Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer				
Leto XXXVIII, 383. številka 30. maj 2011				
 stran od	Novi častni občan Vrhnike Direktor ZD Vrhnika Prezasedeni vrtci Argonavtski dnevi 2 do 21		Novi metri asfalta Kres na KoreniIntervju z županom Na voljo brezžični internet Hj^^H Iščejo najlepše vrtoveOdprtje športne dvorane Pohodlná Štampetov most H1HH Koncert MePZ HorjulOPN pred težavami 20 let Šting'lcev Dejavni gasilci Športni forum  22 do 29 stran od 30 do 35 stran od 36 do 43 stran od	Občinske seje Žabice uspešne na Floridi Spretnost mladih gasilcev ' Kosci se pripravljajo 44 do 48
		 stran od		
NAS CASOPIS
Naslednja, 384., številka bo izšla v ponedeljek, 27. jun^a 2011. Prispevke sprejemamo do torka, 14. jun^a.
Uredništvo: 01/750 66 38 Tržaška cesta 9,1360 Vrhnika
Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer
Leto XXXVIII, 383. številka
30. maj 2011
Novi častni občan Vrhnike Direktor ZD Vrhnika Prezasedeni vrtci Argonavtski dnevi
Novi metri asfalta Na voljo brezžični internet Pohod^na Štampetov most 20 let Šting'lcev

Kres na Koreni Iščejo najlepše vrtove Koncert MePZ Horjul Dejavni gasilci
Intervju z županom Odprtje športne dvorane OPN pred težavami Športni forum
Občinske seje Žabice uspešne na Floridi Spretnost mladih gasilcev Kosci se pripravljajo
stran od 2 do 21
stran od 22 do 29
stran od 30 do 35
stran od 36 do 43
stran od 44 do 48
10. maja je bila v Cankarjevem domu slavnostna akademka ob prazni-	Karavana najboljših balvanskih plezalcev se je 7. in 8. maja ustavila v
ku Občine Vrhnika. Slavnostni govornik je bil župan Stojan Jakin, ki je	Občini Log - Dragomer, kjer je bila prvič v Sloveniji tekma svetovnega
podelil tudi občinska priznanja, med drugim tudi najvišje priznanje, to	pokala. Organizacjsko taktirko je imelo domače Športno plezalno dru-
je naziv »častni občan«, ki ga je prejel akademik dr. Branko Stanovnik.	štvo Korenjak. Več o dogodku na športnih straneh.
Argonavtski dnevL
10. - 22. 8. 2011
21. juntj - praznik Občine^ Horjul
I - 'odpr^iie ývaŠTega-
svečano odprtje v Športnem parku Vrhnika, 10.6.2011. ob 21.30 uri
Noč na Vrhnîkt
4 v« sfmmii, TI. 8.2011
J^liiin StavrtB, Pop Design, April, Tangels, Gino & hand. Bickomotiva... od 18. ure dalle

^rtDvlhûpravnlhiprostQrbvV^ "
v petek, 17.	^
na novem vaškem trđti.'
Vabljeni!
^ ^ t^ 18.6.2011
KA n i n n ^^^^^ ^^^ drenov Grič j.	" šport ma igrišču &
v3U et sd Uren zarava pod šotorom
Glasbena skupina: Doja Vu, gostje: Manc Špik, Nina Pušlar, April, Azalea, Saša Lendero...
Organizator:
^^yšpoi^o	Za več informacij in točen urnil< obiščite Sd-dfBII.Si
I društvo	. .
^Z/Y'Cty	'''^'^^^SNG-Iesnobrdo.siter si poglejte zgibanl<o
_____________ PrirûHitû\/ io cr^rûmliû\/alni r^rnnram Arnnnax/tcLfih Hni
Društvo invalidov Vrhnika vabi na Dobrodelni koncert za Tadeja, 20. junija, ob 19. uri v Cankarjev Več v notraniosti Nesena č
_ Na povabilo Humanistično-umetniškega društva Karel Barjanski bo 10. junya ob 21. uri v večnamenskem prostoru b borovniške osnovne šole gostovalo Slovensko narodno gledališče i Drama Ljubljana z nemo predstavo Ko sem bil m
Kocka
Stečanjeprisetjenih oSčanov z domačini^^^^i^ vsoSoto, 2S.junij^, vStar^em. malinu., od^lž^út^el
Čez nekaj dni nas čaka tako imenovani »super referendum«, na katerem se bomo volivci odločali o usodi pokojninske reforme, dela na črno in odprtosti arhivov. Če gre verjeti izjavam prvega moža vlade, potem bo to nedeljo padla kocka, kajti premier se bo v primeru zavrnjene pokojninske reforme odpravil v državni zbor po zaupnico. Zakoni, ki so se znašli na volilnem tnalu, so pomembni in jih nikakor ne gre jemati z levo roko, saj bodo oblikovali naš vsakdan, nekateri pa naj bi jih občutili na svoji koži šele čez leto ali dve. Vsekakor pojdite na volitve in pokažite svojo voljo, saj so to redki trenutki, ko lahko za krmilo poprimemo tudi navadni državljani. Ostati doma in potem udrihati za gostilniškim šankom čez politiko, je v takem primeru neodgovorno. Na tak način lahko damo vladi oceno, ki si jo zasluži. Prav bi bilo, da bi bila ta stvarna in ne politična, a na žalost nas že življenje samo uči, da temu ni vedno tako. Takšen primer smo v uredništvu doživeli pred dnevi, ko nas je poklical funkcionar ene od občin, ki sodeluje pri Našem časopisu, in zahteval, naj dopisnik nemudoma preneha z dopisovanjem. Sledil je urgentni sestanek, na katerem pa funkcionar ni našel niti vsebinskih napak niti nekorektnega poročanja dopisnika. Našel pa je njegovo politično nalepko, ki je bila seveda diametralno nasprotna od njegove politične opcije. Naenkrat se torej ni ocenjevalo opravljeno delo človeka, marveč njegov politični pedigre. V uredništvu smo z jeznim funkcionarjem in dopisnikom našli kompromis, lahko bi dejali nekakšno srednjo pot, ki pa ni nikogar popolnoma zadovoljila. A to nedeljo ne bo časa za sklepanje kompromisov. Bo le »da« ali »ne«, ki bo lahko pomenil tudi zgodovinski prelom. Pojdite torej na volišča in bodite zraven, ko bo padla kocka!
Gašper Tominc, v. d. urednika
Zaradi obilice prispevkov in ker so nekateri prispeli že zdavnaj po zaključku redakcje, nismo mogli za vse zagotoviti lektorskega pregleda. Avtorje prispevkov naprošamo, da se dogovorjenega roka držjo, sicer prispevki ne bodo objavljeni.
Naš časonis tudi na facebooku.
2 NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Mesta v vrtcih v Občini Vrhnika
Vrtec Vrhnika je letos prejel kar 340 vlog za sprejem otrok v vrtec. Komisya je glede na prosta mesta sprejela 146 otrok, preostali pa so prejeli zavrnilne odločbe. Na Občino Vrhnika so se obrnili številni starši zavrnjenih otrok, zato v nadaljevanju navajamo infor-macyo o prejšnjih, sedanjih in načrtovanih aktivnostih na področju zagotavljanja pogojev za predšolsko vzgojo v občini.
Dosedanje aktivnosti
Občina Vrhnika v skladu s Smernicami za zagotavljanje pogojev za izvajanje otroškega varstva v Občini Vrhnika v obdobju 2004-2012 že več let sistematično zagotavlja dodatne prostore za izvajanje predšolske vzgoje. Tako je bila leta 2006 podeljena konces^a, s strani kon-cesionarja pa zgrajen nov konces^ski vrtec, v katerem je osem oddelkov otrok. V letu 2007je Občina Vrhnika zgradila nov vrtec v centru Vrhnike (Zelvica), v katerem je enajst oddelkov (191 otrok). Do začetka lanskega leta je bil zgrajen še en vrtec (Zabica), v katerem je enajst oddelkov oz. 192 otrok. Lani smo skupaj s konces^skim vrtcem zagotovili še prostore za dodatne tri oddelke. Kljub vsem navedenim investic^am žal še vedno ni dovolj prostora za vse otroke, ki jih starši žel^o vpisati v vrtec. Razlog je poleg večjega števila rojstev predvsem povečevanje deleža vključenosti otrok, h kateremu je bistveno pripomogla sprememba zakona, ki je omogočila brezplačno varstvo za drugega otroka in hkrati zmanjšanje plačila za prvega otroka.
Postopki za gradnjo novih vrtcev
Zakon o vrtcih določa, da če na območju občine v vrtcu ni prostih mest, starši pa izrazno interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval en oddelek, mora lokalna skupnost najpozneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati konces^o. Občina je tako že pred dokončanjem lani odprtega vrtca začela s postopki za zagotovitev dodatnih prostih mest. Lani smo uspešno pridobili od MORS zemljišče na Vrtnarji za potrebe izgradnje novega vrtca, za katerega smo letos izdelali zazidalni preizkus, prihodnje leto bo predvidoma sledilo pridobivanje prostorske in projektne dokumentac^e, usklajevanje s pristojnimi soglasodajalci in iskanje možnih virov sofinanciranja. Tudi z investitorji predvidenih novih stanovanjskih sosesk na v preteklosti določenih zazidalnih območjih smo se dogovorili, da bodo v okviru nove soseske zgradili tudi vrtec oz. zbrali sredstva za izgradnjo. Glede na razmere na stanovanjskem trgu, okoljske ovire in težave v gradbeništvu se postopki investitorjev novih sosesk trenutno ne nadaljujejo.
Obnova nekdanjega vrtca na Poštni 1
Ze navedene možnosti so dolgoročne narave, zato se išče tudi možnosti, ki bi zagotavljale varstvo tistih otrok, ki ga potrebujejo že sedaj. V postopku proučevanja stanja objekta nekdanjega vrtca na Poštni 1 na Vrhniki je bilo ugotovljeno, da je objekt ohranjen bolje, kot se je ocenjevalo v preteklosti. Glede na več neuspešnih poskusov prodaje se resno proučuje možnost oziroma smiselnost prenove ^objekta za ponovno uporabo za predšolsko vzgojo. Če se bo navedena rešitev izkazala za smiselno, namerava župan v rebalansu proračuna (ali s prerazporeditv^o sredstev v obstoječem proračunu) predlagati zagotovitev sredstev za obnovo objekta in izvedbo obnove, predvidoma še letos.
Druge možnosti
Ena od možnosti, ki jih predvideva zakon, je tudi podelitev konces^e. Čeprav na zadnjem razpisu za podelitev konces^e ni bilo pr^av oz. interesa, smo vsem zainteresiranim za odprtje konces^skega vrtca pripravljeni nuditi vso podporo, kot jo dopušča zakon. Za subvencioniranje zasebnega varstva se občina zaenkrat ni odločila, razpoložljiva sredstva se je namenjalo za pridobivanje dodatnih zmogljivosti vrtcev. Opozoriti pa je treba tudi na dejstvo, da je posledica prejšnjega intenzivnega investiranja v vrtce na Vrhniki zaostanek Vrhnike na drugih področjih zagotavljanja infrastrukture. V občini je še ogromno manjkajoče infrastrukture in potreb, ki jih je ravno tako treba rešiti. Glede na izkušnje iz prejšnjih let se ocenjuje, da bo septembra dejansko ostalo brez vrtca manj otrok, kot kaže sedaj (precej staršev sprejetih otrok si premisli). Če se bo možnost obnove nekdanjega vrtca na Poštni ulici izkazala za smiselno in se bo občinski svet strinjal, da se v proračunu nameni sredstva za obnovo, ocenjujemo, da bi lahko že do konca leta 2011 zagotovili varstvo za večino otrok staršev, ki to žel^o. Odprti smo tudi za kakršne koli dodatne predloge za zagotovitev predšolske vzgoje za vse otroke.
Občina Vrhnika Občinska uprava
Občinski praznik
Branko Stanovnik postal častni občan
Vrhnika, 10. maj - Letošnji občinski praznik in hkrati rojstni dan Ivana Cankarja je postregel z eno bronasto, tremi srebrnimi in eno zlato plaketo občine, častni občan pa je postal akademik Branko Stanovnik. Kot je v svojem govoru dejal minister Boštjan Žekš, so nagrajenci dokaz, da je v državi še vedno sloga in ni vse tako črno, kot se zdi na prvi pogled.
Glasbene šole Vrhnika, recitator
Slavnostni govornik na akademci v Cankarjevem domu je bil župan Stojan Jakin, ki je rojstni dan našega največjega pisatelja označil kot vesel in ponosen dan za Vrhničane. Dejal je, da je treba znati prisluhniti sebi in preostalim v okolici za skupno dobro, kar naj bi po njegovem nagrajenci že dokazali. Sklepni del govora je zaključil z mislio, naj Vrhnika ne bo znana samo po propadlih tovarnah in odlič-
Matjaž Zirovnik in povezoval-ka Mirjam Suhadolnik, je Jakin podelil pet občinskih priznanj (plakete Ivana Cankarja) in razglasil častnega občana. Slednji je postal akademik dr. Branko Stanovnik za posebne zasluge in izjemne dosežke s področja kem^skih znanosti. V svojem zahvalnem govoru je dejal, da se kem^i velikokrat dela krivica, saj jo dandanes pogosto prikazuje-
Slavnostni govornik župan Stojan Jakin
Polna dvorana z uglednimi gosti: minister Boštjan Žekš, poveljni SV Branimir Furlan, državni svetnik Vincenc Otoničar, intelektu Spomenka in Tine Hribar, župani sosednjih občin ...
nik sil tualca
Prisotne je nagovoril tudi Boštjan Žekš, minister brez resorja, odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Večer so kulturno oblikovali Mladinski orkester Glasbene šole Vrhnika, recitator Matjaž Žirovnik in povezovalka Mirjam Suhadolnik.
nem ločevanju odpadkov, marveč tudi po vrhunskih dosežkih posameznikov ali skupnosti.
V večeru, ki so ga kulturno oblikovali Mladinski orkester
mo kot glavnega krivca za okolj-ske težave. »Pozabljamo pa, da vse to kem^a zna in zmore tudi popraviti, razen če se ne vmeša politika.« Opozoril je, da je kemi-
ja prinesla ogromen napredek človeštvu in pri tem spomnil na antibiotike, hrano, promet, telekomunikac^e ^ Ob koncu svojega govora se je dotaknil še vprašanja izobrazbe mladih, ki so steber prihodnosti države. Ta bo dovolj trden s fakultetno izobrazbo študentov, pogoj pa so dobre gimnaz^e. Zato je prisotne pozval, naj razmislio, ali ni za Vrhniko nemara prišel čas za začetek aktivnosti za ustanovitev gimnaz^e.
Zlato plaketo je prejel enajstčlanski izvršni svet vrhniške občine iz leta 1991, ki je v vojni za samostojno Slovenko sprejel zgodovinske sklepe, s katerimi je Občina Vrhnika kolektivno delovala proti agresorski vojski
JLA. Za prav tako posebne zasluge pri obrambi občine in države je srebrno plaketo prejela četverica, ki je agresorski vojski prekinila dobavo vode in elektrike. Srebrno plaketo sta prejela še Marjan Košir za dolgoletno delo na področju filmske vzgoje ter Alojz^ Dobrovoljc, dolgoletni »mežnar« z Verda. Bronasto plaketo je za dolgoletno ustvarjanje prejelo Kulturno umetniško društvo Podlipa - Smrečje.
Sicer pa je nagrajence nagovoril tudi minister Boštjan Zekš, ki je dejal, da so nagrajenci dokaz, da v Slovenci vendarle ni vse tako črno, kot se zdi zadnje čase. »Treba je stopiti skupaj, kot nagrajenci, in iskati prcatelje, ne pa sovražnike.« (gt)
Se županov enotni občinski svet krha?
Občinska SDS zapustila sejo
Vrhnika, 19. maj - Na izredni seji občinskega sveta so govorili o spremembah odloka o ustanovitvi vrhniške komunale, kjer se je večina debate osredotočila na novi način imenovanja njenega direktorja. Sedem svetnikov SDS je bilo prepričanih, da jim predlog imenovanja krati pravice kot občinskim svetnikom, zato so sejo protestno zapustili. A zaplet se tu ni končal.
Kot piše v obrazložitvi predloga odloka, je odlok o ustanovitvi vrhniške komunale nujno treba novelirati in ga zaradi neskladnosti z veljavno zakonodajo prilagoditi novim predpisom in razmeram. Navkljub vsemu pa se je srž razprave razvnel okoli 3. člena predlaganega novega odloka, ki navaja, da po novem skupščino, ki odloča o imenovanju direktorja, namesto občinskega sveta predstavljajo predstavniki občin, ki jih na to mesto imenujejo župani občin ustanoviteljic. Za še bolj pikanten zaplet je poskrbelo dejstvo, da je nadzorni svet podjetja pred časom že soglasno izvolil novega direktorja, ki pa ni bila dosedanja vršilka dolžnosti te funkcce, temveč nekdo drug. Ker je dosedanja v. d. direktorice komunale po mnenju nekaterih županova favoritka, je pri nekaterih svetnikih prevladalo mnenje, da želi župan z novim načinom imenovanja direktorja izničiti dosedanjo odločitev nadzornega sveta.
Vlado Petek iz SDS, ki je sicer tudi član nadzornega sveta, je dejal, da novi način imenovanja direktorja prinaša županov absolutizem. »Mislim, da lahko skupščino predstavlja zgolj občinski svet in ne od župana imenovani posameznik.« Podobnega mnenja je bilo
še več svetnikov omenjene stranke, nekaj dvoma pa je izrazil tudi Pavle Oblak iz SLS, ki je menil, da se Vrhnika z novim načinom imenovanja odpoveduje dosedanji teži glasov glede na Borovnico in Log - Dragomer. Vrhnika je namreč imela doslej glede na lastniški delež dvotretjinsko moč pri odločanju, po novem pa le še, kot je dejal, tretjino. Trenutno v. d. direktorice sta v bran vzela Tone Sluga (Desus) in Richard Beuermann (LDS), ki sta izpostavila njeno izobraženost in podporo v kolektivu delavcev.
Zupan Stojan Jakin je namigovanja na uvajanje »absolutizma« zavrnil in dejal, da bo v dokaz tega predlagal, naj predstavnika za skupščino imenuje občinski svet iz svoje sredine. Glede izgube teže vrhniškega glasu pa je dejal, da spremembe na tem področju prinašajo večjo demokratičnost: glasovi vseh predstavnikov občin (skupščina) bodo enakovredni, odločitev pa bo obveljala le, če bo sprejeta soglasno.
Izid glasovanja je bil v prid predlaganim spremembam (15 za, 7 proti), župan pa je dal na glasovanje še predlog, naj svet predlaga kandidata za člana skupščine. Svetniška skupina SdS je tedaj zahtevala začasno prekinitev seje, ko pa se je nova začela, je Petek dejal, da ne želco več sodelovati in da zapuščajo sejno dvorano. Zupan je odhod sedmih svetnikov pokomentiral z besedami, da upa, da je to zgolj osamljeno nesoglasje in da bodo prihodnjič tvorno sodelovali. Med prisotnimi svetniki pa je bilo mogoče slišati, da se je s tem dejanjem rodila nova koalicca občinskega sveta. V nadaljevanju so prisotni svetniki za kandidata skupščine imenovali Vida Margona (SD).
A kot smo že zapisali v uvodu, se tu zaplet ni končal. Po koncu seje so prišli na plan tudi rezultati glasovanj v preostalih dveh občinah. Spremembe odloka namreč lahko obveljajo le, če jih v enakem besedilu sprejmejo tudi v Borovnici in Logu - Dragomerju. Toda v teh občinah so svetniki predlog sprememb gladko zavrnili. (gt)
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
» F
Častni občan:
Branko Stanovnik
Predlagatelj: 00 Desus
Branko Stanovnik je leta 1964 doktoriral iz kemijskih znanosti in nato nenehno izpopolnjeval svoje znanje tako doma kot v tujini (Kanada, ZDA, Avstralija in Velika Britanija). Leta 1992 je bil imenovan za rednega profesorja za organsko kemijo na ljubljanski fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijo. A znanja ni razdajal le slovenskim študentom, marveč tudi v številnim drugim na vseh celinah sveta, kamor so ga vabili kot predavatelja. Je redni član tako slovenske kot evropske akademije znanosti in umetnosti, ter podobnih akademskih združenj v New Yorku in Londonu. Poleg pedagoškega in znanstvenega dela je in še opravlja tudi vrsto administrativnih funkcij, kot je članstvo v različnih državnih in evropskih komisijah in odborih. Leta 1991 je dosegel, da je bilo Slovensko kem^sko društvo sprejeto v Federac^o evropskih ke-m^skih društev še preden nas je uradno priznala tujina. Za svoj znanstveni opus je prejel številna priznanja tako doma kot v tujini.
Zlata plaketa Ivana Cankarja:
Člani izvršnega sveta Občine Vrhnika leta 1991
Predlagatelj: NSi, DeSUS, LDS, SD, SDS, SLS, SNS, SMS-ZE
Člani izvršnega sveta, ki se je zaradi grozeče agresse JLA sestal ob pol petih zjutraj 27. jun^a 1991, so bili: Vili Granda, Marina Jereb, Cveto Mole, Vinko Tomšič, Andrej Kos, Anton Jesenko, Alojz Suhadolc, Franc Kvaternik, Leon Gostiša, Stojan Jakin in Ivan Hvala. Slabi dve uri pred njihovim sestankom je namreč vrhniško kasarno zapustil prvi bataljon in se odpravil proti Brniku. To je bil jasen znak agresse proti Slovenci, zato so člani sveta na seji sprejeli več sklepov, med drugim tudi, da se vojašnici prekini dobava vode, elektrike, hrane in odklopi telefon. Ti ukrepi so prvi v Slovenci pomenili mobilizac^o Narodne zaščite, ki je nastopila zoper sovražnika v omenjenih oblikah odpora.
Srebrna plaketa Ivana Cankarja:
Stojan Jakin, Brane Dolenc, Rudi Krhlikar, Ivan Pejič
Predlagatelj: NSi in DeSUS
Izvršni svet Občine Vrhnika je na seji 27. jun^a 1991 med drugim sklenil, da se agresorki vojski jugoslovanske armade prekine dobavo vode. omenjena ekipa posameznikov je sledila sklepu in zaprla vodo tankovski brigadi na Stari Vrhniki. Pri zapiranju vode vojašnici na Raskovcu pa je vojska četverico aretirala. Odpeljali so jih v kasarno, kjer so jih štiri ure zasliševali, nato pa izpustili. To je bila prva odvzeta prostost s strani agresorja.
Srebrna plaketa Ivana Cankarja
Marjan Košir
Predlagatelj: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika
Marjan Košir je 1979 postal vodja vrhniške kino sekc^e, kjer je posebno pozornost v programu posvečal kakovostnim filmom in tudi dobro sodeloval s šolo in vojsko v tedanji občini. Marsikateri film se je na Vrhniki odvrtel še preden je prišel na vrsto v prestolnici, večkrat pa je Košir povabil tudi filmske kritike, ki so se po predstavi z gledalci pogovarjali o filmu. Kinoprojekci-ja je v svojih tridesetih letih delovanja ohranila visok nivo kakovosti ravno zaradi Koširja. Po njegovi zaslugi pa so se v Cankarjevem domu ohranili tudi še prvi kinoprojektorji, ki še vedno brezhibno delujejo.
Srebrna plaketa Ivana Cankarja
Alojz^ Dobrovoljc
Predlagatelj: KS Verd
78 letni Alojz^ Dobrovoljc je že tretja generac^a, ki v družini opravlja delo lokalnega mežnarja. Skrbi tudi za urejenost pokopališča, njegovo delo pa je bilo in je še vedno vestno in dosledno. Mežnarjev Lojz, kot mu pravdo znanci, je že več kot 60 let član verjanskega gasilskega društva, kjer je prav tako vedno rad priskočil na pomoč. Pri tem pa ni pozabil na številčno družino (6 otrok), ki mu še vedno pomeni največ.
Bronasta plaketa Ivana Cankarja
Kulturno umetniško društvo Podlipa - Smrečje
Predlagatelj: SNS
KUD Podlipa - Smrečje je bilo ustanovljeno leta 1988. Danes šteje približno 60 članov vseh gene-rac^, v svojih vrstah pa združuje tri sekc^e: dramsko, pevsko in sekc^o za ohranjanje kulturne dediščine. Slednja skrbi za ohranjanje starih običajev, kot so miklavževanje, pritrkovanje, pusto-vanje ... V svoji zgodovini je društvo nenehno skrbelo za pestro programsko kultumo omiko kraja, večkrat pa je gostovalo tudi na odrih širom po Slovenci. Sedež društva je že od samega začetka v dvorani nad gasilskim domom, ki je bil vedno odprt tudi za tuje izvajalce kulturnih programov.
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS 3
Povprašali smo namesto vas!
Ovira na vodotoku Ljubljanice
Tokrat se je na uredništvo obrnil dr. Tone Krašovec z Lošce, ki opozarja na slabo vzdrževano strugo reke Ljubljanice, še posebno v predelu v okolici njegovega doma. V dokaz nam je poslal tudi fotografijo:
Zdaj je čas, da se ta ovira v pretoku Ljubljanice s skromnimi stroški odstrani, s tem pa zmanjša poplavno ogroženost ob jesenskem deževju. Stanovalci Lošce upamo, da se bo občina Vrhnika resno zavzela za odstranitev ovire, saj se pristojno ministrstvo vlade RS in pristojna inšpekc^a za zadevo sploh ne zmenita.«
Za pojasnilo smo se obrnili na občino, kjer pa zaradi nepristojnosti niso bili gostobesedni. Obljubili pa so posredovanje po svojih močeh.
»Za poslopjem vrhniške veterinarske postaje na Lošci že dolgo časa ovira vodotok Ljubljanice nekaj dreves, prevrnjenih čez celo širino struge. Reka jih je spodjedla, ker odnaša bregove, saj vodotoka nihče ne vzdržuje. Priložena fotografija prikazuje to »naravno pregrado« ob zelo nizkem vodostaju, ovira iz debel in vejevja pa ob visokem vodostaju gotovo prispeva k temu, da se Ljubljanica razliva po ulicah Lošce in je lansko jesen poplavila tudi nekatere stanovanjske hiše. Ob zadnjih poplavah je kar nekaj strokovnjakov opozorilo, da bi bile poplave za okrog četrtino manjše, če bi bili vodotoki vzdrževani v skladu s predpisi.
»Za čiščenje voodotokov in jarkov je pristojna država, konkretno Ministrstvo za okolje in prostor, Agenc^a Republike Slovence za okolje. Občina Vrhnika nikakor ne sme posegati v vodotoke, niti če je to nujno potrebno in je to v korist občine ali občanov. V zvezi s pisanjem občana smo na ARSO naslovili dopis. Vlogo smo torej odstopili pristojnemu organu in ga pozivali na izpolnitev obveznosti. V korist tako občine kot države bi bilo, da bi ARSO skladno s pristojnostmi in dolžnosti, ki jih ima po predpisih, izvedel nujne ukrepe v javno korist.«
Občinska uprava
Kam po domače dobrote?
Iščejo lokac^o za tržnico
Vrhnika - Na občini je začela delovati posebna komisya za projekt tržnice, katere naloga je najti ustrezno lokacyo za mestno tržnico in sodelovati pri pripravi njene dokumentacye.
Janko Skodlar, predsedujoči komis^i in podžupan obenem, je pojasnil, da so sprva imeli v ognju več potencialnih lokac^, sedaj pa razmišljajo le še o peščici. Najzanimivejša in obetavna je po njegovem mnenju lokac^a na makadamskem trikotniku pri kmet^ski zadrugi. »Dejstvo je, da mora biti tržnica umeščena na lokac^o, ki jo ljudje poznajo, jo vid^o in je na njihovi poti do nekega opravka. Verjetno je na Vrhniki še kakšna na oko bolj pr^etna lokac^a, vendar če ni na mestu, kjer se gibljejo ljudje, potem je vsak trud po njeni umestitvi na to mesto zaman,« meni podžupan. Na omenjenem trikotniku je del zemljišča od Slovenskih železnic, vendar ima komis^a že pridobljeno pogodbo za tovrstno uporabo zemljišča še iz leta 2001, ko jo je občina sklenila z železnicami. Iz tistega časa so tudi idejne skice o tržnici. Če bi bilo premalo prostora, bi se lahko širili na dvorišče zadruge, ki je v občinski lasti. »Skratka, lokac^sko je to zelo primerno mesto za tovrstno dejavnost: blizu Mercatorjevega centra, kjer je vedno veliko ljudi, nasproti gasilskega doma, kjer tudi večkrat poteka prodaja, tik ob gostilni in zraven kmet^ske zadruge, ki jo ljudje prav tako poznajo in obiskujejo.« Komis^a je
sedaj začela med kmete in druge potencialne prodajalce deliti ankete, v katerih jih povprašuje po njihovem interesu. Iz tega bo komis^a
Najbol »vroča« lokac^a za tržnico: v trikotniku med Je ovškovo ulico in Delavskim naseljem.
med drugim razbrala tudi, kakšne oblike naj bi bila tržnica (koliko bi jo bilo treba pokriti).
Druga od potencialnih lokac^ se omenja Sodn^ski trg, kjer včasih že poteka tovrstna prodaja, vendar pa je manj zanimiv zaradi svoje zaprtosti. Med drugim so se na komisiji pojavila tudi razmišljanja, da bi tamkajšnje arkade s primerno arhitekturno rešitv^o uporabili za pokriti del tržnice. (gt)
Obnova Cankarjeve knjižnice
Knjige iz depojev v prizidek
Vrhnika - Cankarjeva knjižnica se že dolgo sooča z veliko prostorsko stisko, zato je nujna njena širitev. Kot so nam pojasnili na občini, trenutno potekajo pogovori v smeri gradnje prizidka.
Posebna komis^a za projekt nove knjižnice je na zadnji seji sklenila, da bi za projektiranje nove knjižnice uporabili projektno dokumen-
Cankarjeva knjižnica kliče po obnovi, predvsem pa po razširitvi.
tac^o, ki jo je že leta 1993 pripravil arhitekt Alojz^ Drašler, sicer tudi projektant obstoječe knjižnice. Po večinskem mnenju komisme naj bi bil njegov projekt z dozidavo prizidka na strani pri parku najbolj racionalen - nudil naj bi povezavo z obstoječimi prostori in hkrati upošteval tudi okolico. Glede na starost projekta (18 let) bi bilo potrebno »preprojektira-nje«, za kar bi v skladu z že sprejetim sklepom izbrali projektanta.
Župan Stojan Jakin je pojasnil, da vrednost gradnje prizidka ocenjujejo na približno milijon evrov. »Upamo, da nam bo uspelo pridobiti tudi zunanja sredstva iz katerega od razpisov EU ali pa Norveškega mehanizma.« (gt)
4 NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kandidatura za direktorja ZDV
»
Šlo je za nekorekten postopek
«
Vrhnika - Nedavno so svetniki zavrnili vnovično kandidaturo Emila Zidana za direktorja vrhniškega zdravstvenega doma. Tisti svetniki, ki so mu nasprotovali, so se sklicevali na letno finančno poročilo zavoda, v katerem je navedeno, da je Zidan posodil Eurogradnjam 160 tisoč evrov. Vemo pa, da so te od aprila letos v stečaju. Kot je pojasnil Zidan, ni na ta račun zavod utrpel niti evra škode, sejo pa je pokomentiral kot nekorektno, ker ga niso povabili, da bi lahko predstavil svoj program in odgovarjal na očitke.
Svetniki, ki so mu na koncu seje izrekli podporo, so se sklicevali na dejstvo, da je končno vzpostavil red v domu in da je treba prisluhniti tudi zaposlenim v zavodu, ki so mu z zbranimi podpisi izrekli podporo. Po njihovem mnenju si zato zasluži vnovičen mandat. Na drugi strani pa so mu svetniki iz pretežno leve provinience očitali predvsem negospodarno ravnanje z občinskim denarjem, kronski dokaz za to je po njihovem finančno poročilo za minulo leto, v katerem je navedeno, da je dal Eurogradnjam, ki so se znašle v stečaju, 160 tisoč evrov predujma.
Emil Židan napoveduje vnovično kandidaturo za direktorja vrhniškega zdravstvenega doma.
Židan očitke o negospodarnem ravnanju z denarjem zavrača. Pravi, da ima zavod štiri vire financiranja, občinski je le eden izmed njih. S preostalimi tremi, tako pravi, lahko zavod ravna suvereno, kakor želi. »Torej na ta račun nikakor niso trpela namenska občinska sredstva.« Nadalje je dejal, da ni šlo za predujem, kot je po njegovem mnenju ponesrečeno poimenovan v letnem poročilu, marveč za posojilno pogodbo z obrestmi. »Z Eurogradnja-mi smo jo sklenili konec leta 2009 in do konca lanskega leta so poravnale vse svoje obveznosti iz pogodbe. Odslužile so jo z gradbenimi deli pri gradnji parkirišča za zdravstvenim domom in fasado. Eurogradnje nam danes niso dolžne niti evra, torej nikakor ne moremo trditi, da je bilo premoženje občine kakorkoli oškodovano,« je dejal Židan. Čudno luč na
celotno zgodbo naj bi pri tem metalo dejstvo, da je zavod za opravljanje prej imenovanih gradbenih posegov zavezan k javnim razpisom. Zato mu nasprotniki očitajo, kako je lahko vedel, da bodo na razpisu izbrane ravno Eurogradnje in da mu bodo te povrnile posojilo v obliki storitve. Židan na to odgovarja z uradnimi dokumenti, da so bile Eurogradnje dejansko najcenejše za gradnjo parkirišča, pri fasadi pa so sodelovale kot podizvajalec. »Rad bi poudaril, da podobno ravnajo tudi v drugih zdravstvenih domovih v Slovenci in da nismo noben unicum, kot se poskuša prikazati.«
Židanu bo mandat potekel jul^a, že sedaj pa napoveduje vnovično kandidaturo. »Nimam se česa sramovati. Dejstvo je, da smo skupaj s kolektivom razmere iz preteklih let uspešno sanirali in upam si trditi da zdravstveni dom opravlja tisto poslanstvo, za katero je ustanovljen - omogočiti prebivalstvu kvalitetno in hitro dostopnost do zdravstvenih storitev. Temelji so ta trenutek trdni in s pravilnim pristopom se lahko storitve Zdravstvenega doma še izboljšajo in nadgrad^o. Leto 2010 smo zaključili z 262 evri izgube, kar je tako rekoč odličen rezultat, zato ne vidim razloga, zakaj takšen kraval. Pri vnovični kandidaturi pričakujem korekten postopek, brez političnega merjenja mišic.« Pojasnil je tudi govorice, da je naprej želel iti v pokoj, potem pa si je premislil, ker naj bi raje vlekel direktorsko plačo. »To so podtikanja. Pred časom sem imel z vsemi tremi župani sestanek, na katerem sem jim pojasnil, da v kolikor ne bom izbran za direktorja zdravstvene zavarovalnice, da obstaja možnost mojega vnovičnega potegovanja za mesto direktorja zdravstvenega doma. Torej so bili vsi župani seznanjeni z mojo namero. Vse, kar je imelo povezavo z upokojitv^o, pa je to, da v kolikor bi bil izbran za direktorja, bi se upokojil zgolj za en dan, da bi bil obravnavan še po starem pokojninskem zakonu, ki je do upokojencev veliko bolj pr^azen, kot predvideni novi. Nato bi pokojnino zamrznil in nadaljeval delo direktorja.«
Gašper Tominc
Usnjarske skrivnosti
Rešena knjižnica IUV
Vrhnika - Cankarjevi knjižnici Vrhnika je konec aprila uspelo ohraniti delček vrhniške kulturne dediščine, kajti odkupila je knjižnico propadle IUV. Trenutno je nastanjena v stavbi Črnega orla, kjer knjižničarji natančno popisujejo enote, po besedah direktorice knjižnice Suzane Potočnik pa so naleteli tudi že na nekaj »skrivnosti«.
»Zbirko smo morali kupiti, sicer bi pristala v rokah zbirateljev in bi končala kdo ve kje,« je nakup v vrednosti dva tisoč evrov pokomentirala Potočnikova. »Za knjižnico IUV smo zvedeli že pred časom, zato smo si jo ogledali. Zdela se nam je zanimiva, ker ima ogromno domoznanskega gradiva, zato smo predlagali svetu knjižnice, da gremo v nakup.« Sogovornica je pojasnila, da ne vedo natančno, koliko enot so kupili, vsekakor pa je vsega skupaj zelo veliko. »Zbirko odlikuje strokovno gradivo iz usnjarske stroke, ser^ske publikac^e, fotografije, stari katalogi in podobno,« je dejala Potočnikova in dodala, da so odkrili tudi več fasci-klov z vzorci usnja. Nasploh je zbirka okno v svet zgodovine usnjarske industrie, saj vsebuje tudi veliko fotografij iz delavnic tovarne.
»Pomembno je, da je zbirka ostala tukaj na Vrhniki. Naša naloga je, da jo natančno popišemo, v sklepni fazi pa jo bomo predstavili s posebno razstavo tudi javnosti. Naša viz^a je, da bi našla svoje mesto v posebni spominski sobi ali pa mogoče v muzeju,« je še dejala Potočnikova in dodala, da so naleteli tudi na nekaj drobnih, kot jim pravi, skrivnosti, ki naj bi jih javnost izve-
dela »^ ob pravem času«.
Sicer pa se je v stečajni masi IUV znašlo tudi več slikarskih del, ki bi bile lahko ravno tako zanimive za lokalno skupnost: bodisi so nastala pod čopičem lokalnih umetnikov bodisi
so motivno vezana na Vrhniko. Vendar pa zanje stečajna upraviteljica zahteva 50 tisoč evrov, kar pa je za društva ali zavode, ki bi radi ohranili tovrstno umetnost v domačem kraju, predrago. (gt)
20 LET SAMOSTOJNOSTI
REPUBLIKA SLOVENIJA
Spoštovane občanke in spoštovani občani!
OBČINA VRHNIKA
OZVVS VRHNIKA - BOROVNICA
PVD SEVER LJUBLJANA, ODBOR VRHNIKA - LOGATEC
CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA
ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA
Vas vljudno vabimo na praznovanje
DNEVA DRŽAVNOSTI
v četrtek, 23. JUNIJA 2011.
P r o g r a m :
Park samostojnosti ob 18.00
slovesnost s simbolnim veteranskim dejanjem in zdravico pozdrav župana slavnostni nagovor ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič
•	predstavitev l<njige »Vrlnnil<a se spominja 1991-2011«
Sveta Trojica	ob 20.00
•	sveta maša za domovino
ob 21.00
•t slavnostni nagovor župana in kulturni program
ob 21.30
kresovanje z zabavnim programom
Javni zavodi morajo znižati stroške
Tako je v nedavnem pozivu občinske uprave naročila občina lokalnim javnim zavodom, in sicer naj bi svoje stroške prihodnje leto znižali za 5 %. Zakaj je temu tako, smo povprašali župana Stojana Jakina. Pojasnil nam je, da že sedaj pripravljajo osnutek proračuna za naslednji dve leti. »V tem obdobju ne pričakujemo nobenega dodatnega priliva sredstev, prej celo zmanjšanje. Zato smo pozvali zavode, naj pripravno predloge svojih proračunov, pri čemer morajo znižati stroške za pet odstotkov. Njihove predloge bomo vnesli v naš integralni osnutek proračuna.« Občina obenem stopa tudi na pot dveletnih proračunov (za leti 2012-2013), kot jih že imajo nekatere občine (na primer Dobrova - Polhov Gradec) in država, kar je zelo dobrodošlo v primeru kandidature za evropska sredstva. (gt)
O kandidatu za direktorja ZD Vrhnika
»Njegovo delo vzbuja dvom«
Vrhnika - Za novega direktorja Zdravstvenega doma Vrhnika je med drugim kandidiral tudi sedanji direktor mag. Emil Zidan, ki pa na občinski seji, na kateri se je odločalo o njegovi kandidaturi, ni bil potrjen. Nasprotniki so mu očitali neizpolnjevanje naloženih nalog in negospodarno ravnanje z denarjem.
se je kasneje izkazalo, da gre za kredit »Ne razumem kako lahko nekdo posoja denar, če posluje negativno in se mu iz leta v leto zmanjšujejo likvidnostna sredstva« se je spraševal Skodlar in pri tem spomnil na dejstvo, da je podjetje Eurogradnje d.o.o. v stečajnem postopku. Njegov strankarski in svetniški kolega Richard Beuermann je ravno zaradi stečaja skeptičen, če je zdravstveni dom sploh dobil nazaj ves posojeni denar. »Zame je ta primer identičen razvpitemu primeru Živčec Kalanove v izolski bolnišnici. Menim, da bi moral tudi Židan ponuditi odstop.« Beuermann pravi, da razmišlja celo o kazenski ovadbi zoper njega, kajti po njegovem gre za evidentno negospodarno ravnanje z denarjem. »Na lastne oči sem videl še bolj obremenilne dokumente za Židana, kot jih je bilo mogoče videti na občinski seji. Zato sem zelo zadovoljen, da ni bil potrjen za direktorja.« Glede dokumenta v katerem piše, da je zdravstveni dom dal družbi Eurogradnje d.o.o posojilo, pa Skodlar pravi, da ni čisto nič sporen kot je bilo slišati iz ust tistih, ki so na koncu podprli Židana. »Gre za letno finančno poročilo zavoda, ki ga je obravnaval Svet zavoda. V Svet zavoda so bili imenovani tudi predstavniki tistih strank občinskega sveta, ki so Židana podprle. Torej bi lahko bili z vsebino finančnega poročila seznanjeni tudi kolegi svetniki, ne pa da zgolj podvomijo v resničnost mojih navedb in opozoril,« je še dejal Skodlar. (gt)
Prvi, ki je na seji izrazil pomisleke proti mag. Židanu, je bil podžupan oziroma svetnik iz vrst LDS Janko Skodlar. Opozoril je na neizpolnjevanje nalog, ki mu jih je lani spomladi naložil skupni ustanoviteljski organ. »Na podlagi pridobljenih podatkov sem ugotovil, da so občinske službe za leto 2009 zaznale primanjkljaj prihodkov glede na odhodke in o tem obvestile tedanjega vrhniškega župana. Šlo je za nekaj več kot 88 tisoč evrov. Sledil je sestanek ustanoviteljskega organa, na katerem so bili prisotni župani v^seh treh občin in med drugim tudi direktor mag. Židan. Tedaj je ustanoviteljski organ naročil direktorju naj pripravi predlog pokritja primanjkljaja, a kot kaže se ni nič zgodilo,« je za Naš časopis pojasnil Skodlar in izjavo podkrepil še s podatki, da je zdravstveni dom sodeč po letnem finančnem poročilu za leto 2010 izkazoval nekaj več kot 90 tisoč evrov izgube. »Kot bi to ne bilo dovolj, finančni plan tudi za letošnje leto načrtuje za 11. 500 evrov večje odhodke od prihodkov, kar pomeni nov poseg v likvidnostno stanje zavoda. Ne vem, če si direktor, ki se tako požvižga na navodila skupnega ustanoviteljskega organa, zasluži še en mandat. Njegovo delo namreč v meni vzbuja dvom,« je bil jedrnat Skodlar. Drug podatek, ki je na seji vznemiril nekatere svetnike, pa je bil ta, da je zdravstveni dom dal družbi Eurogradnje d.o.o. 160 tisoč evrov - kot je navedeno v letnem finančnem poročilu - predujma, kar
Center za socialno delo bi lahko preselili na Tržaško 24 (številka 1), nedaleč stran na zelenici med Tržaško cesto in Cesto 6. maja pa bi lahko zrasel upravni center.
Upravni center na prvotni lokac^i?
O upravnem centru na Vrhniki je bilo prelitega že nekaj črnila. Nazadnje smo pisali, naj bi svoje mesto našel na mestu bencinske črpalke, sedaj pa razmišljanja, tako pravi župan Stojan Jakin, gredo ponovno v smeri, da bi ga postavili na zelenici med Tržaško cesto in Cesto 6. maja. Zakaj selitev na že nekdaj načrtovano lokacjo? Župan odgovarja, da nova verzja naj ne bi bila več tolikšna, kot je bilo prvotno načrtovano. Občina se namreč dogovarja s Centrom za socialno delo Vrhnika za njegovo umestitev v trenutno prazne prostore na Tržaški 24, ki so v lasti občine. Če bi Center res preselili vanje, potem ne bi potreboval prostorov v upravnem centru in ta bi bil zato lahko manjši in tako primeren za izbrano lokacjo. Hkrati pa bi zaradi bližine omenjenih lokacj imeli občani praktično vse službe na istem mestu. (gt)
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS 5
V knjigi so predstavljeni predvsem dogodki, ki so se zgodili v času osamosvajanja na območju takratne Občine Vrhnika. Obdobje, ko so se nam uresničile stoletne želje po svoji državi in smo bili kot narod najbolj složni in enotni, so opisali ljudje, ki se dogodkov spominjajo kot občani ali udeleženci v vojni. Posebno pozornost smo namenili tudi zlatemu častnemu znaku RS, ki ga je Vrhnika kot prva občina prejela za svoje zasluge v vojnem času. K sodelovanju
Ob dvajseti obletnici samostojnosti Republike Slovence in peti obletnici podelitve zlatega častnega znaka svobode RS občini bosta v počastitev obeh obletnic Občina Vrhnika in Cankarjeva knjižnica Vrhnika soizdali knjigo
VRHNIKA SE SPOMINJA 1991-2011.
Prvič si jo boste lahko ogledali in kupili na slovesnosti ob dnevu državnosti pri lipi samostojnosti 23. jun^a 2011, ob 18. uri.
Vljudno vabljeni!
so se odzvali javni zavodi, društva, akterji in drugi, ki so bili udeleženi pri takratnih dogodkih na Vrhniki, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Izid publikacce so finančno podprli Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Zveza veteranov vojne za Slovenco, Območna zveza veteranov vojne za Slovenco Vrhnika - Borovnica in Območno združenje slovenskih častnikov Vrhnika - Borovnica.
Vrtec Vrhnika obeležil dan družine
Vrhnika, 12. maj - Cankarjev dom je tokrat pokal po šivih, saj si je prireditev vrhniškega vrtca ob dnevu družine prišlo ogledat več kot tristo staršev. Malčki so na odru predstavili krajše točke, ki so se jih naučili med letom, program pa so popestrile še pevke z Brezovice. Kot je v nagovoru dejala ravnateljica vrtcev Marta Samotorčan, naj ne bo dan družine le enkrat na leto, marveč naj traja kar vse leto. Družina mora biti nenehno v ospredju, pri čemer pa se morajo starši zavedati, da vrtec ne more prevzeti njene naloge, pač pa je to dolžnost staršev, je še dejala ravnateljica. (gt)
Zahvala ob požaru
Ob nesreči, ki nas je doletela 26. 4. 2011, se iskreno zahvaljujemo sosedom in vsem krajanom Bevk, ki ste nam priskočili na pomoč. Predvsem se zahvaljujemo članom PGD Bevke, ki so hitro, strokovno in nesebično posredovali. Še enkrat, hvala lepa vsem!
Jože, Vera in Romana Lenarčič
Bo namesto IUV Žito?
V družbi Zito ne želco dajati nobenih infor-macc o morebitni selitvi uprave na Vrhniko. Znano je, da se družba zanima za objekte nekdanje šivalnice in proizvodnje, vendar je po naših podatkih cena tista, ki jih zadržuje od nakupa. Zupan Stojan Jakin, ki so mu namere Zita znane, pozdravlja morebitno selitev družbe, kajti, kot pravi, bi tako velika družba zagotovo ponudila možnost kar številnim lokalnim podjetjem, da bi s svojimi storitvami iztržili kakšen evro. Dolgoročno pa bi si občani lahko obetali tudi kakšno novo delovno mesto. (gt)
Bevčani zopet med kosce in grabljice
Letos bo že petič potekala kulturno-etnološka prireditev BARJE 2011, MEDOBČINSKO TEKMOVANJE KOSCEV IN GRABLJIC za pokal Ljubljanskega barja. Prireditev bo 11. 6. 2011 v vasi Vrbljene pri Igu z začetkom ob 12. uri z etnološko povorko. Vrhniko bo zastopala ekipa koscev in grabljic iz Bevk, ki jo bodo zastopali člani ŠD Bevke in KD Ivana Cankarja Bevke. Lepo vabljeni v Vrbljene in navcajte za vrhniško ekipo.
Robert Ajlec
Sedemdeset pohodnikov na Vrhniški planinski poti
Vrhnika, 27. april - Praznični dan, podaljšani dopust, nepredvidljivo aprilsko vreme ni odvrnilo sedemdesetih pohodnikov, da se ne bi prijavili za pohod po Vrhniški planinski poti. Nekateri so se nam pridružili med potjo in naše število še povečali.
Tako kot lani smo tudi letos ubrali pot na relacci Trg Karla Grabeljšk-Mirke-Retov-je-Verd-Dolgi tali-TV 17-Je-rinovec-Štampetov most-Star
žuje Združenje borcev za vrednote NOB. Tudi letos so se le-ti izkazali, saj so vse po-hodnike pričakali s toplim čajem in domačimi keksi. Radi bi
Začetek dolge kolone pohodnikov.
maln-Planina. Prvi klanci so nas segreli in kmalu smo bili pri odcepu za Ljubljanski vrh in nedolgo za tem na Dolgih talih, kjer si je bilo treba malce odpočiti in se okrepčati. Po dokaj ravnem terenu smo pot nadaljevali do TV 17, kurirske postojanke, ki jo vzdr-
ostali z njimi, a pot je klicala ^ Ponovno smo se spustili na cesto in po njej nadaljevali do Jerinovca, si tam privezali
dušo in zategnili vezalke na gojzerjih, kajti čakala nas je pot do Štampetovega mosta, kjer nam je presenečenje z okrepčilom pripravil Franci s Stare Vrhnike. Sledil je lahen sprehod po lepi gozdni poti vse do stare ceste Vrhni-ka-Logatec, ki smo jo ob pomoči vodnikov društva varno prečili in čez Kepe nadaljevali do Strmice in se spustili v Star maln. Tam smo se še zadnjič odpočili pred strmim vzponom mimo Lintverna vse do Planine, kjer smo se ob dobri joti našega oskrbnika Mirka in njegove ekipe še dobro podprli in kmalu zapustili stolp in Planino. Črni oblaki so namreč grozili, da nas bodo malce osvežili, a mi smo jim za las ušli in tako v suhem končali sedemurno pohajanje po tradicionalni poti. Nasvidenje prihodnje leto.
Milan Jerman, foto: Miro Malneršič in Jože Školc
Duhovniki nazdravili jubilantu
Vrhnika, 17. maj - Tokrat so se duhovniki vrhniške dekance zbrali ob nekoliko manj resnem dogodku, a zato nič manj pomembnem. Svoj 61. življenjski jubilej je namreč praznoval podlipski župnik Anton Gradišek, ki je ob tej priložnosti povabil svoje duhovniške prcatelje iz dekance v eno od vrhniških gostišč na okusno večerjo. Jubilant pa ni praznoval le rojstnega dne, marveč tudi 35 let duhovniške službe. Ob prijateljskem srečanju je nastala tudi ta fotografija, (nč)
Oglašujte v Našem časopisu 031/392 153
Otroške igrišče v Janezovi vasi
Pred časom smo dobili na Krajevno skupnost Verd pobudo s strani krajanov o otroškem igrišču. Zaselek Janezova vas je brez otroškega igrišča, ki bi bil primeren za mlajše in malo starejše otroke, kamor bi se lahko starši z otroki umaknili v prostem času.
Na eni izmed sej krajevne skupnosti smo ustanovili odbor, ki so ga sestavljali svetniki in ožji sodelavci, ki so bili zadolženi za iskanje ustrezne lokacce igrišča in oceno del, ki bi bila potrebna za koriščenje sredstev na občinskem razpisu za otroška igrišča. Kar nekajkrat smo se sestali in si ogledovali teren. Najzanimivejši se nam je zdel prostor pri trgovini Sodček na cesti Krimskega odreda oziroma za njo. Urejena igrala, inter-venccska pot, sprehajalna pot so bili naša vizca, saj bi lahko vse skupaj zaključili v zanimivo turistično sprehajalno pot, ki nas bi peljala v več smeri: do Bajerjev, skozi Verd, Retovje, Mo-čilnik, Vrhniko.
Začeli smo z izpolnjevanjem razpisne dokumentacce. Ker smo se s tem soočali prvič, smo imeli kar veliko dela. Čisto na koncu smo naredili še poizvedbo o naši lokacci igrišča. Na žalost smo ugotovili, da ima Občina Vrhnika parcelo samo v upravljanju, ni pa njen pravi lastnik. Na tej parceli poteka denacionalizaccski postopek. Pred agrarno reformo naj bi bilo zemljišče v lasti bogate verjanske družine, sedaj pa se postopki vlečejo na sodiščih. Tako smo naše delo končali. Radi bi se zahvalili vsem sodelujočim, ki so nam pomagali z informacca-mi in svojim prostim časom za javno dobro.
Za KS Verd, Anita Čretnik
6 NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
tanflèls
Gino & band
PROGRAM PRIREDITEV
petek, 10. junij
21.30	Športni park
Vrhnika*
Svečano odprtje 19. ARGONAVTSKIH DNI v občini Vrhnika
22.30
VPh'ntnai*park Večer z Big bandom Vrhnika
sobota, 11. junij
9.00-18.00 Športni park Vrhnika
Teniški turnir dvojic za pokal Argonavtski dnevi_
10.00 Športna dvora- Mednarodni prijateljski dekliški na pri OŠ AMS rokometni turnir
17.00
Sodnijski trg** Pesmi in plesi pobratenih mest
18.00-19.00 Športni park Vrhnika*
Otroški program: Čarobna hišica
19.00-3.30
Športni park Vrhnika*
NOČ NA VRHNIKI: Jasmin Stavros, Pop Design, April, Tangels, Gino & band, Rockomotiva, Odštekani harmonikarji ...
24.00
Športni park OGNJEMET, pirotehnični spektakel Vrhnika ob spremljavi glasbe
nedelja, 12. junij
8.00-18.00 špsr'^laí!ríní;? in srečanjestarodobnikov
ponedeljek, 13. junij
18 00 Cankarjev dom Predstavitev knjige Slava Vojvodine Kranjske
torek, 14. junij
21.00	Sodnijski trg*
STAND UP KOMEDIJA:
Vid Valič, Ana MariJaMitič, Ranko Babič..
sreda, 15. junij
19.00 Cankarjev dom Igraprstov, samostojni violinski koncert Petre Herič
četrtek, 16. junij
15.00-24.00 Park samostoj- 13. Festival v mešanju barskih pijač
nosti, Boter
17.00-19.00	Športni park Vrhnika	ZEUSOVDAN ŠPORTA: nogometni turnir prija-teHUaa
19.00	Športni park Vrhnika	Žrebanje ekip za nogometni turnir ZAVAS
20.00	Cankarjev dom	Zapelji me, nastop plesalcev plesnega kluba Zebra in Društva študentov invalidov SlovenHe
petek, 17. junij 10.00-15.00 Športni park Vrhnika		ZEUSOV DAN ŠPORTA: turnir v malem nogometu »vslužbi domovine«
15.00-20.00	Športni park Vrhnika	Turnir v malem nogometu ZAVAS 2011
16.00-18.00	Hotel Mantova	Otroški kotiček
16.00-20.00	Stara cesta	Izdelovanje modelov letal - Modelarski klub Vrhnika
16.00-20.00 16.00-20.00	Stara cesta Stara cesta	Sejem obrti in podjetništva Tekmovanje v kuhanju argonavtskega golaža
od 20.00 dalje Stara cesta, DIONIZOVA NOČ: 80's band, Ložanske vrane, Duo hotel Mantova Ajda, Rokomotiva
sobota, 18. junij
ZEUSOV DAN ŠPORTA:
8.00 - 12.30	Športna dvorana pri OŠ AMS	Modelarska delavnica Ikarjev let
9.00-23.00	Športni park Vrhnika	Nogometni turnir prijateljstva, tekmovanja v skatu, koncert vrhniških i/asbenih skupin
10.00-18.00	Športni park Vrhnika	Turnir v malem nogometu ZAVAS 2011
13.00 dalje	Športna dvorana pri OŠ AMS	Mednarodna tekma v indoor letalskih modelih
nedelja, 19. junij 10.00 Športni park Vrhnika		Argonavtski kolesarski maraton
18.00	Cerkev Sv. Lenarta	Koncert Mešanega pevskega zbora ICVrhnika z gosti
ponedeljek, 20. junij 19.00 Cankarjev dom Za Tadeja, dobrodelni koncert		
torek, 21. junij 18.00 Pri Sv. Trojici		Canka4avlaz
sreda, 22. junij 19.00 Cankarjev dom		Odprtje razstave Med morji in gorami, V-oglie 2006-2010
Spremljevalni program 4. 6. Bevke Tek Bevke		
12. 6. 12.6. ob 16.00 18. 6.	Tržaška cesta TMS Bistra Športni park Drenov Grič	Maraton Franja Muzejska nedelja: Teslovi poizkusi DRENNING: dogodki ob 30. obletnici ŠD Dren, www.sd-dren.si; drenovgric-lesnobrdo.si
18. 6.	Trgovina Puppy	Pasji piknik in dan odprtih vrat
18. 6. 18. -24.00	TMS Bistra	Poletna muzejska noč
19. 6. ob 18.00	TMS Bistra	Družinska nedelja: otroške delavnice z Astro-navtsko raketarskim klubom
25. 6.	Stara Vrhnika -Star maln	Tek Star maln
25. 6.	Star maln	Srečanje novopriseljenih Vrhničanov »Tu smo doma«
* V primeru dežja bo prireditev pod velikim šotorom.
** V primeru dežja bo prireditev v Cankarjevem domu na Vrhniki.
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
19. Argonavtski dnevi - Noč na Vrhniki 2011
Ognjemet zabave, kulture in športa
Občino Vrhnika krasi, kot pravijo, najlepši grb v Sloveniji - ladja Argo na Ljubljanici. Grb nas spominja na junaško pot Argonav-tov, ki so tvegali in se podali v neznano. Njihova vizija in njihov pogum sta nam lahko za zgled še danes. V spomin na pot Jazona in njegovih tovarišev, v spomin na vrednote in kulturo, ki so jo prinesli s seboj, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika v juniju organizira številne razvedrilne, športne in kulturne dogodke.
Lani smo po treh letih v program znova uvrstili tradicionalno prireditev Noč na Vrhniki, ki je kljub izjemno slabemu vremenu zopet privabila veliko število obiskovalcev. Skupaj s soorgani-zatorjem Noči na Vrhniki, prireditveno agencijo Interplan, smo dokazali, da lahko izpeljemo prireditev ne glede na vreme, tako kot so Argonavti potovali ne glede na vremenske nevšečnosti. Njena zasnova in programska pestrost nas utrjujeta v prepričanju, da si takšnih dogodkov želi staro in mlado, od blizu in daleč. Tudi letos zagotavljamo, da bo prireditev v vsakem vremenu, saj bomo v primeru dežja postavili še večji prireditveni šotor. S šotorom ali brez njega vas bodo v soboto, 11. junija, zabavali: Pop Design, April, Tangels, Gino & band, Rockomotiva, Odšteka-ni harmonikarji ^ po več letih premora pa se bo z novimi in s starimi hiti na Vrhniki zopet predstavil še legendarni glasbeni zabavljač Jasmin Stavros. Na vrhuncu, ob polnoči, bo nebo nad športnim parkom razsvetlil »piromusical« - ognjemet ob spremljavi glasbe, ki ga bodo pripravili vrhniški pirotehnični mojstri iz podjetja Hamex, d. o. o. Za njihov trud in prispevek se jim že sedaj iskreno zahvaljujemo. Vse to je zagotovilo za odlično in raznovrstno zabavo vse do jutranjih ur.
Letos smo bili zaradi finančne situacije prisiljeni zmanjševati organizacijske stroške, zato bo otvoritvena slovesnost potekala na istem mestu kot Noč na Vrhniki, tj. v Športnem parku Vrhnika, in sicer v petek, 10. junija. Kljub temu je bogat kulturni program, ki ga bo popestril vrhniški Big band in umetniki iz Grčije, zagotovilo, da boste preživeli prekrasen večer.
Dva vrhunska dogodka sta imenitna uvertura v teden raznovrstnih prireditev. Že v nedeljo se bo Vrhnika vrnila nekaj desetletij nazaj, ko jo bo napolnilo na stotine starodobnih vozil. V torek, 14. junija, na Vrhniko zopet prihaja Vid Valič s kolegi. V nadaljevanju tedna sledi tekmovanje barmanov, Dionizova noč na Stari cesti, številne športne in kulturne prireditve. Program smo letos obogatili še s kolesarskim maratonom za odrasle in celo za otroke. Da bomo lahko izpeljali tako bogat progam, se zahvaljujemo Občini Vrhnika, Evropskemu kmetijskemu skladu za razvoj podeželja, vsem soorganizatorjem, sponzorjem, prostovoljnim društvom in posameznikom, ki po svojih močeh sooblikujete dogodke.
Vabimo vas, da obiščete spletne strani www.argonavtskidnevi. si in www.nocnavrhniki.si, kjer se boste lahko še bolj podrobno seznanili s programom in si izbrali prireditev po vašem okusu. Prost vstop na prireditve je še razlog več, da začutite bogat zabavni, kulturni in športni utrip Vrhnike ter se nam pridružite na prireditvenih prostorih.
Boštjan Koprivec, direktor Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika

