Pofttnina plačaita v gotovini. Leto XVIII. i Uredništvo in uprava se na- : j ha jat« v Kranju Štev. 173. j Telefon Stev. 73. j Naročnina polletno 20 Din, j četrtletno 10 Din ! Izhaja vsako soboto j KRANJ, tO. novembra 1934. Posamezna itevilka t Din. Štev. 41. Tednik za gospodarstvo, socialno i Dopise sprejema uredništvo j do torka zvečer. Rokopisi ne , j ne vračajo. — NefrankinuM y. pisma se ne sprejemajo. ' i Za odgovor priložite znamko ': Govorilne ure uredništva j ob ponedeljkih od 10. do 11. ure dopoldne. prosveto Reševanje zločincev? Naš list, ki zagovarja povsod red in pravicoljubnost ter spoštovanje zakonitosti, ne more preiti dogodkov po že izvršenem atentatu v Marseilleu. , Francoskim oblastem gre priznanje« da so takoj začele glede zločincev z vestno in resno preiskavo. Pri tem obširnem in zamotanem delu so zaposlili ogromen — aparat osobja v Franciji — — sami in so naprosili — za policijske poizvedbe tudi vse one države, ki bi jim mogle razčiščevati ta zločin, ki je pretresel ves svet. Francoske oblasti so najprej polo-vile vse osebe, ki so bile količkaj osumljene zvez z atentatorji. Osebe, ki so kot emigranti še na svobodi, so pod kontrolo in nekateri izgnani iz države. Oblasti so zbrale zelo naglo vse potrebne podatke o kretanju zarotnikov-atenta torjev po Franciji in inozemstvu, zaplenile dokazilne listine in orožje. Z vsemi temi ugotovitvami so dokazi na dlani, da je bil atentat delo organizirane velike družbe. Na podlagi vsega so oblasti že zbrale podatke, ki so tudi dokazani, da je bila družba atentatorjev mednarodnega značaja. Družbi so pripadali člani raznih narodnosti in družbo so vežbale in podpirale osebnosti drugih držav. Katere so vse te države, je dandanes že dokazano. S polno delavnostjo oblasti sedaj ugotavljajo še krivdo držav kot takih, oziroma posameznih odgovornih državljanov. V tem oziru gredo poizvedbe — pred vsem — glede vežbanja — atentatorjev v orožju, nastopanju in pa glede financiranja. Popolnoma zanesljivo je dognano, da so imeli atentatorji svoje bivališče in vežbališče na Janka Pusti na Madžarskem in so revolverji iz Trsta. Cela zadeva je postala mednarodnega značaja. Organizatorji atentata niso vsi v rokah francoskih oblasti, ampak nekateri bivajo v Italiji. Dokazano je tudi, da so ti organizatorji v zvezi z bivšimi vojaškimi krogi v Avstriji in na Madžarskem. Gotovo je, da bo treba zbrati potrebni dokazilni material, če so bile te osebnosti tudi zapletene v organizaciji atentata. Da pa so politično zelo veliko delovale, je splošno znano. Mi smo prepričani, da se bo francoskim oblastem posrečilo preiskati vse ozadje in da bodo zbrale tudi dokazilni material, pa čeprav je dejal zastopnik — Anglije, da bi bilo v interesu miru bolje, da se celotno ozadje nikdar ne odkrije. Mnenje nas kot težko prizadetih pa je, naj pride na dan vsa resnica, pa če bi prav pri tem trpel ugled kakega državnika ali države, ki se odkritij boji. Zadnje dni postajajo radi francoskih razkritij nekatere države nervozne. Nervozne so toliko bolj, ker vidijo pri nas in v Franciji ter državah Male zveze in Balkanskega sporazuma mir in slogo. Nervozne so toliko bolj, ker jim svetovna javnost dokazuje, da so dolžne izročiti zločince. Radi te nervoznosti so se začele že med temi državami diplomatske akcije, ki gredo za tem, da se preiskava ustavi in tako ne razkrivajo prizadete države. Te države se tudi dobro zavedajo, kaj pomeni za proučitev položaja Društvo narodov. Radi tega se danes ves svet resno vprašuje, ali se rešujejo zločinci, ali se rešujejo države, ki so z njimi v zvezi. Kakor so Francozi doslej uspešno raz-krinkovali ozadje, smo prepričani, da bodo tudi v naprej storili vse, da se cela zadeva razčisti in se nato zadosti pravici. Te dni je potoval preko Dunaja v Italijo k Mussoliniju madžarski ministrski predsednik Gombos. Ob tej priliki poudarjajo poročila, da sta se ta dva državnika dogovorila nadaljevati politiko v smislu medsebojnih pogodb. Istočasno se pa poroča, da so se obravnavala vsa mednarodna vprašanja, za katera odgovarja tudi Madžarska. Kakšna so ta vprašanja, ve danes prav vsakdo. Vsa ta vprašanja naj bodo le sredstvo, da se v Srednji Evropi ustvari tako stanje, ki naj bi odgovarjalo Musso-linijevim smernicam. Zanimivo bo, da se ob priliki takih razgovorov in v dobi, ko ves svet obsoja atentatorsko razdiralno delo, poudarja prav na glas prijateljstvo med Italijo in Madžarsko. Ko se te novice in pota državnikov proučujejo in zasledujejo, bo zanimivo vedeti tudi mnenje grofa Bethlena, madžarskega aristokrata. Ta te dni na ves glas razglaša Madžarom, da bo konec vsega terorja In vsakega nasilja tedaj, ko bodo Madžari v Podonavju odločevali na tako velikem ozemlju, kot so ga imeli nekdaj. Obenem zahteva seveda tudi revizijo meja v prid Madžarske. Iz vsega tega se da sklepati, da se Madžari niso še nič naučili v dolgem razdobju po vojni. Iz tega je tudi razvidno, kaj bi radi iz Srednje Evrope napravili. Kdor pa pozna moč držav, ki branijo sedanje stanje v Srednji Evropi, bo vedel, da revizija ni tako lahka zadeva, ker meje branijo milijoni onih, ki so jih ustvarili. Pri vsem tem vprašanju revizionistov ne bo tudi reševanje atentatorskih zadev prav nič pomagalo, ampak le obteževalo situacijo in čistost mednarodnega sodelovanja. Zato je treba zločinsko delo popolnoma razčistiti, kakor zahtevajo zavezniki in kakor je to v parlamentu povedal ČSR zunanji minister dr. Beneš, po čigar mnenju bo 1. 