej! Koliko let pa je še? Kakor da bi trenil, bodo minila. Potrpi — saj zdaj imava denarja in prihodnji mesec bo že kako, bom že kako poskrbela prej, da ne bo treba gledati zadnji dan... Ali si lačen, Lojze?* Mati je hitela kuhat kosilo, Lojze se je sezul, ker mu je bilo mokro v čevljih, in je šel k peči. Ko je začutil gorkoto v životu, ga je obšlo polagoma mimo, sladko čustvo; lepo in prijetno je doma za pečjo, kjer ni nikogar, da bi se ga človek bal, kjer ni treba gledati, da bi ne stopil pretrdo, da bi se nerodno ne okrenil in bi že zakričalo: »Ti, fant, vedi se spodobno — in plačaj rajši!* Ni bilo treba gledati v tla, da bi ne srečal hudobnih oči, ki strme neprestano • rač, ali pa pojdi!* — Brez skrbi lahko odi cesto, ne da bi kdo zakričal za njim z oso. boljše bo, če se ne prikažeš več; do jutri b_..i čakala, dalje ne, ne uro dalj!* — in ni jih bilo v tej gorki domači izbi, ki bi se mu po strani posmehovali, ker ne plača in ker je raztrgan in lačen... Tam zunaj je klanec, prijazen in lep, kakor nobena cesta v mestu, in tam so sosednje hiše, nizke, s slamo krite in prijazni ljudje stanujejo v njih, ki ne reko žale besede beraču in ga povabijo k skledi koruznega močnika, če odpre duri in prosi vbogajme... Oglasil se je zvon farne cerkve, zazvonilo je morda mrliču, toda tako sladki so bili glasovi te znane, domače pesmi, da je Lojzetu srce trepetalo; izginila je žalost, minile so vse skrbi. Sedel je za pečjo, glava mu je klonila in zadremal je. Ko je prišla mati v izbo, je hodila po prstih, da bi ga ne zdramila... Po kosilu je šel pomerit Lojze obleko h krojaču; popoldan je minil hitro, prihajale so izpraševat sosede, tudi pisar je prišel in ves je bil poparjen in žalosten. »Kar tako pognati človeka!* — Toda kmalu se je potolažil. »To ni nič hudega, mnogim se godi tako. Kdor se boji vsakega vetrčka, ne doseže nikoli nič. Kaj pa se je zgodilo? Majhen izprehod je napravil, malo izprehajat se je šel, domov pogledat. To je vse... No, bo že bolje.-. Da bi bil le moj san drugačen! Nič bi se ne bal takih skrbi, samo da bi mogel v šolo z njim... pa je že prepozno. Veseli bodite, Mihovka, da je tako!* Zmračilo se je, Lojze se je napravil kmalu spat; truden je bil in zaspal je, ko je komaj legel. Ni še sijalo sonce, ko ga je mati zjutraj zbudila; rad bi bil še ležal, tako toplo je bilo v domači postelji in sanjalo se je tako prijetno. «Fet bo, Lojze, morava na pot; vstani!* Oblekel se je in je zajtrkoval; ko sta sedela z materjo za mizo, je prišel čevljar in je prinesel Lojzetove čevlje, ki jih je bil krpal ponoči. «Koliko pa sem dolžna?* je vprašala mati. čevljar ni nič odgovoril, izvlekel je iz žepa desetico in jo je položil pred Lojzeta na mizo. «Da boš imel kaj za pot!* je dejal in je šel. Francka je še spala, ali prebudila se je, ko sta odhajala mati in brat. «V peči imaš kavo in kosila boš pri čevljarjevih; sem že naročila... Daj, da šole ne zamudiš!* »Prinesite mi kaj, mati!* šla je za njima do praga m je gledala, ko sta šla po klancu, s trdimi, enakomernimi koraki, kakor ljudje, ki se napravljajo na dolgo pot. Ko sta izginila, se ji je Lojze nenadoma zasmilil, bogvedi zakaj, žal ji je bilo, da mu je zvečer očitala, ker ji ni nič prinesel iz mesta, in ko je šla po kavo v kuhinjo in je sedla za mizo, jo je bilo strah samote in zajokala je. Mati in Lojze sta se napravila peš v Ljubljano, ker je bila vožnja predraga in bi ostalo premalo za stanarino, za večerjo še celo nič. Proti gori je bilo nebo jasno in samo daleč na obzorju so počivali sivi oblaki; aU ko se je dvigalo sonce, je prepre-gla kmalu megla vse nebo, vlažno je bilo in neprijazno. Pot je bila vsa mehka in razmočena, da so se pogrezali čevlji v blato. Neprestano sta hodila s te strani ceste na drugo in c* P'1 spet nazaj, ali povsod je bilo enako in naposled sta sti dila. Trg je bil kmalu za njima in samota se je naokoli. tp »Ali se spominjate, mati,* se je nasmehnil hoize’ ^ sva se vozila prvikrat v Ljubljano? Takrat je bil lep ^ Tudi mati se je nasmehnila, kakor se nasmehne i če se domisli nečesa, kar se mu zdi otročje in neu11^ česar si vendar želi nazaj. Ko se je spomnil Lojze tiste prve lepe vožnje da bi se bil vozil v deveto deželo, kjer je vse od cukr» pi du — so mu prihajala na misel poznejša pota in vs» pf žalostna, grenko je bilo misliti nanje. Ko se je vra m jflf krat domov — o božiču je bilo — je bila cesta zmrzla ^ * r ^ u J C UilU J C Ulici tJtJMU. Zili**** je rezal v lica, tako da je prišel domov ves ozebel W - - ■ * bn°;. V **"*■) J ^ AOvi uumu V VCO ležal bolan vse praznike. Bolan je ležal, kolača ni - ^o» je kupila kos potice v gostilnici in vse je bilo p°trt°’0ja. govoriti so si upali, ker jim je ležalo na srcu kakor P ^ oi up»ii, aci jun je lezuiu na sruu vendar ga je bilo strah, ko se je poslavljal od dorn^ic». vračal v mesto. Tam v mestu je bila gospodinja, ve^ g» v , udi se je, culu je, ua sloji gospuui***' ^ r nji blizu duri in da gleda nanj. Naposled je prišlawjze. Lojze se ni ozrl. »No, kaj pa je, Lojze?* je prašala-zardel, gledal je v knjigo. »Mati so dejali, da mal° P da bodo poslali še ta teden.* Gospodinja ni odgov°J’jlli P: vrnila se je v kuhinjo. Toda zvečer je nenadoma stopjg^ denj in je izpregovorila s tako hladnim glasom, da 8* d> zabolelo, kakor če bi bila kričala nad njim — krtfa aammmmmm---- -------------------------------- kr^- bi nehala. «Veš, ti, Lojze, beračije ne maram, če & plačati o pravem času, pa pojdi! Nisem navajena, d® te la na tiste krajcarje, red mora biti. Le piši materi, a \ ji* bo denarja v soboto do šestih zvečer, ne boš več sp8* (Nadaljevanje s