* . "i
19. Argonavtski dnevî ^^ Noí na Yriinîkî
PETEK, 10. JUNIJ, ob 21.30
Svečano odprtje 19. Argonavtskih dni, večer z Big bandom Vrhnika
Športni park Vrhnika
Vljudno vabljeni na svečano odprtje 19. Argonavtskih dni, ki bo tokrat potekalo v Športnem parku na Vrhniki. Magični preliv različnih časov in prostorov nam bodo ob reki Ljubljanici pričarali slovenski in grški umetniki in izvajalci. Večer se bo nadaljeval ob prijetnih zvokih Big banda Vrhnika.
NEDELJA, 12. JUNIJ, od 8.00-18.00 Srečanje starodobnikov na Vrhniki
Športni park Vrhnika in prizorišča po Vrhniki
Če morda še ne veste kam v nedeljo, 12. junija 2011, potem vas Citroën klub Slovenije in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika vabita na ogled Muzeja starodobnikov na prostem. Vse od 8. pa do 18. ure bo na Vrhniki potekalo srečanje starodobnikov, kjer bodo razstavljeni najlepši starodobni primeri. V Športnem parku bodo vsem obiskovalcem na ogled predvojna vozila, Citroënovi modeli do letnika 1985 in vojaška vozila. Na okoliških parkiriščih in ob Tržaški cesti pa se bo s svojimi starodobniki predstavilo prek 60 klubov z različnimi znamkami vozil. Organizatorji bomo poskrbeli tudi za pester kulturni in zabavni program. Pridite, da vam ne bo žal!
TOREK, 14. JUNIJ, ob 21.00
Stand up komedija: Vid Valič, Ana Marija Mitič, Ranko Babič in Pedja Bajovič
Sodnijski trg
Vabljeni na uro smeha! S svojimi domislicami nas bodo nasmejali ta hip najbolj uveljavljeni komedijanti iz Slovenije in Hrvaške. Ranko Babič je igralec, voditelj in stand up komedijant, soustvarjalec BB Showa. Ana Marija Mitič je prepoznaven obraz televizije, komičarka, improvizatorka, pianistka in lutkar-ka. Vid Valič je trenutno najbolj vroče ime slovenske stand up komedije. Pedja Bajović je ustanovitelj šova Komedija na nogah, s katerim vsak teden zabava hrvaško publiko. V primeru slabega vremena bo prireditev v Cankarjevem domu na Vrhniki.
ČETRTEK-NEDELJA, 16.-18. JUNIJ
Zeusov dan športa, futsal turnir ZAVAS in Argonavtski kolesarski maraton
Športni park Vrhnika
Športni navdušenci bodo v tem vikendu prav gotovo prišli na svoj račun. Lahko si boste ogledali VIP nogometni turnir, tekmovanja v skatu, turnirje v malem nogometu (futsal), se udeležili modelarskih delavnic ali si ogledali mednarodno tekmo v indoor letalskih modelih. Za konec se boste v nedeljo lahko podali na prvi Argonavtski kolesarski maraton, na atletski stezi nogometnega igrišča pa bo za najmlajše organiziran kolesarski maraton Argonavtek.
PETEK, 17. JUNIJ 2011, 16.00-20.00
Tekmovanje v kuhanju argonavtskega golaža, sejem obrti in podjetništva, otroški kotiček, Stara cesta
Za uvod v razgiban konec tedna na Vrhniki bo na Stari cesti zadišalo po čebuli, saj se bodo pomerile skupine v kuhanju Argonavtskega golaža. Obiskovalci boste lahko poiskusili kuharske dosežke in izbrali svojo najljubšo skupino. Vsi, ki bi se radi udeležili tekmovanja, pošljite izpolnjeno prijavnico na naslov Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika. Soorganizator tekmovanja je Turistično društvo Blaga-jana, Vrhnika. Hkrati bo potekal sejem obrti in podjetništva, na katerem si boste lahko ogledali in kupili zanimive izdelke. Če se želite predstaviti tudi vi, si preberite pogoje za sodelovanje in izpolnjeno prijavnico pošljite na naslov Zavoda Ivana Cankarja, Vrhnika. Pohitite, število mest je omejeno. Otroci se bodo na vrtu hotela Mantova lahko preizkusili v mešanju brezalkoholnih koktajlov pod vodstvom priznanih barmanov, na Stari cesti pa bodo skupaj s člani Modelarskega kluba Vrhnika izdelovali modele letal.
PETEK, 17. JUNIJ 2011, od 20.00 dalje Dionizova noč
Stara cesta, vrt hotela Mantova
Tudi letos se bo na Dionizovi noči zabavalo staro in mlado. Raznovstne glasbene zvrsti so zagotovilo, da zabave željni najdejo glasbo po svojem okusu. Nastopili bodo: 80's band, Ložanske vrane, Duo Ajda, Rockomotiva ^ in to še ni vse!
©	ŠprtnI park Vrhnika
@	Stam cesta
©	Sodnijskitrg
^^	Cankarjev dom na Vrhniki
©	Cankarjev laz-pri Sv. Trojici
©	ParkSamostolnostI
@	Dvorana pri OŠ AMS
©	Cerkev sv. Lenarta
Q	Parkirišča
OBVESTILO O ZAČASNI PROMETNI UREDITVI CEST
V petek, 17. junija od 8. ure do sobote, 18. junija do 9. ure bo popolna zapora Stare ceste od št. 1 do št. 53.
PRAVILA TEKMOVANJA V KUHANJU ARGONAVTSKEGA GOLAŽA
1.	Tekmovanje bo potekalo v petek, 17. junija 2011 ob 16.00 uri, na Stari cesti, na Vrhniki. Tekmujejo prijavljene skupine tekmovalcev. Skupino sestavljata najmanj dva člana.
2.	Tekmovalci lahko pridejo na prizorišce uro pred pričetkom tekmovanja. Zaključek kuhanja golaža je najkasneje ob 20.00 uri, ko bo komisija začela z ocenjevanjem golaža. Razglasitev zmagovalnega golaža bo ob 21.30 na odru pred Caffe Viale.
3.	Tekmovalci tekmujejo v pripravi govejega golaža. Organizator priskrbi za vse tekmovalce enako količino mesa, čebulo in olje; ostala živila in dodatke si priskrbijo skupine same. Tekmovalci tudi sami prinesejo posodo, desko, nož, plinski grelec in nož-e.
4.	Strokovna komisija bo ocenjevala čistočo, okus, vonj in videz jedi. Ocenjena bo tudi najboljša skupina, ki jo bodo izbrali obiskovalci. Glasovanje obiskovalcev bo potekalo od 18. do 20. ure. Najboljši skupini bosta nagrajeni s praktičnimi nagradami.
5.	Odločitev o zmagovalcu je prepuščena komisiji. Rezultate se javno predstavi in razglasi zmagovalca.
6.	Tekmovanje bo izvedeno, če bodo prijavljene najmanj štiri skupine tekmovalcev.
7.	Prosimo, da izpolnjeno prijavnico vrnete na naslov:
Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360Vrhnika ali jo pustite vTICVrhnika. do 10. junija 2011
Dodatne informacije:
Marija Zakrajšek, tel: 01/750 66 33, mob: 051 661 060, TD Blagajana, Maja Ravbar Lampic, mob: 041 599 302.
V«
PRIJAVNICA ZA TEKMOVANJE V KUHANJU ARGONAVTSKEGA GOLAŽA 2011
Termin: petek, 17. junij 2011 Čas: od 16.00 do 20.00 ure Lokacija: Stara cesta, Vrhnika Rok prijave: 15. junij 2011
1. Podatki o skupini Ime in priimek prijavitelja: _ Ime skupine:_
Mnhifal.
_ Poštna številka in kraj:
Datum, podpis: -
PRIJAVNICA ZA SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA
Celoten razpis in pogoji za sodelovanje na sejmu so objavljeni na spletnih straneh www.zavod-cankar.si in www.argonavtskidnevi.si
Teimin sejma: petek, 17. 6. 2011; čas: od 16.00 - 20.00 ure; Lokacija: Stara cesta, Vrhnika; Rok prijave: 10. 6. 2011
Cena za najem stojnic: znaša 10,00 eur (z DDV), sejemska pristojbina znaša 10,00 eur (z DDV). Izdelovalci domače in umetnostne obrti, ki ustrezajo kriterijem umetnostne obrti Obrtne zbornice Slovenije, so plačila
najema stojnice oproščeni. Znesek plačate na dan sejma.
Prijava na sejem: prijavnico pošljite na naslov: Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Tržaška cesta 9, 1360 Vrhnika, do 10. 6. 2011.
Prijavi priložite potrdilo o registraciji in potrebna dovoljenja za prodajo izdelkov na sejmu. Dodatne informacije: 01/750 66 33, mobi: 051 661 060. Ureditev stojnice, lokacija: prosimo, da stojnico lepo aranžirate, zaželjen je praktični prikaz izdelovanja vaših proizvodov, saj bodo s tem privlačnejši za obiskovalce. Dostava bo možna do 15. ure. Zaradi omejenega števila stojnic in organizacijskih predpriprav vam priporočamo, da se prijavite čimprej.
PRIJAVNICA ZA SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA NA ARGONAVTSKIH DNEVIH 2011
1.	Podatki o razstavljavcu
Polni naziv:
Ulica in hišna številka:
Poštna številka in kraj:
E-pošta:
Mobitel:	Davčna št:.	Davčni zavezanec (obkroži): DA NE
2.	Razstavni in prodajni program (opis prodajnih in razstavnih artiklov):
7.jzjayaipotrjujempr|javo,semse	......
Kraj in datum:____________
Podpis in žig organizatorja:	Podpis in žig najemnika:

!avod za kulturo, šport in turizem Vrhnika
7
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Akademik, prof. dr. Branko Stanovnik, letošnji častni občan Občine Vrhnika:
»Neskromno priznavam, da mi imenovanje za častnega občana Vrhnike godi.«
Z akademikom prof. dr. kemyskih znanosti Brankom Stanovnikom sva se v njegovem domu na Tičnici pod Sveto Trojico sešla dan po njegovi razglasitvi za častnega občana Občine Vrhnika. Profesor na Fakulteti za kemyo in akademik, ki se ponaša s številnimi visokimi znanstvenimi naslovi in uspehi na razvojnem področju v kemyi, mednarodno priznani znanstvenik, ki je bil in je še tudi gostujoči profesor na univerzah v več državah, pa ni le kemik, ampak mož širokih pogledov in znanja, ki kritično razmišlja o družbenih razmerah doma in v svetu in tudi pove, kaj misli. Ni mu tuj Seneka ne Tacit, filozof in zgodovinar iz antike, saj je njuna dela v latinščini prebiral v času šolanja na ljubljanski klasični gimnazyi. Je prava zakladnica znanja in spoznanj, kajti poleg kemye ga zanimajo tudi druge znanosti, umetnost, kultura in še posebno zgodovina slovenskega naroda. Njegov akademski kolega, dr. Boštjan Zekš, je v svojem zapisu omenil še eno Stanovnikovo lastnost: »Kot svetovljan je ostal tesno povezan s Slovenyo in posebno z Vrhniko, saj je pravi »Vršnčan.« V grozečem globaliziranem svetu bomo morali biti vsi taki. Ziveli bomo v povezanem in enotnem svetu, pri tem pa se bomo morali zavedati svojih korenin in vedeti, kje je naš dom.«
Kako se počutite kot častni občan Vrhnike?
Super. Zagotovo tudi zato, ker takšnega priznanja nisem pričakoval. Čeprav vse svoje življenje prebivam na Vrhniki, pa sem vseskozi delal v Ljubljani kot raziskovalec in univerzitetni učitelj. Z lokalno in državno politiko se nisem ukvarjal, da bi me ljudje poznali po tej plati. Sicer pa pravjo, da nihče ni prerok doma in da je doma najtežje dobiti priznanje za delo. Zato neskromno priznavam, da mi imenovanje za častnega občana Vrhnike godi.
Toda nekaj časa se je, še pred leti, vaš jriimek omenjal med županskimi kandidati?
Ne, ne. Res je, da so ljudje hodili okrog mene s to ponudbo, vendar nisem niti pomislil, da bi postal župan. Še vedno sem namreč polno zaposlen na Fakulteti za kemjo in kemjsko tehnologjo. Ta čas sem mentor trem doktorskim
Solon. Zapisal jih je, ko je bila atenska država v moralnem, političnem in v gospodarskem razsulu. Očitno je, da človeštvo vseskozi živi v kriznih časih, v nekakšnih ciklih se pojavljajo, in takrat je treba razčleniti dogajanje in iskati nova pota. To velja tudi danes. In umni ljudje, skupaj in vsak na svojem področju, ravnajo tako.
Zakaj opozarjate na to?
Ker sem v zadnjih letih imel kot dekan razreda za naravoslovne znanosti Evropske akademje in v okviru združenja evropskih akademj ALLEA priložnost pogovarjati se z mnogimi pomembnimi ljudmi s področja znanosti na eni strani in na drugi s številnimi evropskimi ministri in njihovimi namestniki ter politiki, ki so odgovorni za reforme. Mnenja med obema stranema so si bila pogosto in v mnogih pogledih različna, celo diametralno nasprotna, včasih pa kar komična. Res je, da današnji časi niso lahki, kaj-
»Univerza je ena od narodovih svetih institue^, ki mora biti sposobna kazati pot k uspehu in s tem k narodovemu duhovnemu in materialnemu blagostanju.«
kandidatom, nekaj diplomantom in delam v odlični raziskovalni skupini, vključena je v center odličnosti, njene projekte pa financirajo država, domače in tuje farmacevtske družbe in država. Pa tudi delo v Slovenski akademji znanosti in umetnosti, kjer skrbim že dvanajst let za mednarodno sodelovanje, ter v Evropski akademji znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu, kjer sem drugi mandat dekan razreda za prirodoslovne znanosti, zahtevata svoj čas in energjo.
Potemtakem krize ne zaznavate pri svojem raziskovalnem in pedagoškem delu? Pa je tu, iz vseh koncev kaže zobe in stiska ljudi?
Da, tu je, vendar nam le jadikovanje nad njo ne koristi. Poglejte verze, ki gredo tako: »Toda meščani si sami v svoji brezumnosti svoji željo / zrušiti mesta ponosa, ker po bogastvu hlepe: / tu so voditelji ljudstva, ki ni jim mar za pravičnost; / oni ne znajo krotiti ošabnosti, njim ne zadošča / to, kar imajo že zdaj / le bogatjo in vse je plod krivičnih dejanj / ropajo brez razlik javno in sveto posest,/plenjo vsepoprek in kradejo, koder nanese.« Se ti verzi v čem razlikujejo od lamen-tacj v našem parlamentu ali v dnevnem časopisju? Se, vendar le v eleganci izražanja o krizi, ki je v današnjem govoru ni. Toda te verze je napisal pred 2600 leti atenski zakonodajalec
ti vetrovi pihajo iz različnih smeri in neprestano spreminjajo smer. »Če ne veste kam plovete, vam tudi dober veter ne pomaga!« je pred dva tisoč leti zapisal rimski filozof Seneka. In prav cilj našega potovanja, kar razumem kot pravično, humano in človeka dostojno družbo blagostanja, si moramo jasno določiti.
Visoke šole in univerze lahko na tem popotovanju zares pomagajo. Pri nas visoke šole in fakultete rastejo kot gobe po dežju.
Poglejte, kako se ustanavljajo mened-žerske visoke šole, skoraj v vsaki vasi jo že imamo, potem pravne in različne ekonomske fakultete. Ustanavljajo se šole, ki ustvarjajo neproduktivna delovna mesta. Nihče pa se ne loti ustanavljanja naravoslovnih in tehniških visokih šol, ker je to finančno in kadrovsko velik zalogaj. Za naravoslovni študj ni dovolj, da ima študent pisalo, zvezek, knjige in računalnik, ampak so potrebni laboratorji, dragi instrumenti in naprave, delo v praksi. Povrh tega pa je delo kemika ali drugega naravoslovca povezano z materialno odgovornostjo. Je kdo že šel sedet, če je narobe izračunal državni proračun, se zmotil v projekcji razvoja ali pa nepravilno ocenil rast stroškov? Ne. Če pa kemiku raznese napravo v tovarni, nastanejo poškodbe ali še kaj hujšega, ga bodo preganjali
po sodiščih leta in leta. Moj kolega, ki je bil vodja obrata v neki tovarni, je prišel v nedeljo popoldne pogledat v tovarno in delavca, ki je bil pjan, spodil domov. Ta delavec se je nato vrnil in vrgel ključe v centrifugo ter si porezal prste na roki. Moj kolega je deset let hodil na sodišče. Če pa ekonomist, denimo, »zafura « tovarno, se vse skrje z »objektivnimi razlogi«, »trdo konkurenco« in podobnimi flo-skulami.
Sicer pa se zdi, da se je v času krize »valitev« novih univerz, fakultet in visokih šol zaustavila?
Skrajni čas, kajti odobravanje novih programov za visokošolski študj, ne da bi vedeli, kakšen profil diplomantov bomo dobili, kje bodo delali in kdo jih bo učil, je nacionalna katastrofa. Premalo nas je v Slovenji, imamo relativno premalo nadarjenih ljudi, da bi lahko nenehno eksperimentirali v visokem šolstvu. Morali bi poskrbeti za vsakega sposobnega mladega človeka, da bi se dobro izšolal in dobil tudi delo. Mi pa smo v zadnjih letih ustanovili več kot sto novih fakultet in visokih šol, z več kot osemsto programi, pretežno družboslovnih in ekonomskih, ki ustvarjajo neproduktivna, to je administrativna delovna mesta. Med programi pa ni naravoslovnih in tehniških, ki so po naravi produktivna in omogočajo ustvarjanje nove vrednosti in če hočete, dobiček.
Sami ste na svečani podelitvi naziva častnega občana opozorili tudi na pomen in vlogo kem^e v današnjem svetu. Uprli ste se tezi, da je kem^a kriva za vse, da so kemiki krivi za onesnaževanje zraka, vode, za zastrupljanje s hrano?
Pri takih tezah je treba biti previden. Slišimo, da so kemiki in kemja krivi za onesnaževanje zraka, vode, za zastrupljeno hrano, skratka, morali bi jih križati in sežgati na grmadi. Pri tem pa ti »avtorji« pozabljajo, da kemja
kemje ne bi mogli piti sokov, instant kave, ne bi mogli shranjevati živil za dalj časa itn. Sodobne živilsko-prede-lovalne industrje in mnogih drugih ne bi bilo brez kemje. Zdaj je velik halo zaradi uporabe pesticidov in fungicidov v kmetjstvu. Toda poglejte v Švico, kjer nimajo takšnih težav. Zakaj ne? Zato, ker bi švicarski kmet vzel tehtnico, odmeril potreben odmerek pripravka za škropljenje in se nato lotil dela. Naš kmet pa se kaj dosti ne zmeni za navodila in raje ob predpisani količini pripravka da še eno lopato zraven, da bo ja veljalo. To je narobe, ne pa pripravki. Seveda pa je treba biti pri vsej stvari zelo previden. Poglejmo pomor čebel. Ali je kriv sistemski fungicid, s katerim je bilo obdelano seme koruze in je prešel v cvetove, ali pa je mogoče kriva gensko spremenjena koruza? Prvo in drugo je bilo premalo raziskano in premišljeno, preden je prišlo v uporabo. Zdaj pa ni nihče ni kriv, čeprav bi kemiki krivca lahko prav hitro našli.
Brez kemje bi življenje v trenutku zastalo. Ustavil bi se ves promet, teleko-munikacjske in računalniške povezave bi prenehale delovati, zmanjkalo bi hrane in iz vodovodnih pip ne bi več tekla pitna voda. Danes nas strašjo s pomanjkanjem energije in tudi zato cene bencinu, plinu in drugim ener-gentom rastejo. V resnici pa vemo, da je na našem planetu, odkar se je začela pred več kot miljardo let fotosinteza, energje vse več. Vsak dan se povečujejo zaloge metana v obliki klatrata v morju in na znanosti je, da to energjo »zajame« tudi za neposredno uporabo ljudem. Tudi tu je ogromno dela za kemike in druge znanstvenike, le omogočiti jim je treba raziskave.
»Če pri kem^i delate nekaj novega, se strukture spojin spreminjajo in pravo detektivsko delo je potrebno, da ugotovite, kaj se dogaja.«
zna in zmore pospraviti vse za sabo. Če se seveda ne vmeša politika in oceni, da bi bilo to pospravljanje predrago. Poglejte na zgodbo o kemji z druge strani. Rodil sem se leta 1938, ko so ljudje množično umirali za pljučnico, danes pa praktično nihče več ne umre zaradi nje. Večina jo preboli stoje. Moji vrstniki so umirali zaradi davice, škr-latinke ... Tega danes ni več. V Evropi danes ni nihče več lačen. Antibiotiki pozdravjo kup bolezni. Danes brez
Združeni narodi so letošnje leto razglasili za Mednarodno leto kem^e, ki poteka pod sloganom »Kem^a - naše življenje in naša prihodnost«.
Da. In gre za edinstveno priložnost, da poudarimo izreden pomen kemje, njeno vpetost v današnje življenje, rezultate, ki jih dosegamo in njeno sposobnost pomagati pri razumevanju in reševanju problemov, s katerimi se soočamo na našem planetu. Tudi
zato, da bi ločili ustvarjalno iskanje alternativnih virov energje od politično pregretih razprav o »globalnem segrevanju planeta«. Hkrati je v programu mednarodnega leta kemje poudarjeno izobraževanje, predvsem mladih, za trajnostni razvoj na področju zdravja in okolja. Skratka, namen vseh teh prizadevanj je vzpodbuditi pri mladih ljudeh čim večje zanimanje za tista področja izobraževanja in znanstvenega raziskovanja, ki ustvarjajo nova produktivna delovna mesta.
Vi ste kemik in lahko bi delovali na fakulteti in v raziskovalnih labora-tor^ih in se ukvarjali s kemičnimi strukturami v spojinah. Nekaj pa vas žene, da razmišljate širše, globlje. Tudi ko govorite o produktivnih delovnih mestih?
Nisem tiste vrste znanstvenik, ki bi hodil po svetu s plašnicami na očeh in se zanimal le za kemjo. Zanimajo me občečloveške teme in problemi. Tako kot vsakega znanstvenika, ki se zaveda svoje odgovornosti v družbi in v svetu. Po svetu hodim z odprtimi očmi. Na svojih predavanjih na tujem se srečujem z različnimi ljudmi in ne pogovarjamo se le o kemji. Že pred sedanjo krizo so Nemci zelo spodbujali mlade ljudi za študj naravoslovnih in tehniških ved. Kajpak predvsem zato, ker raziskave na tem področju, z im-plementacjo, omogočajo nova, produktivna delovna mesta. Ko sem bil leta 1965 na postdoktorskem študju v Kanadi, so lucidni sociologi že opozarjali na nevarna spreminjanja razmerja med produktivnimi in neproduktivnimi delovnimi mesti v družbi. Takrat je bilo praktično še dve tretjini ljudi zaposlenih na produktivnih delovnih mestih. V poznih sedemdesetih letih se je to razmerja spremenilo. Izenačilo se je število , z neproduktivnimi. S tem ne mislim, da so ta delovna mesta nekoristna, vendar nekdo mora ustvarjati, delati dobiček, če hočete, da se družbeno in državno kolesje vrti. V hudi zagati se bomo znašli, če ne bomo imeli ustreznega razmerja v družbi med produktivnimi in neproduktivnimi delovnimi mesti.
Za nova produktivna delovna mesta, ki prinašajo dodano vrednost, pa so potrebne raziskave. Se tega zavedamo?
Ne dovolj. Že sredi osemdesetih let se je pokazalo, da v švicarskih farmacevtskih in kemičnih gospodarskih
8
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
družbah nimajo dovolj usposobljenih ljudi, da bi z njimi nadomestili odhajajoče v pokoj. Tudi na univerzah je bilo na področju kem^e in sorodnih štud^ih premalo vpisanih študentov. Večkrat sem predaval raziskovalcem v teh podjetjih, zlasti v Cibi Jzdajš-njem Novartisu) in opazil, da Švicarji zaredi komplicirane delovne zakonodaje ne morejo dobiti ljudi v svoje razvojne oddelke iz Nemč^e, Francke ali Nizozemske, saj ti niso hoteli priti za leto ali dve, če so imeli v svoji državi zagotovljeno stalno mesto v zaposlitvi. Kaj kmalu so se pokazale vrzeli pri pomanjkanju zadostnega števila kadrov za razvoj tudi v drugih evropskih zahodnoevropskih državah in v njihovih podjetjih. In širitev Evropske un^e je narekovala, poleg prostega pretoka kapitala, blaga in delavcev, predvsem možnost pridobivanja strokovnih ljudi iz novih članic te evropske skupnosti. Ti se namreč lažje integrirajo v zahodnoevropske družbe kot prišleki iz Daljnega vzhoda, ki so trkali, pravzaprav kar pritiskali na vrata zahoda in iskali zaposlitev.
Toda raven znanja teh ljudi je od države do države, celo od univerze do univerze v isti državi, različna ^
^ zato pa je bila potrebna bolonjska reforma štud^a v državah članicah EU. Z njo pa tudi večje možnosti za izmenjavo študentov. Tiste, ki se izkažejo v štud^u na zahodu, stalno spremljajo, najboljšim ponudbo po tako imenovanem programu bolonj-skega štud^a dodatno šolanje na dobrih univerzah in v inštitutih, da bi jih
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
bile povprečne, ampak morajo biti, ob upoštevanju posebnosti naroda, nadpovprečne. Univerza je namreč ena od narodovih svetih instituc^, ki mora biti sposobna kazati pot k uspehu in s tem k narodovemu duhovnemu in materialnemu blagostanju.
»V hudi zagati se bomo znašli, če ne bomo imeli ustreznega razmerja v družbi med produktivnimi in neproduktivnimi delovnimi mesti.«
zadržali pri sebi. To je beg možganov, a le tistih, ki lahko ustvarjajo produktivna delovna mesta, ne pa pravnikov, ekonomistov, sociologov itn. Tu je past, ki se ji moramo izogniti, če hočemo napredovati. V zadnjih letih govorimo o primerljivosti univerz. In prav v tem je bistvo problema, kajti bolonjska reforma poskuša narediti evropske univerze povprečne, vsaka od njih pa prepričuje drugo, da je nadpovprečna. Slovenci imamo le nekaj univerz in ne smemo si dovoliti, da bi
Toda beg možganov je tu. Celo iz zahodne Evrope odhajajo ljudje čez Atlantik, kjer jim nud^o boljše možnosti na raziskovalnem področju kot doma.
Mladi ljudje se radi odločajo za štud^ v ZDA in v Kanadi, kjer so nekatere zelo dobre šole. Mnogi so se odločili za to, da bodo tam doštudirali, ko pa so se nato vrnili domov v Evropo, pa so se srečali s pomanjkanjem denarja za raziskave. Mnogi so vrgli puško v
koruzo in odšli nazaj v ZDA in v Kanado. Okrog tristo tisoč je takšnih ljudi. Veste, kakšna »masa« znanja je to? Na ta problem smo s posebno Ljubljansko deklarac^o opozorili nedavno tudi s simpoz^a v Ljubljani, ki je bil pod pokroviteljstvom Evropske aka-dem^e znanosti in umetnosti. Vsem pristojnim v Evropski un^i, predsedniku Komisme EU, komisarjem, predsednikom držav in akadem^ znanosti in umetnosti v EU smo poslali to de-klarac^o in upam, da se zavedajo resnosti problema.
Ste eden izmed vidnih članov Evropske akademie znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu. Pravzaprav ste postali njen član, še preden ste postali redni član Slovenske akade-mqe znanosti in umetnosti. Kaj so cilji Evropske akademie? Najprej naj povem, da so me sprejeli v SAZU leta 1991, nekaj mesecev prej pa sem postal redni član Evropske akademie znanosti v Salzburgu. Sem pa tudi član nekaterih drugih elit-
nih znanstvenih združenj po svetu. Evropska akademka znanosti je bila ustanovljena leta 1990, pobudniki zanjo pa so bili tedanji dunajski kardinal Koenig, svetovno znani kardiolog Felix Unger in profesor filozofije na mu-enchenski univerzi Franz Lobkovitz. Ustanovili so jo, da bi povezovala ljudi različnih političnih, svetovnonazorskih in verskih prepričanj ter krepila toleranco med ljudmi in narodi različnih političnih, zgodovinskih in kulturnih sistemov. Kardinal Koenig je bil človek širokih pogledov in se je že takrat soočal z nekaterimi, po njegovem mnenju manj strpnimi pogledi. Tudi nekdanji prvi svetovalec papeža Wojtyle, kardinal Ratzinger, sedanji papež, ki je včasih imel radikalnejša stališča, je član te akademie. Evropska akademka znanosti je zelo ugledna ustanova in njena stališča odmevajo v javnosti, v politiki in znanosti. Med člani je več kot trideset Nobelovih nagrajencev. Sam sem dekan razreda za naravoslovne vede. Še enega člana slovenskega rodu imamo. To je Josef Straus, profesor v Muenchnu in zdajš-
»
ljudstvu rodi majhna korist, da se zaradi njega ne izboljšata red in postava, saj »če ob Pisa bregovih/ atlet pribo-juje si zmago,/to ne napolni čez noč/ praznih nam mestnih skladišč«. V delovni sobi nekdanjega generalnega sekretarja OZN Daga Hammersk-jolda sem pred mnogimi leti videl z lepimi, skoraj gotskimi starinskimi črkami napis: »Samo tisti, ki ima pogled uprt v daljna obzorja, bo našel pravo pot.« Torej bosta le bister pogled in jasna misel znala določiti pravi cilj in izbrati pravo pot do njega. Viz^a je torej potrebna. Njenega oblikovanja pa so sposobni najbistrejši, najbolj ustvarjalni in vsestransko izobraženi ljudje. Zato je naloga šol, da ne dajo študentom le najboljša orodja in delovne metode za reševanje znanstvenih in strokovnih problemov, ampak si morajo prizadevati, da med študenti odkr^ejo tiste, ki imajo še druge talente. Tiste, ki bodo s svojo viz^o sposobni prevzeti najzahtevnejša mesta v družbi, vendar moralno trdne in zanesljive. Temeljni pogoj za oblikovanje takšnih kadrov pa je dobra gim-
In cilj našega potovanja, kar razumem kot pravično, humano in človeka dostojno družbo blagostanja, si moramo jasno določiti.«
nji direktor za intelektualno lastnino na inštitutu Max Planck. Rodil se je v Trstu, gimnaz^o je končal v Mariboru, pravo je diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti, odšel v Nemč^o in ostal tam. Je istih let kot jaz. Lani je dobil visoko odlikovanje Republike Slovence. Je eden izmed petih vrhunskih strokovnjakov v svetu na področju pravnega varovanja intelektualne lastnine. V Evropski akademii je dekan razreda za intelektualno lastnino in večkrat je pomagal tudi našim podjetjem na tem področju.
Gospod profesor, kaj bi po vašem mnenju morali narediti, da bi se izvili iz sedanjih zamorjenih družbenih razmer, v katerih gospodujejo potrošništvo in lažne avtoritete? Danes so v čislih tisti, ki ne ustvarjajo in na lahek način pridejo do nečesa. Tudi športni uspehi v družbi se preveč poveličujejo, čeprav so kratkotrajni. Grški filozof Ksenofan je pred več kot dva tisoč leti dejal, da se iz športa
naz^a, ki d^aku omogoči dovolj trdno in široko splošno izobrazbo in mu da možnost ter čas, da se temeljito razgleda in razmisli o svojem bodočem poklicu in delu. Sam sem vse to, kar sem navedel, dobil na klasični gimnaz^i v Ljubljani. Pri latinščini, predvsem pri prepariranju Tacitovega besedila, kjer je stavek obsegal celo stran in bil brez glavnega glagola, sem se navadil razčlenjevanja, potegniti skupaj, kar je skupaj spadalo, da sem razvozlal stavek.
Če pri kem^i delate nekaj novega, se strukture spojin spreminjajo in pravo detektivsko delo je potrebno, da ugotovite, kaj se dogaja. Tega sem se torej naučil pri latinščini. Pri slovenščini pa, učil nas jo je profesor Lino Legiša, sintetičnega mišljenja, kar je za organsko kem^o zelo pomembno. Zato pravim, da je gimnaz^a zelo pomembna faza v izobraževanju in vzgoji mladih ljudi. In čas je, da bi razmislili o njeni ustanovitvi tudi na Vrhniki.
Marjan Horvat
Obnova stadiona na Vrhniki
Na Vrhniki stadion stoji že mnogo let. Na njem neprestano potekajo aktivnosti, prek katerih so se vzgojile generacye uspešnih športnikov.
V	sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila Vrhnika najbližje posodobitvi stadiona, saj so takrat v sklopu Jugoslovanska vojske organizirali Arm^sko prvenstvo. V sklopu te prireditve so iskali lokac^o, kjer bi prvenstvo izvedli. Vrhnika je bila ena od kandidatk. Na žalost akc^a ni bila usklajena in stadion, ki bi lahko stal na Vrhniki, je zdaj postavljen v Tolminu.
V	Slovenci je dandanes šestindvajset atletskih stadionov s 400-metrsko tekaško stezo. Vrhniški je med najslabšimi, saj v podobno veliki občini težko najdete stadion, na katerem ni položene umetne mase.
Zadnje čase so se začela aktivnosti, ki športnim delavcem dajejo upanje, da bo tudi na Vrhniki obnovljen stadion in da bo Vrhnika dobila objekt, na katerem bodo vzpostavljeni pogoji za kakovostno vadbo.
V	sklopu tega je Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem razpisal natečaj, na katerem je šest natečajni-
kov pripravilo idejno zasnovo obnove športnega parka v celoti. V delo so vsi udeleženci vložili veliko truda, kar na podobnih natečajih ni praksa. Po navadi izstopata dve ali tri
del glede na razpoložljivo finančno stanje občine.
Dogajanja so nato za dobra dva meseca zastala, saj se je izkazalo, da so idejne zasnove sicer dobre, vendar zaradi po-
ugotovljeno, da se gradnja oz. obnova ne bo mogla izvajati po fazah, ki so bile določene v smernicah natečaja za izdelavo idejnih zasnov in da bo treba, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, predvidene faze še razdeliti. V skladu s tem je bilo veliko slišati, da se iz predvidene prve faze izgradnje izvzame pomožno igrišče in tribune. Tako bi bila
ličnih virov.
Po končanem aprilskem sestanku so potekale aktivnosti, v katerih je Športna zveza vzpostavila povezavo z Atletsko zvezo Slovence in sestavila podroben opis del, potrebnih za obnovo travnate površine nogometnega igrišča in atletskega dela. V skladu z navedenim je bil 16. 5. 2011 na Občini Vrhnika sklican sesta-
rešitve, tu pa so se vsi natečaj-niki zelo potrudili in nakazali kar nekaj zanimivih rešitev za celostno podobo vrhniškega športnega parka.
Rešitve so bile predstavljene v decembru. Natečajniki so morali pri izdelavi idejnih zasnov upoštevati faznost gradnje, ki bi omogočala izvedbo
manjkanja denarja neizvedljive.
Z namenom iskanja rešitev in načrtovanja dela za naprej je, na pobudo Športne zveze Vrhnika, župan Občine Vrhnika v aprilu sklical sestanek, na katerega so bili vabljeni uporabniki stadiona, predstavniki upravljavca in Športne zveza Vrhnika. Na sestanku je bilo
v prvo fazo obnove oziroma izgradnje športnega parka vključena le obnova stadiona. Slednje je ob razpoložljivih finančnih virih edino uresničljivo in še to pod določenimi pogoji. Izpostavljena je bila tudi potreba po povezavi s panožnimi zvezami in iskanje možnosti financiranja iz raz-
nek, na katerem so bili predstavniki Atletske zveze Slove-n^e, Občine Vrhnika, Športne zveze Vrhnika, Zavoda Ivana Cankarja in uporabnikov.
Na sestanku sta predstavnika Atletske zveze Slovence povedala, da je objekt na Vrhniki nujno potreben prenove in da bo AZS pomagala pri izpeljavi
projekta. Pomoč naj bi nudila v obliki strokovne pomoči, pozitivnimi priporočili in drugim, kar lahko pripomore pri pridobivanju sredstev iz virov, ki niso vezana na občinski proračun. Dogovorjeno je bilo, da se v najkrajšem mogočem času vzpostavi povezava z Nogometno zvezo Slovence in preveri, na kakšen način bi se lahko vključila v projekt.
Predstavnik AZS, zadolžen za objekte bo v najkrajšem mogočem času pregledal obstoječo dokumentacijo in podal pripombe na popis gradbenih del, ki ga je pripravila Športna zveza Vrhnika.
Sestanek je bil sklenjen z ugotovitvijo, da morajo aktivnosti za pripravo dokumentacije in vsega potrebnega za izvedbo obnove stadiona potekati zelo hitro, kar bi omogočilo kandidiranje na razpisu za pridobitev sredstev iz fundacije za šport v jesenskem roku.
Vsi, ki uporabljamo stadion, si želimo, da bi tokrat projekt uspel in da bodo že prihodnje leto stekla obnovitvena dela. Smo optimisti, saj je želja velika in tudi navdušenja posameznikov za sodelovanje v projektu ne manjka.
Športna zveza Vrhnika Jernej Fefer
9
10
NAŠ ČASOPIS
Občina ^ Vrhnika
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Kresovanje na Stari žagi v Verdu 2011
Tudi letos je na predvečer delavskega praznika v Verdu zagorel kres.
Prireditev Kresovanje na Stari žagi je organiziralo Mladinsko šport-no-kulturno društvo Verd (MŠKD Verd).
Dan pred prvim majem so verjan-ski fantje iz »gmajne« pripeljali dva mlajčka, punce pa smo spletle ven-čka za okrasitev. Ko so bili mlaji postavljeni, so fantje obesili še tablo z napisom Živel 1. maj in končna dela za prireditev so se začela. Ker je bila vremenska napoved iz dneva v dan nestanovitna, je bilo trebao poskrbeti tudi za primerno in predvsem dovolj veliko streho. Dan pred dogodkom so člani MŠKD Verd in drugi krajani prostovoljci kar nekaj ur pomagali fantom iz podjetja Prozvok postavljati streho. V soboto je skoraj ves dan nagajal dež, proti večeru pa je bilo tudi vreme na naši strani.
Prireditev Kresovanje na Stari žagi se je začela ob 19.00. Pri vstopu v prireditveni prostor so člani društva
vsem, na katerih področji je društvo najbolj dejavno in kaj smo naredili v minulem letu. V ta na- , men smo poleg stojnice postavili tudi plakat, na katerem so bili opisani vsi pomembni dogodki, na katerih je društvo sodelovalo. Na letošnjem kresovanju je bilo poskrbljeno tudi za naše najmlajše obiskovalce, otroke. Medtem ko so nestrpno čakali, kdaj bomo prižgali kres, so se lahko zabavali na napihljivih igralih. Na prireditvenem prostoru so se lahko majhni pa tudi malo večji otroci posladkali s sladkorno peno, kokicami ter si kupili balone posebnih oblik. Za uvod v prireditev je nastopila skupina Nemesis, pozneje pa so se obiskovalci zabavali ob zvokih skupine Calypso. Fantje so igrali različne zvrsti glasbe, tako da je bilo poskrbljeno za vse glasbene okuse. Pokazatelj, da je bila glasba
zveselil otroke. Prireditev se je z vžigom kresa tudi uradno začela, ogenj pa je še dodatno ogrel naša srca in zabava se je nadaljevala v sproščenem vzdušju. Za pijačo in iobro ter hitro postrežbo so poskrbele članice in člani MŠKD ter prostovoljci iz Verda, za pestro izbiro hrane pa je poskrbelo Gostinstvo Dolinar. Velika prednost na letošnji prireditvi so bili točilni pivski jurčki, ki so bili razporejeni po celotnem prireditvenem prostoru. Z jurčki se je gneča na glavnem šanku precej zmanjšala in ni bilo slabe volje na čakanje p^ače. Na prireditvi Kresovanje na Stari žagi je bilo poskrbljeno tudi za srečelov. Naši mladi člani MŠKD-ja so med zabavo hodili od mize do mize in prodajali srečke. Velika večina obiskovalcev kresovanja si je z malo sreče prislužila katero izmed uporabnih nagrad
Zahvala za prispevek
V imenu Zdravstvenega doma Vrhnika se iskreno in iz vsega srca zahvaljujemo Mladinskemu športno-kulturnemu društvu Verd, ki so sprožili akc^o in s pomočjo občanov Občine Vrhnika darovali 686,48 evrov za nakup defibrilatorja za potrebe NMP.
Zdravstveni dom Vrhnika, direktor mag. Emil Židan
kritike, ki so prav tako dobrodošle. Ravno zaradi njih se bomo prihodnje leto še bolj potrudili in odpravili nekatere drobne pomanjkljivosti kresovanja.
Prireditev Kresovanje na Stari žagi v Verdu 2011 je obiskalo več kot 2.000 ljudi iz bližnje in daljne okolice Vrhnike. Za vse obiskovalce, ki so se v Verd pripeljali z avtomobilom, so
Kresovanje na Stari žagi
zbirali prostovoljne prispevke za pomoč pri nakupu defibrilatorja oz. aparature za oživljanje ter prispevke za naše mlado društvo. Odziv za humanitarne prispevke je bil velik in skupaj smo nabrali nekaj manj kot 700 €. Celotni znesek, ki smo ga zbrali na prireditvi, smo v soboto, 7. maja, predali Zdravstvenemu domu Vrhnika. Kar nekaj obiskovalcev se je ustavilo tudi pri stojnici, kjer smo zbirali prostovoljne prispevke za naše društvo. Zanimalo jih je pred-
Kresovanja se je udeležilo veliko ljudi
na kresovanju odlična, je bilo polno plesišče mladih in starih, željnih zabave. Okoli 21.00 je imel J<ratek govor predsednik društva MŠKD in hkrati tudi vodja prireditve, g. Dejan Novak. Na kratko je predstavil društvo MŠKD Verd in dosežke v letu 2010 ter se zahvalil vsem, ki so zadnje dni aprila intenzivno pomagali pri organizac^i dogodka in postavitvi kresa. Nekaj minut čez 21.00 je sledil malce nenavaden vžig nekaj metrov visokega kresa, ki je najbolj
in tako je bilo veselje še večje. Noro prvomajsko rajanje se je na Stari žagi v Verdu nadaljevalo vse do 3. ure zjutraj, dokler je skoraj brez prestanka igrala skupina Calypso. Pri odhodu s prireditvenega prostora so nekateri obiskovalci letošnjega kresovanja izpolnili anketo o sami prireditvi. Vsaka izpolnjena anketa nam je bila v veliko pomoč, ker smo tako dobili nekakšno podobo o letošnji prireditvi. Seveda pa so bila v anketi tudi negativna mnenja oz.
bila v vasi Verd poskrbljena parkirišča, nato pa so jih usmerjevalci prometa (člani MŠKD Verd in domačini z Verda) usmerjali na Staro žago. Za tako množično obiskan dogodek je zagotovo zaslužno dobro organizirano oglaševanje dogodka ter dober glas o lanski prireditvi.
Članice in člani MŠKD Verd se zahvaljujemo vsem sponzorjem, donatorjem, prostovoljcem in krajanom Verda, ki so nam pomagali pri izvedbi tako pomembnega in
Polno plesišče gostov
Predaja zbranih sredstev za defibrilator (Upravni odbor)
»Pokresovalni« piknik
organizac^sko zahtevnega dogodka v Verdu. Posebej bi se radi zahvalili tudi Krajevni skupnosti Verd, ki je financirala ureditev samega prostora na Stari žagi, ter Prostovoljnemu gasilskemu društvu Verd, ki so nam priskočili na pomoč pri sami organizac^i dogodka. Veselimo se sodelovanja z vami še na kakšnem dogodku v Verdu, ker skupaj zmoremo več.
MŠKD Verd se zahvaljuje tudi vsem obiskovalcem prireditve, ki ste prispevali za humanitarne namene oz. nakup defibrilatorja, ki ga Zdravstveni dom nujno potrebuje. Se vidmo^ Barbara Železnik
SPONZORJI oz. DONATORJI Kresovanja na Stari žagi 2011
(sponzorji so razvrščeni po abecednem vrstnem redu in ne po višini donac^e oz. sponzorstva)
AD tisk ADD d.o.o. A-EnTer
AKVA nepremičnine ANVINA d.o.o. Avtodeli W-est
AVTOELEKTRIKARSTVO Trček AVTOLIČARSTVO Keber Jože s.p. BAR KRNICA, Jury Krašovec s.p. BIROSISTEMI BJ pub
BOGRAF d.o.o. BRENČIČ Aleksander s.p. CIVILNA ZAŠČITA Vrhnika COLOREDO
ČISTILNO VZDRŽEVALNI SERVIS Mušič Marta s.p.
DANIEL FURLAN s.p.
DG 69 d.o.o.
EXPERT! d.o.o.
FLAMINGO, GODEC, CH
Frizerski studio TATJANA, Tone Špec s.p.
Frizerski studio VESNA VIDRIH s.p.
Frizerstvo ANJA JERINA s.p.
g. Domen DRAŠLER in ga. Helena MOTALN
g. Ignacy PONIKVAR
g. Matjaž MESOJEDEC
g. Roman ŽELEZNIK
ga. Branka JELAR
ga. Irena PETRIČ
g. Mičo JEREMIČ
g. Miha RIHAR
ga. Romana ŽAKELJ
ga. Slavka in g. Jože KOGOVŠEK
gdč. Barbara PETRIČ
Gostilna PRI KRANJCU
Gostilna TURŠIČ
JAN BAR, Toni Voljč s.p.
Kamnoseštvo DOLNIČAR
KARA Vrhnika
KER-ING d.o.o.
KLANČAR
KMET^A pr Cund, Verd
KMET^A pr Jakl, Verd
KMET^A pr Krnc, Verd
KMET^A pr Miklč, Verd
KOMUNALNO PODJETJE Vrhnika d.o.o.
KonicaMinolta d.o.o.
KOVINARSTVO Klančar s.p.
KS Verd
LAPIS
M Orel
Aleš Hrnčič s.p.
MIVŠEK Rajko s.p.
Mizarstvo Rožmanec
MKeršmanec d.o.o.
MLADINSKA KNJIGA
MODRA POMOČ, Bricelj Žiga s.p.
MOLEK servis
MOPD Vrhnika
Občina VRHNIKA
OBNOVA
PEKARNA Vrhnika
PENARGO
PGD Borovnica
PGD Dragomer
PGD Stara Vrhnika
PGD Verd
Pizzeria LA PERLA, Alenka Hren s.p.
PRIGO d.o.o.
PROSAF
PROZVOK
RACEWARE.si
RADIO 1
Rok KRŽIČ s.p.
RS, ministrstvo za obrambo
SCANIA Slovenya
SGH d.o.o.
SPLOŠNO MIZARSTVO, Aleš Petrič d.o.o. STABILO
STROJEGRADNJA Žitko Andrej s.p. Studio F - izdelava nalepk, SUBARU, Drago Kržič s.p. ŠČIT, Simon Japelj s.p. ŠIVILJA Sabina Mattias s.p. TAM TAM TERMOTOM d.o.o. TMS Bistra
TREVEN gradbeno podjetje
Trgovina ANŽE
TRIGLAV
URH
VIGRAD
VOBOMA d.o.o.
VRABEC Darko s.p.
ZAVAS
ZIC Vrhnika
30. maj 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si	Občina Vrhnika	NAŠ ČASOPIS 11
		