1935 odločalo o mi ru ali vojni in ki je javno povedal, da zvezne države delujejo za mir. nasprotno pa naj to miroljubnost dokažejo s tem, da se razčisti zločinska zadeva in krivce kaznuje. Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru L Zedinitelju Pokrovitelji: Dr. Fran Novak, minister socijalne politike; dr. Drago Marušič, ban Dravske banovine; divizijski general Cuka-vac Vladimir, poveljnik dravske divizij-ske oblasti; dr. Gregor Rozman, škof ljubljanski; dr. Josip Tomažič, škof mariborski; dr. Dinko Puc, predsednik stolnega mesta Ljubljane; dr. Ivan Lipold, predsednik mestne občine Maribor; Fra-nja dr. Tavčarjeva, dvorna dama. častni odbor: Gg. bivši ministri: Josip Gostinčar, dr. Anton Korošec, dr. Albert Kramer, dr. Vekoslav Kukovec, dr. Fran Kulo-vec, dr. Ivan Mohorič, Ivan Pucelj, ing. Dušan Sernec, Ivan Vesenjak, dr. Niko Zupanič, dr. Fran Ramovž, rektor vseučilišča, dr. Otmar Pirkmajer, pomočnik bana, Ivan Vrančič, predsednik višjega sodišča v Ljubljani, dr. Alojzij Goričan, predsednik mestne občine v Celju, Ladislav Jerše, predsednik mestne občine a Ptuju, Mary Maister, vdova generala. Odbor: Predsednik: Ivan Hribar; podpredsedniki: Alfonz Lorger, dr. Vladimir Rav-nihar, dr. Fran Vindischer; glavni tajnik: dr. Ivan Lokar; tajnik: Josip Pogačnik; blagajnik: ing. Ladislav Bevc; odborniki: dr. Josip Cepuder, dr. Alojz Gradnik, Minka Govekarjeva, prof. Evgen Jarc, Ivan Jelačin, Janko Jovan, Minka Krofta, dr. Josip Pippenbacher, Marija Pirkmajer, arh. Josip Plečnik, Olga Pucova, dr. Egon Stare, Vekoslav Turel, Ivan Vrančič, Maruška Vrtovčeva, dr. Janko Ži-rovnik, Oton Župančič, Jugoslovansko Novinarsko Udruženje, Delavska zbornica, Ljubljanska inženirska komora, Le-karnarska zbornica, Zdravniška zbornica. Vabljene so vse osrednje organizacije in društva, da imenujejo svoje zastopnike. Kakšen naj bo spomenik, še ni določeno, pričakujemo pa, da bo zmagala socijalna misel in se bo odbor odločil za zgraditev prepotrebne bolnišnice za jetične ali kakšne druge nam tako potrebne socijalne ustanove za trpeče, kar bo gotovo najlepši in najbolj trajen spomenik blagopokojnemu kralju Aleksandru. DELAVSTVO Na prelomu Eksistenčni položaj ne le delavstva, ampak vseh delovnih slojev je vedno slabši. Ako se ozremo po tovarnah, moremo ugotoviti, da so ponekod dohodki globoko izpod eksistenčnega minimuma. Vzrokov za tako težki položaj je več. Kriza, slaba konjunktura, pohlep delodajalcev po dobičku so faktorji, ki vsi skupaj padajo na ramena delavstva, ga dušijo in pritiskajo k tlom. Delavec se že davno več ne bori za delovne pogoje, ki bi mu omogočali človeka dostojno življenje, gre mu le za to, da si ohrani golo življenje. V tem pogledu je na slabšem kakor žival. Kdor jo potrebuje, ji jamči za vse pogoje, ki so potrebni, da jo ohrani pri življenju in sposobno, da jzvršuje določene namene. Delavec -človek, ki je radi njega Bog ustvaril svet in vse, kar svet rodi, nima tega jamstva. Krivdo nosi sedaj družabni in gospodarski ustroj, ki ne vodi narodnega gospodarstva z gledišča narodove skupnosti. Tovarne, obratovalnice nastajajo večkrat, ne da bi bila za to podana de-! janska potreba. Odločilen za to je le moment, če upa lastnik, da bo njegov denar čim varnejše in čim boljše naložen. Tudi nove veje industrije v že obstoječih obratih se vpeljujejo, kljub temu. da so starejši tozadevni obrati že v precejšnji stiski in da so delavci plačani jako nizko. Ako se ustanovi nov tak obrat in ako upa podjetnik na uspehe, so ti mogoči le, če izpodrine dosedanje konkurente z delovnega trga. To pa predpostavlja vsaj pri isti kvaliteti nižje cene. Ker je cena surovin na splošno ustaljena, so nižje cene mogoče pod trojnimi pogoji: Da so režijski stroški nizki, dobički manjši, delavske in nameščenske plače nižje. O normalnem znižanju režijskih stroškov v novih podjetjih ne more biti govora, ker so starejši obrati že vpeljani in imajo izveden do podrobnosti poenostavljen delovni red. Kako je z dobički, vemo. Dobički so pljuča kapitalističnega gospodarskega sistema, so edina gonilna sila pri vseh gospodarskih osnovah in podvzemih. Zato se noben podjetnik dobičkom prostovoljno ne odpove. Nasprotno 1 Njegova edina skrb je, da dobiček zviša ali pa ga vsaj ohrani na dosedanji višini. Tega podjetniki sicer ne priznajo, ampak govore na raznih pogajanjih le o izgubah. Zato preostane le tretja možnost: slabši delovni pogoji. In to je tudi dejstvo. Ti slabši delovni pogoji pa ne ostanejo omejeni le na tisti obrat. Tudi konkurenca hoče biti konkurenčna in hitro pograbi za to kost in zniža plače. Eno zlo rodi drugo. Rezultat tega pa je, da je delavstvo vedno bolj potisnjeno ven iz človeških razmer. Prišli smo že tako daleč, da poznajo podjetniki edini izhod iz krize v tem, da poslabšujejo delovne razmere svojih uslužbencev. Če so zvišane uvozne ali pa izvozne carine, takoj čuti to delavec. Podjetnik namreč trdi, da mora tudi delavstvo, ki že itak strada in živi