Borbene pesmi preplavile dvorano
Slavnostni govornik Miran Potrč
Vrhniški Cankarjev dom so zopet preplavile in navdihnile domovinske borbene pesmi, predvsem partizanske, ki so bile posvečene proslavi ob 70-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in 66. obletnici osvoboditve Vrhnike izpod naci-fašistične okupacje. Svečanost je potekala prav na dan osvoboditve Vrhnike 6. Maja 1945. Slavnostni govornik je bil podpredsednik Državnega zbora RS Miran Potrč. Program borbenih pesmi pa je izvedel Tržaški partizanski pevski zbor »Pinko Tomažič«.
Polno dvorano je prvi pozdravil predsednik ZB NOB Vrhnika Janez Kikelj, nato pa še župan Vrhnike Stojan Jakin. Slavnostni govor pa je
okupacce: raznarodovalno politiko okupatorjev, streljanja nedolžnih domoljubov, izdajstva in pomoč okupatorjevih sodelavcev, bombandiranja
va in vse slovenske stranke. Vsa moderna Evropa in svet sta zgrajena na antifašizmu in mi smo sestavni del teh prizadevanj in ravnanj. Posebej
hče drug, priznani zavezniki, ki so se skupaj z državami koalicce borili zoper nacifašizem.
Zal se našo preteklost po-
Celoten kulturni program v besedi, pesmi in glasbi so predstavi|i člani Tržaškega partizanskega pevskega zbora PINKO TOMAŽIČ
imel podpredsednik državnega zbora Republike Slovence Miran Potrč, ki je med ostalim poudaril:
»Štejem si v čast, da Vam lahko spregovorim ob 70. Obletnici ustanovitve in delovanja OF. V teh dneh se spominjamo junaških dejanj naših borcev proti okupatorjem in njihovim sodelavcem ter prvih dni osvoboditve po štiriletni okupacci. Tudi Vrhnika je doživela vsa grozodejstva
zavezniških sil zaradi uničenja najpomembnejše prometne povezave, železniške proge Ljubljana - Trst. Zato je tudi prve dni po osvoboditvi, 10. Maja 1945, pripravila veličastno povorko in množično ljudsko zborovanje, kakršnega na Vrhniki še ni bilo. Proslavila je zmago in svobodo ter se poklonila vsem žrtvam za svobodo.
Takšen odnos bi morala imeti do NOB vsa slovenska drža-
Ob koncu je celotna dvorana spontano vstala
zaradi mladih, zaradi zgodovinske resnice moramo vedno znova poudarjati:
-	da je bil nacifašizem v II. Svetovni vojni za Evropo in svet največja vojaška in politična nevarnost. Nobena druga ideologca ni pretila z uničenjem Slovencev kor naroda;
-	da je bila Slovenca napadena in da je bil oboroženi upor in odpor edina možnost in izbira za ohranitev;
-	da so bili le partizani, in ni-
skuša še vedno razvrednotiti. Vsa medvojna in povojna zgodovina Slovence se omejuje le na poudarjanje nedemokratičnih ravnanj, na uporabo revolucionarnih metod in sredstev. NOB se želi poistovetiti s krvavo revolucco, vse povojno obdobje pa razglasiti na nedemokratični totalitarni komunistični sistem. Zato tudi s tega mesta pozivam: Ne ustvarjajmo novega sovraštva, spoštujmo čustva ljudi in zgodovinska dejstva, ne poglab-
Slavnostni govornik Miran Potrč
ljajmo delitve, ki ničemur ne koristco.
Letos praznujemo še eno res pomembno obletnico, 20 let od osamosvojitve Slovence. Tudi to bi morala biti priložnost, ki bi nas povezala, ne pa ponovno delila. To pa bo mogoče le, če si bomo priznali, da je bila osamosvojitev v prvi vrsti in predvsem dejanje najširšega kroga državljank in državljanov Slovence in vseh političnih strank, ne pa da bomo tudi pri osamosvojitvi poudarjali in potvarjali le zasluge enih in obtoževali druge stranke.
Kaj je torej lahko temeljno sporočilo ob praznovanju obletnice OF in osamosvojitve? Še tako zahtevne in negotove, toda jasne cilje, skladne z interesi ljudi, je ob politični enotnosti in skupni odgovornosti mogoče uresničiti. Medsebojna obtoževanja, poudarjanje razlik in ustvarjanje nesoglasc pa nam vsem lahko le škodujejo. To ni poziv k zlagani enotnosti. To je klic k razumu, k večji medsebojni toleranci in iskanju resnice, k spoštovanju
razlik, toda tudi k njihovemu preseganju, za skupno dobro in boljši jutri.
Zivela Slovenca!«
Nato pa je sledil kulturni program, ki so ga v celoti izvajali recitatorji, pevci in glasbeniki Tržaškega partizanskega pevskega zbora »Pinko To-mažič«. V besedi in pesmi so predstavili številne domoljubne in borbene pesmi narodov, ki so bili pod naci-fašizmom okupirani, vendar so jih lastne borbene pesmi krepile, poenotile in vzpodbujale na upore in na osamosvajanje. Dvorana je bila med izvajanjem navdušena in vsi nastopi so bili pozdravljeni z velikim aplavzom. Čutil se je duh enotnosti izpred 70-ih let in izpred 20-ih let, kar je takrat krasila tako slovenski narod kot tudi druge narode.
Po uradnem delu svečanosti pa je v mali dvorani sledilop še tovariško srečanje, kjer se je zopet slišala harmonika in partizanska pesem.
Simon Seljak
Predelava odpadkov - evropska zaveza
živimo v globaliziranem svetu in na pragu novega tisočletja smo se znašli pred izzivi, ki se dotikajo prav vseh prebivalcev tega planeta. Eden od teh so seveda podnebne spremembe in z njimi povezana skrb za naravo in okolje. Medtem, ko se z določenimi vidiki varovanja okolja kar dobro spoprijemamo in uspešno zmanjšujemo vplive na okolje, pa se po drugi strani soočamo z naraščanjem količine nastalih odpadkov in s problemom učinkovitega upravljanja z njimi. Slovenija se je s sistematskim zbiranjem in ločevanjem odpadkov začela resneje ukvarjati šele leta 2002, ko smo se začeli spogledovati z EU in smo morali v sklopu pogajanj za vstop, napisati tudi zakonodajo in uvesti programe za sistematsko zbiranje in ločevanje odpadkov. Na splošno pa se sistemi ravnanja z odpadki po Evropi pogosto tehnološko razlikujejo, nacionalne zakonodaje omejujejo in pritiskajo na države, da sprejmejo zapletene odločitve. Posledica tega je, da ima večina držav probleme z ustrezno obravnavo problematike ravnanja z odpadki.
Slovenija seveda ni nobena izjema. Okoljevarstvena zavest prebivalstva je sicer precej razvita, žal pa se to premalo odraža v obnašanju prebivalstva in ravnanju podjetij. Vsi si želimo čistega okolja vendar pa se potem, ko se je potrebno marsičemu odreči in za čisto okolje precej plačati, okoljevarstvena zavest hitro zniža. Dejstvo je
namreč, da ne ločujemo dovolj in bolj slabo recikliramo, pa tudi infrastruktura za obdelavo komunalnih odpadkov ni bila pravočasno zgrajena. In čeprav je Slovenija med novejšimi članicami EU zelo dejavna pri ločevanju odpadkov, nas na tem področju čaka še ogromno dela, saj naj bi po nekaterih podatkih na odlagališčih še vedno pristalo več kot 80 odstotkov odpadkov. Za primerjavo: povprečje v EU je okoli 40 odstotkov. Osredotočiti se bomo torej morali predvsem na predelavo in ravnanje z odpadki, saj se je zaostrila tudi zakonodaja, ki prepoveduje odlaganje neobdelanih odpadkov. Po letu 2015 bo v Sloveniji namreč lahko delovalo le okoli 10 odlagališč odpadkov. Ravnanje z odpadki tako postaja prednostna tema za večino lokalnih oblasti in seveda tudi za državo.
Vrhnika je ena izmed redkih občin v Sloveniji, ki se lahko pohvali ne le z visoko stopnjo ekološke ozaveščenosti na področju ravnanja z odpadki, pač pa tudi z dejstvom, da so bili Vrhničani eni izmed prvih v Sloveniji, ki so se soočili s problemom ravnanja z odpadki. Zgodilo seje leta 1994, koje bil na Vrhniki ustanovljen Center za ravnanje z odpadki. Vrhničani pa so bili tudi med prvimi, ki so dobili ekološke otoke in zbirni center. Tako danes Vrhnika dosega enega boljših rezultatov v zvezi z ločevanjem odpadkov v Sloveniji. Naložbe v nove tehnologije so namreč izboljše-
vale funkcionalnost delovanja in odpravljale negativne vplive na okolje, čedalje večja ozaveščenost ljudi in njihov odnos do okolja pa sta močno povečala količine koristnih odpadkov in olajšala njihovo ločevanje.
Občine oziroma njihova vodstva se zavedajo, da nastajanje večjih količin odpadkov povzroča višje stroške in tudi ravnanje z odpadki postaja vse zahtevnejše. Stari sistem, ko so vsi odpadki končali na odlagališču inje bilo to poceni, je postal preteklost. Novi načini ravnanja z odpadki so okolju prijaznejši a dražji, predvsem za subjekte pri katerih odpadki nastajajo, recimo za podjetja. Eden izmed novih načinov in pomembnih členov v verigi predelave odpadkov na Vrhniki, s katerim sledijo tudi zakonskim predpisom, je vsekakor kompostarna. Za mnoge manjše in srednje občine ki skrbijo za ravnanje z odpadki, sta sežiganje in kompostiranje v ustreznih napravah, zaradi visokih stroškov - ker je odpadkov malo - nerentabilna. Zato se občine ali regije pri ravnanju z odpadki povezujejo in zato je kompostarna na Vrhniki postala še toliko pomembnejša za celotno regijo.
Kompostiranje spada med biološke postopke predelave odpadkov. In čeprav pri bioloških postopkih potekajo kemijske reakcije, se ti razlikujejo od kemijskih postopkov po tem, da te reakcije potekajo v mikroorga-


za življenja vredno okolje
CRO Vrhnika d.o.o.
Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika
nizmih ali okoli njih. Kompostiranje spada med aerobne postopke (ti potekajo pod vplivom mikroorganizmov ob prisotnosti kisika) in ima številne prednosti kot so: vračanje organskega materiala v naravo, pridobivanje naravnega gnojila, izboljšanje tal zaradi pospeševanja talnega življenja in zaradi boljšega zbiranja vode ter zmanjšanje količine odpadkov za cca 30% z manjšo porabo dela.
Slabih strani kompostiranja je sicer malo, a ena izmed teh se
je na Vrhniki pojavila predvsem zaradi pomanjkljive tehnološke opreme. To je bil smrad, ki je sprožil povsem razumljivo negodovanje občanov. Problem je bil v celoti rešen v skladu z zavezo o koreniti prenovi in modernizaciji kompostarne, ki jo je leta 2007 skupaj s Centrom za ravnanje z odpadki, kupilo podjetje Saubermacher d.o.o.. Podjetje je z visokim finančnim vložkom dveh milijonov evrov, ki so jih priskrbeli brez pomoči države ali evropskih sredstev, kompostarno celovito rekonstruiralo in moderniziralo. Posodobitev je bila končana januarja 2009, ko je bilo pridobljeno tudi uporabno dovoljenje. Sledilo je pokritje naknadnega zorenja komposta, kar je občutno manjšalo emisije smradu in količine voda, ki pri tem odtekajo. Kom-
postiranje tako danes poteka v zaprtih prostorih in ves odpadni zrak čistijo z novim, tehnološko najnaprednejšim biofiltrom, v katerem s smradom opravijo bakterije. Takšnega uporabljajo tudi v matičnem podjetju v Avstriji. Dokončna optimizacija in posodobitev je bila končana junija 2010 in od takrat naprej kompostarna praktično več ne smrdi. Vzporedno je potekala modernizacija celotnega centra: rekonstrukcija sortirnice, ureditev sortirne kabine in izboljšanje delovnih pogojev, utrdili so nove manipulativne površine, postavili varovalno ograjo in na novo organizirali delo. Vrhničani so tako lahko ponosni, ker imajo še bolj okolju prijazno, vsekakor pa najsodobnejšo kompostarno v tem delu Evrope.
12
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Polaganje venca na Drči nad Vrhniko, kjer so pokopani borci NOB
Drča oživela
Na prelep šestomajski petek je vrhniška Drča zopet oživela. Člani Združenja borcev za vrednote NOB Vrhnika in predstavniki Občine Vrhnika so na spomenik padlim borcem v NOB položili spominski venec. Po kratkem nagovoru je predsednik ZB NOB Vrhnika Janez Kikelj, skupaj z županom Vrhnike Stojanom Jakinom in svetnikom SD Vrhnika Lojzetom Kosom, položil venec. S tem dejanjem so se vsi zbrani poklonili padlim borcem v II. svetovni vojni, ki so svoja življenja poklonili za zmago nad nacizmom. Vedeti namreč moramo, da je bila Vrhnika natanko pred 66 leti 6. maja 1945 osvobojena nemških okupatorjev, tri dni pozneje pa še celotna Slovenya in tedaj Jugoslavia.
Simon Seljak
Prvomajska budnica tudi letos na Vrhniki
Vrhnika, 1. maj - Kazalci na uri so kazali komaj pol šestih zjutraj, na Tržaški 11, kjer domuje Pihalni orkester Vrhnika, pa je bilo že zelo živahno. Svoja mesta so zasedli glasbeniki s svojimi bobni, flavtami, saksofoni, trobentami, klarineti in drugimi inštrumenti ter na še zadnjih pripravah uglasili svoje inštrumente. Ob šesti uri jih je čakala pomembna naloga: s pryetnimi zvoki iz postelj zvabiti Vrhničane. Tudi letos je bila na vrsti tradicionalna prvomajska budnica.
Fantje, možje, dekleta in žene iz Pihalnega orkestra Vrhnika so promenadni koncert tako kot vsako leto začeli pred domom krajevne skupnosti na Vrhniki, nadaljevali po Tržaški do Črnega
Vrhničane je na prvi majski dan zbudila prav posebna budilka.
Orla, nato pa so odkorakali proti Janezovi vasi. Tam jih je pričakala prva "zaseda". Miza se je šibila pod piškoti, toplim čajem in dišečo črno jutranjo kavo, manjkal ni niti "ta kratek" požirek za vesel in ubran korak. Dobre volje so glasbeniki krenili po Stari cesti. Z oken, balkonov in vhodnih vrat so jih pozdravljali Vrhni-čani, večinoma oblečeni še kar v pižame. Godbeniki so korakali po ustaljeni poti do Dobičnikove, kjer so se drugič ustavili in se okrepčali. Potem so jo mahnili do doma upokojencev in naprej do Ceste 6. maja, kjer so pred glasbeno šolo končali z budnico.
Vesna Erjavec, foto: Anja Armič
Osnovne šole so se pomerile v zasajanju gredic
Sinja Gorica, sobota 7. 5. - Klub Gaia je letos ponovno organiziral Tekmovanje MOJA CVETLICNA GREDA, kjer so svoje znanje vrtnarjenja pokazali učenci petih osnovnih šol, dveh varovalnih centrov ter skupina Gaiančkov, otrok zaposlenih pri soorga-nizatorju poučnega tekmovanja, podjetju Unichem.
Otroci so pokazali veliko znanja in ljubezni do narave in dela z rastlinami. V treh urah so s svojimi idejami preoblekli 2 x 2 m velike gredice in tako oblikovali osem čudovitih modelnih vrtov. Komisya je častni naziv zmagovalca in nagradni izlet v živalski vrt podelila učencem OŠ Preserje z mentorico Ne-venko Debevec, saj so v svojo zanimivo zasaditev umestili le sadike, ki so jih vzgojili sami ali pa nabrali v naravi svojega doma ali bližnji okolici šole. V oblikovani gredici so pokazali tudi odlično poznavanje dobrih sosedskih odnosov med zelišči, okrasnimi rastlinami in zelenjavo. Pa še estetskemu merilu so zadostili in ne le to, njihova gredica na mimoidoče vpliva tudi precej poučno. Lastne sadike so v očarljivi zeliščni gredici uporabili tudi varovanci CUDV Dol&e Boštjančič iz Drage z mentoricama Matejo Uršič in Marinko Grebenc. Dokazali so, da z veliko truda svojih vzgojiteljev in potrpežljivo držo lahko enakovredno sodelujejo pri vrtnarskih opravilih. Tretjeuvrščeni učenci iz OŠ Markovci, z mentorico Sonjo Pav-lenič, pa so domiselno pokazali, kako lahko naravne pojave ustvarjalno uprizorimo tudi v vrtu. Z rastlinami ter v naravi najdenimi materiali so upodobili čar štirih letnih časov. Letos je tekmovanje v okviru že enajstega dneva Odprtih vrat podprlo podjetje Unichem, ki je doma in po svetu uveljavljeno z bogatim programom za varstvo in nego rastlin Plantella in Bio Plantella ter linyo Effect za zaščito doma pred mrčesom. V Slovenyi si s poučnimi tekmovanji, predavanji in svetovanjem v okviru Kluba Gaia prizadeva razvyati ljubezen do narave pri vseh generacyah in združevati ljubitelje vrtnarjenja po vsej Slovenyi.
Klub Gaia
Lepo vreme - veliko obiskovalcev
Podjetje Unichem iz Sinje Gorice in Klub Gaia sta tudi letos v okviru Cankarjevih dnevov pripravila tradicionalni Dan odprtih vrat. Vrata za ogled, zabavo, pogostitev, cenejšo prodajo in kulturno prireditev so se odprla v soboto, 7. maja, in prek dneva pritegnila veliko krajanov Sinje Gorice in tudi drugih ljudi. Tradicionalna prireditev je bila, vsaj če me spomin ne vara, že 11. po vrstnem redu in je presegla vse dosedanje. Saj je na udeležbo vplivalo tudi prelepo vreme in celodnevni kulturno zabavni program.
Podjetje Unichem, ki se je na slovenskem in tujih trgih uveljavilo z lastnimi blagovnimi znamkami izdelkov za varstvo in prehrano rastlin PLANTELLA in BIO PLANTELLA ter sredstev za zaščito bivalnega okolja EFFECT, je že ENAJSTIČ zapored pripravilo dan odprtih vrat, na katerem so njegovi strokovnjaki številnim obiskovalcem z Vrhnike, Ljubljane in od drugod predstavili pester proizvodno - prodajni program. Hkrati so odgovarjali na različna vprašanja v zvezi z reševanjem težav
z rastlinami, ljubitelji vrtnarjenja pa so lahko prisluhnili tudi predavanju Unichemovih strokovnjakov LORETE VLAHOVIĆ O BALKONSKEM CVETJU ter DAVORJA ŠPEHARJA O ENOSTAVNIH EKOLOŠKIH REŠITVAH V VRTU.
Začetek »Dneva odprtih vrat« je bila otvoritev priložnostne razstave slik akademskega slikarja Marjana Zaletela - Janča z naslovom »Z naravo v srcu in slikah«. Predstavil je svoj zadnji opis slik pomladanskih cvetlic ter slik zna-
Akademski slikar Marjan Zaletel - Janč s svojimi umetninami ob odprtju razstave
nih slovenskih najvišjih vrhov. S tem je tudi dokazal, da je velik ljubitelj narave in slovenskih vršacev, saj je znan tudi kot vrhunski alpinist. Pri otvoritvi razstave so v kulturnem programu
sodelovali učenci glasbene šole Vrhnika in ljudske pevke Trlce iz KUD Ligojna. Prav Trlce so v starodobnih oblačilih in s pričeskami predstavile in pričarale pridih neke slovenske ljudske preteklosti. Po otvoritvi razstave pa so se preko celega sobotnega dneva dogajali številni kultur-no-zabavni vložki. Nastopili so člani folklome skupine Cepci iz KUD Ligojna, plesali so otroci plesnih šol Vrhnike in Log - Dragomerja ter seveda tudi tekmovalne navijaške ekipe Žabice.
Ob tej priložnosti pa so svoje znanje vrtnarjenja izkazali učenci OSMIH osnovnih šol v tekmovanju »Moja cvetlična greda«, ko so se pomerili v zasajevanju 2x2 metra velikih gredic. Najbolje so se odrezali učenci OŠ PRESERJE z mentorico NEVENKO DEBEVEC in si tako priborili nagradni izlet v živalski vrt.
Vsi obiskovalci pa so bili ob živi glasbi počaščeni z jubilejno barjansko obaro in jedmi z žara. Zato lahko rečem in zapišem: »Bilo je lepo, veselo in družabno. Nasvidenje že naslednje leto!«	Simon Seljak
Učenke vrhniške glasbene šole in ligojnske Trlce so nastopile v Na stojnicah je bilo moč kupiti tudi izdelke podjetja Unichem po Zbrane sta nagovorila direktor podjetja Unichem in župan Vrh-kulturnem delu odprtih vrat
znižanih cenah