v pomanjkanju, pomagati prebroditi krizo. Zato je potrebno 20-50 odstotno znižanje mezd; ali pa da dela preko zakonito določenega časa in sicer brez zakonitega poviška. Tako se dosledno uničujejo v zakonu zajamčene in pridobljene pravice delavstva. Najbolj žalostno pa je pri tem to da ni podjetnika ali kake druge osebe, ki bi izprevidela, da je tako postopanje silno nevarno in škodljivo. Take razmere morajo uničiti zdravje najširših plasti naroda, družabne razmere poslabšati, družabna nasprotja povečati in ubiti vsako vero v avtoriteto, pa tudi vsako vero v socialno poslanstvo raznih družabnih ustanov. Brez pomena je, ako govorimo o potrebi vzajemnega sodelovanja in vzajemnega sožitja, če pa potiska življenje z nujno doslednostjo delovne množice, zlasti delavce, v nasprotno smer. Edino zdravilo je: Narodno gospodarstvo se mora voditi po enotnem načrtu in z vidika skupnosti, ne pa z vidika poedin-ca. Glede na plače se mora določiti minimalna mezda, ki bo zajamčila delavcu vsaj najskromnejšo eksistenco. Podjetja, ki bi ne zmogla take plače, morajo priti pod državno nadzorstvo ali pa naj izginejo. Niti delavstvu niti narodnemu gospodarstvu ne bo v škodo. (D. Pravica) Poziv Vsi vlagatelji Jadransko poda-nav. banke, ki rabijo kake informacije glede svojih vlog, ae pozivajo, da se zglase pri kranjskem gospodarskem društvu, odseka za zaščito vlagateljev. Tedenske noolce Važno opozorilo Pod naslovom »Obletnica občin tkin volitev in nje refleksi« bomo začeli priobčevatl serijo popolnoma objektivno pisanih člankov. Ti članki bodo doprinos k poznavanju kranjskih javnih razmer v zadnjih desetletjih, slasti pa zadnja leta. Ker so te razmer« malokomu dobro snane in je mnogo interesentov v Kranju in seveda tudi drugod, ho Cerno s temi članki zadostiti splošnemu zanimanju in tako razgrniti zanimivo sliko, ki naj bo gradivo tudi te nadaljnja leta. Članki ne bodo naperjeni proti nikomur, čeprav bodo obsegali najrazličnejša vprašanja, ki se tičejo gospodar atva, politike, kulturnega gibanja In drugih javnih zadev. Radi velike pomembnosti člankov priporočamo, da zadevo zasledujejo naSi cenjeni čltatelji, prijatelji, simpatizerji In tudi oni, katerim Gorenjec zaenkrat morda Se ni všeč Uredništvo Kranj Ponovitev narodne igre »Prisega o polnoči" bo v nedeljo, dne 11. novembra ob 4. uri popoldan v dvorani Ljudskega doma v Kranju, to pa zato, da JSZ ustreže željam občinstva, katero se zadnje prtdstave ni moglo ude ležiti, ker je zmanjkalo vstopnic. Priporočamo, da si občinstvo nabavi vstopnice že v predprodaji, ker bo najbrž zelo velik obisk. V večnost se je preselila ga. Helena Špenko, trgovka in posestnica. Pokopali smo jo y torek 6. novembra-Bila je splošno priljubljena. Bog ji bodi milostljiv, preostalim naše sožalje. Umrla je v ponedeljek nenadoma ob 3. uri zjutraj gospa Marija Šifrer, rojena Soklič, soproga trgovca. Pokopana je bila v sredo popoldan. Bog ji daj večni mir, žalujočemu soprogu in hčerki naše sožalje. Med angelske krilatce je odšla Alenčica šemrovova. Umrla je 3. novembra, pokopana je bila v ponedeljek. Alenčica, prosi stdaj pri Bogu za starše, bratca in sestrico. Naše sožalje težko prizadeti družini. Kdor ima svoje dete rad, mu daje samo Kathreiner Kneippovo sladno kavo s pravim »Franckom«. Od zdravnikov najbolj priporočena. AH bomo dobili puSkarsko Solo? Včasih smo imeli v Kranju puškar-sko šolo. Ta šola je v Kranju kar dobro usptvjla. Zadnje čase pa tožijo, da zapirajo razred za razredom, ker je na šoli več učiteljev, kot pa učencev. Šola je namreč sedaj v Užicah od 1. 1930. V to šolo se ne priglašajo fantje iz okolice, iz oddaljenih krajev pa bi bilo predrago potovati tako daleč v šolo. Tako manjka šoli glavnih predpogojev, ki pa so bili v Kranju dani. Tu je šola imela ugled. Živela je sredi obrti, imela za seboj lepo tradicijo iz Borovelj, bila je namenjena, da obrt dvigne. Iz tega bi sklepali, da je v interesu šole, ugleda oblasti, napredka obrti, da šola pride zopet v Kranj. To se bo moralo zgoditi, ker tudi ljubljansko »Jutro« v gornjem smislu poroča in bo gotovo i-melo tak upliv, da zamisel realizira. Kaj če bi to tudi izvršili — mesto govorili? Od enega in istega kosa je napravljeno perllc, pa se ga nekaj kmalu razstrga, nekaj zapere in nekaj ga je Še kot da je novo. To je gospodinjam večkrat uganka, ker ne pomislijo na pranje. Kajti mnogo pralnih sredstev pri odločevanju nesnage razjeda tudi tkiva, dočim druga sredstva zopet nesnago sa- mo pobelijo, i je od tkanine ne odločijo V tem Je rešitev uganke. ZLATOROG-ovi IZDELKI: ZLATOROG-ovo MILO, ZLATOROO-ovo TERPENTINOVO MILO, kakor tudi ZLATOROO-ove LUSKE pa temeljito očistijo vsako perilo nesnage in s tem pospešujejo trdnost perila. ZLATOROG ovi izdelki slove po svoji izdatnosti in svoji učinkovitosti. Naše vrle gospodinje dobroto ZLATOROG-ovih MIL dobro poznajo, ker trde: »Le ZLATOROG MILO da belo perilo!