Tudi najmlajši so ustvarjali v svoji delavnici
Predstavitev vseh osmih ekip vrtnarskega tekmovanja za najmlajše »Moja cvetlična greda«
V objektiv smo ujeli zagrizeno delo ekip najmlajših v zasejanju 2x2 metra velikih gredic
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
NAŠ ČASOPIS 13 ■
V petek se je trlo obiskovalcev.
Ansambel Stanka Petriča s Tino Drole
Petra Majdič čestita mlademu harmonikarju.
Marostarska noč ponovno ubranila svoj ugled
Drugi vikend v maju bo gotovo vsakemu, ki je obiskal športni park Blatna Brezovica, ostal v lepem spominu. Razlog? Gasilci iz Blatne Brezovice smo skupaj z vaščani organizirali tradicionalno Marostarsko noč. Obseg letošnje prireditve je bil, kot vedno, zelo pester. V treh dneh so se zabavali mladi in mladi po srcu.
V	petek, 13. maja, smo vikend prireditev začeli z nastopom skupine Mambo Kings. Predvsem mladina se je zabavala pozno v noč. Mične hostese so opravljale testiranje s profesionalnimi alkotesti. Tako smo pripomogli k večji varnosti nas vseh.
Kdor je v soboto dopoldan obiskal naš športni park, ni našel sledi, da se je še nekaj ur nazaj rajalo. Ekipa, zadolžena za čiščenje, je, tako kot vedno, vrhunsko opravila svoje delo.
V	sobotnem popoldnevu so nas navduševali mladi harmonikarji. Enaindvajset mladih glasbenikov se je v dveh kategor^ah (do 12 ter do 18 let) potegovalo za tradicionalni pokal zlate žabice. Strokovna žir^a v sestavi: Denis
Novato, Brane Tičar, Peter Fink, Brane Klavžar in Stanko Petrič je izbrala najboljše izvajalce. Priznanja za njihovo virtuoznost na diatonični harmoniki je podelila vrhunska športnica, tekačica Petra Majdič.
V	kategorii do 12 let je nastopilo osem tekmovalcev, najboljši med njimi je bil Gašper Cestnik.
V	kategorii do 18 let pa je izmed trinajstih tekmovalcev naziv najboljšega prejel Mat^a Markeljc. Celotna prireditev, ki jo je povezoval Franc Pestotnik - Podokni-čar, se je nadaljevala z veselico. Poleg Slovenskih muzikantov in Ansambla Stanka Petriča se nam je pridružila še vrsta znanih gostov. Kot gosta sta nastopila Tina Drole in Peter Vode. Za vrhunec
večera je poskrbela Tanja Žagar. Seveda brez srečelova ne gre. Letos smo ga pripravili nekoliko drugače kot sicer. Manj bogatejših dobitkov je vzbudilo veliko pozornosti. Čestitamo vsem dobitnikom nagrad. V nedeljsko jutro smo se zbudili v dežju, ki pa ni oviral sestavljenega programa. Program je potekal v notranjosti velikega šotora, ki je že zaščitni znak naše Marostar-ske noči. Sokrajan Stanko Petrič je pod okriljem Društva pr^ate-ljev Stanka Petriča v naš kraj povabil svoje pr^atelje glasbenike in organiziral prireditev Polka se rolka. Gre za medsebojno tekmovanje članov narodno-zabavnih ansamblov v zabavnih in športnih igrah. Sodelovalo je pet-
Na OŠ Ivana Cankarja so gostovali Zagrebčani
V petek, 13. maja 2011, je Oš Ivana Cankarja Vrhnika obiskala skupina šestindvajsetih učencev in^ petih učiteljev iz zagrebške OŠ z enakim imenom. Po nekajletnem zatišju sta se šoli odločili ponovno obuditi in okrepiti prijateljske vezi med njima. Po uvodnem nagovoru ravnate-
razredov so nato predstavile naš del kulturnega programa, ki ga je pripravila gospa Vladka Kolarič. Hrvaškim gostom in vsem našim poslušalcem smo s pomočjo odlomkov iz Cankarjevih del predstavili in utemeljili njegovo povezanost z Vrhniko. Kulturni del programa smo za-
ljice, gospe Polonce Šurca Ger-dina, so se gostje predstavili s svojim kulturnim programom. Pripravili so kratek recital v svojem jeziku, s katerim so dokazali, da našega rojaka Ivana Cankarja dobro poznajo in razumejo njegova sporočila, ki nam jih je posredoval skozi svoja dela. Učenke 8.
ključili s plesnim nastopom učenk, ki plešejo pri izbirnih predmetih izbrani šport ples in sodobne plese pod vodstvom gospe Mateje Šraj Miklič. Nadaljevanje obiska je bilo športno obarvano. Najprej so učenke naših 6. in 7. razredov z učenkami zagrebške šole odigrale pri-
najst ansamblov: Stanka Petriča, Pogum, Slovenski muzikantje. Veseli Begunjčani, Erazem, Leteči muzikanti. Veseli Gorenjci, Gorenjski kvintet. Kvintet Dori, Čeponi, Vagabundi, Ansambel Svetlin, Ansambel Golte, Na-vihanke ter ekipa TV Golica. Za najbolj športen ansambel so se izkazali Leteči muzikanti. Pomerili so se v pikadu, podiranju tarče z gasilsko brentačo, košarki, vožnji s skirojem in samokolnico. Po igrah se je začel zabavni del, ko so ansambli izmenjujoče se nastopali in zabavali obiskovalce, razveseljevali so jih s svojimi najbolj znanimi pesmimi. Vse dneve so naše vrle gospodinje kuhale kavo, pekle omamno dišeče flancate in nas razvajale s
S svojimi melodrami je obiskovalce med drugim ogrela tudi Tanja Žagar.
sladkimi palačinkami. Da je naša tridnevna prireditev tako lepo uspela, velja zahvala vsem nam, ki smo na prireditvi sodelovali. Hvala vsem gasilce-
jateljsko rokometno tekmo. V tej tekmi so bile Zagrebčanke za pet golov boljše od naših. Med odmori so se predstavile plesalke šolskega plesnega festivala, ki jih vodi gospa Ana Vu-kovič, in skupina nav^ačic pod mentorskim očesom Matjaža Gerbca.
Fantje 8. in 9. razredov so se s hrvaškimi gosti pomerili v košarkarski pr^ateljski tekmi, ki je bila zelo razburljiva, saj so prve tri četrtine vodili Zagrebčani, v zadnjem, ključnem delu, pa so povedli naši fantje in zmagali kar za trinajst pik. Za nemoten potek tekem in nastopov nav^a-čic ter plesalk sta skrbela Miha Brodnik in Simon Gerdina. Po kosilu so učenci pod okriljem gospe Mojce Potrebuješ goste vodili po poti Cankarjevih obele-ž^ na Vrhniki. Tako so na malce drugačen način spoznali rojstni kraj slovenskega pisatelja, po katerem se imenuje njihova šola. Druženje z gosti je bilo zanimivo in je zelo hitro minilo. Ob slovesu smo si obljubili, da bomo novo nastale pr^ateljske vezi negovali in krepili in da jim bomo obisk naslednje leto vrnili.
Andreja Nagode Foto: Primož Trček
Z nahrbtnikom po Cankarjevi dediščini
Vrhnika, 14. maj - Na Sv. Trojici na Vrhniki se je končal 8. pohod po Cankarjevi poti in 10. spominski pohod Po poteh Cankarjeve dediščine. Pri prvem so pohod-niki vzeli pot pod noge že na ljubljanskem Rožniku, pri drugem pa so jo mahnili s Sv. Trojice do Mavsarye in nazaj na izhodišče.
Pohod po Cankarjevi poti je projekt, ki ga vodita Svet knjige in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Kot so nam pojasnili organizatorji, se je letos na 23-kilometrsko pot podalo 160 po-hodnikov, kar je največ doslej. Pohodniki, ki so prihajali iz vse Slovence, so na poti imeli tri kontrolne točke, z zbranimi žigi vseh točk pa so si prislužili knjižno nagrado in topel obrok na Sv. Trojici. Tam so se pohodnikom pridružili tudi tisti, ki so se odpravili Po poteh Cankarjeve dediščine v organizac^i Dru-
štva ljubiteljev narave in običajev Notranjske, sodelujejo pa tudi občina, ZIC in Cankarjeva knjižnica. »Nekoliko nam je žal, ker sočasno potekajo še druge prireditve na Vrhniki, sicer bi se pohoda zagotovo udeležilo več ljudi,« je pohod pokomentiral njegov idejni oče Valentin Ogrin. N Sv. Trojici sta pohodnike čakala malica in osvežilna p^ača, v zavetju Cankarjeve bele golobice pa so lahko prisluhnili še krajšemu kulturnemu programu. (gt, foto: anja armič)
Večina pohodnikov se je podala z ljubljanskega Pohodnike sta čakala topel obrok in osvežilna Rožnika do Sv. Trojice, nekaj pa tudi s Sv. Troji- p^ača, lahko pa so prisluhnili tudi kulturnemu ce do Mavsar^e in nazaj.
programu.
m,vsem krajanom Blatne Brezovice in našim pr^ateljem. Ni nas bilo malo. Dokazali smo, da skupaj zmoremo. Zahvala velja tudi našim sponzorjem; to so bili: Cestno podjetje Ljubljana, d. d., Gradbeno podjetje Bankina, d. o. o., Interclass Cars, d. o. o., s testnimi vožnjami vozil Volvo in Mazda, pohištvo Maros, Gostilna Kavčič Brezovica, Blagomix Vrhnika, M-Orel, d. o. o., MKeršmanc Družba za gostinstvo, trženje in storitve, d. o. o^ Mizarstvo Vidmar, d. o. o., Žganjekuha Kržič Vrhnika, Peter Molek, s. p., ADD, d. o. o., SCOOBA Matej Skubic, s. p., Studio Mihelič, Tisk Tavčar, k. d., Komunalno podjetje Vrhnika, d. o. o., Mizarstvo Igor Sever, s. p., Radio Veseljak, TV Golica ter Radio 1 Orion.
V upanju, da nas boste obiskali tudi na prihodnjih dogodkih, vas pozdravljamo z gasilskim pozdravom NA POMOČ.
PGD Blatna Brezovica Foto: Andraž Vrhovc
Turnir v balinanju ob občinskem prazniku
Domačin pobrali večino medalj
Vrhnika, 7. maj - Ženska balinarska sekc^a Društva upokojencev Vrhnika je tudi letos organizirala tako imenovani Otvoritveni turnir v počastitev občinskega praznika. Udeležilo se ga je sedemnajst ekip. Tekmovalce sta pozdravila predsednik občine Stojan Jakin in predsednica društva Elica Brelih. Zaželela sta jim dober met in pryet-no počutje na Vrhniki. V zgodnjem popoldnevu je predsednica ŽBS Anica Dolenc najboljšim podelila zaslužena priznanja. Pokale Občine Vrhnika so pri moških prejele ekipe: 1. dU Vrhnika, 2. DU Loška dolina, 3. D1 Vrhnika in 4. DU Rakek. Pri ženskah je bil končni red naslednji: 1. DU Rakek, 2. DU Vrhnika I, 3. DU Polhov Gradec in 4. DU Vrhnika II. Mala pokala za najboljšega bližarja sta prejela Maryan Kržič iz Logatca in Milka Štrukelj z Rakeka. (dp, foto aa).
V društvu upokojencev se zahvaljujejo dobrotnikom in sponzorjem
Nastopajoče smo pogostili s kavico, čajem, tudi pecivo so pripravile naše pridne balinarke. Vsak udeleženec turnirja je dobil send-
Domača ženska ekipa
vič, ki ga je prispevala Trgovina Blatnik, skuhale smo jajčka, ki jih je darovalo Jajčarstvo Istenič. Kosilo je pripravilo Gostinstvo Do-
linar - Cankarjev hram in povem vam, da je bil njihov golaž res odličen, kruh pa je prispevala Pekarna Vrhnika. Da nismo bili žejni, sta poskrbela vinotoča Orel in Vidmar, slaščičarna Breza pa za odlične »kremšnite«. Ker imamo simpatizerje tudi med obrtniki in posamezniki, trgovci in gostinci, smo z njihovo pomočjo pripravili še srečelov, kajti z denarjem bomo dokupili nekaj potrebne opreme. Za dobitke so prispevali :
Okrepčevalnica Star malen, kmetya Urbanovc, gostilne Nibi, Turšič, Kranjc, Mesec, Bife Mreža, Pizzerya Boter, Bife Oaza, Okrepčevalnica Park. Testenine je prispevalo podjetje Baškovč, piškote podjetje Adamič, cvetje cvetličarni Jana in Karmen, Semenarna, trgovina DG nas je razveselila s tremi ogromnimi ananasi, dobitke so darovale tudi trgovine: Blagomix, Maja, Kocka, Levček, Pletina, Kara in KGZ Cerknica, zavarovalnica Triglav, Optika Jelovčan, Birtič frizerstvo, Po-stružnik, Caserman montaža gum, Bajc, Berzo pa je podaril torto za posladek. Upam, da sem naštela vse donatorje, kajti če sem koga izpustila, se opravičujem, saj je bilo res veliko podpornikov balinanja. Vsem iskrena hvala, mi pa bomo upravičili vaše zaupanje z dobrimi rezultati.
Marinka Petkovšek
14
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
»Ljubezen-malo drugače
»Kdor ljubi svojo domovino, jo z enim samim objemom svoje misli obseže vso; ne samo nje, temveč vse, kar je kdaj ljubil in kar bo ljubil kdaj pozneje. Zakaj ljubezen je ena sama in ne-razdeljiva; v en sam kratek utrip srca je stisnjeno vse - mati, domovina, Bog.«
Tako je pred skoraj sto leti zapisal tisti Ivan s Klanca, ki ima na Cankarjevem trgu na Vrhniki svoj spomenik, na katerega pa se le malo kdo ozre.
Pa ne bi škodovalo, če bi se predvsem v času velike gospodarske in moralne krize naše domovine večkrat ozrli na zapisane misli našega rojaka, ki ni bil le velik in čuteč pisatelj, ampak tudi velik socialdemokrat.
»Mati, domovina, Bog!«
Ne moreš ljubiti svoje domovine, če prej ne ljubiš svojega doma, svoje matere, svoje družine, svojih korenin, če jih le imaš. In ne moreš ljubiti svoje domovine, če poleg čudovitih planin, jezer in livad, ne ljubiš tudi njenih prebivalcev-- po božjem načelu: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!
»Ljubezen je ena sama in nerazdeljiva!"
Ne more biti človek do enih dober, do drugih sovražno nastrojen. Če ene ljubi, druge sovraži, potem gre v bistvu za razklano osebnost. Celosten človek, ki nosi v svojem srcu ljubezen, lahko zelo trpi zaradi krivic in preganjanj - sovraži pa ne! Bori se za svoje pravice in pravice drugih, a brez sovraštva. Postaja morda uspešen in premožen človek, a nikoli na račun drugih.
Ali imamo po dvajsetih letih samostojnosti kaj več takih ljudi v Slovenji? Jih imamo vsaj med tistimi, ki vodjo našo državo, našo politiko, naša podjetja? So sadovi njihovih del taki, da bi tudi državljane utrdili v prepričanju, da ima vrednotenje in spoštovanje vseh treh razsežnosti te »ene same in nerazdeljive ljubezni« še vedno velik pomen?
Mati, oče, družina.
Ko smo pred dvajsetimi leti sprejemali slovensko Ustavo, smo
vanjo zapisali: »Država varuje družino, materinstvo, očetovstvo...«. In takrat je imel pojem družine en sam pomen: »Družina je življenjska skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo,« kot je bilo takrat zapisano v zakonu. Seveda poznamo različne izpeljanke osnovne definicje, različne oblike družin, tudi enostarševske, posvojiteljske itn., a definicja je pomembna, ker se v njej zrcali vrednostni odnos države do družine, materinstva in očetovstva.
Sedanja vlada pa je v nov Družinski zakonik zapisala, da je družina življenjska skupnost otroka »z odraslo osebo«. Beseda »mati« ali »materinstvo« se v novem zakoniku, ki naj bi bil posvečen družini, pojavlja 46-krat, beseda »partner« (v smislu isto-spolne partnerske zveze, ip) pa 107-krat. Že samo to veliko pove o odnosu sedanje politike do materinstva, očetovstva in družine. Vrhovna državna tožilka Erika Panjtar Podrekar je upravičeno rekla: »Zdi se, da je predlagana nova definicya družine namenjena predvsem novi ureditvi možnosti zasnovanja družine istospolnim partnerjem s posvojitv^o.«
Domovina.
Že v času slovenskega osamosvajanja pred dvajsetimi leti so nekateri vodilni slovenski (tranzicjski) možje pokazali čudno ljubezen do domovine. Vedeli so za ukaz JLA, da se razoroži slovensko Teritorialno obrambo, pa niso ničesar ukrenili, da bi ohranili obrambno moč domovine. Pokojni Jože Pučnik je to ko-laboracjo preprosto imenoval za veleizdajo.
Tudi izčrpavanje podjetj in bank za pohlepne tajkunske prevzeme ter posledično stečaji podjetj ter praznjenje davkopla-čevalskih žepov za dokapitalizacjo bank niso odraz ljubezni do domovine in njenih prebivalcev. Plenjenje države, politične kadrovske čistke in delitev prebivalcev na prvorazredne in drugorazredne pa je že mnogo več kot pomanjkanje ljubezni do domovine. Je že sovraštvo. Sovraštvo vsaj do "nenaših", ki pa se po svoji notranji logiki prej ali slej razlje tudi na medsebojno sovraštvo do "naših".
Ne samo ljubezen, tudi sovraštvo je v svoji končni konsekven-ci eno samo in nerazdeljeno.
Bog.
»Ce ni Boga, je vse dovoljeno!« je rekel Raskolnikov v romanu
Dostojevskega Zločin in kazen. Če ni Boga, potem tudi ni absolutnih in večno veljavnih pravil, kot so »ne laži, ne kradi, ne ubjaj«! Potem so samo še omejeni in luknjičavi zakoni, ki si jih izmišlja človek, jih vsiljuje drugim in jih po svoji želji spreminja. Potem lahko nekateri neomejeno lažejo, nekaznovano kradejo in po svoji volji ubjajo.
Ni pomembno, kako človek imenuje Boga. Pomembno je, da z odprtim srcem, ki ga zmore le ljubezen, sprejme in spoštuje "večna" načela odnosa med ljudmi.
In kje je danes Slovenja?
Na vprašanje, kako bo oziroma bomo Slovenci praznovali dvajsetletnico samostojnosti države, je profesor dr. Jože Trontelj, predsednik Slovenske Akademje znanosti in umetnosti, med drugim odgovoril:
»Tako kot večina drugih se bom z nekaj nostalgie spominjal sreče prvih tednov in mesecev po osamosvojitvi, ko so se uresničile najbolj drzne sanje. Svet se je nenadoma zazdel poln novih priložnosti. Ljudje so si obetali pošteno, modro vodstvo, ki bo popeljalo osvobojeni narod v blaginjo, v pravičen red... Med ljudmi so zavladali optimizem, podjetnost, veselo pričakovanje. V statistični krivulji samomorov, temni senci, ki tragično spremlja Slovence, se je pojavil syajen zobec navzdol. A ta zobec je kmalu minil, skupaj z njim pa tudi optimizem zgodnjih let. Dobi požrešnega, brezobzirnega kopičenja kapitala je potem sledila kriza. Podjetnost je zamenjala resignacya. V takšnih razmerah ni posebne volje za praznovanje, žal pa je tudi vse manj rodoljubja, še slovenske zastave se ljudem ob prazniku ne zdi vredno obešati. Ljudi je strah negotove prihodnosti. A še nikoli doslej nisem tolikokrat slišal zahtev po spoštovanju etike in vrednot, kot jih slišim zdaj. Morda pa je prav to dobro znamenje?"
Res je. Ne govori se le o krizi vrednot in morale. Govori se tudi o resetiranju Slovenje, o drugi republiki, o svetu modrecev ...
Je torej spoznanje, je želja, manjka še volja.
In zakaj je ni? Ker ni ljubezni?
Ne, ljubezen je! Tista ena sama in nerazdeljiva - mati, domovina, Bog. Nosimo jo v srcu, le poguma nam manjka, da združimo svoja hotenja in jo iz srca preljemo v besede in dejanja.
A tudi ta pogum bo, ko bo prišel čas!
France Cukjati, dr. med., poslanec Državnega zbora
Zopet lična TV-17
Vrhnika, 9 april - Člani ZB Vrhnika smo na TV-17 postavili novo leseno mizo in očistili okolico. Material je na lokacjo pripeljal Mitja Birtič s svojim traktorjem, pri akcji pa so sodelovali še Vojko, Teo, Jani, Peter, Lado in Miran. Mizo smo tudi prebarvali oz. zaščitili pred škodljivci.
Tako je obnovljen TV-17 16. aprila pričakal ob lepem vremenu približno sto pohodnikov, ki so prišli peš z železniške postaje Verd, do koder so se pripeljali z muzejskim vlakom. Pot so nadaljevali preko Stampetovega mostu vse do TV-17, naprej do Pokojišča, od koder so se vmili na borovniško železniško postajo. Seveda niso manjkali piškoti s toplim čajem ter šilčkom domačega, (mš)
Uredili grob partizana
Hafnerja
Velika Ligojna, 5. maj - Na predvečer dneva osvoboditve Vrhnike smo člani ZB za vrednote NOB Vrhnika na trasi daljnovoda nad Veliko Ligojno očistili okolico groba v letu 1942 padlega partiza-
na Stanka Hafnerja iz Ljubljane, ki je tam padel pod streli italjanskih okupatorjev in so ga tam tudi pokopali. Zaradi boljše vidljivosti smo okoli groba očistili plevel ter odvečne veje bližnje smreke, posekali smo tudi rastočo praprot na poti, ki vodi do groba mimo vodnega zajetja. S črno barvo smo prebarvali križ, na tri drevesa ob poti pa smo namestili tudi smerokaze. Tako je sedaj grob preprosto najti, kar je bilo doslej zaradi zaraščenosti kar težko. V vazo ob grobu smo nabrali zelene veje z bližnjega drevja, v čast in spomin pa smo na grob položili zastavo, pod katero se je padli partizan Hafner boril in padel. Ob tej priložnosti se za pomoč posebej zahvaljujemo direktorju trgovine KGZ Cerknica na Vrhniki gospodu Damjanu Vindišarju, ki nam je poklonil nekaj vreč belega peska, vrečo črne zemlje in PVC-foUjo.	Miran Štupica
Butara velikanka
Za začetek letošnjih velikonočnih praznikov smo se starovrhniški pritrkovalci po dveletnem premoru ponovno namenili naredili butaro velikanko. Priprave na izdelavo so se začele že teden pred cvetno nedeljo, ko smo se odpeljali na Primorsko po glavno sestavino - bršljan, druge sestavine smo nabrali po okoliških gozdovih, nekaj pa so nam jih darovali tudi ljudje s svojih vrtov Posebno
težko je bilo letos dobiti resje, saj je že odcvetelo, ker so bili letošnji velikonočni prazniki razmeroma pozno. Pa smo premagali tudi to težavo in v petek se je izdelava butare lahko začela, tako da smo jo v nedeljo lahko s ponosom predstavili pred župniščem in v cerkvi. Butara je merila 15 metrov in je bila najvišja daleč naokoli. Kakor veleva običaj, smo nanjo privezali tudi pomaranč; letos jih je bilo za kar 10 kilogramov! Starovrhniški pritrkovalci bi se želeli posebej zahvaliti Anžetu Stržinarju za gostoljubje med izdelavo, saj smo jo sestavljali na njegovem dvorišču, pa tudi Kultumemu društvu Stara Vrhnika, ki je poskrbelo za finančno stran našega projekta.
Aljaž Ogrin
Pogled z leve
r	Iz zgodnje pomladi smo z velikimi koraki
TP J. ■	prestopili proti poletnim mesecem, ki pri-
1	hajajo. Od praznovanja dneva upora, prek
praznika dela, dneva Slovenske vojske, do prihajajočih junjskih praznovanj ob 20-letnici državnosti. Dnevi, ki združujejo Slovenke in Slovence, posvečeni spominu na odločilne poteze našega naroda v zgodovini.
V tem času smo poslanke in poslanci Državnega zbora opravili z 28. redno sejo tega sklica. Na dnevnem redu so se zvrstile obravnave zakonov, ki so v javnosti zbudile nemalo pozornosti. Predvsem pa so se vrstile debate brez neke kritične distance in samo s pričakovanjem točno določenih razprav.
Govorim seveda o sprejemanju Predloga zakona o spremembah Zakona o poslancih ter o v javnosti najbolj izpostavljenem Predlogu Družinskega zakonika.
Že dolgo nam je jasno, da položaja poslanca in župana nista združljiva. Eno je funkcja v zakonodajnem organu, drugo pa je izvršilna funkcja. Sam sem se ves čas zavzemal za nezdružljivost, tudi ob zadnjih lokalnih volitvah, saj je bil moj odnos do tega vprašanja med prvimi razlogi tudi za zavrnitev županske kandidature v letu 2010. Skupina 44 poslank in poslancev, ki smo se podpisali pod predlog zakona, je vložila v proceduro predlog sprememb, ki narekujejo odločitev za samo en položaj po naslednjih državnozborskih volitvah. Podpisnikov nismo uspeli pridobiti v absolutni večini, saj se nekateri pač ne željo odreči možnosti, ki obstaja. Prav tako je njihov pogled na zadevo drugačen. Poglavitni razlogi za nasprotovanju so bili, da so le župani povezani z volivci in le oni poznajo lokalno okolje, da je to edina možnost, da so v DZ izvoljeni tudi tisti s periferje in ne samo kandidati (kot je bilo največkrat očitano) iz Ljubljane itn. Vsa
zgodba se je s strani opozicje skušala zreducirati na boj Ljubljane proti preostalim. Seveda, kdor ne pogleda, od kje prihajamo poslanke in poslanci, bi jim lahko morda še nasedel. Vsi, ki sedimo v Državnem zboru, smo predstavniki vsega naroda, ne le tistega dela, iz katerega prihajamo. Tako je tudi po ustavi. In to spoštujemo. Nekateri pa dejansko izkoriščajo svoj položaj tudi za parcialne lokalne interese in se obnašajo le kot zastopniki svojih okrajev in občin, drugo jih niti ne zanima. Na koncu je Predlog zakona dobil veliko podporo, kljub enotnemu zavračanju s strani SDS, SLS in nekaterih poslancev koalicje. Ob glasovanju je bilo slišati tudi, naj kar uvedemo pravilo nezdružljivosti, ki tako ne bo trajna, saj bodo Zakon o poslancih takoj po naslednjih volitvah povrnili na star režim. Besede so prihajale iz klopi opozicj-skih poslancev SDS, ki jih očitno zanima samo še, kako najhitreje priti nazaj na oblast, ne glede na ceno in način.
Družinski zakonik je zgodba vseh zgodb. V družbi se pojavljajo razmere, ki preprosto terjajo posodobitev pravil o družinah. Naprej in ne nazaj, kot zahteva ena izmed "civilno-družbenih" skupin (ki jo seveda vodi večkrat preizkušeni politični aktivist). Enakost pred zakonom je glavna pridobitev demokracje. Sistema, ki smo ga v Slovenji sprejeli ravno zato, da se rešimo zgodovinske navlake nadvlade ene ideje, ene politike, ene morale. Ljudje živimo skupaj ne glede na razlike. Taki smo, take nas je ustvarila narava (ali Bog, kdor verjame v to teorjo). Vlada je pripravila predlog zakonika, ki spoštuje razlike in zagotavlja pravice vsem ljudem. Po dolgem zavlačevanju sprejemanja na pristojnem odboru in pravem pogromu v javnosti smo se odločili predlagati kompromisno varianto. Splošna ugotovitev je bila, da slovenska družba več kot očitno ni zrela za enakost po starem geslu: "Vsi drugačni, vsi enakopravni." Kompromisna varianta je nekako pometla z grdimi in neustreznimi očitki skrajne desnice, da želimo kar povprek podarjati otroke homoseksualnim parom, ki so bili v debatah zlorabljeni in izpostavljeni prek vsake razumne mere. Zaradi kompromisa tudi znotraj koalicje ni bilo soglasja
(nekateri so menili, da je to korak nazaj in pretirano popuščanje zagovornikom klasične družine), vendar celoten zakonik prinaša toliko dobrih in potrebnih sprememb, da je bil uresničljiv za vse nas. Nakar smo na sejo dobili predlog amandma stranke SDS, ki se je opredeljeval do življenjskih skupnosti. Predlagal je, da je treba obvezno registrirati vsako zunajzakonsko skupnost. Sprejem tega amandmaja bi vrnil kolesje zgodovine za 35 let nazaj (takrat je bila uvedena možnost zunajzakonske skupnosti)! Ne morem se znebiti občutka, da za vsem skupaj stoji neka organizacja, ki bi rada na vsak način posegla v naša intimna razmerja in nad nami opravljala nadzor in teror, kot ga je v mračnem srednjem veku. Nekateri vidni predstavniki opozicje so amandma goreče zagovarjali, se izgovarjali na pravice, ki izhajajo iz registracje, itn. ^ Vse je bilo slišati kot pridiga srednjeveške inkvizicje. Argumenti proti so bili tako ali tako preslišani. In ob glasovanju presenečenje: amandma so podprli tudi poslanci Erjavčeve DeSUS! In to ravno v dneh, ko so demonstrativno izstopali iz koalicje, a v isti koalicji za sabo puščali ministra, popredsednika DZ, itn. ... Zelo pomenljivo. Pozneje so se izgovarjali, da je nastala napaka pri glasovanju, in to celotne skupine! Pravice in enakost pred zakonom so odvisne od napake pri glasovanju? Na srečo obstaja možnost poprave člena v tretjem branju.
Naša država je v stanju stalne nervoze. V medjih očitno namerno ne zaslediš dobre novice, prva večerna poročila slovenskih televizj spremlja bobnanje kot na nekem vojaškem pohodu, srečanje slovenskega predsednika z ruskim pospremi le drobna novička na peti strani dnevnega časopisja. Na prvih mestih pa se bohoti izjava sindikatov, da imajo rešitev za nov pokojninski sistem, a bodo o njej govorili po referendumu. Vse deluje v skladu z delom največje opozicjske stranke, da cilj posvečuje sredstva. Cilj pa je oblast. Če se ne bomo zganili, bomo Slovenke in Slovenci ob vzpostavitvi druge republike in gesla 50+ le kolateralna škoda!
Janez Kikelj, poslanec Državnega zbora RS
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
15
TutisUeno dniitvo _ ^
JHia^g^aa
tm-soog ^
Tu smo doma
Leto je naokoli, zato Turistično društvo Blagajana ponovno vabi na srečanje priseljenih občanov z domačini Tu smo doma, ki bo v soboto, 25. junya 2011, na dan državnosti v Starem malnu od 12. ure naprej.
Letos bo srečanje še posebno slovesno, saj praznujemo 20 let osamosvojitve. V tem vzdušju bodo potekale tudi delavnice za najmlajše. Spet bomo pripravili zabavna in športna tekmovanja, program za vse generacye, dobro glasbo, ob kateri se boste lahko zavrteli, srečolov, pekli bomo palačinke, mojstrski koktajli bodo razvajali naše čute.
Ob 8. uri zjutraj bodo tiste, ki radi hodite, pri Štirni čakali člani Planinskega društva Vrhnika in vas do Starega malna pospremili po treh različnih poteh. V času prireditve vas bodo pospremili do Lintverna na srečanje z zmajem.
V TD želimo, da bi bilo to srečanje spoznavni dan vseh, ki na Vrhniki bivamo od nekdaj, in tistih, ki ste se nam pridružili s svojimi družinami in pryatelji. To je priložnost, da se spoznamo, izvedeli boste, kaj mi delamo, in lahko pokazali vaše spretnosti, videli boste, kaj nudimo in s kom se družimo. Lahko pa boste preprosto uživali v naravi. Ponovno vabimo vse, ki želite predstaviti svojo dejavnost, da se nam pridružite. Lahko pokličete po telefonu 01 7551-341, nam pišete na naslov: Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika ali na elektronski naslov: drustvo.blagajana@kabelnet.net. Veselimo se druženja z vami!
TD Blagajana Vrhnika
Salam^ada v stari kašči na Drenovem Griču
Pred časom sta Andrej in Darja Gutnik lično obnovila 200 let staro kaščo na Papeževem griču. Zato zdaj z veseljem povabita pryatelje v njeno klet na kozarček.
Pred dvema letoma je Andrej povabil svoje tovariše, vaške gasilce, v kaščo na velikonočni zajtrk po vstajenjski procesyi. Ko je rezal salamo, se je Janezu Podboju, predsedniku PGD Drenov Grič - Lesno Brdo, utrnila imenitna zamisel, da bi lahko tod organizirali ocenjevanje salam. In glej ga, zlomka, to se je zgodilo v prav kratkem času. Skovala sta načrt: koga povabiti, kako ocenjevati ^ in menda je bil uspeh popoln.
Letošnja salamyada je bila že druga. Janez je sprejel organizacyo ocenjevanja tričlanske komisye, da je vse potekalo korektno. Tekmovalo je sedemnajst izdelovalcev salam in po ocenjevanju so podelili
diplome. Prvo mesto si je prislužil Anton Mihevc, drugega Jože Podboj in tretjega gostitelj Andrej. Vsi trye so prejeli tudi
bilo slišati vse do druge ure zjutraj. Gostje so se razšli zadovoljni in v upanju, da bo Gutnik začeto tradicyo nadaljeval. (Več
simbolične nagrade, za katere se dona-torjem najlepše zahvaljujejo. Seveda nista manjkali niti harmonika in pesem, ki ju je
fotografij si poglejte na www.drenovgric-lesnobrdo.si.)
Salam^adar
Dragi občani!
Maj je cvetoči mesec, poln vrtnarskih izzivov. Balkoni in vrtovi so polni rož in kotički, ki nas sproščajo, nam ponujajo prostor, v katerem se počutimo srečne in nas na neki prefinjen način navdajajo z optimizmom. Vse že klye, raste in cveti. V začetku maja smo si člani Komisme za lepše okolje že ogledali kotičke vaših skalnjakov.
Pozivamo vas, da nas obvestite o svojem ali sosedovem prijetnem, cvetočem, urejenem kotičku. Z veseljem si bomo ogledali vašo okolico ter jo predstavili odboru TD Blagajana, ki bo nagradila najlepše skalnjake, hiše, kmetye, večstanovanjske hiše ali bloke ter objekte starejšega datuma.
K sodelovanju želimo spodbuditi tudi vse stanovalce več-stanovanjskih hiš in blokov, naj urejajo svojo okolico hiš ali blokov, jo »cvetličyo« in tako naredyo Vrhniko zanimivejšo za domačine in popotnike, ki se vsak dan vozyo skozi naš kraj.
Na tržišču je pestra ponudba prodaje rastlin, ponosni pa so tudi ljubitelji, ki vzgajajo rastline doma, kadar opazimo njihov trud in delo. Zraven spada še urejanje naših domov, ekološko sortiranje odpadkov in akcye, ki nam omogočajo, da se znebimo smeti okoli naših hiš. Zato spremljajte informacye Našega časopisa, sodelujte na našem izboru in privoščite sosedu blaga-jano.
Komisya za lepše okolje Vas opazuje!
Za Komisyo za lepše okolje TD Blagajana, Anita Čretnik.
Dobra misel za telo in duha
Družba Dobra misel, specializirana prodajalna na Vrhniki, že štiri leta prodaja naravno kozmetiko, prehranska dopolnila, zdravila brez recepta ter so prek ZZZS pooblaščeni za izdajo medicinsko-tehničnih pripomočkov na recept. In, kot pravi Janez Kacjan, so z najboljšimi mislimi najeli prostor v Mercatorjevi stavbi, kjer je nedavno na 60,00 m2 v 1. nadstropju odprl vrata Sončni center zdravja in lepote. V njem prvič na enem mestu delujejo že priznani terapevti, strokovnjaki ter nudyo manikuro z nego in poslikavo nohtov, pedikuro, nego obraza in telesa z depilacyami, anticelulitne tretmane, razne masaže, IR-terapevtsko savno z barvno terapyo, pro-
dajo naravne kozmetike že priznanih blagovnih znamk in še kaj. Obljubljajo ugodne cene, zanimive pakete, darilne bone in mesečne novosti. Vsi prostori nekdanje cvetličarne so povsem prenovljeni, barvni, pryetno zračni ter ozvočeni s sproščujočo glasbo. Torej naj končam modro: Ne pride daleč duh, če ga tišči telo, ki ni za rabo! ( Dante Alighieri)
Sebastjan Vehar
V Bevke na kampiranje
Naslov je malce hudomušen glede na problematiko, pa vendar včasih vse skupaj meji že skoraj na komed^o. Govorimo o odpadkih, za katere nekateri ne zmorejo in verjetno tudi nikoli ne bodo razumeli, da ne sod^o v naravo. Še posebno ne, če gre za velike kosovne odpadke, na kakršne so naleteli v Bevkah. Kaj se je tam dogajalo v okviru čistilne akc^e Stop divjim odlagališčem na Barju, 26. marca, nam je nekoliko hudomušno napisal domačin Janko Skodlar:
»Akcyo so organizirali Športno društvo Bevke, Krajevna skupnost Bevke, in Kulturno društvo Bevke. Zbirno mesto je bilo tudi tokrat na Športnem parku v Bevkah. Začetek ob 8.30. Akcye se je udeležilo 25 krajanov. Poleg čiščenja tras ob dostopnih cestah v Bevke in trase vsakoletnega Teka Bevke smo »odkrili« dve
Najprej kamp prikolica ^
^ in potem še hrošč
še ne registrirani divji odlagališči in ju sanirali. »Eksponati« so prav zanimivi na pogled. Kamp prikolice je prav škoda ^ Če dobro pogledate slike, je še registrirana. Malo popravila bi bila sicer potrebna ^ Tudi hrošča bi bilo treba še malo popraviti, da bi jo lahko vlekel, in bi šli na morje. Ja, prav zanimivo kaj vse naša narava skriva ^ Brez pomoči kmetyske mehanizacye »eksponatov« preprosto ne bi mogli dostavljati na dogovorjeno zbirno mesto za odvoz na deponyo. Prav zanimivo bo izvedeti, koliko kg odpadkov smo zbrali; pa se ravno ne bi hvalili s tem. ŠD Bevke je poskrbelo za pyačo in sendviče. Prostovoljci so zato akcyo podaljšali; uredili še Športni park Bevke (obrezali drevje, pometli parkirišče, polno peska, pregrabili brežino hribčka, uredili otroško igrišče in zložili 1m3 hrastovih plohov za potrebe gradnje bodočega spominskega obeležja - kozolca na Športnem parku v Bevkah.«
Cankarjev dom na Vrhniki četrtek, 9. 6. 2011, ob 20. uri.
Potrošništvo, uničevalec družbe in planeta
Predavanje o ekologii, globalizac^i in trajnostnem razvoju
Vsebina
ONESNAŽEVANJE - vzroki za njegovo povečevanje
SEGREVANJE OZRAČJA - zakaj se ozračje segreva in kakšne so posledice tega
HRANA - pridelava hrane kot onesnaževalec narave, zastrupljevalec ljudi in vir zaslužkarstva
NEVARNI ODPADKI - pustite jih v trgovini
OZAVEŠČANJE - kaj je ozaveščanje in kako se izvaja
MANIPULAC^A, ORODJE V SLUŽBI KAPITALA - metode za vzgojo poslušnega potrošnika
Predaval bo Jernej Fefer.
Vstop prost.
Variante pohodov ob prireditvi
Tu smo doma
Štirna-Kuren-Ferranova buža-zavetišče in stolp na Pla-nini-Lintvern-Star maln Deloma strma pot, primerna za pohodnike z zelo dobro kondicyo. Same hoje 3 ure (modra pot).
Štirna-Storžev grič-Bukev-zavetišče in stolp na Plani-ni-Lintvern-Star maln
Pryetna, le občasno strma pot, primerna za pohodnike z dobro kondicyo. Same hoje ,5 ure (zelena pot) . Štirna-Blatni dol-Gačnik-Star maln
Lahka pot, primerna za vse pohodnike. Same hoje 1 uro (rumena pot).
Izhodišče: Štirna Ura odhoda: 8.00
Višinska razlika: za pohodnike čez Planino 423 m oz. za pohodnike čez Blatni dol 60 m
Oprema: pohodne palice, planinski čevlji z rebrastim podplatom, običajna planinska oprema, ustrezna trenutnim vremenskim razmeram.
16
NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
V Sinji Gorici športniki popr^eli za delo
Športno društvo Sinja Gorica je registrirano neprofitno društvo, ki deluje v javnem interesu na področju športa. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom druženja, rekreiranja, treniranja ter tekmovanja na različnih športnih področjih. V društvu je trenutno včlanjenih 108 aktivnih članov. Veliko pozornost namenjamo predvsem mladim, ki jim omogočamo izvajanje različnih športnih aktivnosti.
Konec leta 2009 so v društvu nastale orga-nizaccske spremembe v vodenju društva in novo vodstvo si je zadalo cilj, da nadaljuje z uspešnim delom prejšnjega vodstva in izve-de^nekaj novih projektov.
Športno društvo dosega največje uspehe na področju balinanja, kjer že vrsto let tekmuje z ekipo v Notranjski območni balinarski ligi ter v medobčinski ligi. V ligi sodelujejo predvsem mladi in tako spadamo med najmlajše ekipe. Potrditev, da resnično spadamo med najboljše ekipe, je tudi lanskii zgodovinski
na namiznoteniška sekcca, ki jo že vrsto let vodi Bruno Kosi in tako kar s tremi ekipami uspešno igrajo v ljubljanski rekreativni ligi.
V društvu podpiramo tudi rekreativno vadbo, ki je na voljo vsem članom. Odbojka, nogomet, namizni tenis ter košarka so namenjeni vsem rekreativcem, predvsem pa mladini.
Vendar, kar je najpomembneje, vse člane združujejo športni duh, dobra volja ter trdna povezanost med člani. SKUPAJ ZMOREMO VEČ, je očitno slogan naših članov, ki so pri-
vali okolico ter uredili balinišče. Na letošnji delovni akcci, ki je potekala 29. in 30. aprila, pa smo zamenjali dotrajano strešno kritino ter končali z urejanjem notranjosti ter zunanjosti klubskega objekta. Zelo smo veseli res neverjetnega odziva članov, ki so žrtvovali svoj prosti čas in stopili skupaj. Zato smo zelo ponosni, da imamo takšne člane, ki z dušo in srcem čutco pripadnost našemu društvu.
Seveda so naše misli sedaj usmerjene že v prihodnost. Že prihodnji mesec bomo po-

uspeh društva, saj se je ekipa osvojila 2. mesto v Notranjski ligi in se tako prvič v zgodovini obstoja uvrstila na kvalifikacce za napredovanje v višjo ligo. Vendar ker naše društvo nima pokritega balinarskega igrišča, ki je eden izmed pogojev za igranje v višji ligi, smo mesto za napredovanje športno prepustili klubu Jama iz Notranjih Goric.
Poleg balinanja je v društvu zelo aktiv-
pravljeni priskočiti na pomoč, narediti nekaj zase in za svoj kraj. Tako smo tudi letos organizirali delovno akcco konec aprila. Tako kot lani se je odzvalo več kot štirideset članov, ki so poprceli za delo in prostovoljno pomagali preurediti klubske prostore ter okolico. V minulem letu smo prenovili strop v klubskih prostorih, prebarvali notranjost ter zunanjost esene stavbe, preuredili razsvetljavo, tlako-
skusili uresničiti naš največji dolgoletni načrt, in sicer izgradnjo travnatega nogometnega igrišča v neposredni bližini društva. Potek izvedbe je že dogovorjen, čakamo le na primerno vreme, da se bodo dela lahko začela.
Ob koncu se še enkrat vsem prostovoljcem zahvaljujemo za opravljeno delo.
Izvršni odbor Športnega društva Sinja Gorica
Florjanova maša v dvorani PGD Drenov Grič
Drenov Grič je ena redkih vasi, ki nima svoje cerkve, vendar gasilci PGD Drenov Grič -Lesno Brdo vseeno organizirajo mašo v čast svetemu Florjanu, ki je zavetnik vseh gasilcev. Vrhniški župnik in dekan gospod Blaž Gregorc se rad odzove na povabilo domačih gasilcev in vodi bogoslužje v gasilskem domu, ki ga gasilci preuredco in za nekaj časa spremenco v božji hram. Na tokratno, že 8. Florja-novo mašo je bil povabljen tudi nekdanji ljubljanski nadškof msgr. Gospod Alojz Uran, ki je somaševal z gospodom dekanom.
Bitencov Tone s Horjula se je z zapravljičkom s parom iskrih vrancev, opravljen v narodno
trgovine, kjer je bil postavljen postroj gasilcev iz domačega gasilskega društva in sosednjih. Visoke goste je pričakala navdušena množica ljudi in nekaj članov folklorne skupine iz sosednje Ligojne, ki so bili oblečeni v narodne noše. Gospod Uran je s stiskom roke pozdravil nekaj starejših krajanov.
Poveljnik gasilskega društva tovariš Peter Jelovšek je pripeljal ešalon gasilcev do doma in predal poročilo predsedniku 'odboju.
Zadoneli so zvonovi povžar-skih pinkačev in začelo se je slovesno bogoslužje. Pevci MePZ KUD Drenov Grič - Lesno Brdo so z zborovodjem Gorazdom Janom poskrbeli za petje med
otroci, ki vsak večer obiskujejo šmarnično pobožnost v dvorani gasilskega doma. Katarina Jesenko je pripravila najmlajše, da so zapeli med obhajilom. Glasbeno spremljavo sta dodala Klara Jelovšek z violino in Boštjan Koprivec s kitaro. Pripravili so tudi prošnje, nagovor pred mo-litvco Oče naš in pozdrav miru.
Gospod Uran je med mašo zapel s pevci, vernikov pa se je dotaknila občuteno povedana pridiga, ki ji je dodal tudi nekaj globokih osebnih doživetc. Predsednik Janez Podboj je ob koncu nagovoril vse prisotne in se jim zahvalil za številčno udeležbo in sodelovanje pri organizacci in izvedbi maše. Še posebej se je zavalil trgovini DG
Potek celotne maše je v dogovoru z gospodom župnikom oblikovala tajnica gasilcev tova-rišica Urška Jelovšek.
Gospod Uran je po maši delil najrazličnejše podobice s posvetili. Za kratek čas je prevzel tudi dirigentsko taktirko in pelo se je, da je bilo veselje poslušati. Gorazd Jan si je gotovo mislil, da je kar nekaj takih, ki bi lahko prepevali v pevskem zboru. Veseli bomo, če se nam bo pridružil kdo izmed njih.
Pozno v noč se je oglasila fraj-tonarica, marsikoga so zasrbele pete in se je zasukal kar na dvorišču gasilskega doma.
Domači gasilci so v zadnjem obdobju vložili veliko truda in prostega časa pri ureditvi okoli-
Poveljnik Peter Jelovšek predaja poročilo predsedniku Janezu Podboju.
nošo ustavil v prcetni senci pri Bitinovih in počakal, da odpelje gospoda nadškofa in dekana ter predsednika PGD Drenov Grič - Lesno Brdo tovariša Janeza Podboja do gasilskega doma. Pot jih je vodila po progi mimo
mašo. Na električni klaviaturah z zvokom orgel jih je spremljala Dominika Naveršnik. Pevcem se vsako leto pridruži še nekaj nekdanjih pevcev.
Pri bogoslužju so sodelovali starejši in mlajši gasilci ter
Druženje po maši
69 za darovano sadje in JFM, ki poskrbi za ozvočenje. Domačim gospodinjam se je zahvalil za vse dobrote, ki so jih pripravile in napekle. Vse navzoče je povabil na veselo druženje in kramljanje ob prigrizku in žlahtni kapljici.
ce in graditvi nove lope, ki stoji poleg gasilskega doma.
Z gasilskim pozdravom Na pomoč nasvidenje do prihodnjič.
Zapisala: Bernarda Novak Fotografije: Janez Jesenovec
Tekmovanje Kaj veš o prometu?
V četrtek, 5. maja, se je na OŠ Ivana Cankarja zbralo enaindvajset učencev treh osnovnih šol z namenom, da pokažejo svoje znanje o prometu. Sodelovale so OŠ Ivana Cankarja, OŠ Antona Martina Slomška in OŠ Log -Dragomer. Tekmovanje je organiziral Svet za preventivo v cestnem prometu Vrhnika. Pri tem je sodelovalo tudi Združenje šoferjev in avtomehanikov Vrhnika, ki so pomagali pri organizacci in sami izvedbi. Učitelji mentorji in spremljevalci so spodbujali otroke in jih usmerjali. Malo nestrpnosti je bilo vendarle čutiti s strani tekmovalcev, pretirane slabe volje pa ne. Mirno vzdušje na poligonu spretnostne vožnje, kakšen zanimiv komentar in predvsem zbranost so bili prisotni tisti dan na samem prometnem poligonu. Za čisto pravo prometno vzdušje sta poskrbela tudi policista Policcske postaje Vrhnika. Vroče sonce je tisti zviševalo napetost pri usmerjanju prometa. Nekateri tekmovalci so, morda tudi zaradi treme pred policistom, ki je usmerjal promet, prevozili eno in isto pot kar večkrat. Tako so se izognili ne-
pravilnostim. Stroge oči članov prostovoljcev ZŠAM Vrhnika, uslužbenk Občine Vrhnika, ki vsako leto pri-skočco na pomoč pri ocenjevanju, in članice iz sosednje Občine Log - Dragomer so sledile vsakemu pravilnemu in nepravilnemu premiku po cesti s prometnimi znaki ter policistom. Tudi odraslim se zašibco kolena ob pogledu na policiste in čestitke otrokom, ki so kljub velikemu številu ocenjevalcev uspeli obdržati mirno kri in tekmovalni duh.
Po praktičnem delu je sledilo še preverjanje prometnega znanja v računalniški učilnici Cankarjeve šole. Ko-misca je seštela vse točke in objavila rezultate. Vrstni red je bil naslednji: skupna uvrstitev je pripadala OŠ Ivana Cankarja, prvo mesto je osvojil Matej Škarabot iz mlajše skupine OŠ Log -Dragomer, drugo mesto je osvojila Mateja Pajsar iz mlajše skupine OŠ Ivana Cankarja in tretje mesto Blanka Suhadolnik.
Tekmovalci so za prva tri mesta prejeli nagrade iz rok župana gospoda Stojana Jakina. Preostale nagrade pa je podelil predsednik SPV Vrhnika gospod Karol Jurjev-čič.
Za nagrade in sodelovanje velja posebna zahvala: trgovini Mercator za sponzoriranje sendvičev in sokov, slaščičarni Antauer za slastno torto, podelili smo jo za osvojeno prvo mesto, Občini Vrhnika za majice in nagrade, Osnovni šoli Ivana Cankarja za prostore in gostoljubnost, policistoma PP Vrhnika, uslužbencem Občine Vrhnika in uslužbenki Občine Log - Dragomer in seveda članom ZŠAM Vrhnika za pomoč pri organizacci in nemoteno izvajanje tekmovanja, predvsem pa za strogo oko. Vsem tekmovalcem iskreno čestitamo: najboljšim za vztrajnost in osvojene nagrade, drugim za sodelovanje in dobro voljo. Tekmovalcu, ki nas bo zastopal na državni ravni, želimo mirno nogo na pedalu, veliko spretnosti in prometnega znanja. Držimo pesti in nasvidenje prihodnje leto.
Anita Čretnik
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
17
Spoštovane volivke in volivci,
v nedeljo, 5. junija 2011, bomo v Republiki Sloveniji na voliščih odločali kar o treh zakonih - o Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih ter o Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V SLS verjamemo, da se sprašujete, čemu imamo v Sloveniji Državni zbor RS, če se v zadnjem času referendumi kar vrstijo. A vendar je referendum pomemben institut odprte, demokratične države in če je referendum o zakonu predlagan in dobi zadostno podporo, ga je treba tudi izvesti. V SLS sicer nismo prispevali podpisov k nobeni izmed zahtev za zgoraj naštete referendume, imamo pa kot stranka izoblikovana stališča o vsakem izmed zakonov, o katerih bomo slovenske državljanke in državljani odločali v nedeljo, 5. junija.
Tako smo v SLS proti Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ker po našem mnenju pomeni grožnjo vsem oblikam prostovoljne in brezplačne medsosedske pomoči, ki bi jo morala Vlada RS v času zaostrenih gospodarskih razmer spodbujati, ne pa ukinjati.
Smo tudi proti Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, saj menimo, da se je treba soočiti s preteklostjo, ne glede na to, kakšna je bila. Trenutno veljavni zakon namreč velja že od začetka leta 2006, v tem času pa ni bilo ugotovljene nobene neskladnosti z Ustavo RS ali bila ogrožena varnost naše države, na kar se sklicuje vlada kot predlagatelj novele zakona.
Podpiramo pa Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, t. i. pokojninsko reformo. Kot smo v SLS že večkrat poudarili, menimo, da je nujna, saj se pokojninska blagajna že sedaj v velikem delu financira iz proračuna, ta delež pa se zaskrbljujoče povečuje, prav tako kot delež upokojenih v primerjavi z zaposlenimi osebami. Dejstvo je, da bomo brez pokojninske reforme kmalu prišli na točko, ko bo izplačevanje pokojnin iz proračuna enostavno preveliko breme.
Zaradi vsega naštetega vas v SLS vabimo, da v nedeljo, 5. junija, na referendumski dan, tudi vi in vaši družinski člani, prijatelji in znanci pridete na volišča ter podprete pokojninsko reformo in zavrnete novelo zakona o arhivih ter zakon o delu na črno.
ZA Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (t. i. pokojninsko reformo) PROTI Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, PROTI Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih,
JV- sÊ ^{usmínífsí
ZAKAJ SMO PROTI
NSi je PROTI pokojninski reformi, ker:
•	predlagane rešitve ne zagotavljajo dolgoročne rešitve problema,
•	reforma uvaja preveč stroge pogoje za upokojevanje,
•	vlada bi morala vzporedno s pokojninsko reformo pripraviti tudi novo demografsko politiko,
•	Slovenja potrebuje celostno in dolgoročno ureditev problema in ne zgolj reševanje trenutnih finančnih problemov državne blagajne.
NSi je PROTI zakonu o preprečevanju zaposlovanja
in dela na črno, ker:
•	medsebojno pomoč opredeljuje kot delo na črno,
•	z določbo o omejevanju sosedske pomoči bi lahko onemogočili humanitarno delo in pomoč tistim ljudem, ki to delajo dobronamerno in zastonj,
•	s to določbo bi »kaznovali« predvsem male ljudi.
NSi je PROTI zakonu o varstvu dokumentarnega in
arhivskega gradiva ter gradivih, ker:
•	smo prepričani, da mora biti arhivsko gradivo nekdanje Službe državne varnosti javno dostopno,
•	z zapiranjem arhivov zgolj ščitimo vse zločine, ki so se zgodili pod okriljem SDV in UDBE, pa tudi njihove izvajalce, kar je za demokratično državo nezaslišano,
•	zakon o arhivih zapira pot resnici iz temačnega obdobja slovenske zgodovine, zato bomo glasovali proti.
Torej se bomo 5. Junja udeležili referenduma in glasovali PROTI.
Izlet v Ajdovščino
V nedeljo, 8. maja, je bil organiziran izlet članov NSi Vrhnika v Vipavski križ in Ajdovščino. Izlet je bil organiziran z namenom, da se člani spet srečamo na občnem zboru, kjer imamo priložnost povedati, kaj nas moti v stranki, družbi ali politiki in ob tem lahko damo tudi kakšno svojo pobudo ali predlog. Ob pryetnem druženju se po navadi tudi pogovorimo in poveselimo ter si ogledamo nekaj kulturnih spomenikov kraja, v katerem smo.
ogledali njihovo knjižnico. V Vipavskem križu je namreč kapucinski samostan, kjer njihova celotna samostanska knjižnica hrani okrog 25. 000 knjig; vidimo jih lahko le okrog 2.000. Že ob vhodu nas je pozdravil kamnit grb prvih grofov iz rodbine Thurn iz sredine 16. stoletja. V času protireformacje so Thurni (leta 1605) prodali grad grofu Hermanu Attemsu. Sin Friderik je leta 1636 začel ob gradu zidati samostan za kapucine, ki so prišli v Križ leta 1637 in so tod neprekinjeno do danes. Najdragocenejše delo, ki ga hrani samostan, je molitvenik iz 15. stoletja. V spominski sobi je razstavljenih tudi vseh pet knjig pridig Sveti priročnik rojaka kapucina Janeza Svetokriškega. Poleg tega je v knjižnici shranjenih še 24 zvezkov izbranih spisov sv. Hiero-nima in dela sv. Avguština v 18 zvezkih. V cerkvi je velika baročna slika Slava Svete trojice (1668), kapucina brata Oswal-da. Po mnenju strokovnjakov gre za eno najlepših baročnih slik na platnu na Slovenskem. Na kosilu smo se zbrali v Vipavskem hramu, kjer smo pozneje imeli tudi občni zbor.
Še posebno smo se veselili srečanja z našo predsednico g. Ljudmilo Novak, ki je prišla na kosilo in občni zbor s svojim možem. Vipavski hram je re-stavracja odlične kulinarike in vrhunskega vina. Ob druženju ob dobri hrani in pjači smo za trenutek pozabili na vse težave. Občni zbor se je začel z nagovorom predsednika NSi Vrhnika g. Jurja Zimška. Izvolili smo delavno predsedstvo, sprejeli
njimi so zelo redki primerki, ki so bili najdeni na tamkajšnjem območju in so tudi poimenovani po tistih krajih. O njih pišejo posebne znanstvene razprave. V muzeju je tudi del arheološke zgodbe o Ajdovščini, predstavljen na razstavi Fluvio Frigido - Castra - Flo-vius - Ajdovščina. Pripoveduje o poselitvi Ajdovščine od prazgodovine do zgodnjega srednjega veka. Predstavljena
Na izlet smo se odpravili z avtobusom s parkirišča pred banko na Vrhniki ob 8. uri in 30 minut. Naš prvi postanek je bil Vipavski križ, kjer smo načrtovali, da bomo ob 10. uri imeli mašo. Ko smo prišli tja, smo bili presenečeni, da je vas videti zapuščena. Ko nam je končno uspelo dobiti neko domačinko, nam je povedala, da je maša v sosednji vasi Plače. Z avtobusom smo se odpeljali do Plač in tam doživeli nepozabno mašo na prostem ob kapelici Lurške Matere Božje. Kapelica je bila posvečena 11. maja 1947. Zgrajenaje bila za zahvalo preživelih domačinov, ki so med drugo svetovno vojno preživeli v raznih taboriščih. Sama kapelica ni klasične oblike, ampak je zgrajena v obliki votline in obložena s kamni. Posebno častno mesto na desni strani ima kip Lur-ške Matere Božje. V tem času je votlina odeta v belo cvetje vrtnice vzpenjalke. Po maši je bila pogostitev, ki so jo pripravili domačini. Bili so nas zelo veseli in so z velikim navdušenjem govorili o svojem kraju. Ponovno smo se vrnili v Vipavski križ, kajti z župnikom smo se dogovorili, da si bomo
dnevni red in izvolili overova-telje in zapisnikarja. Sledilo je: poročilo predsednika, finančno poročilo in poročilo vodje svetniške skupine. Še posebno smo se razveselili nagovora naše predsednice g. Ljudmile Novak. Sledile so razprave in poročila ter volitve novih članov OO. NSi Vrhnika. Odbor se je razširil še za dva člana, torej s sedem na devet. Sledile so pobude in vprašanja, ki jih ni bilo malo. Na zboru se nam je pridružil tudi predsednik oO. NSi Ajdovščina g. Alojz Drum.
Naš naslednji cilj je bil mesto Ajdovščina, pravzaprav muzej pri Starem malnu, kjer je na ogled okoli 1200 fosilov iz zbirke Stanislava Bačarja. Med
podoba poselitve je nastala iz predmetov in spoznanj, ki so plod dolgotranjih arheo-loškoh izkopavanj ter raziskovanj zgodovinskih virov. Zaključek našega izleta je bil v Planini nad Ajdovščino, na kmečkem turizmu Martina Marca, kjer so nam ob prigrizku v pokušnjo ponudili njihova domača vina. Nad njimi je bila večina navdušena, zato smo kar nekaj litrov kupili tudi za domačo porabo. Dobre volje smo se vrnili do avtobusa in se odpeljali proti Vrhniki.
Skupaj z našimi člani v NSi Vrhnika smo preživeli lep dan, ki nam bo še dolgo ostal v spominu.
OO. NSi Vrhnika
18 NAŠ ČASOPIS	Občina Vrhnika	30. maj 2011 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
		
Varna starost za vse generac^e
KLJUČNE PREDNOSTI, KI JIH PRINAŠA NOV POKOJNINSKI ZAKON!
Pravičnejši pokojninski sistem, saj bo vzpostavljena neposredna povezava med vplačanimi prispevki in višino končne pokojnine. Stabilna pokojninska blagajna, ki bo zagotavljala večjo varnost za vse generac^e. Ne zaposlenim ne delodajalcem ne bo treba plačevati višjih prispevkov, upokojencem pa se ne bodo zniževale pokojnine.
S subvencioniranimi prispevki v pokojninsko blagajno bo stimulirano hitrejše zaposlovanje mladih in zaposlovanje starejših. Starostne pokojnine se bodo v povprečju povišale od 5 % do 19 %.
Najbolj se bodo zvišale najnižje pokojnine. Upoštevanje dodane dobe za zaposlene na zdravju škodljivih mestih.
Uvedba dodatnih bonusov - za vsako leto dela po izpolnitvi pogojev za predčasno ali starostno upokojitev bo posameznik, ki ostane zaposlen v nespremenjenem obsegu, do dopolnjenega 65. leta starosti poleg plače lahko uveljavil še 20 % predčasne ali starostne pokojnine.
ZA reformo pokojninskega sistema.
ZA višje pokojnine.
ZA realno rast pokojnin.
ZA postopen prehod in zgodnejše
upokojevanje industr^skih delavcev.
ZA pravičnejši in preglednejši pokojninski sistem.
ZA medgenerac^sko solidarnost.
BREZ zviševanja prispevkov.
BREZ pretiranega obremenjevanja prihodnjih generac^.
BREZ krčenja pokojninskih, socialnih in drugih pravic.
BREZ radikalnih sprememb pokojninskega sistema.
V nedeljo, 5. jun^a 2011, bomo slovenski državljani na naknadnem zakonodajnem referendumu odločali o potrditvi novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2).
Zakon se je pripravljal več kot dve leti in je v času javne razprave ter pogajanj s socialnimi partnerji doživel številne spremembe in dopolnitve. Vanj so bili vključeni številni predlogi sindikatov in drugih, ki so sodelovali v procesu pogajanj, prav z namenom, da bi bil tako kar najbolj sprejemljiv za vse aktivne in upokojene generacye.
Naš pokojninski sistem temelji na medgenerac^ski solidarnosti, kar pomeni, da se s sprotnim plačevanjem prispevkov delavcev neposredno zagotavlja izplačevanje pokojnin upokojencem. hkrati pomeni, da je vzdržnost pokojninskega sistema odvisna predvsem od števila prebivalcev in njihove starosti. Prilagoditve pokojninskega sistema zahtevajo neugodne demografske razmere. Da bi bile prilagoditve čim manj boleče, jih novi zakon uvaja postopno, njihovo breme pa kar se da enakomerno porazdeli med vse generacye. Ker je pokojninski sistem preveč pomemben za vse nas: za zdajšnje in prihodnje upokojence, za zaposlene in njihove otroke, za naš standard danes in jutri, njegovo sprejetje ne sme biti odvisno od populističnih ocen in celo zavajanj. Vsi skupaj nosimo odgovornost za varno starost vseh generacy! Ključni razlog, zaradi katerega je treba spremeniti pokojninski sistem, je intenzivno staranje prebivalstva. Pretočni pokojninski sistemi, osnovani na medgeneracyski solidarnosti, so namreč izjemno občutlza demografske spremembe, zato so potrebne redne prilagoditve, s katerimi je mogoče zagotavljati nemoteno in redno izplačevanje pokojnin vsem generacyam. Novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je ena izmed takšnih prilagoditev.
Slovenci se v povprečju staramo najhitreje v Evropski uniji. Delež starejših od 65 let se je v zadnjih 20 letih v Slovenyi povečal za 6 %. V prihodnjih 40 letih pa se bo delež starejših od 65 let praktično podvojil in bo leta 2060 znašal kar 33,4 % (vir: Eurostat).
Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ohranja vse temeljne pridobitve obstoječega pokojninskega zakona in v skladu s tem krepi sistem obveznega pokojninskega zavarovanja, ki temelji na medgeneracyski solidarnosti.
Postopoma zvišuje upokojitvene pogoje za od 2 do 3 leta in jih delno izenačuje med moškimi in ženskami. Hkrati pa novi zakon odpravlja nekatere pomanjkljivosti, na katere so opozorili socialni partnerji in upokojenci:
•	vzpostavlja pregledno pokojninsko blagajno, iz katere v druge sisteme prenaša vse pravice, ki niso povezane s plačilom prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje,
•	vzpostavlja neposredno povezavo med vplačanimi prispevki in višino končne pokojnine ter tako uvaja pravičnejši pokojninski sistem,
•	s subvencioniranimi prispevki vzpodbuja hitrejše zaposlovanje mladih in zaposlovanje starejših,
•	vzpostavlja učinkovit in delavcem pr^aznejši institut delne upokojitve.
Eden izmed ključnih ciljev pokojninske reforme je zaustavitev zmanjševanja pokojnin. Novo odmerjene pokojnine po obstoječem sistemu padajo zaradi vsakoletnega zniževanja odmernega odstotka in zaradi usklajevanja novo odmerjenih pokojnin s pokojninami obstoječih upokojencev (horizontalna izenačenost). Novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa odmerni odstotek fiksira in ukinja usklajevanje novih pokojnin s starimi. Izračuni Inštituta za ekonomska raziskovanja na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani so pokazali, da bodo po koncu prehodnih obdoby ob od 2 do 3 leta daljši delovni aktivnosti pokojnine od 5 % do 19 % višje!
KJE LAHKO DOBIM VEČ INFORMACE?
Odgovore na vprašanja v povezavi z novo pokojninsko ureditvyo lahko dobite na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer vsak delavnik med 9. in 12. uro na telefonski številki 01 474 56 51. Več informacy lahko najdete tudi na spletnih naslovih:
•	www.pokojninska.vlada.si
•	www. mddsz.gov.si.
Na vaša vprašanja o novem pokojninskem zakonu odgovarjamo tudi na brezplačnem telefonu 080 20 02 vsak delavnik med 9. in 16. uro ali po elektronski pošti na naslovu: vlada@gov.si.
Gradivo je del širšega gradiva, ki ga je pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
u
Cd go
Sil
LDS