« Sprehodi kranjčanov. Kranjčani se radi izprehajajo. To ne sicer radi tega, kor je Šmarjetna gora kriva, da šc ni občnega zbora SPD, ki bi moral biti že pred meseci glasom sklepa občnega zbora, tudi ne zato, ker Kranjci malo hodijo na gore, tudi ne zato, ker glavni poborniki za tujski promet vse store. Vse to ni nič proti temu, kar je za Kranj bolj važno. Kaj bi hodili na Šmar-jetno goro, kaj na planine, kaj zato, da bi tujci v Kranj prišli, glavno — kajneda — glavno je, da kranjčani kam gredo. Tudi ni glavno, da jih gre veliko, tudi ni važno, če bi šli v Cerklje, Šenčur, Tržič. Kaj bi šlil Mi, to se pravi, 1 nas nekaj, ki bi nekaj radi veljali, nas nekaj se raje pelje. Pelje se pa nabolj udobno tako, kot najhitreje gre: navzdol. Vsestransko navzdol! Pa naj bo to ob Savi, ali če vlak zavije proti Ljubljanci. Tam so tudi ceste in ob njih hiše in iz teh hiš so nas nekdaj preganjali, ko je marsikateri kranjčan dobro pomagal. Zdaj pa se v Ljubljani, ko so tam tako prijazni in samo navadni meščani brez nadutosti, lahko marsikaj pove in ukrene. O ja, Kranjčani znajo povedati in Ljubljančani radi poslušajo I Še za liter bo treba dati! To bo veselje 1 Prijave za pomočniške izpite. Skupno združenje obrtnikov v Kranju ponovno poziva svoje člane, da prijavijo najkasneje do 12. t. m. svoje vajence, ki so dovršili učni čas za pomočniške izpite. Izpiti se vršijo že 29. novembra t. 1. Spomenik viteSkemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju v Kranju. Za postavitev spomenika velikemu kralju Aleksandru I. v Kranju je med širšo javnostjo prav veliko zanimanje in so od več strani obljubljeni v to svrho visoki zneski. Na vprašanje, kdaj se bo pričelo z nabiranjem prispevkov, sporoča odbor, da je vložil prošnjo na sresko načelstvo in upa dobiti potrebno dovoljenje. Kakor se sliši, uživa odbor največje simpatije in zaupanje širše javnosti, ker je v tem odboru zastopana vsa Gorenjska z vsemi sloji in stanovi saj se je naš blagopokojni veliki vladar tako rad mudil na Gorenjskem. Na splošno željo, da se odbor čimpreje sestane in končno veljavno konstituira, smo dobili informacijo, da se ta sestanek skliče takoj, ko prejme odbor od mero-dajne oblasti potrebno dovoljenje za nabiranje prispevkov in bo širši odbor o tem pravočasno obveščen. Izgubila se je na praznik zlata za-pestna ura od pokopališča do Stražišča v dopoldanskih urah. Pošten najditelj se naproša, da jo odda v upravi lista proti nagradi. Na Oplenac. Kakor smo že javili, priredijo združeni borci narodno romanje na Oplenac. Ker je za potovanje zelo veliko zanimanje in je število romarjev že danes dokaj veliko, sporočamo, da se bo potovanje vršilo 30. t. m., tako da bomo 1. decembra na Oplencu, ker ta dan bo za nas res zelo primeren, da se poklonimo manom velikega kralja. Med božjo potjo si bomo ogledali tudi Belgrad in se 2. decembra vrnemo domov. Zaprošena je tudi četrtinska vož~ nja iz vseh postaj, tako da se bomo u-deleženci vozili iz Gorenjskega do Ljubljane po znižani ceni, iz Ljubljane pa s posebnim vlakom. Cena za vožnjo, prehrano in prenočnino je predvidena na Din 200'—, dočim železničarji, ki imajo itak znižano vožnjo in se vozijo na podlagi te, plačajo le za prehrano in prenočišče samo Din 70*— in se bodo gotovo v večjem številu udeležili našega skupnega romanja. Pa tudi družinski člani in sorodniki članov naše organizacije se lahko udeležijo; tako je omogočeno tudi go^pem in odraslim sinovom in hčeram našega članstva in naših simpa-tizerjev, da se te izredne in ugodne prilike poslužijo. Ker je rok za prijave določen najkasneje do 18. t. m., naj se vsi interesenti, ki se do danes niso prijavili, takoj še prijavijo pri tajniku »Boja« g. Ham Karlu v Kranju. Točni spored objavimo prihodnjič. Šenčur Mi bi v svoji drznosti hoteli predlagati Balkan kino palače, ali nebotičnik, ali pa tudi Batovo podružnico. Neizbežno se doigrava značilni epilog vekovne žaloigre jeseni. Zapuščene ozare nudijo tožno sliko umiranja, ki ga zaključi sneg, ko zagrne hrib in ravan z deviško beiim plaščem. Umni gospodar bo naročil dobro časopisje, ki bo v dolgih večerih stalno poročalo novosti iz vsega sveta. Sedež občine premeščen v Šenčur. Na prošnjo predsednika občine je notranji minister Lazič na podlagi čl. 10. in 139. zakona o občinah izdal naredbo, s katero se sedež občine Šenčur, ki je bil doslej na Visokem, premešča v Šenčur. — Občinski odbor pa je sklenil pretekli teden na svoji seji na predlog predsednika enoglasno in to na splošno željo in zahtevo faranov, da se sprejmejo v občino Šenčur tudi bivše občine Voglje in Hrastje in to takoj, ko vse potrebno pripravijo. — Bivša občina Voglje je že vložila tozadevno prošnjo. Obe dve navedeni občini spadata tudi v faro Šenčur. Občinska pisarna je v bivši Grajžerjevi hiši, nasproti hiše predsednika Umnika, poleg pošte, hranilnice in posojilnice, orožniške stanice, šole in cerkve. Tako so koncentrirani vsi uradi sredi fare in sredi vasi. Na dan vseh mrtvih. Kakor vsako leto je bilo tudi letos spremenjeno pokopališče v cvetoči gaj. Najsiromaš-nejši hoče, da ima ta dan ozaljšan grob svojih milih in dragih. Mnogo je bilo okinčanih že pozabljenih grobov, kar je napravilo najlepši vtis. Pri popoldanskem cerkvenem opravilu je imel ravnatelj škofijske pisarne g. Jagodic Jože pretresljivo pridigo o minljivosti vsega posvetnega. Kljub neugodnemu vremenu se je nato ljudstvo z najglobjo pieteto spominjalo onih, ki počivajo v kraljestvu miru in ljubezni. Smrt kosi. Na Lužah je preminul delavec Franc Slamič. V Šenčurju pa je odšel vživat rajsko srečo 13-letni Tonček Potočnik. Svetoletne procesije na Prebače-vo se je udeležilo izredno veliko faranov. Tudi moški so s hvalevrednim številom dokazali, da poglabljajo v naših burnih časih svoje upanje v križ in njegovo zmago. Prelepa je Senčursku fara . . . Tujci vsi vprek hvalijo kostanjev drevored, ki se razteza sredi vasi od Jegleje-ve hiše do Klobasarja. Slehernika očarajo Karavanke s Kamniškimi alpami, saj se iz naših ravnin posebno »menitno vidijo. Samo kontrastična Grajstrjeva trdnjava nasproti farne cerkve ne more nikogar navdušiti. Šaljivci pravijo, naj bi se na tem mestu dozidala kakršnakoli arhitektonska znamenitost. Povabiti bi se moralo v ta namen mojstra Plečnika. Svetoletne procesije. Zadnjo nedeljo v oktobru na praznik Kristusa Kralja je bil prav lep zaključek svetoletnih procesij. Pri vseh treh procesijah je bila prav lepa udeležba. Posebno je padla v oči številna udeležba moških, kar pomeni, da ima naše delavno ljudstvo še Jako živo vero, katere se ne more tako lahko omajati. To ljudstvo se zaveda, da je končna zmaga le v Križu. S. P. D. V nedeljo 28. oktobra se je vršil izredni občni zbor podružnice SPD v Tržiču. Dnevni red je bil: Dovoljenje za vknjižbo Tržiške posojilnice v zemljiški knjigi na ono parcelo, na kateri stoji planinski dom na Kofcah. Sicer so na tej parceli že druge vknjižbe, vendar je občni zbor zahteval protiugo-dnost. Soglasen sklep je bil, da se dovoli vknjižba samo pod pogojem, ako zadruga »Planinski dom« v Tržiču pusti svet, katerega je pridobila potom agrarne reforme, pripisati v zeljiški knjigi na podružnico SPD. Kaj bo temu rekla zadruga PD je drugo vprašanje. Sicer pa bo treba tukaj vzeti operacijski nož in energično napraviti konec vsemu potrebnemu ali nepotrebnemu zavlačevanju in slepomišenju. Občinsko varčevanje. Po našem mestu se pozna, da se štedi na vseh koncih. Posebno se to vidi zjutraj, ko gre delavstvo zgodaj, pred 6. uro na delo ali pa ob nedeljah, ko prihajajo okoličani v cerkev k prvi sv. maši. Po vseh cestah in ulicah je tema. Le iz posameznih hiš prihaja nekaj svetlobe na cesto. Ker je ob času, ko gre delavstvo na delo, ali ob nedeljah zjutraj dosti ljudi na cesti, mora človek paziti, da ne zadene ob drugega. Priporočamo občinski — upravi, — da naj bo tukaj bolj širokogrudna, vsaj ni ponos našega mesta, če se nahaja v egiptovski temi. Cerklje Pokopališče. Kako potrebno in nujno je, da se na cerkljanskem pokopališču že enkrat urede grobovi in na-napravijo s peskom posute steze, so nam pokazali prazniki vernih duš. Radi obilnega dežja razmočena in shojena tla so delala vtis prave razorane njive, namesto vrta božjega. Težja ti je pot do groba kot v grob, je nekdo pripomnil, ko je reševal pogrezajoče se noge iz blata. Sicer so pa bili splošno grobovi kar lepo okrašeni, samo nekaj jih je, ki ne vedo, da tudi na pokopališču velja sedma božja zapoved. Večno Luč smo te dni želeli dušam v vicah, nam pa je ugaševala električna luč. Bojimo pa se, da nam nekega dne popolnoma ne odpove Čimžar-jeva elektrarna, ker lesene dovodne cevi nad elektrarno vedno bolj odpovedujejo. Prav pred nosom pa nam teče daljnovod združenih elektrarn. Priključitev nanj bo prej ali slej potrebna. Naj bi se po spešila že menda začeta pogajanja med lastnikoma, kar bo v korist vsem. Šola v Zalogu je dobila novo učilnico v Vahtarjevi hiši. Lepo vsoto 19.000 Din je stala, je pa kar čedna soba to. Bil je pa že tudi skrajni čas. Na zahvalno nedeljo smo se Bogu zahvalili za letino. Fižola in ajde se je še kar nekaj dobilo in tudi jabolk, drugače se pa letina ni dobro obnesla. Lačni ne bomo, predajali pa tudi ne, sicer pa se ne splača, ko cene nima in kupcev ni. Obsodba. V torek je bil obsojen v Kranju poslovodja — občinski tajnik Julij Lapajne radi klevete proti g. duh. svetniku Matiji Škerbcu, župniku v Kranju, bivšemu državremu poslancu g. Bro-darju in oblastnemu poslancu g. Umniku Plačati mora obsojenec 1500 Din kazni in vse stroške. V slučaju neizterljivosti je obsojen na 25 dni zapora. Tiskovno društvo v Kranju ima še na zalogi dve knjigi in sicer: Plebanus Joannes Spisal Ivan Pregelj. Broširano. Hči Brezmadežne Molitvenik. Spisal Fr. Bleiweis, Vezana z rdečo obrezo. Cena zelo znižana. Po pošti pošilja samo po povzetju. Škofja Loka »Mlinar in njegova hči" na odru Društvenega doma na Vseh svetnikov zvečer je bila kljub slabemu vremenu dobro obiskana. Posamezne vloge so bile prav zanesljivo prcdnešene, vlogo mlinarja je Lovro v posameznih prizorih sijajno podal, naj omenimo samo prizor, ko zakopava svoj denar, tako živo je njegovo skopost predočil, da je bilo občinstvo popolnoma jezno nanj, ker je so-čuvstvovalo z njegovo hčerjo, ki jo je Nežka, čeprav je Šele prvič nastopila, res prav doživeto podala, le v nekaterih prizorih je bila prt tiha. Konrada pa je podal Miha dobro, le v gotovih prizorih je nekam v trdoto »Razbojnikov« zašel. Matijo pa nam je Ožbovt tako pokazal, kot do danes nismo bili vajeni, res tip poštenega kmečkega far.ta. Tudi Luka je Janez prav dobro prednesel, čeprav se je videlo, da mu vloga ni bila primerna, potrudil se je in smo bili z njim zadovoljni. V vlogi mlinarjeve sestre je pa Linca preveč v loškem