Glasovali bomo 3 x PROTI:
PROTI trem slabim zakonom, PROTI slabi vladi in PROTI uničevanju Slovence
V nedeljo, 5. jun^a 2011, bomo glasovali proti trem slabim zakonom Pahorjeve vlade - Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter Arhivih. Zato imamo tehtne razloge:
1.	Zaslužena pokojnina je naša pravica - smo PROTI pokojninskemu zakonu.
-	Ker pokojninski zakon ne uvaja osebnega pokojninskega računa.
-	Ker vlada rešuje svoje lahkomiselno zadolževanje na plečih upokojencev.
-	Ker ne bomo dovolili vladnega ustrahovanja - če je denar za Grčyo, je tudi za nova delovna mesta.
2.	Mi nimamo česa skrivati - smo PROTI zaprtju arhivov.
-	Ker Pahorjeva vlada že od avgusta 2010 nezakonito zapira arhiv nekdanje UDBE, s čimer ne ščiti interesov državljanov, ampak interese svojih nekdanjih in nekaterih sedanjih političnih akterjev.
-	Ker bomo z glasom »proti« zakonu to področje uredili tako, kot so ga uredile vse države nekdanjega socialističnega bloka.
-	Ker danes zapirajo arhive, jutri pa bodo drugače misleče.
3.	Ne vrag, le sosed bo mejak! - smo PROTI omejevanju med sosedske pomoči.
-	Ker pomoč soseda sosedu ni delo na črno.
-	Ker si moramo sosedje pomagati, ne pa da nas država v času krize za to kaznuje.
- Ker smo proti kaznovalni politiki vlade - naj kaznuje tajkune, ne pa sosede.
Ker si zaslužimo dostojno pokojnino, želimo dobre medsosedske odnose in ker si zaslužimo resnico o naši preteklosti, bomo 5. jun^a zavrnili vse tri slabe zakone!
VABILO
Obljubljanska regyska koordinacya SDS in OO SDS Vrhnika vas vljudno vabita na Javno tribuno z naslovom:
Na referendumu glasujmo »3 X PROTI«, ki bo v petek, 3. 6. 2011, ob 19. uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.
Spregovorili bomo o aktualni politični situacyi v Slovenyi pred referendumi,
ki bodo 5. junya 2011, zato smo k razpravi povabili zanimiva gosta. Na
javni tribuni bosta sodelovala: dr. France Cukjati, poslanec SDS in podpredsednik Državnega zbora RS, in
Eva Irgl, poslanka SDS in predsednica Komisye za peticye in človekove pravice in enake možnosti.
Vljudno vabljeni!
Na podlagi 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) in v povezavi z 57. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09) sprejme župan Občine Vrhnika naslednji
SKLEP
o ustavitvi postopka priprave sprememb in dopolnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto L1 - Drenov Grič
1. člen
Postopek priprave sprememb in dopolnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto L1 - Drenov Grič, ki je bil začet s Sklepom o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto L1 Drenov Grič (Uradni list RS, št. 4/95, 43/05, Naš časopis, št. 271/01, 303/04, 314/05), se ustavi.
2. člen
Postopek se ustavi, ker je bilo podano negativno mnenje nosilca urejanja prostora Agencye RS za okolje, Urada za upravljanje z vodami (št. 35001-326/2009-5, z dne 19. 11. 2009).
3. člen
Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati z dnem objave. Sklep se objavi tudi v svetovnem spletu.
Št.: 3505-5/2008 (5-08) Vrhnika, dne 11. 5. 2011
Zupan Občina Vrhnika Stojan Jakin l.r.
Na podlagi 36. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/2009) in v povezavi z 57. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/09) sprejme župan Občine Vrhnika naslednji
SKLEP
o ustavitvi postopka priprave sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3 Vrhnika - Sinja Gorica
1.	člen
Postopek priprave sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3 Vrhnika - Sinja Gorica, ki je bil začet s Sklepom o začetku priprave sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto V3 Vrhnika - Sinja Gorica (Uradni list RS, št. 2/95, 77/06, Naš časopis, št. 319/05, 330/06), se ustavi.
2.	člen
Postopek se ustavi, ker smernice Zavoda RS za varstvo narave (št. 3-III-766/4-O-08/LJP z dne 24. 10. 2008) na zemljišču s parc. št. 2662/1 k.o. Vrhnika zahtevajo ohranitev ha-bitatnih tipov, vodne in obvodne vegetacye, jarkov, hidrološkega režima ter grmovne in drevesne vegetacye.
3.	člen
Ta sklep se objavi v Našem časopisu in začne veljati z dnem objave. Sklep se objavi tudi v svetovnem spletu.
Št.: 3505-6/2008 (5-08) Vrhnika, dne 11. 5. 2011
Zupan Občina Vrhnika
Stojan Jakin l.r.
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS
19
'Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček •Upokojenski kotiček
Spoštovani in cenjeni bralci našega kotička
V	maju je toliko stvari, da se kar same prehitevajo, zato bom le na kratko povzela naše dejavnosti.
-	Ze takoj po praznikih, ko smo komaj pospravili akvarele, ki jih je razstavljala gospa Marinka Mohar, je ženska balinarska sek-cca pri DU Vrhnika v počastitev občinskega praznika organizirala balinarski turnir. To je velik zalogaj, saj se ga je udeležilo kar devetnajst ekip, pa še uspešno so tekmovali in tekmovale. Čestitke za dosežene rezultate.
-	Tudi Izvršilni odbor se je sestal in se seznanil z navodili ZDUS-a o udeležbi na vseslovenskem srečanju upokojencev na Pokljuki. Do 20. maja zbiramo prcave za srečanje, ki bo sicer šele 30. junca na Rudnem polju, a zaradi organizacce prehrane in šotorov razumemo, da se je treba pravočasno prcaviti. Veliko se ukvarjamo z nujnimi vzdrževalnimi deli na starem delu stavbe (4000 €), dopolnjujemo pravila o nošenju in hranjenju praporov, pripravili smo se za obisk pri županu in še kaj.
-	Pripraviti moramo Pravilnik o priznanjih in o delovanju častnega razsodišča.
-	Komisca za zdravstveno dejavnost pri društvu je organizirala strokovno predavanje z naslovom Zdrava prehrana starejših. Predavanje je bilo dobro obiskano.
-	Članice Komisce za kulturno dejavnost so pripravile v sodelovanju z našo glasbeno skupino Recital v počastitev majskih praznikov.
-	Tudi Komisca za izlete je imela kar dosti skrbi, kako rešiti izlet, za katerega je bilo premalo prcav.
-	Sredi meseca je bil kot po navadi kopalni izlet v Zdravilišče Šmarješke Toplice. Naj ob tej priložnosti zapišem tudi to, da smo ponujali izredno ugoden petdnevni paket v omenjenih toplicah, a kriza je naredila svoje, saj sta se primorskim udeležencem pridružila le dva.
-	V sodelovanju z RK Vrhnika smo napotili na letovanje na Debeli rtič dve naši članici, ki sta bili naše pozornosti izredno veseli. Pri tem se je predsednica socialne komisce izredno angažirala. Zahvaljujemo pa se RK Vrhnika za uspešno izpeljano akcco in se priporočamo še za kdaj.
-	Izredno dobro sodelujemo tudi z vrhniško Karitas, saj se moramo zahvaliti za kar lepo število paketov humanitarne pomoči.
-	Pripravili smo tudi izlet za prostovoljke in člane ter članice socialne komisce, ki že več kot štiri leta aktivno delujejo v okviru Društva upokojencev.
Še bi lahko naštevali, kaj vse smo storili, seveda s pomočjo številnih marljivih članic in članov, a bodi dovolj. Glejte na oglasne deske, ki so tudi odraz naših dejavnosti.
-	Če bi omenili še družabno srečanje in vse pohode vseh skupin, bi bilo prostora veliko premalo.
Kaj napovedujemo:
V	začetku junca se bo sestal upravni odbor društva, že 9. junca naj bi bil izlet,20. junca bo kopalni izlet pred počitnicami.
V	juncu se bodo sestale vse komisce, še posebno socialna, ki bo opravila nehvaležno delo, izbrala petintrideset posameznikov za humanitarne pakete. Pri tem so v veliko pomoč prostovoljke, ki aktivno vse leto delujejo v projektu Starejši za starejše. Nato bomo malo zajeli sapo in se pripravljali za jesen, 30. junca pa se poveselili na Pokljuki.
Strokovno predavanje o zdravi prehrani starejših
Društvo upokojencev Vrhnika in Komisca za zdravstveno dejavnost sta organizirala strokovno predavanje z naslovom Zdrava prehrana starejših, ki ga je pripravila strokovnjakinja za prehrano v Kliničnem centru, gospa Mojca Blatnik. V zelo preprosti obliki je predstavila pomen uravnotežene prehrane, porabo energce in pomen gibanja starejših. Posebej je poudarila pomen vsaj petih obrokov hrane na dan in pitje vode.
Predavanja se je udeležilo kar veliko poslušalk in spraševalk, ki so dobile odgovore na različna vprašanja. Gospe Mojci Blatnik smo se zahvalili za zanimivo predavanje in jo povabili, naj še kdaj pride med nas.	Zapis: E. Brelih
Kulturna prireditev v počastitev majskih praznikov
Članice Komisce za kulturno dejavnost so pripravile Recital, prireditev, posvečeno domovini, NOB in zdajšnjim aktualnim razmeram. Sodelovali so Barbara Petrič, Pavla Novak, Milena Brenčič, Zalka Garafolj, Stanka Grbec, Nežka Vihtelič, Tone Ko-govšek in Matjaž Zirovnik.
Prcetno smo bili presenečeni in obenem veseli, da je obvestilo z naslovom Recital privabilo toliko poslušalcev. Zelo doživeto je bil predstavljen odlomek Zupančičeve Dume, pozorno smo prisluhnili Grabeljškovi črtici Češnja, veliko vedrine je odražala črtica Partizanski obrazi (Kraguljeve hlače). Med njimi so se pletle pesmi partizanke Marte Takrat, Borove Šel je popotnik skozi atomski vek in V tovarni.
To pa še ni vse. Zazvenele so tudi pesmi Na oknu glej obrazek bled, Prečuden cvet, Stoji tam v gori partizan, Ena ptička, Kovači smo ob spremljavi harmonike. Obiskovalke in obiskovalci so se na koncu pridružili petju in poskrbeli za veličasten zaključek prireditve.
Vsi nastopajoči so bili nagrajeni z dolgim aplavzom. Po prireditvi smo se pogovarjali, koliko skritih talentov imamo, zato lahko pričakujemo, da nas bodo še kdaj tako prcetno presenetili.
E. Brelih
Razstava akvarelov Marinke Mohar
Komisca za kulturno dejavnost pri DU Vrhnika je v društvenih prostorih pripravila razstavo akvarelov Marinke Mohar. Odprtje razstave je bilo 15. aprila. Kulturni dogodek je s harmoniko popestril Smiljan Ogorelec.
Marta Rcavec je v sodelovanju z avtorico, nekdanjo učiteljico razrednega pouka, Marinko Mohar, pripravila izbor akvarelov, ki jih je postavila na ogled. V uvodni besedi je poudarila: »Marinka Mohar rada upodablja realistično pokrajino, tihožitja in portrete; uporablja različne tiskarske tehnike - svinčnik, tempero, akril in tudi - akvarel.« Pavel Mrak pa je v zloženki med drugim zapisal: »Zelo zanimive so pokrajine, motivi z Barja, Krasa in solin. Zahtevna je odslikava pokrajin z vodo z zrcaljenjem in odsevi. Slikanje
akvarela mokro na mokro da dobro povezane barvno prcetno zlite motive, ki povzamejo značilnosti upodobljenih izsekov. Pokrajine so obdelane v dramatičnosti prelivajočih svetlob iz neba v pokrajino v barvitost svetlo temnih prehodov ...« Razstavo si je že ogledalo veliko kolegic in kolegov ter naključnih obiskovalcev.
E. Brelih (foto: V. Nikolić)
Gostovanje v Lovranu
14. maja smo se odzvali na povabilo slovenskega društva v Lovranu na prijateljsko tekmo, ki bi ji lahko rekli tudi mednarodna balinarska tekma. No, mi smo imeli tudi hkrati tudi izlet in povem vam, da tako še nismo bili postreženi. Borile smo se kar dobro, čeprav nismo navajene asfaltnega igrišča.Druženje je bilo res enkratno, tudi kolegice balinarke s Krka in iz Punata so bile
navdušene nad nami. Izmenjale smo si naslove, kajti kdo ve, kdaj nas bodo povabili na prijateljsko tekmo. Domov smo prinesle pokal, ki prekaša vse dosedanje; kakšen je, pa poglejte. Res zadovoljne smo se poslovile od kolegic iz Slovenskega društva iz Lovrana in se odpravile proti domu z našim prevoznikom Oblakom - šofer je bil Franci - ki nas je varno pripeljal domov. (mp)
Izlet po Hrvaškem Zagorju
Tokrat nas je pot vodila proti Hrvaškem Zagorju. Pokrajina je podobna kot naše Kozjansko. Izrazito gričevnato območje s posebnim eko- in etnosistemom pa daje pokrajini možnost za turizem. Na celotnem območju Maclja sta razvita lovni turizem in ribolov, vidni so ostanki starih glažut, manjših utrdb proti Turkom, tod poteka transverzala, posebnost je tudi njihov govorni jezik.
možnost za boljše življenje v tamkajšnjih krajih. Obiskali smo terme Tuhelj, kjer so nam predstavili vse dejavnosti zdraviliškega in wellnes turizma in nas popeljali po celotni kopalni rivieri. Poleg dvorca Mihanovič začenjajo tudi z gradnjo novega hotela s sofinanciranjem Term Olimje.
Zapustili smo s Hrvaško in mimo Kumrovca prišli v Slovenco pri Bistrici ob Sotli in pot nadaljevali proti stari vasi Bizeljsko, kjer nas je čakalo pozno kosilo.
Ivanka Sluga (foto: Jelka Cerk)
Vandrovke po Jurčičevi poti
Vandrovk so si želele, da se bi enkrat podale na Jurčičevo pot, Jurčičevo pohodniško pešpot, ki poteka vsako leto. Tako smo se odpravile na to pot v torek, 19. aprila. Z avtobusom smo se že ob 7. uri podale proti prelepi Dolenjski. Ob 8. uri smo že krenile na želeno pot. Na poti nas je vodila ga. Zalka Garafolj, ki dobro pozna tisti del Dolenjske, saj je svojo mladost preživljala prav v tamkajšnjih krajih.
Naša izhodiščna točka je bila izpred hotela na Polževem 630 mn.v. in je vodila mimo vasi Male vrhe z 517 mn.v. Pot je bila zelo prcetna, lahka, polna svežega zraka in naše dobre volje. Pot smo nadaljevale do razvalin gradu Roje. Malo smo skrenile s poti in že prišle do ribnika Laškovec, ki se je ponosno razkazoval v sončni svetlobi. Rastlinje okoli njega se ponosno kaže po-hodniku. Če imaš s seboj fotoaparat, te zamika, da narediš nekaj posnetkov, še posebno v tem prelepem letnem času. Čudovita pohodniška pot, nezahtevna, nas je pripeljala do kme-tce Kaščar blizu razvalin gradu Kravjak, enega od lastnikov We-ineck. Jurčič si je v Desetem bratu zanj izmislil ime Slemenice. Postanek smo naredile tudi pri cerkvi, kjer smo si ogledale grob viteza Foedransberga, enega od lastnikov gradu Kravjek. Pot smo nadaljevale proti vasi Oslica.
Mimogrede moram pohvaliti domačine za tako urejeno in čisto okolico. Videle smo veliko lepih domačc in hiš, ki opozarjajo na delovne in prcazne ljudi.
Sonce je bilo že visoko na nebu in prispele smo do Muljave, kjer se je rodil Josip Jurčič. Tam smo si ogledale vse znamenitosti in malo posedele pred Krjavljevo kočo. Muljava je prcetna dolenjska vasica, kjer je svoja mladostna leta preživljal Josip Jurčič in v svojih literarnih delih opisoval vasico in ljudi. Imajo tudi gledališče, kjer poleti uprizarjajo Jurčičeva dela. Ker smo bile že malo utrujene in je bil čas za malico, smo se ustavile v Gostilni Obrščak in si privoščile toplo malico in obvezno dopoldansko kavico. Pred gostilno smo zapele pesem naši kolegici pohodnici Ivanki za njen okrogli jubilej. Veselje je bilo na višku in pot smo nadaljevale proti izviru Krke, ki jo imenujejo tudi Dolenjska lepotica. Tudi pot proti izviru je bila nepozabna in kar hitro smo prispele do vasi Gradiček, kjer izvira reka Krka, šle smo naprej skozi vas do izvira Poltrce, nad katero je bil včasih grad. Nad izvirom so pred nekaj leti odkrili jamo s kapniki. Dan se je že prevesil v popoldanski čas in prispele smo do vasi Krka, kjer smo počakale na avtobus. Prečudovit pohodniški dan, obarvan s prelepo našo Dolenjsko in Jurčičevimi dogodivščinami, nam bo ostal v lepem spominu. Lepa hvala ga. Zalki za izčrpno vodenje in želimo si še takih pohodov.
Zapisala in fotografirala: Fani Šurca
Na čudoviti legi na vzpetini stoji dvorec Trakoščan, obdan z lepim parkom in umetnim jezerom; nastal je v 13. stol. kot opazovalna trdnjava. Prvi omenjeni lastniki so bili gro^e Celjski. Pozneje so v njem kar tri stoletja živele družine Draškovičev. Med drugim je v dvorcu ohranjena zbirka njihovih družinskih portretov. Po letu 1953 je bil dvorec nacionaliziran in preurejen v muzej.
Vožnjo smo nadaljevali proti Krapini. Kraj ima turistično podobo, sega pa že v 12. stoletje. Znamenita najdba ostankov krapin-skega neandertalca, ki so ga našli v majhni pečini, imenovana tudi najdba tisočletja ali hušnjakovo najdišče, privablja mnogo turistov.
Tudi mi smo si gledali nov sodoben muzej evolucce, ki je v obliki školjke in prikazuje geološke časovnice in najdbe. Z multi-vizco je prikazan način življenja jamskega človeka. Muzej je res vreden ogleda.
Na zagorskem območju je veliko termalnih izvirov, ki dajejo
Maja 2011 so praznovali naši člani:
Rado Šturm, Dobovičnikova ul., Vrhnika (1920) Marca Mihajlović, Dom upokojencev Vrhnika (1926) Ivana Kostanjevec, Usnjarska c., Vrhnika (1926) Marca Petkovšek, Stara Vrhnika (1926) Antonca Tomšič, Kuclerjeva ul. Vrhnika (1926) Ana Rus, Ribiška pot, Vrhnika (1931) Oto Kužnik, Na Livadi, Vrhnika (1931) Polda Gregorka, Sinja Gorica (1931)
Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visoki jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so maja 2011 praznovali rojstni dan.
20 NAŠ ČASOPIS
Občina
Vrhnika
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Delo Društva invalidov Vrhnika v aprilu in maju
Po občnem zboru je naše društvo začelo z delom v delno prenovljeni sestavi, kajti dobili smo novega predsednika, Cirila Podbregarja, ki se je dela lotil z vso resnostjo.
Prejšnja leta smo izlet v neznano organizirali marca in ga namenili ženam za 8. marec in možem za 40 mučenikov. Vreme je marca še nepredvidljivo in izlet v neznano je bilo vedno težko izpeljati. V programu za letos smo zato ta izlet prestavili na maj, in sicer na soboto, 21. maja, o čemer bomo poročali v naslednjem članku.
Športniki so že začeli s tekmovanji. Prvi so bili na vrsti ribiči, ki so se 27. aprila odzvali na povabilo Športnega društva invalidov in upokojencev Radenci na prjateljsko srečanje. V rekreacjsko-športnem centru v Zg. Konjiš-ču so se pomerili v ribolovu. A ribe niso bile preveč pri volji, da bi prjemale na vabo, saj je bilo od 98 ribičev uspešnih le 30. Lahko pa se pohvalimo, da je bil med njimi tudi naš član Ejub Aljukić.
7. maja so se že tradicionalnega območnega tekmovanja v ribolovu v Vogrščku udeležili
štirje ribiči, člani našega društva.
Tudi balinarji so začeli s tekmovanji. 14. maja je bilo namreč območno tekmovanje, na katerem sta tekmovali dve naši ekipi, moška in ženska.
Pevski zbor je 8. maja sodeloval pri sveti maši za invalide, ostarele in bolne v cerkvi sv. Pavla na Vrhniki.
14. maja pa je prepeval na 13. revji pevskih zborov Zveze delovnih invalidov Slovenje, ki je bila v Lenartu. Na njej je sodelovalo triindvajset zborov iz vse Slovenje.
Obvestilo o izletu
V junju smo načrtovali kopalni dan in izlet na sečoveljske soline, vendar smo zaradi gradnje na solinah izlet preusmerili na drugi konec Slovenje. 18. junja se bomo v Slovenj Gradcu srečali s člani pobratenih društev Slovenj Gradca, Gornje Radgone, Dornberka in Idrje - Cerknega. Namen srečanja je oživitev prja-teljskih vezi med društvi.
Prjave za izlet sprejemamo v društveni pisarni.
Dobrodelni koncert
Društvo invalidov Vrhnika je že v letu 2010 začelo z akcjo zbiranja denarnih sredstev pod naslovom Za Tadeja, s katero želi Tadeju Sla-betu, ki je v prometni nesreči izgubil nogo, pomagati pri nabavi nadkolenske proteze. Tadej bi tako laže prišel do zaposlitve in normalnega življenja.
Letos bo društvo po iniciativi Mešanega pevskega zbora DI Vrhnika priredilo dobrodelni koncert, ki bo v sklopu Argonavtskih dni. Zboru je uspelo pridobiti nekaj eminentnih gostov, med drugim legendo slovenske popevke Lada Leskovarja. Med narodno-zabavnimi ansambli smo pridobili dva odlična sestava, Modrjane in Javor.
Zborovsko petje bo zastopano z domačimi pevci Mešanega pevskega zbora Društva invalidov Vrhnika. Večer bo popestril tudi Mešani pevski zbor Pentakord iz Zaloga. Iz Ljubljane
prihaja tudi skupina Sirius. Pridružile se bodo še pevke iz pobratenega društva iz Dornberka. Nekaj pesmi bo dodal tudi vokalni trio Lili, Milka in Jože in duet Lučka in Jože. Obe skupini izhajata iz domačega pevskega zbora. Manjkala ne bosta niti klavirski vložek z Marjeto Grego-rinčič in plesna točka s plesalko Evo Pirnat.
Koncerti invalidskih pevskih zborov so navadno popestreni še s kakšnim presenečenjem. Morda bo tudi tokrat tako! Vstopnine ne bo. Hvaležni pa bomo za vsak prostovoljni prispevek, ki ga bomo v celoti namenili za nakup proteze.
Pri organizacji dobrodelnega koncerta Za Tadeja bomo potrebovali pomoč bodisi pri peki peciva oziroma pri kakršnem koli drugem organizacjskem delu. Prosimo vse, ki bi hoteli sodelovati pri tej človekoljubni prireditvi, da se javite v naši pisarni!
Društvo invalidov Vrhnika
>rve pomoci za bodoče voznike motornih vozil
Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil.
-	Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat.
-	Nudimo brezplačno izposojo literature.
Prgave sprejemamo:
vsak dan od 8. do 14. ure
v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B,
po telefonu 7502-447
ali na e-naslov: rk.vrhnika@siol.net
Pomoč v obliki rabljenih oblačil
Obveščamo vas, da je skladišče z rabljenimi oblačili odprto: VSAK TOREK:
-	dopoldne od 9. do 11.30
VSAK PRVI IN DRUGI TOREK V MESECU
-	popoldne od 16. do 18. ure.
Lokacja skladišča je v kletnih prostorih več-stanovanjske hiše na Poštni ulici 7A. Vsi, ki potrebujete pomoč v omenjeni obliki, vljudno vabljeni.
Vabljeni tudi vsi tisti, ki bi oblačila, posteljnino, odeje, čevlje ^ radi podarili. Podarjeno bomo sprejeli v času uradnih ur v skladišču oziroma v pisarni RK Vrhnika na Poštni ulici 7B vsak dan v dopoldanskem času oz. po dogovoru, telefon: 7502-447.
Letovanje socialno ogroženih otrok na
Debelem rtiču
V času spomladanskih počitnic od 22. aprila do 29. aprila 2011 je na Debelem rtiču leto-
valo sedemnajst otrok iz socialno ogroženih družin. V letovanje so bili vključeni otroci iz občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Letovanje je bilo za otroke brezplačno, poravnano iz sredstev FIHO, sredstev, ki so bila zbrana v akcji Peljimo jih na morje, ter dona-torskih sredstev UniCredit Bank.
Letovanje socialno ogroženih starejših in osamljenih
Rdeči križ poleg letovanja otrok organizira tudi letovanje socialno ogroženih starejših. V času od 15. 4. do 22. 4. 2011 so letovali trje starejši z Vrhnike. Z omenjenim programom smo želeli tistim starostnikom, ki so socialno ogroženi, bolni in osamljeni omogočiti tedensko brezplačno zdraviliško letovanje v Mladinskem zdravilišču in letovišču Debeli rtič. Letovanje je bilo za udeležence brezplačno. Sredstva za izvedbo programa so bila zagotovljena iz sredstev Fundacje za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacj.
Obiskovanje starejših, bolnih in osamljenih
Na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika bi želeli polepšati dneve starejšim, bolnim in osamljenim nad 90 let tudi z obiskom.
Zaradi nedosegljivosti rojstnih podatkov (Zakon o varstvu osebnih podatkov), prosimo svojce, če želite, da te starostnike obiščemo, sporočite nam datum rojstva in dovoljenje za obisk.
Podatke posredujte na OZ RK Vrhnika, telefon 01-7502-447, vsak dan od 8. do 12. ure.
Za OZ RK Vrhnika: Mojca Marolt
Rokenrol je doma tudi na Vrhniki
Kljub poplavi novih ritmov in glasbenih smeri z veseljem ugotavljamo, da se je nekaj starega in dobrega ohranilo tudi v naših krajih. Govorimo o rock glasbi oz. rokenrolu, ki ga preigravajo fantje, ki slišjo na ime ROCKOMOTIVA. V bistvu gre za zanimiv glasbeni izbor, ki ga poznajo predstavniki nekoliko starejše generacje, srednje in vsekakor tudi mladine. Vsem naštetim zagotovo niso tuja imena, na primer: The Beatles, Gary Moore, ZZ Top, Michael Jackson, Deep Purple, Bon Jovi, U2 in Rolling Stones. Vendar pa skupina ROCKO-MOTIVA ne preigrava le tujih uspešnic. Letos se je podala na pot avtorskega ustvarjanja in Slovenji že predstavila prvenec Dons greva skupi vn ter priredbo skladbe skupine The Beatles (Drive my car) z naslovom Bejbi jaz bi bil tvoj car! Pesmi lahko poslušate tudi na svetovnem spletu (You Tube) ali na uradni spletni strani skupine www.rockomotiva.si , kjer lahko najdete še druge zanimive informacje o zasedbi. Maja
se fantje ponovno podajajo v studjske prostore, kjer bodo posneli novo avtorsko skladbo z naslovom Obarvaj mi dan. Sicer pa skupino ROCKOMO-TIVA sestavlja pet glasbenikov, ki se jih je oprjelo ime osnovnošolskega benda. Pa ne zaradi let (vsi so že preživeli vsaj tri dekade zemeljskega življenja), pač pa zaradi dejstva, da so trije učitelji na osnovnih šolah, dva člana pa sta z njimi poročena (seveda govorimo o učiteljicah). Vsak posebej ima kar lepo kilometrino preigravanja
v različnih zasedbah, skupaj pa so na noge (oziroma plesišča) spravljali poslušalstvo že v večini ljubljanskih klubov in tudi širše po Slovenji. Zasedba je sicer klasično rokerska: klaviature (Janez Pristavec), kitara (Andrej Mohorič), bas (Robi Lukač), bobni (Andrej Smre-kar) in vokal (Jure Klančar). Prav zaradi izjemno pozitivnega vzdušja, ki je prisotno na koncertih ROCKOMOTIVE, se bo skupina v sklopu letošnjih Argonavtskih dnevov na Vrhniki predstavila kar dvakrat: 11. 6. (Noč na Vrhniki) v Športnem parku in 17. 6. (Dionizova noč) pred Hotelom Mantova.
Če se želite sami prepričati, kako zveni razgreta ROCKO-MOTIVA, vas vabimo, da se udeležite omenjenih dogodkov ali drugih naših koncertov, z veseljem pa se odzovemo povabilu in vam duh rokenrola pričaramo na vaših zabavah, dogodkih ali drugih priložnostih, kjer je dobra glasba nujna.
(as)
Osnovna šola Antona Martina Slomška, Vrhnika
Bravo, ohranil si me!
Dragi učenci, dragi starši! S tem sloganom smo začeli zbiralne akc^e papirja na naši šoli. Vsako leto ste bolj aktivni in pripeljete več papirja. V tem šolskem letu ste ga zbrali že 78 ton. Čestitamo!
V vseh desetih letih smo tako ohranili mnogo dreves, kupili smo veliko knjig za knjižnico, igrač za otroke in druge didaktične pripomočke, dodatno opremili nekatere učilnice ter mnogim otrokom omogočili izlete, šolo v naravi in druge dejavnosti.
Denarja je vse manj, zato smo se odločili za prostovoljno zbiralno akc^o papirja brez teh-
tanja na posamezen razred. S pridobljenimi sredstvi želimo pomagati vsem našim učencem, ki se zaradi trenutne težke situacje ne morejo pridružiti sošolcem in sošolkam v šoli v naravi in na drugih dnevih dejavnosti. Prepričana sem, da če imamo pravi odnos do narave - in dokazali ste (smo), da ga imamo - imamo pravi odnos tudi do soljudi. Začnimo zbirati papir že danes. Pojdimo v organizacje in ga pripeljimo v zabojnike pred Osnovno šolo Antona Martina Slomška Vrhnika v sredo, 1. 6. 2011, in v četrtek, 2. 6. 2011. Pomagajmo drugim, da nam bo vsem lepše.
Ravnateljica
Darja Guzelj
Kmetija v mestu
Da krave niso vjolične, da kokoši ne nesejo kinder jajc in še mnogo zanimivega in uporabnega smo izvedeli učenci 1. triade OS Antona Martina Slomška. V ponede jek, 9. maja 2011, so nam člani Društva podeželske mladine Bobri v mesto, na travnik v bližino naše šole pripe jali pravo kme-tjo. Videli in izvedeli smo mnogo zanimivega o ovcah, kozah, kravah, konjih, kokoših, prašičih in zajčkih. Postavili so nam tudi vrt, predstavili zdravo in varno domačo hrano ter hrano, ki jo jemo judje in živali. Zahvaljujemo se fantom in dekletom društva Bobri, rejcem živali in vsem, ki ste nam pričarali nepozaben dan na čisto pravi kmetji.	Za 1. triado. Jelena Mivšek