dialektu zavijala* masko pa je imela izvrstno, kakor tudi drugi. Prizor v gostilni se nam je zdel premalo ljubek in domač, ker prizor ob jaslicah je šel kar nekam preko, pa tudi razgovor o polnočnih prikaznih na sveti večer je bil podan premalo živahno in doživeto. Prizor na pokopališču je v dvorani napravil molk in je marsikateri priznal, da je režiser uspel, ker je ta prizor podnesel v polni resnobi. Z zadovoljstvom naj omenimo še oder, ki ga Janez res prav in primerno sestavi, pa tudi za maske ga moramo pohvaliti. Vsem igralcem priznanje za njihov trud in žrtve in poziv na skorajšnje svidenje. Občinska seja. V ponedeljek 15. XI. 1934 ob 2. uri popoldan s. je vršila seja škofjeloškega občinskega odbora, ki je soglasno sklenila, da se imenuje novo šolsko poslopje »Prosvetni hram kralja Aleksandra 1.« Obenem se je tudi sklenilo, da naša občina v prihodnji proračun vstavi 3 procente za fond, s katerim se bo pomagalo k zgradbi veličastnega spomenika viteškemu kralju zedinitelju. Ker so predstavniki občin našega sodnega okraja isti dan o tem enako sklenili, se je tozadevno imenoval tudi odbor, ki ga tvorijo vsi predsedniki občin, vsi župniki, 1 zastopnik učiteljstva, zastopnik Rdečega križa, zastopnik gasilcev in vodja sreske izpostave. Predseduje temu odboru predsednik mestne občine Škofja Loka, nadomestuje ga dekan. — Dalje se je odbor soglasno izrekel za zgradbo ceste, ki naj bi vezala Škofjo Loko na črni vrh ter dalje z Ljubljano. — PTOšnji mestnega delavca Langerholc Janeza za Din 600-— predujma na svojo plačo za nakup drv se ugodi. Kolu Jugoslovanskih sester v Škofji Loki za podporo v svrho prireditve božičnice za revne učence se dovoli Din 200— podpore. Prošnja Hans Helforta iz Breslaua v Nemčiji za zagotovitev sprejema v domovinsko zvezo v slučaju, da pridobi naše državljanstvo, se odkloni. Tudi prošnji Šmid Ane za odkup občinskega zemljišča se ne ugodi. Predno je predsednik zaključil sejo, je še zaprisegel pri zaprisegi odsotna občinska odbornika Savnika in D beljaka. V nedeljo predava v društvenem domu ga. Skušek iz Ljubljane o svoji domovini na daljnem vzhodu. Pokazala bo potom skioptikona slike svoje domovine in bo tudi sama v svoji domači noši. Vsem priporočamo, da pridete poslušati, kako zna slovensko govoriti. Nogometna tekma se je v ncde ijo vršila kljub dežju med SK Ilirija, Ljubljana in SK Sora, Škofja Loka z rezultatom 2 : 5. Take res prijateljske tekme še Škofja Loka ni doživela. Vsi so živeli z igralci in »drukali« vsem, no v takem vremenu so bili pa tudi vsi vred ni naše hvale in zahvale. Tudi sodniku niso zamerili posameznih napak, ker v takem vremenu in na tako razmočenem zemljišču so se lovili, kakor so pač mogli. Po tekmi smo jim postregli s čajem in gorko vodo, da so se urnih Vsem kličemo: le vztrajno naprej v lepi igri. Sobotni trg je bil zelo založen, okoličani pripeljejo vsega dovolj, le denarja dobijo za pridelke premalo, zato vse tarna in toži, pa naj je trgovec ali obrtnik, ker gotovo kriza tare našega kmeta in po njem vse druge stanove. flZednode Grozen roparski napad je bil izvršen v vasici Virje pri Medvodah. Pri tem ni dosti manjkalo, da ni prišla ob življenje Ivana Kafol, 61 letna sejmarica. Imenovana je bivala skupaj s svojo sestro Ano. Med tem, ko je Ivana delala težke posle po sejmih, je Ana delala v tovarni v Medvodah. Radi te pridnosti in varčnosti sta si tudi nekaj prihranili. Pa je že tako, da na take revice, ki si same ne morejo dosti pomagati, najbolj preže zločinci. Natančno vedo, kdaj jim lahko pridejo do živega. Tako je poznal način življenja obeh brezposelni 32 letni Josip Mavrin. V nedeljo zjutraj je porabil Mavrin priliko, ko je bila Ivana sa:r a doma. Prišel je nad njo s sekiro in jo tudi nahrulil. Zgrabil jo je za vrat in s sekiro udaril po glavi. Razvila se je borba, v kateri je seveda Ivana, ki je bila ta dan bolehna, podlegla. Zločinec jo je vrgel na tla, teptal po njej in jo tudi večkrat udaril s sekiro po glavi ter ji s tem prebil lobanjo, jo ranil na vratu in čelu. Ko je bila že v nezavesti, je pograbil 2000 Din, spravljenih v miznici. Zločinec je nadalje premetal še vse, kjer je slutil denar in je nato pobegnil. Ivana pa se je v tem zavedla in na listek napisala ime zločinca. Ko pa je prišla domov še Ana, je takoj sklicala ljudi. Tudi zdravnik dr. Arko iz Št. Vida je bil takoj pozvan. Orožniki so takoj prišli in lahko začeli iskati zločinca, katerega je listek razodel. Našli in aretirali so ga v neki gostilni, kjer je Mavrin zločin takoj priznal in se dal ukleniti. Sedaj je Mavrin v Ljubljani v jetnišnici in je uvedena proti njemu kazenska preiskava. Za Mavrina se ve, da je bil brezposeln, da je bil na tem, da se mu proda hiša, ki jo ima na Virju, in da ni mogel poravnati računov. Ivana Kafolova je bila v ponedeljek nekoliko boljša in so jo mogli prepeljati v bolnico na kirurgični oddelek. Tam je bila zaslišana takoj, kakor hitro se je zavedla. Po opisu dogodka je pripovedovala tudi o osebnem sporu med njo in Mavrinom. Upati je, da bolnica ostane pri življenju. Begunje Pevski dan. Prejšnjo nedeljo smo imeli pevski dan, karerega so se udeležili vsi pevci, pevke in sestre iz kaznilnice. Predavatelj je predaval najpreje o vprašanju: Petje je dar božji, predelana je bila Tomčeva slovenska maša in po litanijah smo se pomenili o pevski disciplini ter imeli lepo pevsko vajo. Taki dnevi so za nas zelo koristni in bi bilo prav, da bi jih imeli kaj več. Št. Vid nad Ljubljano Umrl je Jože Magister. Mož mlad po letih, ali ljubljenec Št. Vida in Ljubljane. Delaven vsepovsod, ljubljen vse povsod. Imenovani je bil rojen v Vižmar-jih nad Ljubljano. Študiral je v tukajšnjem zavodu sv. Stanislava in bil res vzor dijaka. Ko je končal še trgovsko akademijo v Ljubljani in bil nameščen v Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, se je začel udejstvovati tudi v javnosti. Kot podjeten in izvežban uradnik je zlasti mnogo storil za zavod, posebno v našem okolišu. Rajnki ima tudi mnogo zaslug za tukajšnje prosvetno gibanje, gradnjo doma in na gledaliških deskah. Bil je dober katoličan. Zapušča soproga in troje otrok, ki jih je ljubil z vso vnemo. Mi pa smo ljubili njega in nam je izguba toliko bolj bridka. Počivaj v miru in Bog Ti bodi plačnik! Gospodarstvo Žitni trg: Nikaka spremembe. Le »Prizad« kupuje večje množine pšenice, vendar pa so ponudbe od strani produ-centov malenkostne. Cena koruzi je precej padla, kljub temu so kupčije majhne. Krompir: V Slavoniji in na Štajerskem ponujajo še vedno velike množine krompirja po vsaki ceni, samo da pridejo do nekoliko denarja. V Slavoniji no-tira »El!a« krompir Din 27'— do 30*— za 100 kg, roza Din 30— do 35*—, kresnik Din 35*— do 40 — za 100 kg. Na Štajerskem notira beli kresnik Din 45-— do 50 — za 100 kg. Poleg teh nizkih cen nakladajo zadruge in trgovci zelo malo blaga, ker pač v tem času pripeljejo producenti na trge v Zagreb, Sušak, Beigrad itd. velike množine blaga in dajo po smešno nizkih cenah. To je pač dokaz še vedno trajajoče gospodarske krize. Fižol: Nobene posebne spremembe. Povpraševanje je samo po ribničanu, medtem ko naš mandalon točasno ne pride v upoštev na inozemskih tržiščih, ker ne moremo konkurirati s poljskim in japonskim blagom. Na Gorenjskem je bil mandalon že v sredi oktobra vnovčen in tudi ribniča-na so še malenkostne količine pri pro-ducentih. Tukajšnja zadruga je prodala v inozemstvo 23 vagonov fižola, kar je vsekakor za tukajšnje razmere lep uspeh. Sila našega zadružništva Naše zadružništvo je činitelj, preko katerega ni mogoče iti nobenemu še tako nasprotnemu činitelju. Zadružnikov je v celi državi 1,007.790, Število zadrug in zadružnikov pa še še vedno zvišuje. Najbolj naraščajo prodajne (žitne) in produktivne (živinorejske, vinogradniške) zadruge. Pa tudi rožmarinske, zdravstvene, gradbene in stavbne, obrtniške in kon-zumne zadruge napredujejo. Koncem leta 1933 je bilo zadrug: kreditnih 4624, nabavnih in konzumnih 1566, agrarnih skupin 470, živinorejskih 368, mlekarskih in sirarskih 170, produktivnih 145, žitnih 124, obrtniških produktivnih 116, vinarskih 90, zdravstvenih 88, stavbnih in gradbenih 88, ribarskih 58, oljarskih 27, rož-marinskih 12, ostalih 281. Zelo trpi kreditno zadružništvo že od leta 1931. Zadruge so organizirane v Glavni zadružni zvezi z 22 revizijskimi zadružnimi zvezami, 31 oblastnimi in osrednjimi zvezami, 6647 krajevnimi zadrugami z 890.150 zadružniki. Glavna zadružna zveza s tem združije 80*8 odstotkov vseh zadrug in 8830 odstotkov zadružnikov. Še mnogo obširnejše poročilo je o zadružništvu podal tajniku Mednarodne zadružne zveze v Londonu g. Mayu tajnik Glavne zadružne zveze v Belgradu. Ta zveza je imela v torek sejo ožjega odbora Glavne zadružne zveze, kateri je predsedoval dr. Anton Korošec. Sklenili so, da se bo vršil letošnji redni občni zbor 2. decembra v Zagrebu in tudi to, da letos kongresa zadružnikov ne bo. Roženvenska ulica*64 (bivši Jagodičevj|atelje) Xe pozabite i Kaj? i fotoatel je E. Kramaršič - Kranj še nadalje obstoja! Vsem dosedanjim kakor tudi novim obiskovavcem jamčim, da bodo tudi v bodoče vsa v fotografsko stroko spadajoča naročila izvršena solidno, strokovno in po najnižjih cenah. Za obilen obisk se priporoča Tita KTEOiaFŠiČ. Siran 4 GORENJEC Štev. 41 Mali oglasi Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0 50 D. Najmanjši znesek je 6 D. Otomane, divane, modroce in vsa v stroko spadajoča dela Vam nudi najceneje tT se priporoča Viktor Tonejc tapetnik.v hiši g. F. Ažmana. Prodam sani vozne, voz samec, ter kočijo — lahko — vse v dobrem takoj ranljivem stanju. Cene nizke — naslov v upravi lista. Kupujem, čebelni vosek — voščevino (luščine, suho satje) — po najvišji dnevni ceni. Franc Sink, svečama Kranj. Soba nameščena se izda s 15. novem, dvema gospodoma. Lukež Glavni trg Kranj. Proda se dobro ohranjena železna peč (Dauerbrandofen). Naslov pri upravi. Usnjarska in Čevljarska zadruga Runo priporoča sledeče lastne in zato najcenejše izdelke: ovčine v raznih barvah, kozine za pletene sandale usnje za površnike, boks, ševro, juhtovino, galanterijsko usnje itd. ObiSčite nas i Za jesen in zimo! Vsak potrebuje res dobre čevlje. Preden se odločite za nakup, oglejte si našo veliko zalogo, — brez obveznosti za nakup. Prepričali se boste v ceni in kvaliteti. Imamo v zalogi vse vrste Čevljev: elegantne, za strapac, turi-stiko in šport. — Priporoča se trgovina •Jadra n" Kranj, Glavni