Utrinki iz naravoslovnih dni - 8. in 9. razred
Oba naravoslovna dneva sta bila namenjena spoznavanju zdravih in varnih živil ter naravni kozmetiki in čim manj nevarnim čistilom. Učenci so raziskovali eko- in bioživila ter nevarne snovi v njih. Na policah so iskali živila, ki so označena z ekomarjetico oz. katerim koli drugim znakom za zdravo živilo. V izdelkih so iskali rakotvorne spojine: tokoferol, parabeni, aspartam ^ oz. raziskovali, čemu so namenjene različne vrste E-jev. Iz pridobljenih informacj so izdelovali informativne zloženke o zdravih nakupovalnih navadah. Terensko delo je potekalo v Merca-
torjevi trgovini. Računalniška skupina je iskala značilnosti nevarnih snovi v živilih in kozmetiki po internetu, iz kemične strukture sklepala na lastnosti posameznih spojin ter pripravila predstavitve in se naučila uporabljati kemjski program za risa-
Raziskovanje med prodajni- nje kemjskih formi policami	mul Chemsketch.
Kuharji so si ogledali peko kruha v Žitu in aditi-ve, ki jih pri tem uporabljajo. Pripravili so poku-šino kruha brez aditivov in toasta, ki jih vsebuje največ, ter ga namazali s kupljenim namazom liptaver in namazom, ki so ga pripravili sami. Čeprav so ugotovili, da sta doma pripravljena namaz in kruh bolj zdrava, jim je bil po okusu bolj všeč tisti iz trgovine. Devetošolci pa so večji poudarek namenili nanodelcem v različnih artiklih in uporabi nanotehnologje v vsakdanjem živjenju.	Karmen Slana in Darja Šega
■ ip-
i
Kuharji in pokušina
30. maj 2011
elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si
Občina
Vrhnika
NAŠ ČASOPIS 21
OŠ Ivana Cankarja Vrhnika
Evropska vas
V letošnjem šolskem letu smo z učenci, ki so se vpisali k interesni dejavnosti evropska vas, sodelovali v vseslovenskem projektu Evropske hiše Maribor, ki ga podpirata tudi Šola za ravnatelje in
Naša stojnica je predstavljala državo Ciper.
MŠŠ. Cilj celoletnega sodelovanja je predstavitev dodeljene države EU na zaključni prireditvi v Ljubljani. Naši šoli je bila dodeljena država Ciper. Takoj oktobra smo začeli z delom in v tednu globalnega učenja 2010 smo že imeli prvi nastop. V Cankarjevi knjižnici Vrhnika smo predstavili ciprske in slovenske rajalne igre.
V naslednjih mesecih smo se ukvarjali z vezenjem, ki je tradicionalna ciprska obrt; z izdelovanjem mozaikov, ki so znani iz ciprske zgodovine; z raziskovanjem Cipra v literaturi in na internetu (navezali smo celo stike s ciprskimi vrstniki in s predstavnico ciprskega veleposlaništva v Ljubljani); lotili smo se izdelovanja želvic in kipov Afrodite iz gline; poslušali smo ciprsko ljudsko glasbo in sestavili ples iz njihovih značilnih plesnih korakov; učenci iz 1. triade so nam pomagali pri izdelovanju ribic in drugih morskih živali iz gline in iz odpadnih materialov; pravljičarka Zlata Brezovar iz Cankarjeve knjižnice Vrhnika nam je pripravila pravljično degustacyo ciprske hrane ob pripovedovanju njihovih mitov in legend ^
10. maja 2011 je bila v Ljubljani zaključna prireditev projekta Evropska vas za ljubljansko regyo. Na Hribarjevem nabrežju smo za tisti dan postavili evropsko vas, ki jo je sestavljalo osemindvajset stojnic. Vsaka sodelujoča šola je morala opremiti svojo tako, da je čim bolj nazorno predstavila raziskovano državo in delo svojih učencev na to temo.
Letošnja tema evropske vasi je bila Prostovoljstvo, saj je leto 2011 evropsko leto prostovoljstva. Zato je vsaka sodelujoča šola izdelala petdeset izdelkov, ki so jih obiskovalci dobili v zameno
za dobrodelne prispevke. Na naši šoli smo izdelali 143 želvic iz DAS mase in orehovih lupinic. Petdeset smo jih podarili otrokom Vrtca Šentvid na našem prvem nastopu, preostale smo razdelili na prireditvi v Ljubljani. Zbrali smo 50 €, ki jih bo območna koor-dinatorka projekta skupaj z zbranimi prispevki vseh drugih šol izročila organizacyi Rdeči noski.
Pripraviti smo morali tudi kratek nastop na glavnem odru. Za nas to ni bila pretežka naloga, saj smo nastopili že za otroke Vrtca Šentvid in se tako znebili nepotrebne treme. Na nastopu so učenci odigrali grško igrico Čebelice in ob ljudski ciprski glasbi zaplesali ples, ki ga je šolska plesna pedagoginja sestavila posebej za nas. Ker so nam na ciprskem veleposlaništvu pryazno posodili prave ciprske noše, je bil nastop naših učencev zelo nazoren. S sodelovanjem v projektu smo zelo zadovoljni in naslednje leto bomo zagotovo spet sodelovali! Mentorica Andreja Nagode
Zaključek Cankarjeve bralne značke
Kot vsako leto smo tudi letos na OŠ Ivana Cankarja Cankarjevo bralno značko zaključili z obiski znanih pravljičarjev in pisateljev. Zaradi njihovih obveznosti so se zaključne prireditve razdelile na več dni, kar pa ni motilo zadovoljstva učencev ob njihovih obiskih. Z učenci smo pri knjižnično-informacyskih znanjih že v marcu in aprilu spoznali posameznega umetnika in njegova dela, tako da so bili pripravljeni na obljubljene nastope. V petek pred počitnicami, 22. aprila 2011, smo gostili Andreja Rozmana Rozo. Najprej je obiskal naše četrtošolce, potem pa še vse pridne bralce od 6. do 9. razreda. Dobitnik letošnje nagrade za slovensko izvirno slikanico je učencem odigral svoje pesmi in odlomke iz dramskih del. V torek po počitnicah, 3. maja 2011,
Izdelali smo tudi petdeset želvic iz DAS mase in orehovih lupin.
Andrej Rozman Roza daje navodila učencu, ki bo zaigral nevarnega volka.
smo gostili nenavadnega pravljičarja, Francya Rogača, ki je obiskal naše drugo- in tretješolce, petošolci pa so pričakali pisatelja Dima Zupana. Naslednji dan je prvošolce, tako kot vsako leto, obiskala pravljičarka Anja Štefan, ki nas je vse s svojim pristnim pripovedovanjem odpeljala v čudežni svet pravljic. Povedala nam je eno dolgo in zelo žalostno pravljico s srečnim koncem, naučila pa nas je pravljico o Zelenem in Rdečem palčku, ki jo zaigramo z desnim in levim palcem. Učenci vseh treh 1. razredov so ji pripravili presenečenje. Vsak razred posebej je nastopil z vsaj eno naučeno pesmico Anje Štefan. Učenci 1. b so se potrudili še bolj in so njeno pesmico Tiki Taki razširili z rimami za vsakega izmed njih. Nastopi prvošolčkov so pravljičarko presenetili in ganili. Ob nastopih vseh povabljenih umetnikov so učenci uživali in pridobili nove izkušnje. Upamo, da jim bomo tudi na tak način še uspešneje približali knjige, svet, ki se skriva v njih in branje, brez katerega bo ta svet za vedno ostal skrivnosten in nedosegljiv.
(an)
Dogodivščine Pike Nogavičke
Zaključili smo s projektom Potovanje k sebi in okrog sveta, kjer smo spoznavali Slovenyo in še mnoge druge tuje deže-
le. Otrokom je ostala najbolj v spominu Švedska z nepozabno Piko Nogavičko. Ob branju pravljice, gledanju filma, li-
kovnem ustvarjanju in igri z vlogami so si otroci vsak po svoje predstavljali zanimivo deklico. Pri igri z vlogami so se otroci tudi čustveno vživeli. Pri dejavnostih iz umetnosti pa so otroci z veseljem izdelovali daljnoglede za gusarje, ogrlice za zamorčke ter rožice za Pikin vrt. Tako je vsak otrok dobil svojo vlogo, spremenili so se v Piko, Tomaža, Anico, konja, gospoda Ficka, gusarje, zamorčke in zamorskega kralja iz otoka Tuka-Taka. Izdelali smo sceno, ki se je skozi predstavo spreminjala in nas tako s Pikinega vrta popeljala na gusarsko ladjo. Predstavo smo zaigrali tudi staršem in jih popeljali v svet domišljye s plesom in glasbo. Predstava je bila tudi zaključek, saj otroci iz skupine Mišk v jeseni odhajajo v šolo. Pika Nogavička bo verjetno še dolgo živela z njimi.
Simona Petkovšek, Enota Žabica
Dom upokojencev Vrhnika - naš glas naj seže do vas!
Spomini na mesec april
V torek, 12. aprila, smo se ob 10. uri zbrali v prireditvenem prostoru, kjer nam je popotnik Franci Horvat ob diapozitivih prikazoval najlepše kraje Slovenye. Seveda nam je ob slikah tudi razlagal, kaj vse je možno videti v posameznem mestu. Zanimalo ga je, koliko nam je znana naša domovina. Moram priznati, da nam je marsikaj padlo iz spomina, čeprav smo v mladosti le imeli možnost potovati po prelepi Štajerski, Gorenjski, Dolenjski, Primorski. Občudovala sem gospo, ki je poznala precej podrobnosti ob slikah, ki jih je videla. Gospodu Horvatu smo se lepo zahvalili za prijetno urico ob uživanju lepote. Hvaležni smo mu, ker nam je obljubil, da nas bo še prišel razveselit. Bližala se je cvetna nedelja, nam posebno znana kot nedelja pred Veliko nočjo, ko je v cerkvi blagoslov butaric. Na cvetni petek smo bili povabljeni na izdelavo butaric. Ko sem zjutraj vstala, sem najprej - kot vedno, stopila k oknu in se razgledala po okolici. Oko se mi je ustavilo na cesti pred domom. Na parkirišče je pripeljal osebni avto, ki je bil naložen z vsem potrebnim za izdelavo butaric. Bilo je veliko bršljana, bile so lepe ravne, že malo ozelenele leskove palice, resje, oljčne vejice, brinje in še kaj. Ob 10. uri smo se zbrale v delovnem prostoru. Prišlo je tudi nekaj prostovoljk, ki so nas učile, kako se naredi butarica. Nekatere stanovalke so jih delale že doma za svoje otroke ali vnuke, druge pa smo se naučile tukaj. Bila sem prav srečna, da sem lahko naredila butarico za vnuka. Spomnila sem se, da so doma na začetek butarice naredili križec iz vejic. Med zelenje pa ljudje radi obesyo ali privežejo tudi pomaranče ali jabolka. No, tega tukaj nismo delali. Nastalo je kar precej butaric. Le škoda, da je malo katera našla pot do cerkve in blagoslova. Spomnim se, da smo včasih po blagoslovu odnesli butarice domov in jih razdrli. Oljčne vejice in leskove palice smo spravili, da bi jih ob nevihti ali neurju vrgli v peč, da zgoryo, in nas s tem obvarujejo hudega. Križec smo zataknili nad vhodna vrata, zelenje pa smo obrali in ga nesli kravam v jasli. Lepo je, da se ohranjajo lepe navade naših prednikov.
Na Veliki petek smo bili vabljeni na izdelavo velikonočnih pirhov. Za vse take name nam služi prostor v 2.nadstrop-ju. Zbralo se nas je kar precej in vse smo bile prav dobre volje, saj smo pričakovale, da se nam bodo prikazali prav lepi izdelki. Iz kuhinje smo dobili 300 jajc, ki so čakala na okrasitev. Naše voditeljice so nam prinesle liste jagod in podobnega zelenja in seveda kose tankih nogavic, v katere smo zavyale z listi okrašena jajca. Tistim, ki tega še nikoli niso delali, so pač izkušene voditeljice pokazale, kako se na jajce položi list, ga zavye v nogavico in zaveže s sukancem. Prav vesela sem bila, ko sem videla tudi nekoliko drugačen način izdelave pirhov. Upam, da mi bo ostalo v spominu za prihodnje leto.
Ko je bilo naše delo končano, smo znesli vsa pripravljena jajca v kuhinjo, kjer so jih skuhali v osoljeni vodi s čebulnimi olupki, ki dajo prav lepo barvo. Bili so prav lepi, me pa smo bile zadovoljne s svojim delom. Lahko pa so pirhi tudi različnih barv in kdor je mojster v tej tehniki, jih lahko prav umetniško obdela. Pirhe smo imeli na mizi - skupaj z ostalimi dobrotami - za velikonočni zajtrk.
Antonia Baloh
Dan posvečen invalidom in starejšim
Vsako leto praznujemo dan, ki je posvečen invalidom in starejšim. Ta dan je bil na vrsti v nedeljo, 8. 5. Povabljeni smo bili k sveti maši v cerkev sv. Pavla na Vrhniki. Nekaj in invalidov in starejših se je pryavilo v domu že med tednom. Uslužbenke, zadolžene za pomoč, so se dogovorile s prostovoljkami in vse je lepo steklo. Vsaka je prevzela en voziček in kolona je krenila ob potoku pa v klanec proti cilju. Tisti, ki nismo rabili vozička, smo jih pričakali pred cerkvyo in prav lepo je bilo videti kolono, ki se nam je bližala.
Stanovalce na vozičkih so v cerkvi namestili spredaj, saj so tako lažje sodelovali. Pevski zbor je naštudiral lepe Marijine pesmi, gospod župnik pa nam je v pridigi dajal lepe napotke za lažje življenje v starosti in bolezni. Da je obred hitreje tekel, so bili na voljo trye duhovniki, ki so nam po želji podelili zakrament svetega maziljenja. Ob koncu svete daritve nas je gospod župnik povabil na pogostitev na dvorišču pred zimsko kapelo. Dve vrsti miz sta bili obloženi z vabljivim sadjem, pecivom in pyačo. Hvaležni smo ljudem, ki čutyo z nami in nam skušajo ohraniti dobro voljo tudi takrat, ko smo ločeni od svojih domačih. Polni hvaležnosti smo se poslovili in prostovoljci so nas popeljali proti domu. Še sonce je z veseljem pošiljalo svoje žarke na nas, ki smo bili polni lepih vtisov in doživety. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali k lepi nedelji, iskrena hvala.
Stanovalka Tončka
22 NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
30. maj 2011
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
V
Zupanova sporočila
1.	Končana so dela na Ljubljanski cesti in Ulici bratov Debevc. Poleg nove asfaltne prevleke so dobili tudi nove kanalizac^-ske cevi, ločene na fekalno in meteorno kanalizac^o, in zamenjane cevi za vodovod. Kar lepa pridobitev, čeprav z rahlo zamudo.
2.	H koncu gredo dela na pokopališču in pri vodnjaku in kapelici na Pakem.
3.	Intenzivno se pripravljamo na izgradnjo kanalizac^e, čistilne naprave in zbirnega centra za odpadke. Z deli bomo pričeli takoj, ko dobimo že zdavnaj obljubljena kohez^ska sredstva (EU). Podrobneje o letošnjih investic^ah pa v prihodnji številki našega časopisa.
4.	Brezžični internet -tudi brezplačni, poglejte članek - zainteresirane vabim v ponedeljek, 6. 6. 2011 ob 19. uri v Dom krajanov Dol-Laze na predstavitev in razgovor. Podobno opcijo načrtujemo tudi v Kotih.
5.	Napoved občinskih proslav:
•	Prireditev ob DNEVU DRŽAVNOSTI, v soboto, 25. 6. 2011 ob 10. uri pri »lipi samostojnosti« pred vrtcem.
•	OBČINSKI PRAZNIK bomo praznovali 22. 7. 2011 ob 17. uri na Pakem.
6.	Napoved prireditev društev in organizac^:
31. 5. 2011 VRTEC BOROVNICA - uradna otvoritev 10. oddelka vrtca
3. 6. 2011 PGD BOROVNICA - prevzem vozila in veselica pod šotorom
10.	6. 2011 HUD Karl Barjanski - gledališka predstava
11.	6. 2011 Turistično društvo in AJDA - srečanje koscev in grabljic - na Igu - Strahomer
02.07.2011 ZVVS - prireditev ob 20. obletnici zavzetja skladišča Podstrmec
03. 7. 2011 ZB za vrednote NOB - prireditev in pohod na Mali Jesenovec ob 70-letnici ustanovitve Borovniške čete 22. - 24. 7. 2011 DAN BOROVNIC, 14. tradicionalna prireditev.
Pa še kaj se bo našlo, zato bodimo pozorni na plakate in obvestila. Lep pozdrav.
ŽUPAN Andrej Ocepek l.r.
Eni so pulili plevel, grabili, nasipali ^
Udarniško nad šolsko igrišče
Urejanja tekaške steze so se lotili z združenimi močmi.
^ drugi so risali poligon za »ristanc«.
V petek, 22. aprila, ko svet obeležuje t. i. dan Zemlje, smo bili Borovničani na šolskem igrišču priča dogodkom, ki jim v naši mali občini v zadnjih letih težko najdemo par. Borovniški osnovnošolci in osnovnošolke - šesti razredi - so se očitno naveličali čakanja dokončne izbire upravljavca šolskega igrišča, saj so združili sile v pravcato prostovoljno udarniško brigado, pljunili v roke, zgrabili za orodje in se v zgodnjih dopoldanskih urah vrgli na delo. Po igrišču so zagnano pobirali smeti, grabili listje, pulili plevel, nasipali nov pesek ... Tisti manj robustni so obnavljali oznake na asfaltnem delu igrišča, kjer so zarisali tudi poligon za igro »ristanc«. Celoten prostor je od daleč deloval kot veliko mravljišče. Pozitivno presenečeni učitelji in učiteljice takšne delovne vneme učencev menda že dolgo niso videli. Omeniti niso pozabili niti, da je bil otrokom kot alternativa urejanju okolja na voljo ogled Centra za ravnanje z odpadki na Vrhniki, a slednji o tem niso hoteli nič slišati. Le stežka je najti dober komentar, s katerim bi izrazili iskrene čestitke učencem in učiteljem za ta izjemni prispevek k urejenosti našega kraja.
DD
Prenovljena Ul. bratov Debevec
V drugi polovici aprila, točneje, 18. in 19. t.m., je bila z asfaltiranjem Ul. bratov Debe-vec in delov Demšarjeve ulice končana več mesecev trajajoča
rekonstrukc^a ceste, ki povezuje Podgoro z Ljubljansko cesto. Tik pred zdajci so bile na zahtevo občanov sprejete tudi nekatere spremembe projekta,
Takole so delavci Cestnega podjetja Ljubljana pridno polagali zadnje metre grobega asfalta.
po katerih se je odstranilo, po besedah okoliških prebivalcev, preozek pločnik ter na ta račun razširilo cesto. Dodali so še iz-ogibališče na podgorski strani ter hitrostno oviro na uvozu v Demšarjevo ulico. Zaradi varnosti pa so ohranili pločnik na vsej razdalji med Demšarjevo ulico in Kim-Vi-jem, saj tod cesto z obeh strani varujejo visoki obrambni zidovi, ki pešcem učinkovito ovirajo hiter pobeg pred morebitnimi vinjenimi vozniki.
Projekt, ki ga Gradbeno podjetje Grosuplje izvaja že od lanskega septembra, je z aprilskim asfaltiranjem tako rekoč pri koncu. Popolna rekonstrukc^a ceste z novo kanalizac^o, razsvetljavo, pločnikom in prevleko naj bi davkoplačevalce stala do 153.000 evrov. Dokončanje del nedvomno prinaša veliko olajšanje okoliškim prebival-
cem, verjetno pa še najbolj domačemu gostincu Igorju Vi-dicu, ki je na tisti zgodovinski torek, po še topli asfaltni prevleki, opravil krstno vožnjo prenovljene ceste. (nč)
Krstno vožnjo po novi asfaltni prevleki je opravil domači gostinec Igor Vidic.
Brezžični internet v Borovnici deluje
Od 19.4.2011 deluje brezžična dostopna točka postavljena na gasilskem domu na Bregu. Pokriva področje Bistre, Dola, Laz, Brega, Paka in dela Borovnice. Pogoj za dostop je vidnost dostopne točke.
Na postavljen sistem e-točke Borovnica se lahko uporabniki sami priključno na omrežje z razno morebitno obstoječo opremo, ki bo zagotavljala nemoteno storitev dostopa do e-sistema. Za uporabnike, ki
bodo točko uporabljali kot primarni dostop do storitev, bo potrebno zagotoviti za dostop kvaliteten stabilen signal, saj bo sistem v nasprotnem primeru to povezavo blokiral oz. bo povezava motena.
Uporabniki, ki bodo sistem uporabljali kot svoj primarni dostop do interneta imajo dve možnosti priklopa - priklop enega računalnika ali priklop več računalnikov. Od tega je odvisna potrebna oprema, vsekakor pa je obvezna zunanja antena. Sam izbor kompleta je odvisen od oddaljenosti vstopne točke, morebitnega stabilnega čim kvalitetnejšega signala in zahtevnosti uporabnika. S tem je pogojena tudi namestitev kompleta za namestitev in konfigurac^o. Uporabniki so ob priklopu brez časovne omejitve, omejen pa je tok podatkov in povezav na posamezno napravo v omrežju. Za dostop se mora zagotoviti kvaliteten stabilen signal za nemoteno delovanje. Strokovnost dobre-
ga priklopa na omrežje in zagotovitev kvalitetnega signala do vsakega uporabnika je zelo pomembna, tako je zaželjeno, da vsak uporabnik, ki je vključen v omrežje poskrbi za dobro povezavo. Tako bo poskrbljeno za dobro delovanje dostopne točke in delovanje celotnega sistema. V kolikor signali pri uporabnikih ne bodo zadovoljni, bo tak uporabnik s svojo slabo povezavo upočasnjeval sistem, bo povzročal motnje dostopni točki, seveda v koliko mu sam sistem ne bo samodejno onemogočil dostopa. Podjetje WLAN-SAT, ki je postavilo dostopno točko nudi tudi cenovno ugoden nakup kompletov za priklop interneta.
•	MIN KOMPLET ZA EN RAČUNALNIK
•	USB WIFI KLIENT ADAPTER
•	USMERJENA PANEL ANTENA 13dBi/16dBi
•	ANTENSKI KABEL 5M ali 10 M
•	PRIKLJUČNI USB KABEL 1,8M
•	ANTENSKI ZIDNI NOSILEC IN DROBEN INVENTAR
Cena: 80-90 €
•	MAX KOMPLET ZA VEČ RAČUNALNIKOV
•	OUTDOOR WIFI KLIENT AP Z ANTENO 12DBI
•	ANTENSKI ZIDNI NOSILEC Z VIJAKI
•	WIFI BREZŽIČNI POUTER ZA VEČ RAČUNALNIKOV
•	UTP NAPAJALNI IN POVEZOVALNI KABEL DO 30M
•	ANTENSKI ZIDNI NOSILEC IN DROBNI INVENTAR
Cena: 110-120 €
V ponedeljek 6.6.2011 ob 19.
uri bomo v Domu krajanov
Dol-Laze pripravili predstavitev in podali vse dodatne in-
formac^e.
OBČINA BOROVNICA
30. maj 2011
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Regionalna cesta je bila povsem zaprta.
Cisterna na cesti, voznik pa po opravkih.
Fenolitove cisterne zaprle regionalno cesto
V petek, 29. aprila 2011, so štirje tovornjaki in dve polni tovornjak cisterni v naselju Breg pri Borovnici, točneje pred vhodom v kemično tovarno Fenolit, povsem zaprli regionalno cesto R3/642 Vrhnika-Podpeč. O dogodku so bili obveščeni policisti Polic^ske postaje Vrhnika, ki so nemudoma ukrepali. Komandir PP Vrhnika Mirko Nunič pa je v zvezi z dogodkom podal sledečo izjavo, ki jo zaradi pomembnosti vsebine in poziva javnosti objavljamo v celoti:
»V zvezi vašega e-sporočila vas obveščam, da je omenjeno oviranje na cesti nedopustno in neodgovorno dejanje. PP Vrhnika je v ta namen uvedla prekrškovni postopek, v katerem se bo ugotavljala odgovornost fizičnih in pravnih oseb za omenjeno ravnanje. Po vseh zbranih obvestilih in pridobljenih izjavah bodo izdane ustrezne globe za kršitve Zakona o prevozu nevarnega blaga (ZPNB), ki določa obveznosti tako pošiljatelja, prevoznika kot prejemnika, kakor tudi sankcionira kršitelje predpisov. PP Vrhnika in Postaja prometne policée Ljubljana bosta v izogib ponovnemu početju opravila oziroma poostrila nadzor nad prevozi tovora in nevarnega blaga na območju Borovnice in Brega pri Borovnici, občane pa pozivamo, da tovrstne kršitve takoj prqavqo na tel. št. 113.«
K temu bi dodali le, da tovrstne kršitve tudi v bodoče fotografirate, saj na podlagi fotografij polic^a dosti laže ukrepa proti kršiteljem.	DD
Program Turističnega društva Borovnica za leto 2011 (maj-december)
MAJ
•	Priprava na tekmovanje koscev in grabljic. JUNU
•	11. jun^j - sodelovanje na V. medobčinskem tekmovanju koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja v Vrbljenem.
•	23. jun^j - Kresovanje na kresni večer ob 21. uri v Mavčevi dolini. JULU
•	23. julj - Sodelovanje pri prireditvi Dan borovnic in organizacji pohoda Po poti dr. J. C. Oblaka (PD Borovnica).
AVGUST
•	20. avgust - Od 8. do 12. ure čistilna akcja črnih odlagališč v dolini Pekla, zatem društveni piknik.
SEPTEMBER
•	Društveni izlet v Cerknico: ogled znamenitosti in gradu Snežnik.
•	24. september - Organizacja Borovniškega sejma. OKTOBER
•	Kostanjev piknik na Molkovem trgu. NOVEMBER
•	12. november - Udeležba na 24. Popotovanju po Levstikovi poti (Litja-Čatež). Odhod izpred železniške postaje ob 6. uri.
DECEMBER
•	26. december - Druženje za Štefanovo na Pokojišču od 9. ure naprej.
•	31. december - Kuhano vino na Molkovem trgu od 9. ure naprej. Sporočamo vam, da do nadaljnjega nimamo več uradnih ur v pisarni našega društva na Paplerjevi ulici 22. V primeru potrebe smo dosegljivi na telefonski številki 031 774 574 (Uroš Jelovšek) ali 040 235 268 (Alen Lešnik). Lahko pa nam pišete tudi na naš novi spletni naslov: td@borovnica.eu. Predstavitev minulih in prihodnjih aktivnosti, pa tudi opisi znamenitosti kraja bodo že v kratkem dostopni na naši spletni strani: http://td.borovnica.eu.
Vabimo vse, ki imate ideje in željo delati pri promocji naše doline, da se nam pridružite!
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
23
Tristo pohodnikov na Štampetov most
Že 32., tradicionalni pohod na Štampetov most je povsem uspel. Pohodniki so se do Verda popeljali z muzejskim vlakom. Različnih etap 24-kilometrskega pohoda se je udeležilo okrog tristo pohodnikov.
Sobotno jutro, železniška postaja v Borovnici pa polna kot na prvi šolski ponedeljek. Množica Borovničanov pa tudi drugih pohodnikov je tokrat čakala vlak za v prav nasprotno smer, tjakaj pod Ljubljanski vrh. V pričakovanju legendarne muzejske lokomotive 33-037 se je tako tudi za te popotnike začenjal 32. pohod na Štampetov most, ki ga že tradicionalno prireja ljubljansko Planinsko društvo Železničar. Slednjega so sprva organizirali v spomin na žrtve železničarske stavke na Zaloški cesti v Ljubljani leta 1920 in je zato še vedno okrog 15. aprila, čeprav je dan železničarjev že nekaj let 2. junj v spomin na prihod prvega vlaka na slovensko ozemlje leta 1846.
Za muzejski vlak, ki je krenil iz Ljubljane ob pol deveti uri zjutraj in pobiral pohodnike na vseh postajališčih in postajah ob poti do Verda, se menda tokrat do zadnjega ni vedelo, ali bo pravočasno nared za vožnjo, saj je bil čez zimo deležen konkretnega servisa podvozja. Na srečo in veliko veselje udeležencev pohoda se je vendarle podal na pot. Nekaj pa se je od zlate dobe lokomotiv vendarle spremenilo. V Borovnici je prvič po 153 letih ni pričakal postajenačelnik. A kjer je trohica pelina, se najde tudi zrno ponosa, saj, kot smo tokrat radostno odkrih, je bil med posadko muzejskega vlaka tudi naš domačin Rok Šmon, ki se zaenkrat še uri za kurjača, a ne dvomimo, da bo nekega dne v Borovnico pripeljal tudi za krmilom naše »lukamatje«. V Borovnici se je sicer za lokomotivo, otovorjeno z vsaj dvesto pohodniki, prava preizkušnja šele začela, saj se do postaje na Verdu proga na 11 kilometrih povzpne za približno 110 metrov. Pot je seveda uspešno prestala, v Verdu pa jo je že čakal fototermin z domala vsakim pohodnikom.
oktobra 1943, pot večinoma poteka ob avtocesti, nakar se zelo povzpne proti nekdanji kurirski postojanki TV 17. Popotnik tod med grizenjem kolen še kako ceni hladno senco notranjskih gozdov. Po kontrolni točki TV 17 se pot vje po bolj ali manj nezahtevnem terenu in pohodnik le stežka verjame, da se v prjetni vasici Zavrhu povzpne na skorajda 800 metrov nadmorske višine. Od tam sledi le še spust do Pokojišča, ki pelje mimo vabeče brunarice Meniševcev, do predzadnje kontrolne točke na Laščah in v ciljno ravnino proti Borovnici. Prenekateri pohodnik je tod preusmeril svoj korak čez Zavrh proti Lazam, pa proti Logatcu in Cerknici, nekaj pogumnih posameznikov je v rahlem zavoju
Borovničani so vlak zasedli do zadnjega kotička.
V ekipi muzejskega vlaka je tudi Bo-rovničan Rok Šmon.
24-kilometrskega pohoda na Štampetov most se je udeležilo staro in mlado.
Borovniški turisti ne zamudno nobene priložnosti za promoc^o.
Kdor je želel, si je do Verda kupil poseben kartonček, na katerem je zbiral žige kontrolnih točk pohoda, izpopolnjen kartonček pa je nato veljal kot povratna karta iz Borovnice. Številčni koloni pohodnikov se je od Verda dalje priključilo še nekaj skupin po-hodnikov od drugod. Pot jih je že kmalu za železniško postajo vodila v gozd mimo ostankov vojaškega bunkerja iz druge svetovne vojne, zatem pa dlje časa ob železniški progi do znamenitega podhoda v bližini Raskovca, skozi katerega so med vojno pogosto prehajale partizanske enote. Od tam pa do prve kontrolne točke pri Štampetovem mostu, ki so ga partizani porušili 14.
osvojilo sotesko Pekel, nekaj jih je obstalo v gostoljubni Borovnici, do kontrolne točke na železniški postaji jih je namreč prišlo le okrog 150, kar pa je vendarle še enkrat toliko kot lani. Prvi je bil po pričakovanjih Borovničan Nejc Škulj, ki je za celotno traso porabil pičli dve uri. Preostali pohodniki, ki so se na cilj zgrinjali vse do odhoda vlaka za Ljubljano ob 16.45, so bili tod, kot na vseh točkah, deležni toplega čaja in peciva, člani Turističnega društva Borovnica so jih oskrbeli s promocjskim materialom, nekateri pa so si tokrat že priborili spominske značke pohoda.
Damjan Debevec
Župenca trdno zasidrana med Borovničani
Zadnji aprilski dan so Borovničani obeležili s številnimi manjšimi in večjimi kresovi. Slišati pa je, da je vendarle največji od vseh zagorel nad Pokojiš-čem. Meniševci naj bi nasploh imeli najbolje obiskano kresovanje v okolici Borovnice. Zato pa se »Coklarji« tudi letos lahko pohvalimo z enim najbolj obiskanih prvomajskih srečanj daleč naokrog. Medtem ko so nekateri še zdravili posledice nočnega veseljače-nja, so se namreč proti jasi Župenca nad Zabočevom že valile kolone izletnikov
- peš, s kolesi in celo na konjih. Sem pa tja morda kakšen tudi z motorizirano kočjo. Prišli so z vseh vetrov - okrog Planine, naravnost iz Zabočevega, celo z Rakitne.
Kot se spodobi, jih je na cilju pričakal urejen prireditveni prostor s šotorom, klopmi in mizami. Turistično društvo Borovnica je, kot so obljubljali plakati, poskrbelo za pjačo in jedačo. Malce po 12. uri je bil kuhan pasulj, ki so ga lačni izletniki dobesedno razgrabili - prodanih je bilo več kot dvesto porcj. Lačnim
organizatorjem na koncu tako ni ostalo drugega, kot s suhljatimi skorjicami postrgati ostanke s sten kuharskega kotla.
Mlajše pa tudi malo starejše obiskovalce prireditve so medtem razveseljevali konjeniki, ki so na željo vsakogar posadili v sedlo ter ga popeljali okrog jase. Organizatorje je predvsem razveselilo lepo sončno vreme, ki je v osrčje notranjskih gozdov prignalo tolikšno množico ljudi - nekateri so jih našteli vsaj tristo.
DD
Vsaj tri stotn^e Borovničanov so se tudi letos podale na Župenco. Konjeniki so poskrbeli za popestritev.
24 NAŠ ČASOPIS	Občina	HH B ' 30. maj 2011 l^ďBM Borovnica elektronski naslov: obcina@borovnica.si
-V		
Borovnica v slikah - maj 2011 • Borovnica v slikah -	maj 2011 • Borovnica v slikah - maj 2011 • Borovnica v slikah - maj 2011 • Borovnica v slikah - maj 2011	
Vrtnarstvo Rahne ima verjetno edino en^ smerno cesto na Barju.
Akc^a Cvetlico na vsako polico vedno bolj priljubljena
Letošnja občinska akc^a Cvetlico na vsako polico, ki je potekala od 18. do 23. aprila, je bila znova dobro obiskana. V Vrtnarstvu Rahne na Dolu so se v celotedenski akc^i zglasili občani iz kar 381 gospodinjstev ter izbirali med raznovrstno ponudbo cvetja, ki ga v tem času subvencionira občina. Obiskovalci so bili menda z akc^o celo bolj zadovoljni kot lani, ker so si lahko izbirali sadike po želji in ni bilo treba čakati v dolgi vrsti. Po besedah Andreja Rahneta so tokrat še prav posebej posegali po visečih pelargoni-jah - bršljankah, ki zdaj polepšujejo pročelja številnih borovniških domov.
Zadnje zaplate asfalta po Ljubljanski cesti
V sredini maja so delavci Cestnega podjetja Ljubljana poasfaltirali še stranske krake Ljubljanske ceste, za katere je v lanski obsežni rekonstrukc^i zmanjkalo časa. Novo urejeno parkirišče je sočasno dobil tudi borovniški gasilski dom.
Borovniška cokla deležna popravila
Lesena skulptura cokle, avtorice Tatjane Verbič, ki je bila pred dvema letoma postavljena na prostor pod stebrom viadukta, je letošnjo pomlad kazala že prav klavrno podobo. Ostre vremenske razmere, še bolj pa skrivnostno obleganje z nožiči oboroženih senčnih bojevnikov, so ji prizadejali globoke rane, v katerih so se že prav kmalu naselile kolonce nadležnih lesnih gob. No, maja letos se je vendarle našel čevljar, ki je vzel v roke slavno coklarsko obuvalo in mu povrnil prvotni lesk. Zdaj spet v polnem blišču opominja mimoidoče Borovničane na čase, ko je bil »Coklarju« usnjeni čevelj kar pravo malo bogastvo.
Uredil: Damjan Debevec
Noč je odnesla trafiko, jutro pa prineslo pekarno.
Nova pekarna v Borovnici
Pekovska obrt je v Borovnici v zadnjem čase očitno v polnem zamahu. Po ponovnem odprtju Pekarne Piškotek v začetku leta smo Borovničani v sredini maja na Molkov trg dobili še prodajalno Domače pekarne Zalog z obširno ponudbo. Od 6. zjutraj do 16.30 čez teden in ob sobotah od 7. do 14. ure boste tod lahko izbirali med specializiranimi kruhi (ajdov z orehi, ovsen, črni) in sladkim programom (rogljički, jabolčna pita ali dobili drobtinice, kruhove skodele in po naročilu celo narezke. V pekarni stavbo na svoj ajdov kruh z orehi ter narezane kilogramske štru-ce, ki jih pri njih vedno dobite v akc^i. O borovniški konkurenci pa pravdo, da je »vedno dobrodošla«, saj da bodo na koncu »stranke povedale svoje«.
Krovstvo »na črno«
Petek, 13., je bil za borovniško šolo prav zares nesrečen dan. Neznani »mojstri« so namreč v noči s petka na soboto »na črno« preurejali streho večnamenske dvorane. Pri teh nenaročenih delih so popolnoma razbili dve strešni okni, eno pa dodobra načeli. O vzgibih te vratolomne nočne akc^e se zaenkrat še ugiba, so se pa menda vrhniški policisti že takoj naslednji dan oglasili pri nekaterih »junakih« petkove noči, ki naj bi si z glasnim razsajanjem po borovniškem igrišču prislužili nagradni ogled notranjosti vrhniške polic^ske postaje in se z njimi pogovorili tudi o omenjenem delu »na črno«. Na črno, se pravi v trdi temi, pa sta v soboto ponoči »preurejena« okna pogumno prekrivala hišnika Marjan in Vili ter s tem šoli in občini prihranila več deset tisoč evrov. Že ponoči je namreč začelo liti kot iz škafa ^
Vodnjak in kapelica sv. Miklavža bosta dokončana do 22. jul^a
Delo pri obnovi vaškega vodnjaka in ponovne izgradnje kapelice sv. Miklavža na Pakem s prihodom pomladi lepo napreduje. Po spremembi prvotnih načrtov in ločitvi vodnjaka od kapelice, ki je po novem umeščena pod hrib čez cesto, je lani gradbeni odbor uspel dokončati osnovo vodnjaka ter temelj kapelice, letos pa prostor pod paško cerkv^o že dobiva podobo urejenega vaškega jedra. Projekt obnove kapelice - vodnjaka sv. Nikolaja, postavljene v času gradnje Južne železnice in porušene leta 1950, izpod rok domače arhitektke Andreje Skubic, se je na lanskem Heliosovem razpisu oživljanja krajevnih vodnjakov zavihtel kar na drugo mesto v državi ter prejel neverjetnih 4.700 evrov. Borovniška župn^a je medtem dala na svoje stroške obnoviti starodavni kip sv. Nikolaja, svoj prispevek k uresničitvi projekta pa so dali še številni drugi, na prvem mestu seveda velik dobrotnik vodnjaka in kapelice Anton Gerdina. Slavnostno odprtje obojega je predvideno na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku, 22. jul^a letos. Tudi Vi se lahko pridružite prizadevanjem obnovitve vodnjaka in kapelice sv. Nikolaja na Pakem z nakazilom na tekoči račun Občine Borovnica:
1.)	za fizične osebe: Občina Borovnica, račun št. 01205-0100001112, sklic na številko 28 750437301006-99999909
2.)	za pravne osebe: Občina Borovnica, račun št. 01205-0100001112, sklic na številko 28 750437300000-9
Iz Borovnice odpeljali 3,2 toni nevarnih odpadkov
20. aprila je Komunalno pod- vsakoletno akc^o zbiranja jetje Vrhnika na železniški nevarnih odpadkov, v kateri postaji v Borovnici izpeljalo so jih nabrali za kar 3276 kg.
Največ, 1425 kg je bilo barv, lepila in črnil, 532 kg je bilo onesnažene embalaže, 369 kg čistil, 188 kg motornih olj, 173 kg jedilnih olj, za 140 kg akumulatorjev in 106 kg bater^, 93 kg topil, 68 kg pesticidov ter drugih nevarnih snovi, ki zavoljo ekološke ozaveščenosti občanov niso končale na kakšni nelegalni depon^i na Barju ali v kraških breznih okoli Borovnice. KPV ob tem opozarja, da je odlaganje nevarnih odpadkov za gospodinjstva brezplačno, vedno pa jih lahko pripeljete tudi na vrhniški Center za ravnanje z odpadki, kjer je posebej za to namenjen zabojnik.
Borovničani boljši od Vrhničanov
Spomladanskega testa hoje na 2 km, ki ga že vrsto let zapored organizira ZD Vrhnika, se je 13. maja znova udeležilo veliko Borovničanov, kar šestinpetdeset oz. eden več, kot se je testa dan pozneje ^udeležilo Vrhničanov. Številčna udeležba, da o odstotku prebivalstva sploh ne govorimo, nedvoumno priča, da Borovničani neprimerno bolj skrbjo za svojo telesno pripravljenost od Vrhničanov. Sicer pa se udeležba v zadnjih dveh letih po besedah Uršule
Debevec nezadržno veča. Ko so namreč začeli z akc^o, se je je udeleževalo 30 do 35 ljudi, zdaj pa ne glede na vreme število udeležencev ni nikoli manjše od 50. Še bolj kot udeležba pa Debevčevo veseli, da prihaja vedno več mladih in tistih v srednjih letih. Dr. Mar^a Munda, ki je udeležencem razlagala rezultate testa, pa bojda opaža, da je v zadnjem času vedno več dobro telesno pripravljenih in meni, da bi bilo iz tega naslova smiselno razmisliti o izvedbi Cooperjevega testa. Pritrdilni komentar Debevčeve na to ugotovitev vsekakor obeta. Morda se bo kaj v tej smeri zgodilo že letos.
Za test hoje se Borovničani kar gnetejo.
V šoli in vrtcu zbrali več kot 25 ton starega papirja
Borovniški osnovnošolci so konec aprila zbirali star papir in bili pri tem precej uspešni. Nabrali so ga namreč kar 21.680 kg, poleg tega pa zanj izposlovali tudi precej dobro odkupno ceno, kar 105 evrov za tono. Že tradicionalno si bodo z izkupičkom poplačali luksuzni končni izlet ter razkošno valeto. Podobno akc^o, a v precej manjšem obsegu je sicer konec marca izvedel tudi borovniški Vrtec. Takrat so uspeli zbrati 4830 kg starega papirja, malo manj srečno roko pa so imeli pri odkupni ceni.
30. maj 2011
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
25

Poročilo o delu Vaškega odbora Breg - Pako
Od imenovanja novega Vaškega odbora Breg-Pako (VO) sta minila komaj dva meseca, a že smo pošteno ugriznili v delo. Po uvodnem srečanju z županom, ko so vaščani potrdili sestavo novega VO, je postalo hitro jasno, da je VO zgolj formalnost in da je interes občine zgolj v tem, da VO obstaja, kaj pa dela, pa je bolj ali manj nepomembno. Dovolite, da vam na kratko opišemo naše dosedanje aktivnosti.
Na omenjenem prvem srečanju z županom so vaščani in vaščanke izpostavili veliko težav, ki naj jih občina na našem koncu prednostno rešuje: pločnik ob cesti (na tem srečanju je župan izjavil, da bo pločnik zgolj od začetka Pakega do Feno-lita - če bo občina sploh imela sredstva), kanalizacja, prometna ureditev ob Fenolitu, sanacja mostu itn.
Kmalu smo se člani VO tudi sami srečali z županom na srečanju na občini, ki ga lahko označimo kot vljudno izogibanje temam in odgovornosti. Župan je obrnil ploščo in zavzel stališče "nimamo denarja": da bo pločnik ob glavni ceti samo od Fenolita proti Borovnici (čeprav je na prvem sestanku trdil ravno obratno - razvidno tudi v poročilu s srečanja v Našem časopisu), ob tem pa ni pozabil poudariti, da gre za državno cesto in da je občina brez moči (slaba tolažba za nas, ki živimo ob tej cesti). Dotaknili smo se vprašanja kolesarskih stez tako v okviru regionalnih projektov kot tudi sicer ob obnovi glavne ceste (ni načrtov). Pogovor je tekel tudi o vrtcu v Borovnici in o načrtih vrtčevske "podrtje" na Bregu (resnično škoda je predvsem možnosti ad hoc igrišča za najmlajše), ki se hvala-bogu kreativno uporablja vsaj za vajo lokalnih glasbenikov. Na koncu smo občino tudi prosili, naj vaščanom podrobno predstavi projekt kanalizacje, kar je župan obljubil storiti.
Župan je v zadnjem delu držal besedo in aprila organiziral srečanje med vaščani in vaščankami ter glavnim projektantom kanalizacje v temu medobčinskemu projektu. Nekateri vaščani so prvič dobili konkretne odgovore o kanalizacji in njenem poteku in pohvalno je, da je župan upošteval želje krajanov in nam stopil naproti - želimo si še več tovrstnih aktivnosti in "outreacha" občine do prebivalcev.
Z občino smo se srečali tudi na posebnem pogovoru glede razvoja kolesarskih poti, katerega morda najpomembnejša vsebina je načrtovana gradnja mostu čez Ljubljanico do Bevk, kar bi odprlo nove neslutene možnosti kolesarjenja, hoje, raziskovanja in nasploh kakovostnejšega preživljanja prostega časa. Upajmo, da bo projekt čim prej postal realnost.
V maju se odzivamo tudi na obiske poslancev opozicjske SDS v naši občini - poudarek na vprašanju obnove cest. Ker so nekateri poslanci iz širše okolice, upamo na odprta ušesa.
Na koncu naj samo poudarimo, da bo VO drezal še naprej. Moči sicer nimamo nobene, imamo pa trmo, saj smo nenazadnje vsi "Coklarji". Predvidoma v junju nameravamo tudi organizirati lokalni pogovor z vaščani v gasilskem domu Breg - Pako o tem, katere teme so najpomembnejše in kaj naj pri občini izpostavljamo, da bomo vsi skupaj živeli kakovostneje. Organizirali bomo tudi srečanja z občinskimi politiki in člani občinskega sveta glede najpomembnejših tem.
VO Breg - Pako
Dejavnosti Občinskega društva ZB za vrednote NOB Borovnica
Slavnostna seja ob dnevu upora proti okupatorju
Ob dnevu upora proti okupatorju smo imeli v torek, 26. aprila, slavnostno sejo upravnega odbora Občinskega društva ZB za vrednote NOB Borovnica. Seje so se udeležili še člani nadzornega odbora in disciplinske komisije in člani upravnega odbora iz prejšnjega obdobja. Kot gosta sta se seje udeležila tudi župan Občine Borovnica Andrej Ocepek in predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenjo Vrhnika - Borovnica Nikolaj Stražišar.
V uvodnem nagovoru se je predsednik Drašler spomnil naših krajanov, staršev in sorodnikov, ki so za svobodo ogromno pretrpeli in nekateri žrtvovali tudi svoja življenja. Kot odgovor na okupatorjevo nasilje je bila takoj ustanovljena Osvobodilna fronta. Tudi v naših krajih so bili ustanovljeni odbori OF, ki so usklajevali
naroda je tudi dandanes nujna za uspešno reševanje težav. S citiranjem besed dr. Janeza Stanovnika: »Domoljubje, enotnost, samozavest, hrabrost, humanistična solidarnost, idejna strpnost so vrednote, ki nam jih sporoča Osvobodilna fronta za današnji dan,« je zaključil svoje misli. Predsednik Drašler je našemu članu in nekdanjemu praporščaku tovarišu Jožetu Pristavcu za dolgoletno uspešno sodelovanje podelili priznanje Zveze združenj borcev za vrednote NOb Slovenje. Bolj svečan ton je seji z zvoki violine dodala naša članica Alenka Ošaben. Po seji smo obiskali spomenike in obeležja na našem območju in prižgali sveče.
Pohod na Mali Srebotnik
V ponedeljek, 2. maja, smo se udeležili že tradicionalnega pohoda na kraj usta-
jo in nočejo razumeti in jih sedaj moti že zvezda na spominskem kovancu v spomin heroju Francu Rozmanu Stanetu. Po svečanosti smo se še dolgo zadržali v prijetnem druženju.
Udeležba na proslavi ob 70. obletnici OF na Prešernovem trgu v Ljubljani
V soboto, 7. maja, smo bili v večjem številu prisotni na proslavi na Prešernovem trgu v Ljubljani.
Redna seja upravnega odbora
Redno majsko sejo upravnega odbora smo imeli v ponedeljek, 9. maja. Na seji smo se dogovorili o načrtovanih dejavnostih v maju in junju. Kot glavne naloge smo opredelili ureditev spomenika dr. Ivana Korošca na Lazih, organizacjo izleta v obnovljeno Bolnišnico Franjo in pri-
Jože Pristavec je prejel priznanje Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovence.
Predsednik Občinskega društva ZB za vrednote NOB Borovnica je pozdravil navzoče.
in organizirali dejavnosti na terenu. Okupator je odgovoril z zapiranjem in izseljevanjem pripadnikov in simpatizerjev OF. Odpor se je krepil, nastajale prve partizanske enote, začeli so se prvi oboroženi spopadi z okupatorjem. Končal je z besedami: »Žrtve, katerih se spominjamo, naj se nikoli ne pozabjo.« Na dogodke izpred 70 let je v svojem nastopu spomnil tudi župan Občine Borovnica. Iz brošure Janeza Stanovnika, Osvobodilna fronta, Boj za prihodnost, je bral odlomke na temo, kaj nam Osvobodilna fronta, njena načela, ideali in vrednote pomenjo za današnji čas. Problemi, s katerimi se srečujemo, so sicer bistveno drugačni kot pred 70 leti. Solidarna enotnost
novitve Faškarske čete, k spomeniku na Malem Srebotniku. Zbrali smo se na Lužah in nato skupaj odšli do spomenika, kjer smo organizirali kratko spominsko svečanost. Predsednik Drašler je v uvodu pozdravil navzoče, nato pa so članice in člani društva recitirali stihe partizanskih pesnikov.
Župan Andrej Ocepek je v svojem nagovoru poudaril, da so »faškarski fantje« tod ustanovili vojaško enoto s pogumom in z vizjo v napredek in boljšo prihodnost, česar pa nam danes še kako manjka. Zavedali so se naporov in žrtev, ki jih čakajo, pa so se vseeno tako odločili in nato iz narodnoosvobodilnega boja izšli kot zmagovalci. Prav tega nekateri ne more-
prave na juljsko proslavo ob 70. obletnici ustanovitve Borovniške čete na Malem Jesenovcu. Proslava bo predvidoma v nedeljo, 3. julja, ob 10. uri.
Obvestilo članom in simpatizerjem:
V soboto, 18. junja, vas vabimo na enodnevni izlet v obnovljeno Bolnišnico Franjo. Izlet bomo združili z ogledom Antonjevega rova v Idrji. Odhod bo s parkirišča pri železniški postaji ob 8. uri. Prjave zbira Rado Mihevc, tel. št. 041 262 593, do 10. junja 2011. Cena izleta je 25 evrov.
Za Občinsko društvo ZB za vrednote NOB Borovnica
Peter Palčič
Orator^ski dan v Borovnici
v soboto pred cvetno nedeljo smo mladi v Borovnici pripravili oratorjski dan. Udeležilo se ga je 57 osnovnošolskih otrok. Dopoldne in del popoldneva smo preživeli v pripravi na velikonočno praznovanje. Začeli smo ga z jutranjo molit-vjo v cerkvi. Gospod župnik nas je v uvodnem nagovoru
spomnil na obrede in simbole, povezane z velikim tednom. Nato smo po skupinah obnovili naše znanje o dogodkih, ki jih praznujemo v tem času. Spodbuda za življenje nam je bila Prilika o sejalcu. Ob njej smo v katehezah razmišljali, kako nam samim uspeva živeti po božji besedi. Ker je
oratorij ski dan potekal v postnem času, smo se ga trudili oblikovati v bolj umirjenem tonu. Kljub temu ni manjkalo pesmi, igre in iskrenega veselja ob tem, da smo skupaj. Tudi ročnim spretnostim smo namenili kar precej časa. V delavnicah so si otroci izdelali preproste knjižice za molitev
Križevega pota, nato pa ob pomoči animatorjev še vsak svojo butaro, ki so jo naslednji dan prinesli k blagoslovu. Upamo, da se je seme, ki smo ga ani-matorji s svojim zgledom in besedo skušali vsaditi v srca otrok, vsaj malo prijelo in pripomoglo k lepšemu obhaja-nju velikonočnih praznikov. Oratorij ski dan je bil samo uvod v letošnje oratorijsko dogajanje. Osrednji dogodek, torej ORATORIJ BOROVNICA 2011, na katerega se animatorji že pridno pripravljamo, bo letos od 3. do 8. julija. Že sedaj prav lepo vabimo vse otroke, ki bodo v letošnjem šolskem letu končali vsaj 1. razred osnovne šole, naj se nam pridružijo. Skupaj bomo spoznavali življenje preroka Jona in z njim pluli v Njegovo smer. Za prjave in več informacj se obrnite na vodjo oratorja Barbaro Gabrovšek (telefon: 040-799-775) ali elektronski naslov: sappho.birdy@gmail. com).
Meta Švigelj (foto: Rok Mihevc)
26
NAŠ ČASOPIS
Občina
Gasilci ugnali šolski požar
Borovnica
30. maj 2011
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Na prelepo majsko sobotno dopoldne, ki je v smernicah naše prosvetne politike dobilo kar malce mrzek naziv »delovno«, so borovniški učenci in učenke prav otožno zrli skozi okna svojih učilnic - ven v cvetoče, dehteče pomladno jutro, ki vabi k igri in pohajkovanju po travnikih in gozdovih ... A iz pr^etne zasanja-nosti jih je nenadoma prebudil glasen, prodoren in resen glas iz stenskih zvočnikov: »Nujno obvestilo! Na hodniku pred telovadnico je prišlo do požara. Pozivamo vas, da takoj začnete z umikom iz šolskih prostorov.« Uresničila se je najhujša mora učiteljev in obenem najlepše sanje učencev - repriza požara iz leta 2003! Stopnišča in hodnike so nemudoma napolnile trume učencev, ki pa so pod vodstvom učiteljev organizirano in v vrsti zapuščali šolo po predvideni evakuac^ski poti na šolsko igrišče. Šolsko poslopje je bilo izpraznjeno v manj kot petih minutah.
Na prizorišču dogajanja se je že v prvih minutah znašel poveljnik borovniških gasilcev Vili Mevec in prevzel vodenje gasilskih enot, ki so z glasnimi sirenami pridrvele po borovniških ulicah. Klicu na pomoč se je odzvalo kar deset gasilskih vozil vseh domačih in dveh sosednjih PGD-jev (Vrhnika in Stara Vrhnika). V discipliniranem in povsem dodelanem taktičnem redu
se je kar oseminpetdeset gasilk in gasilcev razvrstilo okrog šole ter začelo z vpadom v objekt ter gašenjem požara. Nekateri so odpirali hidrante, spet drugi napeljevali cevi in postavljali lestve, tretji pa so z dihalnimi aparati v zadimljenem in povsem nepreglednem objektu iskali poškodovance. Informac^e, ki jih je umikajoče osebje šole dalo gasilskemu poveljstvu, so se izkazale za točne. V garderobi so našli polzavestnega učenca, v novem delu pa poškodovano obiskovalko. Oba so uspešno evakuirali in jima nudili takojšnjo medicinsko pomoč. Sledilo je še krotenje požara, pri čemer so si gasilci pomagali tudi z novo 28-metrsko samohodno lestv^o, t. i. »vrhniško lepotico«. S skupnimi močmi jim je navsezadnje le uspelo ukrotiti ognjene zublje. Šola pa na žalost otrok ni bila tako zelo poškodovana, da ne bi mogli nadaljevati sobotnega pouka.
To je bil zgolj scenar^ gasilske vaje v primeru požara v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica, ki je pred očmi številnih radovednih Borovničanov potekal v soboto, 7. maja, budno pa jo je spremljala ekipa »opazovalcev«: poveljnik GZ Vrhnika Vinko Keršmanc, poveljnik ŠO CZ Vrhnika Viktor Razdrh, poveljnik CZ Očine Borovnica Ciril Kos, častni poveljnik GP Borovnica Stane Brož ter predstavnica Občine Borovnica Nejli Ofentavšek. S strani šole je aktivnosti koordinirala pomočnica ravnateljice Sonja Pristavec.
Živahna gasilsko-poučna delovna sobota pa se z evakuac^o šole ni končala, saj so gasilci učencem zelo nazorno prikazali še raz-
»Vrhniška lepotica« je očarala otroke.
Učenci in učenke so z veseljem »špricali« šolo.
V soboto, 7. 5. 2011, smo na Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica organizirali požarno vajo z evakuac^o, na kateri so sodelovala prostovoljna gasilska društva Borovnica, Brezovica pri Borovnici, Breg - Pako, Vrhnika in Stara Vrhnika ter predstavniki Gasilske zveze Vrhnika, Civilne zaščite Vrhnika in Civilne zaščite Borovnica.
Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za konstruktivno in profesionalno pomoč pri pripravi in izvedbi vaje ter še posebno za čas, ki so si ga vzeli za nas.
Učenci in delavci OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica ter poveljnik PGD Borovnica
liko med napačnim in pravilnim gašenjem tipičnega kuhinjskega požara, ko se vname olje. Nanj v nobenem primeru ne zlivamo vode, saj je učinek precej podoben gašenju požara z bencinom, kar je lepo razložil dr. Peter Svete. Tak ogenj najlaže zadušimo z mokro krpo ali železno pokrovko, olje pa prenesemo na odprto, kjer se nato ohladi. Sledil je še prikaz gašenja nafte in motornega olja z različnimi gasilniki (na prah in bioversal), s poudarkom na pravilni rabi. Učenci so si obenem ogledali razstavljeno gasilsko opremo, kot so hidravlične klešče in škarje, potapljaška oprema ter oprema za prvo pomoč. Povsem legitimno in brez tveganja vzgojnih sankc^ so tokrat lahko tudi zalivali šolo - z gasilskimi cevmi, se razume. Nič manj navdušenja niso pokazali niti nad gasilsko lestv^o, ki je »reševala« osebje, učence in celo župana iz najvišjih nadstrop^ šole.
Gasilska vaja se je iztekla odlično. Malce je le škoda, da tokrat ni bilo na spregled tistih junakov, ki tako radi zaparkirajo borovniške pločnike in bi imeli gasilci priložnost prikazati, kako poteka strokovno odstranjevanje vozil z intervenc^skih poti. Da je vsa zadeva »potekala v redu, brez kakšnih večjih napak,« je menil tudi poveljnik Mevec, ki pa vendarle opaža potencialne težave »pri evakuac^ski poti nižje stopnje, saj se le-ta križa z gasilskimi intervenc^skimi potmi.« Rešitev zanje vidi v prestavitvi zbornega mesta pred cerkev in vzpostavitvi kurirske službe med tem in centralnim zbirališčem na šolskem igrišču.
Nedvomno bodo otroci navdušeno sodelovali pri preizkušnji nove poti, še posebno v terminu kakšne matematične kontrolke.
DD
Oba ranjenca so uspešno evakuirali.
Gašenje gorečega olja z vodo se lahko sprevrže v kuhinjsko »Hi-rošimo«.

Novice PGD Borovnica
V	nedeljo, 8. 5. 2011, smo se gasilci udeležili maše v uniformah, saj je v tednu pred tem godoval naš zavetnik - sv. Florjan. Kot uradni zaščitnik gasilcev je bil sv. Florjan sprejet v začetku 19. stoletja, ko se je začelo organizirano gasilstvo in so začeli ustanavljati prostovoljna gasilska društva. Je vzor vsem nam, gasilcem, za katera veljajo gesla, kot so: »Naj bo dan ali noč, mi hitimo vsakemu na pomoč!«, »Kjer gori pomagamo, kdo trpi ne vprašamo.« ipd. Hrabro pomagamo vsakomur, ne glede na uro, dan, pa tudi ne glede na njegovo politično, versko in drugo pripadnost. Vedno smo na voljo in žrtvujemo svoj prosti čas za varnost ljudi in njihovega imetja. Občutek, da smo nekomu pomagali in ga rešili, pa je neprecenljiv. Po maši je bil prvič tudi blagoslov gasilskih vozil, za katerega smo sklenili, da bo postal tradicionalen.
V	soboto, 14. 5. 2011, smo se z mladimi gasilci udeležili tekmovanja iz gasilske orientac^e, ki je tokrat potekalo v Drago-merju. Tekmovali smo s tremi ekipami (mladinci in dve ekipi mlajših pionirjev) in dosegli 2., 4. in 8. mesto. Najstarejši udeleženci - mladinci so se tako domov vrnili z medaljami in pokalom ter se uvrstili na regijsko tekmovanje.
Saša Mevec,
za PGD Borovnica
30. maj 2011
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
NAŠ ČASOPIS
27
Njihovih 20 let
Moški pevski zbor Šting'lc je obeležil 20 let delovanja. Na njihovem jubilejnem koncertu, 9. aprila letos, so gostovali Sodevski tamburaši in Mešani pevski zbor Mavrica. Ob dvajsetletnici so izdali tudi novo zgoščenko.
gram, pel pa da bo MoPZ Šting'lc. Napoved je presenetila vse prisotne, ki so se po vrsti spraševali, za kateri zbor gre. Pred samim nastopom so hodili gledat v pisarno, kdo najdbi bili napovedani pevci. Še bolj so bili presenečeni pevci sami, ki se jim sanjalo
kjer pa so že kmalu spoznali, da sloves nizkih cen tod velja zgolj za »izvoljence ljudstva«. Kar hitro so zato pobrali šila in kopita ter dan raje uspešno zaključili za mizo pri Greben-cu. Druga zaigrana prigoda je obudila spomin na popotovanje v Rim, ki je bilo zaradi
Cerk, Darinka Fabjani ter nenazadnje Tina Jerman.
Omenjeni večer so bile zboru in posameznikom izrečene številne čestitke in pohvale, pa tudi dobre želje za naprej, od župana Andreja Ocepka in predsednice ^Kulturnega društva Milene Škulj pa do

Dvajset Štingl'cev skozi razstavo slik
MoPZ Šting'lc. Prvi tenor: Roman Vehar, Klemen Košir, Rajko Zalar, Janez Grmek, Janez Rot. 1 tenor: Anton Kržič, Silvester Maraž, Stane Brož. Bariton: Jože Košir, Bogdan Mulej, Vinko ] Bas: Rudi Cerk, Matija Suhadolnik, Ma^až Bobnar, Tone Palčič, Dušan Zeželj.
Silvester Maraž, Tina Jerman in Jože Košir, zlate za najmanj 25 let delovanja pa so bile podeljene Antonu Palčiču, Vinku Koširju, Stanetu Bro-žu, Janezu Grmeku, Andreju Zalarju ter Ivanu Rotu. Vsa priznanja so bila v novi obliki tokrat podeljena prvič.
Na svoji dolgi poti so Šting'lci srečali številne zbore ter navezali še številnejša poznanstva in pr^ateljstva. Med njimi tudi s Sodevskimi tamburaši iz Kolpske doline pod načelstvom Jožeta Miheliča, ki že od leta 1960 spremljajo domačo folklorno skupino. V tem času so posneli lastno videokaseto, sedaj pa pripravljajo zgoščenko. Za svoje delo so prejeli že Župančičevo diplomo ter občinsko priznanje. Poleg njih so na jubilejnem koncertu nastopili še pevci in pevke Mešanega pevskega zbora Mavrica z Vrhnike, in sicer pod taktirko Darinke Fabjani, ki jih
Jubilejni koncert je bil pester.
Z jubilejnim koncertom, poimenovanim Ni življenja brez petja, ki so ga priredili v začetku aprila, so naši Šting'lci stopili v že tretje desetletje svojega aktivnega delovanja. Začetkov se je vedno lepo spominjati, čemur je služila tudi vzporedna razstava.
Kako je zbor dobil svoje ime, je postala že anekdota. »Teden dni pred otvoritv^o Ka-ritasove pisarne je bil pevski zbor pri nedeljski maši, ob 9.00, na koru, ko je župnik g. Jože Stržaj povabil vse prisotne k otvoritvi. Mladinci naj bi pripravili kulturni pro-
ni, da gre zanje. Ljudje so pričakovali goste od drugod, pričakali pa domačine,« nam pripoveduje ustanovni član zbora Rudi Cerk.
Po stezicah, cestah, regio-nalkah, avtocestah in nebesnih cestah so se skozi skeče resničnih dogodkov v življenju zbora sprehodili tudi tokrat. No ja, bolj ali manj so jih zanje podoživeli člani dramske skupine Slavko Pristavec, Jure Furlan in Milena Škulj, s Kje so tiste stezice pa jih je na violini spremljala Alenka Ošaben. Tako so na nek davni petek zaman obiskali slovenski parlament, ki je bil prazen že debele tri ure, nikjer ni bilo ne duha ne sluha niti o seji manjše komisme, kaj šele o ustanovni seji kakšne skupščine, kamor so bili vabljeni. Kljub temu so bili povabljeni v parlamentarno restavrac^o,
tesnega urnika na trenutke že prav »noro«. Enemu izmed pevcev (bojda ima plantažo borovnic in tri otroke) je pri vsem hitenju med pripravami na nastop - preoblačili so se kar v avtobusu - uspelo obleči ženine hlače. Menda so mu bile kar pravšnje, da pa med nastopom v cerkvi vendarle ne bi nastalo kakšno pohujšanje, so imele ženske spremljevalke prepoved pogledovati niže od pasu. Za vsak primer.
O kilometrini, ki so jo Šting'lci nabrali na svojih poteh po Slovenci, zamejstvu, po svetu od Rima do Dublina in Berlina, pa o številu zapetih pesmi, smo lahko vsi, vključno s povezovalci, zgolj ugibali. Njihov talent je v tem času razv^alo kar pet različnih zborovod^: Stane Nova-čan, Stane Knap, Sebastian
Zborovodje Štingl'cev: Tina Jerman, Darinka Fabjani, Sebastian Cerk, Stane Knap
vodje območne enote JSKD Nataše Bergant Možina, ki
je zboru podelila veliko jubilejno priznanje JSKD za 20 let neprekinjenega delovanja. Podelila je tudi Gallusove značke: bronaste za 5 let delovanja so prejeli Dušan Žeželj, Matjaž Bobnar in Klemen Košir, srebrne za 15 let so dobili
prav vsi že dobro poznamo. Skupno so ustvarili prav lep večer domače zborovske pesmi, posegli pa so tudi čez meje od Istre do Rus^e. Večer so sklenili s skupno pesm^o - Foersterjevo Planinska ter Avsenikovo Slovenca, odkod lepote tvoje.
DD
Avseniki s Šting'lci
V dokaz, da je borovniška dolina še kako priljubljena med slovenskimi narodno-za-bavnimi ansambli, je že drugi uspešno izvedeni večer z enim najodmevnejših ansamblov v slovenskem prostoru - Ansamblom Saša Avsenika. Slednji se je na povabilo MoPZ Štingl'c pri nas mudil 6. maja letos in prav nič presenetljivo na svoj koncert pritegnil kar nekaj sto
Borovničanov.
Štingl'ci in naši kulturniki so pripravili zares zabaven večer, kjer ni manjkalo ne narodno-zabavne glasbe ne zborovskega petja ne hudomušnega povezovanja.
A za trenutek se še ustavimo pri svetovno znanem ansamblu Saše Avsenika, o katerem lahko zapišemo, da je vnuk legendarnega Slavka Avseni-
ka ter sina prav tako slavnega Gregorja Avsenika, ki je bil
tokrat njegov častni gost. Ni kaj, rečemo lahko tudi, da mu je bila glasba položena v zibko. Repertoar, ki so ga odigrali, je po svoje odražal družinsko tra-dic^o - od slavne Na Golici do drugih bolj ali malo manj znanih. Z izvedbo, ki je navdušila poslušalce, so samo potrdili svoj legendarni sloves.
Svojevrsten vrhunec večera je bil v skupnem nastopu Štingl'cev z Avseniki. Za smeh
Ansambel Štingl'cev in Avsenikov
Oče Gregor na kitari in sin Sašo Avsenik na harmoniki
so med glasbenimi točkami poskrbele »borovniške opravljiv-ke« (Milena Škulj, Erika Verbič, Liljana Kogovšek), ki so v slogu Muppet showa komentirale z balkona nad odrom, na odru pa sta se menjavala mama Johana (Sonja Kostanjevec) in ata Ciril (Košir) z zabavnimi anekdotami. Pr^eten večer je ob vsem pestrem dogajanju kar prehitro minil.	DD
Turbo Karmen
Borovnica ima trikrat »ja« in polfinalistko!
Tri nedeljske večere zapovrstjo so borovniške ulice samevale. Tri nedeljske večere so se pred televizorji skoraj vsake hiše gnetli ljudje. In vsi smo bili v pričakovanju. Ji bo uspelo? Bo prepričala žirijo? Bo s harmoniko »vžgala«? Se mogoče sprašujete kdo? Trenutno najbolj znana Borovničanka, naša turbo Karmen.
Karmen Razbornik, ki jo večina od nas pozna kot vedno nasmejano 17-letnico, se nad harmoniko navdušuje že od dvanajstega leta. Tisti prvi, ki jo je seznanil s svetom tipk, je bil Matjaž Končan. Sam ji je v času njenega učenja naredil tudi tri harmonike, ki so Karmen res ljube. Najbrž si sami predstavljate, kako je z učenjem tako zahtevnega instrumenta, kot je harmonika. Imaš svoje vzpone in padce in tudi s Karmen je bilo tako. Kot pravi sama, se ji je trud gotovo obrestoval, saj v igranju uživa in jo vedno spravi v dobro voljo. Sedaj stvar nedvomno obvlada, kar je dokazala tudi v najbolj gledanem resničnost-nem »šovu« pri nas - Slovenca ima talent.
Njen nastop v tej oddaji si bo marsikdo od nas zapomnil predvsem zaradi njene zgovornosti, zabavnosti in poguma. Žir^o je pač treba znati očarati in Karmen je to nedvomno uspelo. Če ti Branko, član žir^e, ki je znan po svoji strogosti, reče, da si sanjska ženska, bo najbrž že kaj na tem. Citiram: »Karmen, ti si sanjska ženska - nikoli nisi slabe volje, nasmejana si in odlično vlečeš meh.« In ženske pač ne bi bile ženske, če ne bi Lucienne pohvalila opravo, ki si jo je nadela Karmen, ki je bila seveda v stilu pesmi, ki jo je zaigrala - Abbine »Chiquitta«. Tudi ona je bila navdušena nad izvedbo, čeprav kot sama priznava, ji harmonika kot instrument pač »ne potegne«. »Ta harmonika je čudežni inštrument, vsakič, ko slišim nekaj modernega igrati nanjo, me preseneti. Pa tudi tvoje hlače so mi všeč. Res si dokazala, da lahko preneseš veliko veselja na občinstvo in žir^o. Ker sem uživala v izvedbi in pozabila na inštrument, bom tudi jaz rekla
ja!« Tretji član žirije. Brane, je oceno zaključil: »Najbolj nasmejani in zelo dobri harmoni-kašici bom tudi jaz rekel ja!« Tako je Borovnica dokazala, da ima talent, ima trikrat »Ja« in ima tudi polfinalistko! Gotovo se je vsem tistim, ki smo za njeno napredovanje v naslednji krog zelo navijali, nasmejalo do ušes. Ker smo ji to vsi prav zares privoščili.
Karmen se sicer najbolj navdušuje nad narod-no-zabavno glasbo, predvsem so ji pri srcu pesmi Fantov z vseh vetrov in Lojzeta Slaka. Rada pa se v igranju harmonike preizkusi tudi v bolj sodobnih ritmih.
Pri njeni glasbeni karieri jo najbolj podpirata mama Veronika in oče Drago, ki ji, kot pravi sama, omogočata uspeh, in priznava, da si boljših staršev ne bi mogla želeti.
Njena največja želja je, da bi postala zdravnica in bi ljudi zdravila z glasbo. Prepričan sem, da ji to gotovo že uspeva.	Rok Mihevc