trg 99 Moderno tiskarsko pod-'ttje, specialno urejeno za izdelavo raznovrstnih letakov, reklamnih tiskovin in plakatov v eno in večbarvnem tisku po najmodernejših načrtih. Vsa v stroko spadajoča dela izvršujemo točno in poceni. iskarna Tisk. društva t Kranju Gorenjske mlekarske zadruge (Skupni obrat) v Naklem Nudimo cenj. občinstvu mleko in vse mlečne izdelke: čajno maslo »deteljica« sirotkino maslo skuto za štruklje Sire: Etnentalec, eidamer, tra-pist, imperjal, liptaver, romadur, dessert. Vse dobite v naših poslovalnicah v Kranju. Tržiču, Jesenicah. Prepričajte se <> dobri kvaliteti in nizkih cenahl Po nizki ceni dobite malo rabljeno stiskalnico za furniranje, krožno žago (Bandsäge), valjčni ublič (Hobelmaschine). Istotam se dobijo: gnojuične sesalke, razpršilci, brzoparni kotli, ki se vzidavajo kot navadni. Popravljamo vse kmetijske stroje. jjLIV kovinsko ind. komanditna družba Vid nad Ljubljano 7ini-i«cai se težko prebudite, — /-jliil d) zato si budilko pri B. Rangusu kupite. Solidno Vas postreže prva zlatarska delavnica na Gorenjskem. Ženini in neveste, prepričajte se pred nakupom. Kupujem staro zlato in srebro. \J\tyr% Za težko delo Vam z dobrim V Illit vinom postreže Centralna vi-narna v Ljubljani — Frankopanska 1!. Specialne gojzarje ročnega izdelka in vse vrste čt-vljev za šport in smuk kakor tudi snežk in galoš dobite v trgovini Fr. Strniša, Kranj Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča dela. Posor! Lastni izdelki 1 Priznano močno blago I Ponovno znižane cene! Vsakovrstne pletene jopce, nogavice in druge volnene izdelke za odrasle in otročje v najnovejših vzorcih kupite najboljše ter najceneje iz prve roke pri JOŠkO ŠpeilkO, Kranj Glavni tr. 151 Izdelovanje vsakovrstnih pletenin in nogavic Postrežba solidna I Prepričajte se osebno ! Starejše vzorce odprodajam po lastni cenil Krize ni več! Čudežna moč naših reklamnih cen lise hiti k Logar&KaIan,manufaktura, Kranj Flanella samo Din 590 Barhent za obleke samo Din 7 50 Flanelaste rjuhe, 2 20 m dolge, Din 26-— Kamgarn za moške obleke samo Din 48'— Za moške suknje double samo Din 69'— Za damske moderne plašče samo Din 35 — Klotaste odeje, domače delo Din 95'— Priporoča se ztan znana tvrdka Logar & Kalan, lastnik Srečko Vidmar, Kranj stiege Zahvala Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob bridki in nenadomestljivi izgubi nase matere, gospe trgovke in posestnice izrazili pismeno ali ustno sočuvstvovanje, ki so nam bili v težkih urah v veliko tolažbo, kateri so drago pokojnico obsuli s cvetjem in venci ter jo spremili na zadnji poti ter izkazali zadnjo čast, kateri so ji stali na strani v težkih urah trpljenja — vsem tem nasa najiskrenejša zahvala. - Prav posebno zahvalo pa izrekamo preč duhovščini, posebno preč. g. Zevniku za tolažbo v zadnjih trenutkih in za obiske v bolezni, č. g. kaplanu Špendalu iz Naklega za častno spremstvi ter č. g. župniku Černilcu, iz Št. Janža za udeležbo pri pogrebu. Zahvaljujemo se g. dr. Fajdigi za njegovo požrtvovalnost za časa bolezni. Dalje se zahvaljujemo kranjski gasilski četi za polnoštevilno udeležbo, članicam Ženske Marijine družbe, vsem gg. trgovcem in trgovkam iz Kranja. Ljubljane in od drugod, zastopstvu obrtne zadruge in končno vsej množici iz mesta in okolice, ki je našo ljubljeno mamo počastila na njeni zadnji poti. Vsem in vsakemu: Bog plačaj! Kranj, 8. novembra 1934. Žalujoča rodbina Spenkova. I Ko smo se strtih duš sklanjali nad grobom naše ljubljene, nenadomestljive in iz naše srede za vedno iztrgane hčerk«ce A L E N Č I C E smo bili v teh žalostnih in težkih trenutkih deležni vsestransko tolikega sočutja in sožalja, da si smatramo v dolžnost, da na tem mtstu še enkrat izrazimo svojo najglobljo zahvalo vsem in vsakomur posebej za vsa tako iskreno izražena sožalja, za vsa dtjanja, ki naj bi lajšala našo neizmerno bol, za vse obilno poklonjeno cvetje, položeno ob krsti naše i*, vse duše ljubljene hčerke Alenčice in končno za tako številno spremstvo na njeni zadnji poti iz vseh vrst kranjskega meščanstva in iz okol ce. Posebej pa smo dolžni izreči zahvalo gg. zdravnikoma Dr. Bežku iz Kranja in Dr. Hausu iz Ljubljane, ki sta požrtvovalno lajšala naši hčerkici njeno trpljenje, vodstvu Marijanišča, g. kaplanu Jamniku za sv. popotnico, preč. duhovščini za spremstvo na zadnji poti. zastopstvu občine z gosp. predsednikom C. Pircem na čelu, zastopstvu gasilcev s podnačelnikom Saveza ognjegascev g. Rici Mavrom, šolskemu vodstvu, katehetu gu Žužku in součenkama Korbarjevi in Stnkovčevi za v srce segajoče poslovilne govore ob odprtem grobu in šolskemu pevskemu zboru za pretresljivo peto žalostinko in vsem Alenčičnim si>učenkam, ki ste s cvetjem zasule njeno krsto. Zahvaljujemo se posebej vsem zastopnikom državnih uradov. Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in šopkov, ki ste naravnost zasuli v belo cvetje našo ljubljeno Alenčico — prisrčno se Vam vsem in vsakemu pobebej zahvaljujemo za vse, ker ste nam našo nepopisno bol mnogo olajšali. KRANJ, dne 8. novembra 1934. Žalujoča rodbina Dr. Šemrova. Za uredništvo in izdajatelja odgovarja Ivan Kotlovšek v Kranju. Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju, predstavnik France Uhernik.