28
NAŠ ČASOPIS
Občina
Borovnica
30. maj 2011
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
11. letni koncert Tonje
Borovniški ženski pevski zbor Tonja je te dni priredil že svoj 11. letni koncert. Kdaj se bodo pevke, ki so pred ne-
težko reči. So pa tokratni koncert pripravile s prav enako natančnostjo in na nivoju kot venomer doslej. Program jim
davnim že organizirale odmeven in uspešen koncert s Fanti z vseh vetrov, vendarle podale na zasluženi oddih, je
je povezoval kar znameniti dramski igralec Pavle Ravno-hrib, v gosteh pa se je mudil Moški pevski zbor Papirničar
Jagnjenica iz Radeč pod taktirko Rosane Jakšič. Slednji so na sceni že dobrih štirideset let in imajo za seboj bogato bero nastopov doma in v tujini. Sicer pa te mesece potrka tudi prvo leto, kar je zbor Tonja prevzel mladi zborovodja Jaka Jerina. Da je v tem kratkem času že pustil svoj pečat, so se tudi tokrat lahko prepričali vsi obiskovalci.
Koncert so vsekakor zaznamovali številni nastopi solistov in solistk, tako pri ra-deškem zboru Ivan Gorenjec, Jože Šunta ter Tomaž Škrgut, kot pri borovniškem Metka Debevec Švigelj, Romana Urh, Natalia Rot, Mojca Premuš ter nenazadnje mladi Matic Rot, za katerega so si bili prisotni enotnega mnenja, da je pred njim še bogata glasbena kariera. Repertoar »Papirni-čarjev« je sicer zajemal več slovenskih skladb: O kresu, Tihi veter od morja, Mi smo mi smo pr' Dravc' doma, Tja gor bi rad, Bratci veseli vsi ter dve dalmatinski: Sječanje na Velu luku in Da te mogu pismom zvati. »Tonje« pa so se predstavile z Gallusovo Ecce quomodo mori-tur, ljudskimi Prišla bo pomlad in Venci bejli, črnsko duhovno Deep river, zatem Resje že cvete, svojo »koračnico« Zottelmarsch in nenazadnje z O happy day!
Pr^etni večer so, že tradicionalno, sklenili z medsebojnim obdarovanjem.
DD
Ljubljanska Drama se bo v borovniški šoli predstavila z žlahtno komed^'o
Na povabilo Humanistično-umetniškega društva Karel Barjanski bo 10. junija 2011 ob 2l.00 v večnamenskem prostoru Osnovne šole dr. Ivana Korošca gostovalo Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana. Predstavo Ko sem bil mrtev odlikujeta priznanji žlahtna komedja in žlahtni režiser, ki ju je podelila strokovna žirja na Dnevih komedje 2011, za igro Tašče pa je Borštnikovo nagrado prejel Jernej Šugman. V vlogi žensk se nam bodo predstavili izvrstni igralci Janez Škof, Jernej Šugman, Borisa Mihalj in Alojz Svete, pianist bo Jože Šalej, režiser in scenograf pa Diego de Brea. Eden prvih filmov slovitega Slovenske kinoteke tudi pred »Vdova« žaluje, mož pa tudi
nemškega režiserja Ernsta Lu-bitscha Als ich tot war, po katerem je predstava zasnovana, je dolgo veljal za izgubljenega. Po odkritju edine ohranjene izvirne kop^e leta 1994 v Novi Gorici so ga zaščitili kot kulturno dediščino, restavriranje pa so opravili v laborator^u na Nizozemskem. Rekonstruirani film so prvič predstavili svetovni javnosti leto pozneje na Dnevih nemega filma v Pordenonu, samo odkritje pa je pripomoglo k ugledu na novo ustanovljene
mednarodno javnostjo.
Predstava, ki nima odmora in poteka brez besed, izpostavlja odnose v družini in je zasnovana na motivu moža, ki napove svojo smrt, potem pa izgine in se ponovno pojavi z lažno identiteto. Radoživec se namreč ob večerih rad izmuzne od doma in veseljači v moški družbi, kar pa zelo moti taščo. Neke noči ga pusti pre-spati pred zaklenjenimi vrati. Mož napove samomor, ki pa ga ne uresniči, in zapusti hišo.
kmalu ugotovi, da je bilo doma lepše. Vrne se k nekdanji ženi, a tokrat pod krinko služabnika. Za številne komične situac^e poskrbi tudi taščino iskanje novega ženina.
Žir^a, ki je predstavi Ko sem bil mrtev podelila priznanje žlahtna komedja, za žlahtnega pa razglasila tudi njenega režiserja Diega de Breo, je odrsko delo ocenila kot izjemno gledališko poslastico, polno simpatičnih igrivih domislic, ki se jih kar ne moremo nagledati. Pohvalila je pogum za izbiro skoraj pozabljenega načina igre, za natančno in brezkompromisno rež^sko oko, izjemen občutek za tempo in ritem.
V Borovnici lahko vstopnice za predstavo v predprodaji kupite na Petrolu, v Kocki, Knjižnici dr. Marje Boršnik in gostilni Borovnička ob železniški postaji, na Vrhniki pa jih prodajajo v Turistično informac^-skem centru Vrhnika, na Obrtni zbornici Vrhnika in v Kocki.
Hud Karel Barjanski
KNJIZNICAIDR.IMAFUEIBORSNIKIBOROVNIG\
Novosti v Knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica
Knjige za odrasle
1 Filozofija, etika, okultizem, psiholog^a
Byrne, Rhonda: Skrivnost
3 Družbene vede
Friedman, Milton: Kapitalizem in svoboda
Kranjc, Marjan F.: Legendarni slovenski obveščevalci V besede in fotografije ujeti izrazi pripadnostnega kostumiranja Veronik, Saša: A la carte
5	Naravoslovne vede
Gore, Albert: Odločitev je naša
6	Uporabne vede
DiederiAs, Gilles: Knjiga, ki zaziblje v sanje
Kažinič Kreho, Lejla: Prehrana 21. stoletja za ženske Servan-SAreiber, David: Življenje brez raka
Podgornik Reš, Ruth: Naši vrtovi : prej in pozneje
Stangl, Martin: Sadje z domačega vrta
Wilson, Lawrence D.: Savnanje: zdravilna moč infrardeče savne
7	Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport
Green, Christine: Raven trebuh in lepa zadnjica v 4 tednih Skiciraj, riši in slikaj
82 Književnost
Albom, Mitch: Še en dan Balogh, Mary: Slavna junakinja Baricco, Alessandro: Ta zgodba Coben, Harlan: Ne povej nikomur Cortez, Donn: CSI: Na kraju zločina. Morilci brez orožja
Doyle, Paddy: Božji odred Gerritsen, Tess: Klub Mefisto Goudge, Elizabeth: Dežela zelenega delfina
Hochgatterer, Paulus: Sladkost življenja
Hočevar, Darja: Osebni obračun Hvala
Jerome, Jerome K.: Brezdelne misli brezdelnega človeka Mariotte, Jeff: CSI: Na kraju zločina. Brassovo breme McEwan, Ian: Solar McGahern, John: Pornograf Oates, Joyce Carol: Za kar sem živel
Patterson, James: Jaz, Alex Cross Patterson, James: Teci za življenje Phillips, Susan Elizabeth: Očar-ljivec
Praag, Menna van: Moški, denar in čokolada Sivec, Ivan: Ognjeni ruj Sivec, Ivan: Zelena solza Veble, Aleksandra: Aloha Aleka-neka
Weisberger, Lauren: Usodna noč v hotelu
Wilson, Robert: Nepomembna smrt v Lizboni
9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina, biografije
Gauldie, Robin:^ Kreta Rama, Swami: Življenje s himalajskimi modreci
Knjige za otroke in mladino
2 Verstvo
Konc Lorenzutti, Nataša: Nihče ne ve --- : prilike v stripu in verzih
Mlakar, Tanja: Srnjaček, požar in --- dobra dela
3 Družbene vede
Cox, Alexander: Kdo je glavni
5	Naravoslovne vede
Dingle, Adrian: Kako iz 92 sestavin ustvariti vesolje Jimenez, Núria: Skrbimo za naš planet. Energ^a klik! Jimenez, Núria: Skrbimo za naš planet. Odpadki fej! Jimenez, Núria: Skrbimo za naš planet. Voda pljusk! Jimenez, Núria: Skrbimo za naš planet. Zrak švist!
6	Uporabne vede
Krempl, Urša: Mali kuharji
7	Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport
Chesterman, Barnaby: Borilne veščine. Judo
Cook, Harry: Borilne veščine. Karate
Jurišič, Branka D.: Priročnik za risanje živali
NonnemaAer, Klaus: Borilne veščine. KiAboxing
82 Leposlovje
Abedi, Isabel: Šepet Beaumont, Émilie: Reševalec Nejc Blade, Adam: Krilati stvor Kreta Bond, Michael: Medvedek Pad-dington
Bond, Michael: Medvedek Pad-dington na lovu za nagrado Bond, Michael: Medvedek Pad-dington na ogledu znamenitosti Bond, Michael: Medvedek Pad-dington na vrtu Bonnew^n, Olivier: Nenavadni pr^atelj
Bonnew^n, Olivier: Nevihta v hiši Bonnew^n, Olivier: Tri vrtnice
Bourguignon, Laurence: Olga Cole, Stephen Anthony: Skrivnost plenilcev
Florjanove vesele^ dogodivšéine Foccroulle, Luc: Žabji zbor Godec Schmidt, Jelka: Vrtec pri veseli kravi
Grafenauer, Niko: V gosjem redu gre v korak troje gosk in en gosak Kamara, Mariatu: Košček manga Kovič, Amadea: Zakaj pa ne? Martinšek, Jana: Očetov objem Meadows, Daisy: Tea, vila kužkov
Nardin, Milan: Kolesar Jaka Nostlinger, Christine: Franceve detektivske zgodbe OniAimowska, Anna: O ježu, ki je našel pr^atelja Onichimowska, Anna: O zebri, ki je hotela cvetni vzorec Peni: Deček brez sence Pennypacker, Sara: Klementina Petiška, Eduard: Kako je krtek dobil hlačice
Pilkey, Dav: Prigode Uka in Glaka Podgoršek, Mojiceja: Kaja zna računati
Podgoršek, Mojiceja:
Kmet in tr^e peki
Ross, Gaja: Paglavčki
prostovoljčki lahko delaš zastonj,
ne moreš pa zaman
Siminovich, Lorena: Radi imamo
sadje
Singer Hunt, Elizabeth: Pobeg strašnega dinozavra Steinhofel, Andreas: Riko, Oskar in zlomljeno srce Suhodolčan, Primož: Hud planet Suwalska, Dorota: Bruno in sestri Škoberne, Biljana: Lect Vrhovec, Iztok: Možicelj
VABIMO NA PRIREDITEV Juhu - počitnice so tu
ZVEZDA VEČERA:
DON MENTONY BAND
ROMANTIČNI DODATEK: ORIENTALSKE PLESALKE
TELOVADNICA OŠ DR. IVANA
KOROŠCA BOROVNICA SOBOTA, 11. JUNy 2011, OB 20.00.
VSTOPNINA: 12,00 evrov.
V OPOJNEM KRESNEM ČASU SE BOMO PONOVNO SREČALI POD LAŠKARJEVIM KOZOLCEM.
OBETA SE
VEČER SLOVENSKIH LEGEND
IN
SLOVENSKIH LJUDSKIH PESMI.
DOBIMO SE V SOBOTO, 25. 6. 2011, OB 20.30 V ZABOČEVEM PRI BOROVNICI.
Vstopnina: 5 evrov.
30. maj 2011
elektronski naslov: obcina@borovnica.si
Občina
Borovnica
NAŠ ČASOPIS 29
Floorbalisti končali sezono
Borovniški floorbalisti so končali sezono, kije postregla z dvema naslovoma državnih prvakov. Članice so bile najboljše v državi drugič v zgodovini kluba, fantom do 15 let starosti pa je to uspelo prvič.
V pravkar končani sezoni 2010/2011, je Floorball klub Borovnica na državnem prvenstvu sodeloval kar z desetimi ekipami, od tega s tremi članskimi in sedmimi mladinskimi. Sezono lahko ocenimo kot uspešno, saj se je končala z osvojitvjo dveh lovorik in še z nekaj mesti v zgornji polovici lestvice.
Člani A - elitna liga: 5. mesto
Ekipa Itak Sport Borovnica je v lanski sezoni osvojila naslov državnih prvakov, kar je obetalo podoben uspeh tudi letos. Številne poškodbe in neljubi zapleti pa so prekrižali načrte, tako da se ekipa ni uvrstila v polfinale državnega prvenstva in je zasedla skromno 5. mesto. V dodatnih kvalifikacjah za obstanek v elitni ligi so premagali ekipo Thunder Jesenice in si tako zagotovili tekmovanje na najvišjem nivoju tudi v naslednji sezoni.
Člani B - 1. slovenska liga: 3. mesto
Pokal za 3. mesto so si priigrali člani ekipe B. Skozi celotno sezono so kazali dobro igro, kar se je kazalo tudi skozi rezultate. Po lanskem 5. mestu so tokrat naredili še korak naprej in se zelo približali vrhu lestvice in boju za elitno ligo.
Članice - 1. mesto, naslov državnih prvakinj
Po letu premora so se članice ponovno povzpele na vrh. Pred dvema sezonama so slavile na malem igrišču, tokrat pa prvič tudi v velikem floorballu. Z le enim porazom in petimi zmagami so bile premočne za nasprotnice, kar jim je
prineslo zlate medalje. Punce bodo imele delovno poletje, saj se bodo v avgustu udeležile kar dveh turnirjev. Najprej bodo tekmovale na najvejčjem klubskem turnirju - Czech open, nato se bodo na domačen, vrhniškem parketu borile na kvalifikacjah EuroFloorball Cup.
U19 - 4. mesto
Ekipa do 19 let je »najtrofejnejša« selek-cja v zgodovini kluba, saj so v šestih letih, odkar obstaja tekmovanje v tej starostni kategorji, naslov državnih prvakov osvojili kar štirikrat. Tudi to sezono so sodili v krog favoritov, a na koncu ostali praznih rok. V rednem delu tekmovanja so končani na 3. mestu, na zaključnem turnirju pa so padli še mesto nižje.
4. mesto je vseeno uspeh, v prihodnjih sezonah pa si lahko obetajo še višja mesta, saj je ekipa relativno mlada in je še veliko možnosti za napredek.
U15 fantje - 1. mesto, naslov državnih prvakov
Fantje do 15 let so sezono končali brez poraza in z le enim neodločenim rezultatom in se zasluženo veseljo prvega naslova državnih prvakov v tej kate-gorji. Na finalni tekmi so z minimalno razliko premagali Polansko bando in tako potrdili rezultate iz rednega dela sezone.
U15 punce - 7. mesto
Najštevilčnejša selekcja v klubu je tudi v letošnji sezoni tekmovala skupaj s fanti, saj so edina dekliška ekipa
v kategorji. Dekleta so zasedla zadnje, 7. mesto, a so vseeno pokazala napredek v igri. Nekatere posameznice pa so že prestopile v člansko ekipo, ki so jo uspešno zastopale tudi v slovenski članski reprezentanci. Ob tako številčnem podmladku ni treba skrbeti za na-daljne uspehe borovniškega ženskega floorballa.
U13 - 6. mesto
V	kategorji do trinajst let pa so moči združili člani FBC Borovnica in člani vrhniškega ŠD Sent, kjer že 2. leto poteka vadba floorballa. V svoji prvi sezoni so osvojili zadnje, 6. mesto.
U11 fantje - 4. mesto
Fantje do enajst let so ponovili lanski uspeh in se uvrstili na 4. mesto.
U11 Sent Borovnica - 7. mesto
V	ekipi Sent Borovnica nastopajo dečki, ki so člani vrniškega ŠD Sent. V svoji kategorji so osvojili 7. mesto.
U11 punce - 8. mesto
Tudi dekleta do enajst let so edina dekliška ekipa v kategorji. Pod vodstvom vratarke članske ekipe in slovenske reprezentance, Tanje Matjašević, so letos tekmovale v konkurenci osmih ekip. Trenerka s končnim rezultatom ni povsem zadovoljna, kljub temu pa je igralke niso razočarale: "Mesto na lestvici ni v nikakršnji povezavi z napredkom, saj je ekipa od začetka letošnje sezone zelo napredovala, kar so opazili tudi trenerji in igralci nasprotnih ekip."
Poleg ekip, ki so sodelovale na državnem prvenstvu, so treninge obiskovali tudi mlajši florbalisti in floorbalistke. Ekipa do devet let je trenirala pod vodstvom Anamarje Košir, vrtčevski otroci pa pod vodstvom Jerice Preskar.
(JT)
Nogomet za najmlajše v Športnem društvu Borovnica
Po dveh letih delovanja si Športno društvo Borovnica postavlja nove cilje. V novi sezoni nogometne lige MNZ Ljubljana želimo nastopiti s tremi selekcyami: U-12, U-10 in U-8.
Športno društvo Borovnica deluje že dve leti. Uspešno izvajamo programe vadbe nogometa za otroke in rekreativno vadbo nogometa za odrasle. Imamo že več kot 40 članov, od tega 30 otrok, starih od 6 do 11 let, ki se na tekmovanjih merjo z najboljšimi slovenskimi nogometnimi klubi, kot sta Olimpja in Interblock. Društvo je dobro organizirano in posluje transparentno. V društvu delujejo tri selekcje, ki jih vodijo štirje trenerji. Ekipa cicibani U-10 v tej sezoni sodeluje v ligi MNZ Ljubljana v skupini B, kjer je prikazala nekaj lepih predstav tudi proti močnejšim klubom. Ob koncu sezone jo čaka še nekaj pomembnih tekem, ki odločajo o mestih na sredini lestvice. V skupini cicibani U-7 so večinoma otroci iz prvega razreda osnovne šole in iz vrtca. Ti otroci šele spoznavajo nogomet in navdušeno obiskujejo treninge. Za to starostno kategorjo še ni uradnih tekmovanj. Z vrstniki iz drugih krajev se srečujejo na prjateljskih tekmah, kjer nabirajo svoje prve tekmovalne izkušnje. Starše iz Borovnice in sosednjih občin vabimo, naj svoje otroke, starosti od 6 do 12 let, vpišejo k vadbi nogometa. V teh letih so najbolj dovzetni za razvoj gibalnih sposobnosti, redna vadba pa je zelo pomembna tudi za njihov telesni razvoj in privajanje na
Nogomet za najmlajše
Športno društvo Borovnica vabi
k vpisu nove člane za sezono 2011/12. Igramo v treh starostnih skupinah: u-12, u-10 in u-8. Ker sanjaš o tem, da bi nekoč igral z najboljšimi. Ker raje s pryatelji tečeš po travi, kot sam sediš doma.
Pokličite, treningi že potekajo:
040 205 476 - Bogdan.
http://www.sd-borovnica.si
zdrav način življenja. Treningi potekajo dvakrat na teden na nogometnem igrišču Dol, v zimski sezoni pa v telovadnici Osnovne šole dr. Ivana Korošca Borovnica. Naš cilj za leto 2011 je, da jeseni v ligah Medobčinske nogometne zveze Ljubljana nastopimo v treh kategorjah in tako omogočimo udeležbo na tekmovanjih vsem otrokom od prvega do sedmega razreda osnovne šole.
Želimo vam veliko veselja pri vadbi in veliko zmagoslavnih trenutkov!
Bogdan Trček
Športno društvo Borovnica
Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo!
Izzivanje nesreče
Fotografija prikazuje cesto, ki vodi v sotesko Pekel. Tik pred parkiriščem v Peklu nad to cesto že kar nekaj časa grozeče visi vrh odlom-ljene smreke. Ko ga malo bolje pogledaš, lahko
Lepo urejena in razsvetljena obnovljena cesta s prenizkim podvozom
ugotoviš, da je samo vprašanje časa, kdaj bo vse skupaj padlo na cesto. Samo upati je, da se ne bo zrušilo ravno takrat, ko bo peljalo mimo kako vozilo, kolo ali pa šel mimo naključni sprehajalec. Ko se bo zgodila nesreča, bo pač prepozno za ukrepanje in iskanje krivca. Kdo je odgovoren za varnost in urejanje te poti, ne vem, sem pa prepričan, da se je pod tem od-lomljenim vrhom smreke peljal že kdo, ki je odgovoren za varnost občanov, obiskovalcev in tudi gostov v tej prelepi soteski - Pekel pri Borovnici. (FB)
Znižano okno v svet
Končno je bila maja 2011 končana obnova Ulice bratov Debevec. Cesta je sedaj še kar lepo in zadovoljivo urejena in je kar pravi biser za naše borovniške razmere. Seveda bi raje hvalil izvedbo kot pa zopet »nergal«. Pa to nič ne pomaga, so pač take napake, o katerih se mnogo govori, stori pa nič. Največja in huda napaka pri tej re-konstrukcji ceste je višina podvoza pod železniško progo. Ob začetku gradnje in med njo je bilo vedno govora in obljubljeno, da bo podvoz višji in tako omogočil normalen dostop do naselja za železniško progo tudi za višja vozila (gozdarska vozila, dostava betona - črpalka za
''h - ■■.iK
■ ■i

Neurejen (ni asfaltiran) pločnik
beton, vlačilci, vozila v primeru večjih nesreč - intervencje... ). No pa se ni to zgodilo, ampak je ravno nasprotno, tako da je sedaj višina prehoda zmanjšana po mojem mnenju za 12 do 15 cm in znaša 3,68 cm (najnižje izmerjeno mesto). Lepo in prav bi bilo, če bi zadržali vsaj enako višino prehoda, kot je bila pred obnovo, pa že takrat je bilo prenizko. Pa kaj se bi pritoževali, saj je tudi prometni znak, ki pove in dovoljuje dovoljeno višino prehoda isti kot pred obnovo, to je 3,3 m. No, pa smo tam, kot smo bili, zapravili smo cel kup denarja, priprli pa so nam še edino malo višje okence v svet. Pa sej ni tako hudo; še vedno lahko vozjo višji tovornjaki po gozdni poti proti Rakitni ali od tam prihajajo, seveda na lastno odgovornost, kot to veleva prometni znak, in seveda na stroške investitorja zaradi daljše poti dostopa.
Tudi polovično urejen pločnik ni ravno v čast investitorju, ter vsem, ki so vpleteni v to zgodbo. Tak pločnik ne služi nikomur, še več, pomeni celo nevarnost na cesti in lahko samo upam, da ga je komisja ob prevzemu opazila in bo ustrezno ukrepala. Vsem prizadetim se opravičujem za to moje »nerganje« in pričakujem ustrezno ukrepanje, in sicer s strani vaškega odbora pa tudi občine ter vseh prizadetih, ki so vodili to investicjo.
Franc Klančar
Romska kamp prikolica v Borovnici
Lepo nedeljsko jutro, na sam praznik dela je kar klicalo, da se peš odpravim na kosilo. Na Župenco, se ve, tako kot je v navadi v Borovnici že kar nekaj let. Ker sem zvedave narave, sem spotoma pokukal tudi na plakatno mesto - na avtobusno postajo v Borovnici. Prav prisrčno sem se nasmejal zanimivemu razmišljanju neznanega Borovničana. Pa naj ga citiram: »Spoštovani občani Borovnice in obiskovalci kioska s hitro prehrano na Molkovem trgu v Borovnici! Pozanimali smo se o tem, kdo je dal dovoljenje za postavitev kioska in od enega občinskega svetnika smo izvedeli, da je dal soglasje g. župan Andrej Ocepek. Kiosk namreč nima osnovnih pogojev za delovanje: nima tekoče vode in lastnih sanitary, ki se jih poslužujejo v bližnjem bifeju. Ko pa je le-ta zaprt, pa opravljajo malo potrebo kar v bližnjem parku - videli smo jih namreč na lastne oči. Ker pa sedaj postaja vreme toplejše, pa je začelo zaudarjati, tako da niti otrok ne moreš spustit tja, da bi se igrali. Ko smo se pogovarjali z mimoidočimi, so nam zatrdili, da naj bil bil to Romska kamp prikolica. Tega v planu OPN-ja ni bilo, ampak naj bi bil nov trgovski center, vendar si očitno g. župan stvari predstavlja po svoje, saj tudi on hodi tja na malico. Da bi plačal, še nismo videli. Ljudje, ki prodajajo tekstil in druge stvari pa nimajo prostora, župan pa oddaja za simbolično najemnino. Lep pozdrav.«
Vzel sem fotoaparat in fotografiral, tako za arhiv in spomin. Seveda je bilo sporočilo kmalu
odstranjeno, o resničnosti navedb pa ne bom sodil. Kmalu za tem sem izvedel, da se nam obeta tudi kiosk s kruhom. Čeprav so svetniki prejšnjega sklica potrdili ureditev Molkovega trga, zgraditev novega trgovskega centra, razširitev parkirišča in podobno, je po propadu gradbincev in nezanimanju Mercatorja za izgradnjo taka ureditev edina logična.
Aktualni župan g. Andrej Ocepek je namreč na predvolilnem shodu svoje stranke in tudi ob več drugih priložnostih javno obljubljal izgradnjo trgovine s strani gradbincev in ne Mer-catorja. Na zboru občanov Borovnice le nekaj mesecev zatem je že postregel z informacjo, da tudi gradbinci niso ravno navdušeni nad izgradnjo, še nekoliko pozneje je menda začel z lobiranjem, naj se iz ureditve izvzameta parkirišče in park, da bi gradbinec postavil le trgovski center.
Ker očitno tudi to ni bilo dovolj, je edina mogoča rešitev, ki jo je občinska uprava z županom Andrejem Ocepkom na čelu sposobna izpeljati, postavitev več ločenih prikolic, kioskov in podobnega. Manjka nam še kiosk z mesom in konzervami, kiosk s praškom, 1€ shop in podobni. S tem bosta gostinska in trgovska ponudba Borovnice bistveno izboljšani, trg pa bi lahko preimenoval kar v Strojanov trg, zraven pa uvozili še kakega avtohtonega prebivalca, ki bi taboril v šotoru pod stebrom (lahko damo azil Gadafiju ). Z naselitvjo Romov bi v Borovnici dobili še romskega svetnika, ki ga tudi še nimamo. Podoba Borovnice bi bila v celoti zaokrožena, spremeniti bi morali le še grb. Šalo na stran. Upam, da bo v dodatnem kiosku prodajal kruh tudi »domači pek« in da bo »romska prikolica« kmalu izginila, namesto nje pa bo spet kiosk s sadjem in zelenjavo, ki ga Borovničani po mojem mnenju bolj potrebujejo. Trenutno jim sadje in zelenjavo enkrat na mesec dovaža kmetja iz Maribora.
Igor Trček
30 NAŠ ČASOPIS
Občina
B Horjul
30. maj 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si
Proslava ob sedmi obletnici vstopa Slovence v Evropsko un^o in praznik dela
V soboto, 30. aprila 2011, sta občini Horjul in Dobrova - Polhov Gradec na Koreni nad Horjulom pripravili medobčinsko praznovanje ob sedmi obletnici vstopa Slovence v EU in praznika dela.
Kot vsako leto se je praznovanje začelo z mašo v cerkvici svetega Mohorja in Fortunata. Maši je sledila slavnostna prireditev z nastopom mažoret, pevcev, učencev glasbene šole, slavnostnimi govorniki, kreso-vanjem in ^ plesom ob zvokih Ansambla Čepon.
Kulturni program je zelo lepo in pr^etno povezovala Nadja Prosen, ki je v povezovalnem govoru opisala pomen nastanka EU in njeno delo.
Pozdravila je gostitelja, podžupana Občine Horjul gospoda Francka Piška, župana Občine Dobrova - Polhov Gradec gospoda Franca Setnikarja in goste, gospoda župnika Janeza Smrekarja, nekdanjo ministrico in pobudnico praznovanja na Koreni gospo Mojco Kucler Dolinar, zdajšnjo slavnostno govornico Rosvito Pesek, ob-
činske svetnike in vse pr^atelje Korene iz naše ožje domovine in širše Evropske un^e.
Začetek slavnostne priredite je naznanil nastop horjulskih mažoret. Sledili sta slovenska in evropska himna, ki ju je zapel Mešani pevski zbor Dobrova.
V kulturnem programu so nastopili še: Moški pevski zbor TD Briše z zborovodjo Marjanom Malovrhom, Mešani pevski zbor Gregor Rihar iz Polhovega Gradca z zborovod-kinjo Mar^o Nartnik in učenci glasbene šole: Jožef Nartnik z violončelom, Maruša Nartnik s prečno flavto in Krištof Janša s trobento.
Med posameznimi glasbenimi točkami so se zvrstili govori horjulskega podžupana Francka Piška, župana Občine Dobrova - Polhov Gradec
Franca Setnikarja in slavnostne govornice Rosvite Pesek, ene najbolj prepoznavne in cenjene voditeljice ter avtorice oddaj na nacionalni televiz^i.
Franci Pišek, horjulski podžupan, je povedal: »Znova so se združile naše poti na Koreni, na stičišču dveh občin, Horjula in Dobrove - Polhov Gradec, ko skupaj obeležujemo vstop v Evropsko skupnost.
Prvega maja pred sedmimi leti je Slovenca postala članica Evropske un^e. Tako smo postali del družine evropskih držav, katerih prizadevanja str-m^o k miru in blaginji. Sedemindvajset držav članic govori različne jezike, ima nešteto različnih tradicionalnih vrednot, a vendar so nam vsem skupna prizadevanja za pravičnost, de-mokrac^o in svobodo. Z vstopom so se za Slovenko odprle
stva za izgradnjo vaškega jedra oziroma trga, ki lepo napreduje in bo kmalu nared.
Bodimo optimisti, poskrbimo tudi sami, da bo Slovenca še naprej ostala na zemljevidu Evrope kot država, kjer so doma pr^azni in delovni ljudje, ki se zavedajo svojih korenin in bodimo na to ponosni.
Ob 7. obletnici vstopa Slovence v Evropsko un^o in ob jutrišnjem prazniku ^dela, vam iskreno čestitam. Živel prvi maj!«
Tudi Franc Setnikar, župan Občine Dobrova - Polhov Gradec, je na svoj način opisal pogled na življenje in vključevanje Slovence v Evropsko un^o. Nanizal je podobne probleme kot pred njim horjulski podžupan.
Ko je spregovorila gospa dr. Rosvita, so vsi utihnili. Tudi tisti v ozadju so se umirili in
če bi temeljito razmislili, bi se pravzaprav spodobilo. Zakaj? Zato, ker je bila odločitev za Evropsko unco naprej povezana z razmišljanji o odhodu iz Jugos-lavce. S časom pred 24 leti, ko smo začeli Slovenci vedno bolj odmišljati Beograd in vedno bolj stremeti k Bruslju.
Takrat je cvet inteligence v 57. številki Nove revce javno objavil, da je naša pravica, da se organiziramo kot samostojna država in da vstopamo v rahle ali tesnejše povezave z drugimi. Nič čudnega, da so v Beogradu takoj zaropotali in da je zvezni javni tožilec začel razmišljati o tem, kako naj nekatere pisce čim prej spravi za zapahe.
A to je bil leta 1987 res šele začetek. Naslednjih pet let je slovenski narod prehodil odločilno zgodovinsko pot. Pot polno političnih sporov, zunanjih groženj, tudi vojne in pritiskov tujine, da ostanemo v Jugoslaviji! In na koncu zmaga!
Ko so se na slovenskih tleh po več kot pol stoletja spet razživele stranke, so spisale Majniško deklaracco. Enega najkrajših in najbolj jasnih dokumentov, v katerem je pisalo,
o razdelitvi oblasti, na Češkoslovaškem so iz zapora izpustili oporečnika Vaclava Havla. Mihail Gorbačov je maja 1989 postal predsednik Sovjetske zveze. Maja 1989 je tudi Madžarska odprla svojo mejo z Av-strco in nepregledne množice vzhodnih Nemcev so prek nje bežale v zahodno Nemčco. V Romunci trda roka Ceausesca še ni dajala nobenih obetov po spremembah. Nasprotno pa si je Zahod veliko obetal od jugoslovanskega politika Anteja Markovića, ki naj bi rešil obubožano jugoslovansko gospodarstvo.
V Slovenci se, gledano iz Bruslja, takrat ni dogajalo nič posebnega. Opozicca je zahtevala svobodne in demokratične volitve,kot drugod po Evropi. Le da so drugod zahtevali samo svobodno politično življenje, pri nas pa je opozicca zahtevala tudi drugačno oziroma novo državo.
In na prvih svobodnih volitvah leto dni pozneje, spomladi 1990, je prav ta politika, Demosova politika, zmagala, kar spet ni bilo nič posebnega. Komunistični režimi so padli povsod po Evropi; ponekod se
Za uvod na proslavi vstopa Slovence v EU so zaplesale horjulske mažorete.
21. JUNy - PRAZNIK OBČINE HORJUL
Ob prazniku Občine Horjul vsem občankam in občanom iskreno čestitam!
Vaš župan Janko Jazbec
Ob praznovanju občinskega praznika
Vas vabimo na
ODPRTJE VAŠKEGA TRGA TER
NOVIH UPRAVNIH PROSTOROV
v petek, 17. 6. 2011, ob 19. uri
na novem vaškem trgu. (Šolska ulica 4, Horjul)
Župan Janko Jazbec
Gostje in udeleženci proslave na Koreni
nove možnosti vsestranskega razvoja, vendar se nobena priložnost ne uresniči sama od sebe. Prav tako, takrat nismo mogli vedeti kaj nam bo prinesla nova Evropa.
Prav gotovo korupcce, po-hlepnežev in tajkunov, ki so na nepošten način prišli do bogastva ni prinesla Evropa. Rodili so se med nami. Pomanjkljivi zakoni pa so jim to omogočili. Cankar je v svojem delu Za narodov blagor dejal: »Ja nekateri ga imajo preveč, drugi pa se kopljejo na robu revščine«. Pričakujemo od naše vlade, da tukaj napravi red. Ne iskati vzroke, kot je sosedska ali prijateljska pomoč pri malih delih. Smo proti sivi ekonomiji, vendar medčloveške vrednote, ki smo jih podedovali od naših prednikov - ne damo.
Po sedmih letih spoznavanja lahko rečemo, da je Evropska unija prijazno okolje, vendar nam ničesar sama po sebi avtomatično ne zagotavlja. Za našo identiteto, za našo kulturo in našo prihodnost bomo morali poskrbeti sami. Pri tem pa ne smemo pozabiti na naš jezik, na naše korenine in vrednote, da jih v tem hitrem tempu življenja ne izgubimo. Poleg tega nam evropska zakonodaja nalaga nove in nove predpise, ki jih moramo upoštevati ne glede na to, kaj nam prinašajo. Prav tako je težava pri pridobitvi evropskih sredstev, saj morajo biti izpolnjeni zahtevani pogoji in zahtevne dokumentacije, od katerih smo še kako odvisni.
V naši občini nam je z vztrajnostjo in pravim pristopom uspelo pridobiti evropska sred-
Nastop MePZ Dobrova.
Pozdrav župana Dobrove - Polhovega Gradca Franca Setnikarja in voditeljica programa Nadja Prosen

je ta prelom zgodil bolj žametno, v kakšni Romunci pa tudi zelo brutalno.
In ko je že vse kazalo, da je veliki pok zgodovine mimo, berlinski zid je padel, je Nem-čca napovedala združitev, je konec leta 1990 nek majhen dvomilconski slovenski narod izglasoval, naj Slovenca postane samostojna in neodvisna država. Da naj torej zapusti več kot 20-milijonsko Jugoslavijo in odide na svoje. Na plebiscitu je »ZA« odhod glasovala prepričljiva večina; milijon 289.000, 57.000 pa jih je bilo »PROTI«.

> / f
É
Nagovor horjulskega podžupana Francija Piška
zbrano prisluhnili njenemu klenemu slovenskem jeziku, razumljivemu vsem prisotnim, brez kakršnega koli koncepta, za karje bila nagrajena z dolgotrajnim burnim aplavzom. Takole je spregovorila dr. Ros-vita Pesek:
»Dober večer - pozdravljeni vsi zbrani, vsi ki nocoj slavite. Ni tako pogosto, da bi ljudje sami spontano slavili vstop Slovenije v Evropsko unijo. Ampak
Slavnostna govornica na proslavi, dr. Rosvita Pesek
da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda in da bomo kot suverena država samostojno odločali o povezavah z južnoslovanskimi in drugimi narodi v okviru prenovljene Evrope.
Kje je bila takrat spomladi leta 1989 evropska politika? Njene oči so bile uprte na Vzhod. Na Poljskem se je delavski sindikat Solidarnost že uspešno dogovoril s komunistično oblastjo
popestr
ci glasbene sole - na fotografiji Maruša Nartnik s flavto.
Tudi takrat verjetno Evrope še nismo posebej skrbeli. Peterletova vlada si je namreč vzela še čas - pol leta, da pripravi vse potrebno za osamosvojitev. In ko se je tudi ta čas iztekel, smo tik pred razglasitvijo samostojnosti dobili evropsko sporočilo. Prinesel ga je - in to v Beograd - ameriški zunanji minister James Baker.
Dejal je, da ne podpira nobe-
30. maj 2011
elektronski naslov: obcina@horjul.si
Občina
Horjul
NAŠ ČASOPIS
31
Gostje ob prižganem kres.
nih enostranskih dejanj Slovence in Hrvaške, ki sta napovedali odhod in posebej poudaril - to ni le mnenje Združenih držav, pač pa tudi vseh držav Evropske skupnosti in vseh va-šihsosed.
Čez nekaj dni smo Slovenci prvič v svoji zgodovini razglasili samostojno slovensko državo, se zbrali na ploščadi pred skupščino, potegnili na drog novo slovensko zastavo in napovedali: »Nocoj so dovoljene sanje.«
In nikogar iz tujine ni bilo z nami. Nobenega evropskega politika, nobenega premiera ali predsednika z zahoda, niti z vzhoda ni bilo. Le tr^e avstr^-ski deželni glavarji so prišli in en ital^anski.
Jugoslovanska armada je odšla iz vojašnic. Začela se je vojna. Padle so žrtve in šele takrat se je Evropska skupnost zganila. Jugoslovanska armada je z napadom na Slovenko ogrozila evropski mir. Vojna ji je prišla preblizu. V Evropi je orožje nazadnje utihnilo po koncu druge svetovne vojne, maja 1945, in grozilo je, da bo Evropa po 46 letih miru spet imela krvava tla.
Takrat pa so Evropejci poslali trojico svojih najvidnejših evropskih politikov najprej v Zagreb, potem na Brione. Prišli so z lističem zahtev in povedali:
Za veselo razpoloženje je poskrbel Ansambel Čepon.
vzemite ali pustite. Če hočete mir in če želite da ga naši opazovalci nadzirajo, potem sprejmite naše zahteve. Te pa so bile take, kot bi Slovenca vojno z Jugoslovansko armado izgubila, ne pa dobila. V zameno za mir smo se morali za tri mesece odpovedati svoji samostojnosti. Tri mesece so nam dali časa, da se pogodimo z Beogradom, kakšno bo naše prihodnje, verjetno skupno življenje.
Slovenska politika je takrat izbrala mir. Izpustila je ujete jugoslovanske vojake, vojašnicam spet priključila vodo in elektriko, obljubila, da bo na mejah vzpostavila stanje pred razglasitvco samostojnosti, torej 25. junca 1991. Obljubila je, da bo v Beograd plačevala tudi carine in da bodo tudi zračni promet nadzirale jugoslovanske oblasti.
Pa vsega, kar je Slovenca obljubila, tudi ni čisto natančno izpolnila. Štirinajst dni po podpisu Brionske deklaracce pa se je dogovorila eno - in to je bilo ključno - da Jugoslovanska vojska odide s slovenskega ozemlja.
In ko so trce meseci moratorija minili, ko je armada odšla, je tudi Slovenca šla svojo pot naprej - v samostojnost.
Nemški kancler Kohl je izsilil ali pa kar prisilil drugih enajst članic Evropske skupnosti, da
so nas priznali v paketu. Sicer bi nas Nemčca priznala kar sama že za božič leta 1991. Tako pa smo v začetku leta 1992 dočakali priznanje vseh dvanajstih držav ES. To je bilo samo pol leta zatem, ko so nam grozili, da nas ne bodo priznali, da naše samostojnosti ne podpirajo in naj se raje dogovorimo z Jugoslavco.
Naša dežela je tako postala nova država, delno vsej evropski skupnosti navkljub, a na koncu vendarle tudi z njeno pomočjo. Predvsem s pomočjo kanclerja Kohla, avstrcskega zunanjega ministra Mocka in papeža Janeza Pavla.
Spoštovani, če nas naša osamosvojitvena zgodba kaj uči - nas uči predvsem verjeti vase. Verjeti v svojo viz^^, svoja hotenja in svoje cilje. Sele ko smo zmogli določiti našo vizco - to je življenje v Evropskem duhu, ko smo zmogli definirati naše hotenje, torej življenje v lastni državi in ko smo verjeli v naš cilj - v samostojno državo republiko Slovenco, šele takrat smo lahko prepričali tudi druge.
Če smo se nocoj zbrali skupaj zato, da bi se spomnili teh svetlih dogodkov in vere v naš prav, naj sklenem z besedami poeta: »Trd bodi, neizprosen mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde, narodu in jeziku svojemu.«
Vse dobro ob prazniku.«
Po kulturnem programu, ki so ga s svojim nastopom zaključile mažorete, so se gostje in udeleženci proslave napotili na vrh Korene, kjer so nedaleč
od cerkve domačini postavili kres, ki so ga prižgali horjulski podžupan Franci Pišek, župan Dobrove - Polhovega Gradca Franc Setnikar, slavnostna govornica Rosvita Pesek in nekdanja poslanka in ministrica za visoko Jšolstvo Mojca Kucler Dolinar. Čeprav je vse dopoldne deževalo in se je šele popoldne vreme izboljšalo, se je kres kmalu razplamtel v visokem plamenu.
Za požarno varnost in urejanje prometa so poskrbeli člani PGD Podolnica in gasilska desetina s z Korene.
K veselemu razpoloženju je prispeval Ansambel Čepon, ki je igral tudi za ples. Za pcačo in hrano - kotel golaža in čevap-čiče - so pripravili družinski člani s kmetce odprtih vrat Pr'
Lenart.
Vsakoletna prireditev, letos že sedma po vrsti, ne bi uspela, če ne bi za njo stal delovni organizator Matjaž Dolinar, ki se je letos še posebej zelo izkazal.
V razgovoru z gospo Rosvito Pesek po proslavi se ni mogla načuditi velikemu številu obiskovalcev in dobri organizacci. Povzemam kar njene besede: »Vesela bom, če bo moj nagovor malo okrepil to našo padajočo slovensko samozavest, ki bi jo bilo treba spet dvigniti. Sem bila presenečena nad velikim številom ljudi, ki so se zbrali. Nisem jih toliko pričakovala.«
Res, letos se je zaradi ugodnega vremena zbralo veliko več občanov iz obeh občin kot prejšnja leta, ko je vedno pona-gajalo vreme. France Brus
Izbor najlepših
Turistično društvo Horjul tudi letos pripravlja akcco Izbor najlepših za leto 2011 v Občini Horjul. Zato k sodelovanju vabimo vse, da nam pomagate izbrati najlepši vrt in izpolnjene glasovne lističe s predlogi najlepše urejenega vrta oddate najpozneje do 15. 9. 2011 na naslov TD Horjul, Slovenska cesta 7, 1354 Horjul ali predloge oddate po elektronski pošti na td.horju-
l@gmail.com.
GLASOVNICA
--- IZBOR --najlepše urejenega vrta za leto 2011
VRT: (vpiši naslov lastnika)
Moj naslov:
Glasovnico pošljite do 15. 9. 2011 na naslov Turistično društvo Horjul, Slovenska cesta 7, 1354 Horjul ali po elektronski pošti: td.horjul@gmail.com.
Delavnica izdelave butar v Podolnici
Praznovanje velike noči
Praznovanje tega največjega krščanskega praznika se začne že s cvetno nedeljo z blagoslovom zelenja, butar in oljčnih vejic v spomin na prihod Jezusa v Jeruzalem, ko so mu pod noge polagali palmove veje.
V Horjulu in okolici se na blagoslov zelenja lepo pripravco. Tako so v soboto, 16. aprila 2011, na Vrzdencu že več let zapored in prvič v Podolnici v gasilskem domu organizirali delavnico izdelovanja butar. V ta namen so pripravili dovolj leskovih in vrbovih šib, bršljana, vresja, brinja, vrvice in še kaj, da so tudi mladi pod vodstvom starejših izdelovalcev butar lahko izdelali svoje. Na Vrzdencu in v Podolnici se je delavnice udeležilo okrog dvajset občanov. Na samo cvetno nedeljo so Vrzdenčani poskrbeli za prevoz nosilcev butar k blagoslovu pred kapelico Kraljice rožnega venca v Horjulu kar s tremi vozovi s konjsko
Udeleženci izdelave butar na Vrzdencu
Gospod župnik blagoslavlja butare in drugo zelenje.
Od žegna na Vrzdencu gredo.
vprego. V lepem in sončnem vremenu se je pri blagoslovu zelenja zbralo izredno veliko faranov. Na veliko soboto, 23. aprila 2011, so v ranih jutranjih urah pri farni cerkvi v Horjulu zakurili ogenj, tako da je domači gospod župnik Janez Smrekar blagoslovil žerjavico, ki so jo ministranti in cerkovniki odnesli po vaseh po hišah posameznim gospodinjam, da so zakurile peči ali štedilnik. Popoldan je bil po posameznih krajih v dolini organiziran blagoslov živil, s katerimi gospodinje postrežejo za velikonočni
V lepem aprilskem sončnem jutru je potekala procesna vstajenja.
zajtrk. V nedeljo, 24. aprila, je bila pred prvo mašo ob pritrkavanju zvonov svečana procesca vstajenja z vsemi banderi, z nebom in gospodom župnikom v rokah z Najsvetejšim ter ubranimi glasovi cerkvenih pevcev. Okna hiš, mimo katerih je šla procesija, so lastniki okrasili z nabožnimi slikami, kipi, postavili rože in prižgali sveče. Procesci je sledila maša na prostem, za njo pa doma slavnostni velikonočni zajtrk z blagoslovljenimi jedili.
France Brus
32 NAŠ ČASOPIS
Občina
B Horjul
30. maj 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si
Pihalni orkester za prvi maj
Vrhniški Pihalni orkester s kapelnikom Milanom Matičičem že več let zapored zaigra za prvi maj - praznik dela tudi v Horjulu. Potem ko z budnico na Vrhniki prebud^o Vrhničane in v Borovnici Borovničane, se odpeljejo tudi v Horjul.
Nastop vrhniškega Pihalnega orkestra pred Metrelom
Letos se je okrog trideset igralcev vrhniškega pihalnega orkestra zbralo na Metrelovem parkirnem prostoru in se ob veselih zvokih trobil, pihal in bobnov napotilo skozi Horjul do Doma starejših. Prav tako so člani Pihalnega orkestra ob zvokih koračnic zakorakali v lepem in sončnem vremenu skozi Vrzdenec. V gasilskem domu jih je po nastopu čakala malica, ki so jo pripravili v Gostišču Boter na Vrhniki. Kljub pr^etnim melodram Pihalnega orkestra z Vrhnike se je zbralo malo krajanov, ki so godbenike pozdravili z aplavzom. Morda bi bilo treba v prihodnje vsaj malo reklame za prvomajski nastop tega odličnega orkestra.
France Brus
Marko Čepon in njegova pr^ateljica Petra s starodobnima kolesoma
Ljubitelj starih koles
Kot so ljubitelji starih avtomobilov in motorjev, tako imenovanih »oldtajmerjev« - starodobnikov, ki se ponašajo s trideset let in več starimi vozili, so tudi ljubitelji starih koles, za katera se je zadnje čase povečalo zanimanje in se ponašajo še s starejšimi letniki kot »motoriziranci«.
Še pred nedavnim smo na zbirnih mestih za odvoz kosovnega materiala opažali zavržena kolesa, ki bi jih le z malo dobre volje lahko spet usposobili za vožnjo ali zbirko. Štiriintridesetletni klepar Marko Čepon, po domače Kogler-jev iz Horjula, se zanima za stara kolesa. V Prekmurju je na podstrešju neke stare hiše našel dele 62 let starega ženskega kolesa znamke Puch in 81 let starega moškega kolesa neznane znamke. Po Prekmurju in deloma v Avstr^i je zbral vse dele, da je lahko sestavil dve kolesi, s katerima sta se s pr^ateljico Petro Erdeli pripeljala na pomladanski sejem v Horjulu. Marko je povedal, da je posamične dele za starodobna kolesa mogoče dobiti tudi prek interneta, saj se na njem pojavljajo prodajalci posameznih delov pa tudi tisti, ki bi radi zamenjali posamezne dele.
Precej težav je z iskanjem obročev in naper, ker le-te najprej zarjav^o. Nekoliko manj težav je z nabavo krmil - balanc, gonilk in sedežev.
V Horjulu je Fičo klub, v katerega so vključeni lastnih starih, nekoč zelo priljubljenih fičkov. Nič nenavadno ne bi bilo, če bi ustanovili tudi klub ljubiteljev starih koles.
France Brus
Za lepši Horjul
V soboto, 16. aprila 2011, je Vaški odbor Horjul organiziral čistilno akcyo na območju vasi Horjul.
Ob 8. uri se je na zbirnem mestu na parkirišču pred novo občino - starim vrtcem zbralo nekaj več kot deset krajanov z metlami, lopatami in samokolnico, ki so se lotili predvsem pometanja pločnikov, čiščenja peska iz kanalov in pobiranja plastičnih vrečk.
Za lepši videz Horjula marsikaj postori tudi javni delavec na področju komunale Andrej Sečnik, ki ga je zaposlila občina; očistil je že strugo Grabna, okolico občinske stavbe in prebarval kovinske varovalne cevi ob pločniku pri Metrelu.
Še vedno zožena regionalna cesta na Pilu, ki jo je v jeseni zasul zemeljski plaz.
Kdaj dokončna sanac^'a plazu na Pilu
Zemeljski plazovi, ki so se v septembru zaradi obilnega deževja prožili v horjulski občini, niso povzročili škode le na občinskih cestah in zasebnih zemljiščih, temveč tudi na regionalnih cestah.
Tako je bila kar teden dni zaprta regionalna cesta RZ- 407 Vrh-nika-Ljubljanica, ki jo je na Pilu zasul zemeljski plaz. Delavci Cestnega podjetja Ljubljana in gozdarji so imeli polne roke dela pri spravilu podrtega drevja in odvozu materiala, ki je zasul cesto. Na tamkajšnjem delu je cesta še vedno zožena, vendar prevozna. Občani, vsakdanji uporabniki te ceste, se sprašujejo, do kdaj bo dokončno obnovljena. Boj^o se, da bi se v primeru obilnega deževja spet sprožil plaz in jih tako prisilil na daljšo obvoznico.
France Brus
Cvetoče jagode v vreči pri Mikše-vih na Veliki Ligojni
^ Jagode rastejo
v vreči
Darinki Svete, po domače Mikševi Darinki iz Velike Ligojne, je pri urejanju vrtička ostalo še nekaj sadik vrtnih jagod. Odločila se je, da jih bo posadila kar v zemljo v plastično vrečo z luknjami in jih postavila na poseben podstavek.
Doslej jagode lepo uspevajo, kar dokazujejo bogato cvetoče sadike. Kako bo s plodovi, bomo videli čez nekaj časa.
France Brus
Gobar Branko Vrhovec s trofejnim majskim ajdovčkom
Prva letošnja gobana
V soboto, 7. maja 2011, je znani horjulski gobar Branko Vrhovec v Lipalci našel prvega letošnjega jurčka ajdovčka. Še večjo majsko gobarsko trofejo je Branko našel v Prosci v nedeljo, 8. maja letos, ki jo prikazuje fotografija. Letošnji izredno suh april in maj z dežjem le za vzorec nista bila ugodna za rast prvih pomladanskih gobanov ajdov-čkov.
Že vrsto let nazaj je Branko prav v tem času našel prav lepe vendar redke primerke gobanov.
France Brus
Udeleženci akcije za lepši Horjul
wwm
Našli so svoj prostor na soncu
Šestinosemdesetletni Bernard Marolt, po domače Buščkov, njegova leto mlajša žena Antonia in enainosemdesetletna Ana Logar, po domače Krvincova, radi posedajo na klopi pred skednjem. Kljub visoki starosti še vedno skrbjo sami zase in marsikaj po-stor^o v hiši in okrog nje.
Njihov prostor na soncu na klopci ob pr^etnem pogovoru
Toplo majsko sonce jih je tudi tokrat zvabilo na pr^eten klepet na s soncem obs^ano klopco. Maroltova redno vsak dan obišče sin Alojz ali kateri od vnukov, Logarjevo mamo pa sinova in snaha Stanka. Prinesejo jim kaj iz trgovine ali jim drugače pomagajo. Za bivanje v domu starejših niti niso navdušeni niti nimajo dovolj pokojnine, da bi plačali visoko oskrbnino, ki jo zmorejo le tisti z najvišjimi pokojninami.
France Brus
Predsednik Vaškega odbora Matej Vidrih, pobudnik akc^e, je povedal, da se navadno udeležbo očiščevalne akc^e z namenom, da bi uredili okolico, občani, ki najmanj obremenjujejo okolje z nesnago.
Ob čiščenju okolice pokopališča so v zabojniku za sveče našli veliko vrečo raznih gospodinjskih odpadkov, ki prav gotovo niso izvirali s pokopališča in jih komunalni delavci ne odvažajo. To se je zgodilo že večkrat, zato domnevajo, da je vedno
isti odlagalec, ki ne upošteva reda.
Posamezni zabojniki na pokopališču so namenjeni: eni le svečam, drugi cvetju in drugemu zelenju, ki ga odstranimo z grobov. Zabojniki so razločno označeni.
Še pred akc^o Vaške skupnosti je Cestno podjetje Ljubljana strojno pometlo pločnike in robove cest na delu regionalne ceste skozi Horjul.
Franc Brus
Najmlajši udeleženec akc^e je delom kar v samokolnici.
začel z
Mlaj ob 40-letnici Francka Gr- Takšen je bil »dec« na mlaju dadolnika - Prevalčnikovega s ob 60-letnici Pavlja Kozjeka -Samotorice	Antonovega iz Korene.
Praznovanje okroglih življenjskih jubilejev
Konec aprila 2011 sta praznovala okrogla življenjska jubileja Franci Grdadolnik, po domače Prevaljčnikov s Samotorice, 40-letnico rojstva, in Pavel Kozjek, po domače Antonov s Korene, 60-letnico. Po starem vaškem in tudi hribovskem običaju so sosedje vsakemu slavljencu postavili mlaj s slamo napolnjenim dedcem, za kar se jim je vsak jubilant oddolžil s p^ačo in še čim za pod zob. Da so lažje popili in pojedli, se jim je pridružil tudi kakšen godec, pri Prevalčnikovih kar najstarejši sin. Pri Pavlu Kozjeku - Antonovem so se sosedje potrudili, da so številko 60 izrezali v obliki gob. Pavel je namreč odličen gobar, ki ga občasno srečamo kot prodajalca gob na trgu.
France Brus
30. maj 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si	Občina Horjul	NAŠ ČASOPIS 33
		
Kamela in konjiček poni sta nerazdružljiva pr^atelja.
Prvi maj v živalskem vrtu
Lepi sončni in topli dnevi konec aprila in v začetku maja so v živalski vrt Jožeta Rožmanca na Vrzdencu privabili številne obiskovalce. Starši, dedki in babice so pripeljali svoje otroke in vnuke na ogled več kot sedemdeset živali, za katere skrbi vsa Rožmančeva družina. Obiskovalcev ne pritegneta le desetletna orjaška medveda, večji tehta več kot 300 kilogramov, temveč tudi druge živali, kot sta kamela in konjiček poni, ne-razdružljiva pr^atelja, kozorogi, lame, ježevci, kenguruji, divji prašiči, različne koze, srne in nekatere živali, ki prav v tem času pričakujejo naraščaj.
V lepem vremenu so živali v živalskem vrtu precej živahne, zato so še bolj zanimive za opazovanje.
France Brus
Panj čebel za rojstni dan
Za sedemdeseti rojstni dan so otroci z družinami upokojenemu kovaško-kleparskemu
mojstru Poldetu Trčku podarili panj čebel, tako da se bo v tretjem življenjskem obdobju razen z vrtnarjenjem ukvarjal tudi s čebelarstvom. Čeprav se je Polde vse življenje ukvarjal z obdelavo kovin, je sam izdelal čebelnjak in ob njem lesen vodnjak ter dokazal, da je vešč tudi obdelave lesa. Panju, ki ga je prejel za rojstni dan, so se pridružili še tr^e panji čebel, ki jih je kupil od znanega čebelarja z Vrzden-ca, Milana Železnika. Polde se je že v mladih letih nekaj časa ukvarjal s čebelarstvom. Prvi panj čebel mu je podaril takrat, ko so odprli avtocesto Vrhnika-Postojna, znani vrhniški čebelar Caser-
Voščilo ob občinskem prazniku Občine Horjul
Vsem občankam in občanom Občine Horjul vse najboljše za občinski praznik, ki ga bomo praznovali 21. jun^a.
Voščilo ob rojstnem dnevu naše domovine Slovence
Letos Slovenci praznujemo pomebno rojstnodnevno obletnico. Pred dvajsetimi leti sta bili v slovenskem parlamentu sprejeti Deklarac^a o neodvisnosti in temeljna listina o sa-mostostojnosti in neodvisnosti Slovence (Ustava). Vsako leto na predvečer praznika potekajo praznovanja v ta spomin v Slovenci, zamejstvu in pri naših rojakih po svetu. Na Trgu republike v Ljubljani poteka osrednja državna slovesnost. Po nekaterih krajih v Slovence zakur^o kresove, tako kot so jih
na na tisti zgodovinski večer pred dvajsetimi leti. Na tisti večer so po vsej Slovenci goreli kresovi in po vseh cerkvah v Slovenci so zvonili in pritrkovali. Že kmalu po polnoči se je začela vojna akc^a Jugoslovanske armade, ki se je sprevrgla v vojno. Uradno je trajala 10 dni, od 27. jun^a 1991 do 7. jul^a 1991. Takrat smo si Slovenci in Slovenke priborili lastno samostojnost in neodvisnost ter poznejše mednarodno priznanje. Sebi in svetu smo dokazali, da zmoremo in znamo! V slovenski zgodovini tega tisočletja je to brez dvoma najpomebnejši dogodek!
Živela Slovenca še na mnogo leta!
Vabim vse občanke in občane, da s ponosom izobesimo našo zastavo za oba praznika!
Za SDS OO Horjul, Andrej Zelnik
Proti svetlobi - pesniški prvenec Romande Jelice Bizaj
V petek, 13. maja 2011, je v skednju pri svetem Urhu Turistično društvo Horjul pripravilo literarni večer s predstavitvyo pesniškega prvenca Romande Jelice Bizaj Proti svetlobi in v počastitev 100. obletnice rojstva pisateljice Kristine Brenkove.
Povezovalec programa Matko Zdešar je najprej predstavil nekaj odlomkov iz del, v katerih pisateljica Kristina Brenkova opisuje domači kraj, navade in običaje ljudi, ki izžarevajo ljubezen do doma in horjulske doline. Za tem je voditelj na sceno povabil avtorico pesni-
škega prvenca Proti svetlobi, Romando Jelico Bizaj, ter z njo razpravljal o nastanku pesmi, kaj jo vzpodbuja k pisanju, kako doživlja naravo sama in še nekatere stvari iz njenega življenja, v katerem je doživljala vzpone in padce, vendar jih preživela. V knjižici, ki je izšla
v samozaložbi v sto izvodih, je zbranih petdeset pesmi. Na literarnem večeru v skednju sta Romandine pesmi predstavila njena pr^ateljica Mar^a Bizjan in Matko Zdešar, ki so jih obiskovalci sprejeli z aplavzom. Literarni večer so popestrili s kratkim nagovo-
rom: podžupan Občine Horjul Franci Pišek, flavtistka Jasmina Šubic in Mešani pevski zbor Horjul pod vodstvom Tatjane Dolenc. Lepemu pr^etnemu kulturnemu dogodku je sledilo pr^ateljsko srečanje ob kozarcu p^ače in prigrizku.
France Brus
man, ki mu je veliko povedal o gojenju in ravnanju s čebelami. Caserman se je namreč že od
Matko Zdešar v pogovoru z Romando Jelico Bizaj
Občinstvo na predstavitvi pesniške zbirke Proti svetlobi
Letni koncert Me PZ Horjul
V soboto, 14. maja 2011, je Mešani pevski zbor Prosvetnega društva Horjul v Prosvetnem domu ob zaključku sezone pripravil letni koncert.
V tretjem življenjskem obdobju Polde čebelari zato, da si krepi dušo in telo.
otroštva ukvarjal s čebelarstvom, prebral precej strokovne literature in si tako pridobil obširno znanje o čebelah. Iz desk od ostankov barak pri gradnji avtoceste je Polde doma na vrtu postavil čebelnjak in dokupil še devet panjev čebel. Okrog petnajst let je ob službi po malem čebelaril. Ob odprtju samostojne obrtne delavnice je bil z delom toliko obremenjen, da se ni mogel več dovolj posvetiti čebelam, zato je čebelarjenje opustil. Kot upokojenca so ga v tretjem življenjskem obdobju pr^etno presenetili otroci, ki so v očetu ponovno vzbudili ljubezen do čebel, da bo imel nekaj lepega za dušo in telo. France Brus
Pred več kot sto gledalci so se za uvod horjulski pevci in pevke z zborovodkinjo Tatjano Dolenc, ki je letos prvič sodelovala na letnem koncertu, predstavili z ljudskimi pesmimi : San se šetao, Nede mi več rasla, Mož je sejal repo, En vetrič, Oh kaj se boš jokala, Kadar dižej, snih hre, Moja mati čuha kafe in Kantaj Nineta.
Kot gostje koncerta Me PZ Horjul so nastopile citrarke Univerze za tretje življenjsko obdobje iz Nove Gorice pod vodstvom Janke Frančeškin. Zaigrale so: Beli cvet Rodger-sa Hammersteina, Kovačičevo Prinesi mi rože, Ipavčevo O mraku, Lofar Oliasa Aloha Oe, Larino pesem Mauricea Jarrea, Čajkovskega Capriccio Itali-
Kodra. Tako kot pevcem je številno zaploskalo občinstvo tudi citrarkam. Skupina ci-trark je z učenjem začela pred sedmimi leti pod vodstvom mentorice Janke Frančeškin. »Dekleta« so ne glede na starost zelo hitro začela ubirati najprej preproste, potem pa vedno zahtevnejše melodie. Sprva so nameravale igrati le za svojo dušo, vendar se je kmalu izkazalo, da jih žel^o poslušati tudi drugi. Nastopile so na raznih proslavah in praznovanjih v domovih starejših, zavodih za invalidno mladino in na prireditvah humanitarnih organizac^. Nastopile so tudi že v zamejstvu. V drugem delu koncerta, ki ga je pr^etno in sproščeno vodila in povezo-
pevci zapeli: Znamenje F. Ven-turin^a, Zapojmo pesem Radovana Gobca, An Irish Blessing Jamesa E. Moora, Sing we and chant it in Month of Maying Thomasa Marleya in Čuduvit je ta svet v priredbi N. Zakraj-
škek na besedilo N. Žgur. Ob koncu prireditve je predsednik pevskega zbora Me PZ Horjul Rudi Šubic izročil vodji citrark Janki Frančeškin spominsko darilo - polno košaro dobrot. Šopek rož sta prejeli tudi zbo-rovodkinja Tatjana Dolenc in povezovalka programa Martina Mole, seveda ob krepkem aplavzu občinstva.
France Brus
ano in Cvetje v jeseni Urbana vala Martina Mole so horjulski Skoraj polna dvorana na koncertu horjulskega pevskega zbora
MePZ Horjul z zborovodkinjo Tatjano Dolenc in povezovalko programa Martino Mole.
»Dekleta«, Gorica
citrarke univerze za tretje življenjsko obdobje Nova
34 NAŠ ČASOPIS
Občina
B Horjul
30. maj 2011 elektronski naslov: obcina@horjul.si
S Transibirsko železnico od Moskve do Pekinga
V četrtek, 12. maja 2011, je knjižničarka Katarina Seliger v hor-julski knjižnici v dogovoru s študentom ekonomce in popotnikom Zoranom Furmanom organizirala potopisno predavanje s Transibirsko železnico od Moskve do Pekinga. Zanimivo predavanje o potovanju, na katerega se je Zoran odpravil junija 2008 in je trajalo dva meseca in pol, je popestril s projekc^o dvestotih diapozitivov ob pr^etni zvočni kulisi. Predstavil je potovanje do Moskve in St. Peterburga, samo vožnjo z vlakom na več kot šest tisoč kilometrov dolgi železniški progi ter kraje in nomade, ki jih je obiskal v Mongol^i in na Kitajskem. Za
Popotnik Zoran Furman med udeleženci predavanja
pr^etno predstavitev potovanja mu je šestindvajset obiskovalcev navdušeno zaploskalo. Zoran je povedal, da je za dva in pol meseca dolgo potovanje potrošil le 3600 evrov.
France Brus
Na obisku na Krasu
Gasilke in gasilci PGD Žažar smo se prvo majsko soboto odpravili na obisk k gasilskim pr^ateljem v Lokev na Krasu. Prijateljske vezi in spoznavanje nam drugačnega okolja, v katerem delujejo člani PGD Lokev, so bili več kot odličen povod za izbrano destinac^o gasilskega izleta. Trideset članov in članic si je tako ogledalo Lokev, ki leži v občini Sežana, v neposredni bližini Italije. Poleg ogleda muzeja starih radiev, cerkve
Gasilske in gasilci PGD Žažar v Pršutarni Lokev
svetega Mihaela in obrambnega stolpa Tabor, v katerem je na ogled vojaški muzej z številnimi eksponati, in obiskom in preizkušanjem dobrot Pršutarne Lokev so nam lokavski gasilci predstavili svoj kraj in njihovo gasilsko delo. Lepo preživet in sončen dan smo zaključili še s preizkusom primorske kapljice v vinski kleti Štoka v Krajni vasi pri Dutovljah z željo, da bi gasilske vezi še dolgo ostale med nami in lokavskimi gasilci.
Mj
Vaja za umik iz osnovne šole in Vrtca Marjetica v primeru nevarnosti
V soboto, 7. maja 2011, je gasilska zveza v sodelovanju z Vrtcem Marjetica in Osnovno šolo Horjul organizirala gasilsko vajo evakuacye učencev in zaposlenih v primeru požara.
Gašenje požara s peno
Na znak sirene so učenci po načrtu, s katerim so jih seznanili učitelji, čim hitreje zapustili šolsko poslopje. Iz »goreče« šole so se morali umakniti tudi vsi administrativni in tehnični delavci. Na vaji, ki je potekala v zelo ugodnem lepem majskem dopoldnevu, so sodelovala vsa gasilska društva iz Gasilske zveze Horjul: PGD Horjul, Zaklanec, Podolnica, Vrzdenec in Žažar. Gasilci so za gašenje pripravili več napadov, prikazali uporabo lestve za reševanje iz višjih predelov, pa tudi uporabo dihalnih aparatov v zadimljenih prostorih. Na vaji so sodelovali tudi gasilci PGD Stara Vrhnika, ki so usposobljeni reševalci in imajo temu primerno opremljeno gasilsko vozilo. Ob zaključku vaje, ki je lepo uspela, so gasilci pokazali gašenje pregretega olja na štedilniku. Učenci so nazorno videli, kako se razplamti goreče olje, če nanj zl^emo vodo. V Vrtcu Marjetica je bila predpostavka: lažni alarm o požaru. Otroci so skupaj z vzgojiteljicami in gasilci čim hitreje zapustili prostore. Namen vaje je bil, da bi spoznali in uporabili varno pot za umik v primeru nevarnosti.	France Brus
Reševanje s pomočjo lestve iz višjih nadstrop^
Učenci opazujejo, kaj se zgodi, če olje gasimo z vodo.
Občinski kviz gasilske mladine
Mladinska komisya Gasilske zveze Horjul je v soboto, 14. maja 2011, v osnovni šoli v Horjulu organizirala občinski gasilski kviz treh gasilskih zvez.
Mlajši pionirji gasilci iz Dvora so prinesli na tekmovanje svojo maskoto, »krta«.
Kviza se je udeležilo štiriintrideset ekip iz Gasilske zveze Dolomiti, GZ Brezovica in GZ Horjul. Vsaka ekipa med mlajšimi in starejšimi pionirji ter mladinci je štela tri tekmovalce. Tekmovanja se je udeležilo trinajst ekip mlajših pionirjev, šestnajst ekip starejših pionirjev in pet mladinskih ekip. Vse ekipe so pokazale veliko znanja, zato se je bil oster boj med vsemi tekmovalci, saj sta le prvi dve mesti vodili naprej na območno tekmovanje. Iz GZ Horjul so bili na tekmovanju uspešni mlajši pionirji. Med mlajšimi pionirji je ekipa Žažar II. osvojila prvo mesto, Žažar I. drugo mesto in Horjul I. tretje mesto. Med starejšimi pionirji je prvo mesto osvojila ekipa Vrzdenec II., drugo mesto Horjul I. in tretje mesto Horjul II. Mladinci iz Žažarja, ki so bili edini tekmovalci, so tako osvojili prvo mesto. Priznanje prirediteljem in discipliniranim tekmovalcem, Miranu Pišku, predsedniku, in Robertu Kranjcu, tajniku komisme za delo z mladimi pri GZ Horjul.	France Brus
Mlajši pionirji iz Žažarja in Horjula z mentorji in predsednikom komisme za delo z mladimi, Miranom Piškom.
Prve tri uvrščene ekipe starejših pionirjev Vrzdenec, Horjul I, Horjul II
30. maj 2011
elektronski naslov: obcina@horjul.si
Občina
HK Dinamiti Horjul v Barceloni osvojili 2. mesto
Horjul
NAŠ ČASOPIS 35
16. in 17. aprila je v Barceloni potekal močan mednarodni turnir v inline hokeju, imenovan Sparta Cup. Iz Slovence so bili že drugič zapored povabljeni državni podprvaki Dinamiti Horjul. Lani so pokorili vse svoje nasprotnike, zato so letos branili laskavi naslov. Na turnirju je sodelovalo dvanajst ekip iz Velike Britance, Slovaške, Slovence, Švice, Špance in Švedske. Sodelovala je tudi domača ekipa HCR Cent Patins, ki je tudi vsakoletni organizator turnirja. Vseh dvanajst ekip je bilo razdeljenih v dve skupini. Tekme v Slovenci se igrajo po pravilih IIHF. Na svetu je le še ena mednarodna organizacca FIRS. Tu veljajo nekoliko drugačna pravila, kar se odraža predvsem na igrišču, ker ni prepovedanih položajov, igra je veliko bolj groba in tudi velikost gola je precej manjša. V Španci igrajo po pravilih FIRS-a. V skupini s slovenskimi državnimi podprvaki so bile še ekipe Southampton Jaguars, Uni Selects, IHC Razorbacks, Valley Commandos in Se-leccion Valenciana. Srečanja so sicer potekala v kraju Ca-stellbisbal, nekaj kilometrov
zunaj Barcelone. Vse ekipe na turnirju so odigrale najmanj pet tekem. Presledki med vsako tekmo so bili zelo dolgi, zato je bila utrujenost prisotna v vsakem trenutku. Dinamiti so vseh pet tekem rednega dela gladko zmagali. Zadnjo, peto tekmo so odigrali celo z rezervno postavo in visoko slavili. V poliinalu jih je čakal verjetno najtežji nasprotnik na turnirju: pomerili so se z ekipo Manchester Warriors. Zaradi pravil FIRS-a je bila tekma zelo groba in celo na robu incidenta, roko na srce, pa sodniki žal niso bili na nivoju tega turnirja. Bilo je zelo veliko vroče krvi, vendar so jim Horjulci vsilili svoj sistem igre, tako da so jih na koncu z nekaj izjemnimi potezami premagali z rezultatom 4 : 2.Drugič zapored so se uvrstili v finale, ki so ga odigrali proti švicarski ekipi IHC Razorbacks, s katero so se srečali že v predtekmovanju. Takrat so jih premagali, tokrat pa so žal morali priznati premoč 6 : 2. Do rezultata 3 : 2 so še držali priključek, nato žal prejeli nesrečni četrti zadetek, ki je bil zadnji žebelj v krsti na tej tekmi. Predstavnikom slo-
venskega inline hokeja gredo vse pohvale, saj so pokazali, da slovenski hokej sodi v sam svetovni vrh. V dveh letih so na tem turniju dosegli prvo
nala, v katerem so bile boljše Strele. Tokrat so še teden pred finalom za favorite veljali Dinamiti, vendar se je zgodba obrnila samo dva dni pred
in drugo mesto, kar je zares velik uspeh. Omeniti je treba predvsem slovenske navcače. Bili so najglasnejši, ob vsak zadetku je na tribunah zado-nela harmonika z našo znamenito Golico in horjulsko himno Gostilna je moj dom. V sredo, 11. maja, so v hor-julskem športnem parku odigrali finale letošnjega državnega prvenstva. Tekma med domačimi Dinamiti in ljubljanskimi Citypark Strelami je bila ponovitev lanskega fi-
začetkom. Roko si je zlomil Boštjan Kos pa tudi poškodba Aleša Fajdige ni bila povsem zaceljena. Horjulsko dvorano so navcači precej lepo zapolnili, več jih je bilo na strani Dinamitov. Začetek tekme je bil zelo živčen in tako je bilo posledično veliko izključitev. Povedli so Dinamiti, in to celo z igralcem manj. Kmalu za tem so naredili še en nespameten prekršek in Strele so izenačile. V 2/4 so Dinamiti ponovno povedli, nato pa
so začeli ljubljanski hokejisti igrati zelo grobo in umazano. Spravili so se na najhitrejšega Petra Frola. Oba vročekrvne-ža sta dobila kazen igre, kljub temu pa bi si Strele zaslužile večjo kazen. Do polovice tekme so Strele povedle na 3 : 2. Celotno naslednjo četrtino so Dinamiti napadali in oblegali vrata Aleša Sile, vendar jim ploščka ni uspelo spraviti v mrežo. V zadnjem delu srečanja je Dinamitom hrbet obrnila še sreča in ljubljanski hokejisti so prišli do lepe prednosti. Če ne daš - dobiš, je znani športni pregovor in tudi tokrat je veljal za pravilnega. Končni rezultat je bil tako 8 : 3 za Citypark Strele, ki so naslov osvojile že drugič zapored. Izid pa le ni tak, kot se zdi na pogled. V horjulski zasedbi se je izkazal Simon Žerdin s hattrickom, vendar velja pohvaliti vse fante, ki so se borili na meji nemogočega. Če ni šlo letos, bo šlo pa drugo leto. Tako, da glave gor, kajti Dinamiti Horjul še niso rekli zadnje besede. Junca bo v Horjulu tradicionalni turnir Horjul hockey cup, zato vsi vabljeni drugi vikend v juncu v športni park.
Dinamiti ole, ole, ole _
Rok Logar
OS HORJUL
Bralna značka na oS Horjul
Bralna značka že petdeset let spodbuja branje mladih v prostem času. Na OŠ Horjul ima gibanje že dolgo tradicco. Učenci sodelujejo pri bralnem projektu, ki sta ga ustanovila pisatelj Leopold Suhodolčan in profesor Stanko Kotnik, že od ustanovitve šole, leta 1975. Za slovensko bralno značko je letos bralo 154 učencev. V prvi triadi učenci najraje posegajo po pravljicah, kjer nastopajo živali, v drugi tri-adi pa učenci radi berejo domišljcske in tudi realistične knjige. Zelo priljubljena sta Astrid Lindgren in Erich Kastner, pozneje si s priporočilnega seznama najpogosteje izbirajo knjige iz zbirke Baletni copatki pisateljice Lorne Hill, pa Julca je zaljubljena Majde Koren, Fant z interneta Thomasa Jeierja in druge. Najbolj brani slovenski pisatelji so Leopold Suhodolčan, Nej-ka Omahen in Desa Muck. Učenci, ki pridno berejo vsa leta šolanja, gredo na koncu devetega razreda na enodnevni izlet v Benetke. Na naši šoli se zavedamo pomena branja leposlovja za otrokov celostni razvoj, saj se z branjem leposlovja duhovno bogatco in osebnostno rastejo, tako da bodo imeli otroci možnost sodelovati pri slovenski, nemški in angleški bralni znački tudi v prihodnje.
Simona Felic^an
Intervju s Pavletom Ravnohribom
Ob zaključku Bralne značke, 21. aprila, je našo šolo obiskal odličen gledališki in filmski igralec Pavle Ravnohrib. Petošolec Gašper Prebil je z njim pripravil naslednji intervju.
Kdaj ste začeli igralsko pot?
»Akademco za igralsko umetnost sem končal leta 1980. Potem sem se zaposlil v Slovenskem mladinskem gledališču. Od 1. aprila lani pa sem član Anton Podbevšek teatra v Novem mestu.«
Zakaj ste se odločili za ta poklic?
»Ker me je zanimal. Poklic je zelo lep, vendar pa je včasih zelo naporen. Vaje za predstavo so zelo dolge in naporne, prav tako filmska snemanja.«
Vemo, da je sprejemni izpit na AGRFT zelo zahteven. Kaj je treba narediti, da te sprejmejo na Akademco?
»O kandidatu, ki je sprejet na AGRFT, odloča komisca, ki jo sestavljajo profesorji. Od dvesto do petsto kandidatov po navadi sprejmejo pet ali šest, največ deset. Ta komisca odloča, kdo bo sprejet in kdo ne.« Katera je bila vaša prva vloga? »Prva filmska vloga je bila Tinček v filmu Pustota, prva gledališka pa je bila del zbora v Ajs-hilovih Peržanih.« Katera je vaša najljubša vloga?
»Dr. France Prešeren v filmu o Francetu Prešernu.«
Kaj vam pomeni vloga v filmu o Francetu Prešernu?
»Ta vloga mi do sedaj pomeni največ. Vesel sem, da sem lahko upodobil našega največjega pesnika.«
Kdo je vaš igralski vzornik?
»Vzornikov nimam. Najbolj pa sta mi všeč Marlon Brando in Pavle Vujisić.« Kateri lik bi si želeli upodobiti?
»Nimam posebnih želja. O našem delu zmeraj odločajo drugi. Igralca izbereta režiser in producent.«
Kako se pripravljate na zahtevne vloge v gledališču?
»Veliko berem. Zbrati moram čim več podatkov o liku, ki ga igram. Potem se moram naučiti besedilo na pamet. To pa je trdo delo.« V katerem gledališču nastopate? Kje vse ste se predstavili s predstavami?
»Trenutno sem član APT v Novem mestu. Nastopal sem po celi Slovenci, v skoraj vseh evropskih državah, pa še v Mehiki, Venezueli, Kolumbci, Argentini in Ekvadorju.« Imate raje film ali gledališče? Zakaj? »Raje imam film, zato ker srečam različne ljudi. Snemanje je na različnih krajih in način dela je bolj dinamičen kot v gledališču.«
Zanima nas tudi, kaj počnete v prostem času? Kaj vas sprosti po napornem delavniku? »Včasih sem zelo utrujen in zaradi nočnih vaj neprespan. Rad imam naravo, izlete in zelo rad potujem.«
Kaj bi svetovali mladim, ki razmišljajo o igralskem poklicu?
»Zavedati se morajo, da je to zelo lep, vendar pa tudi zelo naporen poklic.«
Na podlagi določil tretjega odstavka 8.člena Zakona o volilni in referendumski kampanji (Ur.list RS, št.41/2007, 105/08 - odločba US ter 103/07-ZPolS-D in 11/2011) objavljamo
POGOJE O PLAKATIRANJU NA OBMOČJU OBČINE HORJUL
REFERENDUM, 5. 6. 2011
-	Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno,
-	Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih
-	Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
V Občini Horjul je sprejet Odlok o plakatiranju, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 96/2008. Besedilo odloka si lahko ogledate na spletnem naslovu: www.horjul.si, ali http:// uradni-list.si .
Odlok določa, da je nameščanje plakatov dovoljeno na stalnih plakatnih mestih in sicer Horjul:
•	oglasna deska v obliki kozolčka v Lipalci na križišču Vrhniške ceste s Cesto pod gozdom,
•	kovinska oglasna deska med cerkvyo in občinsko stavbo (pri Muh),
•	oglasna deska pritrjena na objektu Slovenska cesta 7,
•	oglasna deska pritrjena na objektu Gasilski dom Horjul, Ljubljanska cesta 65,
•	kovinska oglasna deska na avtobusni postaji v Horjulu, Ljubljanska cesta,
•	kovinska oglasna deska na križišču med Ljubljansko cesto in Staro cesto (pri Metre-lu).
Koreno:
•	oglasna deska v obliki kozolčka pri hiši Koreno št. 1,
•	oglasna deska v obliki kozolčka pri hiši Koreno št. 8.
Lesno Brdo:
•	oglasna deska v obliki kozolčka pri mostu (pri Mostarju).
Ljubgojna:
•	oglasna deska v obliki kozolčka pri hiši Ljub-gojna 2.
Podolnica:
•	oglasna tabla pri avtobusni postaji smer Horjul - Ljubljana,
•	oglasna tabla pri znamenju v središču vasi. Samotorica:
•	oglasna deska v obliki kozolčka na križišču: cerkev - Seč - Tomin.
Vrzdenec:
•	oglasna deska na stavbi trgovine Zelene doline,
•	oglasna tabla v obliki kozolčka pri kapelici oz. avtobusni postaji.
Zaklanec:
•	oglasna deska v obliki kozolčka pri avtobus-^ ni postaji iz smeri Ljubljana.
Žažar:
•	oglasna tabla na gospodarskem objektu Žažar št.3.
Za izvedbo referenduma, ki je razpisan za 5.6.2011 je izjemoma dovoljeno plakatiranje izven zgoraj navedenih lokacc pod pogojem pridobitve soglasja lastnika stavb, drugih objektov ali zemljišč.
Uporaba plakatnih mest je brezplačna, namestitev in odstranitev pa izvede organizator kampanje na lastne stroške. Odstranitev plakatov mora biti izvedena 5 dni po končanih volitvah. Datum: 11.5.2011
Štev.: 040-0005/2011	OBČINA HORJUL
ŽUPAN Janko Jazbec
VRTEC HORJUL
Predstavitev Glasbene šole Vrhnika
V torek, 12. 4. 2011, smo si z otroki iz vrtca in šole ogledali predstavitev različnih instrumentov, ki so jo pripravili otroci in profesorji iz
Glasbene šole Vrhnika.
Voditelj je o vsakem instrumentu povedal nekaj značilnosti, nato pa smo še slišali, kako le-ta zveni. Spoznali smo kar nekaj različnih instrumentov, kot so: klavir, harmonika, trobenta, bobni, flavta, bariton, pozavna ... Otroci so se pri igranju zelo izkaza i, saj smo videli res zanimive nastope. Nekatere sta spremljala ga. Ilonka in g. Jaka Pucihar. Z navdušenjem smo ploskali vsakemu in se s predstavitve vrnili polni lepih vtisov.
Ema Rupar
Obisk Tehniškega muzeja v Bistri
Kje živco kozorogi? Kako se imenujejo člani čebelje družine? Kakšen je ris? Kakšni so avtomobili, pa kolesa in motorji, s katerimi so se vozili naši dedki in babice ter pradedki in prababice? Kako se imenuje velika lesena posoda, v kateri so včasih mesili kruh?
Odgovore na taka in še mnoga druga vprašanja smo dobili v torek, 12. 4., ko smo z otroki iz skupin Murni, Čebele in Metulji obiskali Tehniški
muzej v Bistri. Dan je bil res poln doživetc, eno izmed njih je bila prav gotovo vožnja z dvonadstropnim avtobusom, ki nam je znano pot proti Vrhniki naredila še posebno zanimivo.
Projekt punčka iz cunj
Unicefov projekt Punčka iz cunj nas je tudi letos privabil k sodelovanju. Otroci v štirih skupinah so s svojimi vzgojiteljicami izdelali
res lepe punčke iz cunj, ki bodo skromen prispevek pri zbiranju sredstev za cepljenje otrok v državah v razvoju. Posvojitev ene punčke namreč zagotovi cepljenje enega otroka proti šestim nalezljivim boleznim: davici, ošpicam, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, tuberkulozi in tetanusu.
Poleg omenjenega dobrodelnega projekta smo letos v okviru celotnega vrtca sodelovali tudi v projektu Obdarajanje, kjer smo izdelovali voščilnice, ki so bile podarjene otrokom, ki so bo-žično-novoletne praznike pričakali v različnih ustanovah, ter v projektu Podajte nam roko. Z vsakim izdelanim odtisom dlani smo prispevali 0,50 evra v učni sklad Nivea, ki štipendira otroke iz socialno šibkejšega okolja. S sodelovanjem v takšnih in podobnih projektih prav gotovo postajamo bolj odprti za druge, se učimo zaznavati ljudi, ki živco z nami in potrebujejo našo pomoč ter tako s skupnimi močmi skrbimo, da bo naš svet lepši.
Majda Keršmanec
36
NAŠ ČASOPIS
Občina Dobrova
- Polhov Gradec
30. maj 2011
elektronski naslov: info@dobrova-poIhovgradec.si
Kresovanje na Koreni
Korena, 30. april - Občini Dobrova - Polhov Gradec in Horjul sta že sedmo leto zapored skupaj praznovali obletnico vstopa Slovence v evropsko družino. V ta namen je na Koreni nad Horjulom najprej potekala maša za domovino, nato pa še slavnostna prireditev, na kateri je bila govornica dr. Rosvita Pesek. Po uradnem delu prireditve sta sledili kresovanje in druženje ob živi glasbi. Več o dogodku si lahko preberete na horjulskih straneh. (gt)
Obnova šole in igrišč
Lokalna akc^ska skupina (LAS) Barje z zaledjem, ki združuje barjanske in zaledne občine, namerava na tokratnem razpisu za evropska sredstva programa leader sodelovati s trinajstimi projekti. Dobrovska občina, ki je ravno tako vključena v LAS, ima pr^avljena dva projekta. To sta: ureditev športnega igrišča pri črnovrški podružnični šoli in ureditev šentjoške podružnične šole. Kot so nam pojasnili na občini, sta oba projekta ocenjena na vrednost v višini 161 tisoč evrov, od tega naj bi dobrih 76 namenili črnovrški šoli, ostalo pa šentjoški. Polovico denarja naj bi prispevala občina, polovica pa program leader. Program je zastavljen na tri leta, kar pomeni v praksi, da bo obnova potekala postopoma. Tako naj bi na primer letos v Šentjoštu zamenjali streho šole in postavili čistilno napravo, drugo leto igrala na otroškem, v zadnjem letu pa naj bi še obnovili športno igrišče. S tem se bo zaključila tudi obnova vseh šol po občini.(gt)
Krajevna skupnost Dobrova
Obvestilo
Vse uporabnike vodovodnega sistema Dobrova obveščamo, da bo zaradi rednih vzdrževalni del na vodovodnemu sistemu Dobrova občasno motena oskrba s pitno vodo v času od 14. 6. 2011 do 18. 6. 2011. Hvala za razumevanje.
Marjan Pograjc l.r. Predsednik KS Dobrova
21. Dan pod Lovrencem nedelja, 19. jun^'a 2011, v Polhovem Gradcu
PROGRAM PRIREDITVE:
-	ob 14.30 sprevod koč^, konjenikov, vpreg in narodnih noš z Briš
-	ob 15. uri v grajskem parku:
•	Grajska dekla se ženi - slovo od doma, nakladanje bale in prevoz na novi dom (na prireditveni prostor) - Dramska skupina Neptun
•	Folklorna skupina Grof Blagaj, otroška Folklorna skupina Nagajivčki
•	Sprevod se skupaj z igralci in obiskovalci odpravi proti prireditvenemu prostoru pri Pograjskem domu.
-	ob 16. uri - na prireditvenem prostoru:
•	prihod neveste na novi dom - dramska skupina Neptun
•	pestra ponudba domačih izdelkov in dobrot
•	kmečke in zabavne igre
•	otroške ustvarjalne delavnice
•	domače jedi in dobrote iz krušnih peči
•	srečolov
-	od 17. ure naprej Ansambel Čuki
•	Prireditev bo povezoval Ivan Hudnik.
Vabljeni!
OBČINA DOBROVA - POLHOV GRADEC
Njo prvi spev je moj slavil, poslednji njej se bo glasil, in zadnji glasi ti mi bojo: Bog čuvaj domovino mojo!
S. Gregorčič
Spoštovane občanke in občani!
Vabim Vas, da skupaj proslavimo 20. obletnico naše države in obeležimo občinski praznik s slovesnostjo, ki bo v
petek, 24. jun^a 2011, ob 19. uri
pred občinsko stavbo na Dobrovi.
Z nami bodo:
•	Žužemberški rogisti
•	MePZ KUD DolomitiDobrova
•	Plesna skupina DKDŽ Panorama Dobrova
•	učenci OŠ Polhov Gradec
•	učenci OŠ Dobrova
•	MePZ KUD Gregor Rihar
•	Folklorna skupina Grof Blagaj
•	Godalni kvartet Camerata Labacensis
•	dramska igralka Saša Pavček
Po končani slovesnosti vas vabim na sprejem in pogostitev. Franc Setnikar, I. r.
Vaš župan
/Gostilna in pizzeria
^^ e/^^uûi^ Mzdù/ia- e/^će^co^, ^óe i
a óúÁf-tůj 4	e&úA^čcí ^ótč^ie.

Vsem občankam in občanom Občine Dobrova - Polhov Gradec čestitam ob dnevu državnosti.
Vabim vas, da v znak praznovanja slovenske države izobesite slovenske zastave in se pridružite tudi praznovanju občinskega praznika na prireditvi, ki bo v petek, 24. jun^a2011 ob 19. uri pred občinsko stavbo na Dobrovi.
^_Franc SETNIKAR, župan
Športno dvorano bodo odprli jeseni
Polhov Gradec - Pred dnevi je bil v polhograjski športni dvorani tehnični pregled, ki ga je po besedah župana Franca Setnikarja opravila zelo dobro. Dejal je, da so ugotovili nekaj manjših napak, ki pa so jih že odpravili. »Če bo sreča mila, potem bomo dobili uporabno dovoljenje še pred iztekom meseca maja. V tem primeru bomo z organizac^o valete krstili novo dvorano.« Sicer pa župan uradno odprtje dvorane napoveduje za začetek šolskega leta. Glede pogodbene kazni izvajalcu del, ki je mudil z deli, pa je še vedno neomajen, da bodo poskušali storiti vse, da jih bo občina tudi iztržila. (gt)
Gostinci ne izkoriščajo priložnosti
Dobrova - Občina že več let predstavlja svoje turistične zanimivosti na osrednjem slovenskem turističnem portalu Slovenia.info. Namen portala je, da bi na njem tuji ali domači turisti našli kar največ uporabnih podatkov za turistično raziskovanje Slovence. Med drugim imajo možnost, da se predstavljajo tudi občine. Dobrovska občina je prve podatke vnesla že pred leti, sedaj pa bazo podatkov poskuša redno osveževati z dodatnimi turističnimi opisi ali ponudbo. »Mesečno nas na Slovenia.info obišče okoli 1300 obiskovalcev, kar kaže, da smo zanimivi oziroma, da se splača potruditi za dobro predstavitev občine in njenih turističnih atributov,« je dejala Helena Čuk iz občinske uprave, ki skrbi za vsebino portala. Še vedno pa je kar nekaj sivih lis, ki bi jih bilo treba zapolniti. »To so na primer gostinske storitve. Sicer je predstavljenih večina gostiln občine, a z zelo skopimi podatki.« Čukova je
OPN trčil ob oviro
Dobrova - Ko se je novi najpomembnejši prostorski dokument občine - občinski prostorski načrt - že kazal na vidiku, je trčil ob novo oviro. Eden izmed soglasodajalcev k njegovi ustreznosti, ARSO, namreč meni, da mora občina izdelati poplavno štud^o, kar pa je drago, za nameček pa bi še zelo zakasnilo postopek. Ob tem se nekateri ne morejo znebiti občutka, da gre za nagajanje, ker je občina zavrnila predlagani zadrževalnik. Župan pravi, da bodo poskušali s predstavniki agencée najti kompromis, ki bo sprejemljiv za obe strani. (gt)
Na uradnem spletnem turističnem portalu Slovence (www.slove-nia.info) je predstavljena tudi občina.
dejala, da jim je sicer že pisala, naj ji pošljejo še dodatne podatke, vendar odziva ni bilo. Zato še enkrat apelira na vse gostince, naj ji pošljejo posodobljene podatke gostinskih obratov, kajti portai ponuja velik turistični potencial, ki ga ne kaže spregledati. (gt)
Klopi ob planinskih poteh ponujajo pr^etno mesto za oddih in za lep razgled.
T rt	••	•	••	«v«
Klopi in mize za pr^aznejši oddih
Dobrovska občina je lani naredila pr^etno gesto, ko se je odločila za nakup masivnih miz in klopi, ki jih je postavila v naravi po celotni občini. S strani društev in krajevnih skupnosti je zbrala primerne lokac^e za njihovo postavitev, pri čemer so morali prej omenjeni dobiti soglasje lastnikov zemljišč za njihovo postavitev. Na ta način so lani v občini postavili kar 62 klopi in 25 miz, ki so se v letu dni, odkar stojmo, izkazale za zelo pr^etno popestritev našega podeželja. Nekatere stojmo v bolj urbanih okoljih, druge ob planinskih poteh. Občina je zanje odštela približno trinajst tisoč evrov. Njihovo prednost so spoznali tudi tista društva in krajevne skupnosti, ki so bili lani zadržani ali pa so ob pozivu občine, da naj izberejo primerne lokac^e, zamahnili z roko. Zato občina načrtuje, da bo ob koncu letošnjega leta ponovno pozvala društva in krajevne skupnosti naj podajo predloge za nove lokac^e. Seveda pa morajo za postavitev pridobiti soglasje lastnika zemljišča na katerem bo stala klop ali miza.(gt)
Iščemo dopisnika
Za Občino Dobrova - Polhov Gradec iščemo dopisnika ali dopisnico za pisanje o dogodkih v občini. Prispevki bodo honorirani. Prgave ali morebitna vprašanja nam lahko posredujete po elektronski pošti: nascasopis@zavod-cankar.si ali po telefonu 031 392 153.
Uredništvo Našega časopisa