Zlata plaketa ilegalca
Skupščina mesta Ljubijane je na zadnji sep svojih zborov sklenila, da na prediog komisije za odlikovanjn, priznanja in nagrade pri SML podeli najvišje odlkje mesta LjuMjane — zlalo plaketo ilegalca — med drngim tudi Zlatko Močniitu — Dokatu, Cilki Prešem in Albinu Vengustu.
Zlatko Močnik — Dukat se je rodil 16. septembra 1916 V Ljubljani. Je član KP od leta 1941 in nosilec spomenice 1941. Po poklicu je reprodukcijski fotograf. Novembra 1941 je sam ustanovil ilegalno cinkografijo in v njej delal do avgusta 1942, ko je vse naprave preselil v novozgrajeni bunker na Kodelje-vetn. Tretjega aprila 1943 so ga aretirali. Zaprt je bil v raznih zaporih in tabortf&h. Ves čas. ko je deial v cinkografiji, je bil se-kretar partijske celice. Po vojni je opravljal razne upravne in politične funkcije.
Cilka Prešeren je že od sedemnajstega leta dalje sodelovala v delavskem gibanju in jo lahko prištevamo k jedru partijskih de-lavk v predvojni Jugoslaviji. Delala je v Saturnusu in tam sku-paj z drugimi razvijala revolucionarni razredni boj. Leta 1939 je postala članica RK KPS Polje. Takoj po okupaciji Ljubijane leta 1941 so jo skupaj z nekaj tednov staro hčerko zaprli. Po iz-pustitvi iz zapora jeseni 1941 je takoj nadaljevala z delom. Med drugim je bila tudi kurirka pri OK KPS za Ljubljano, sekre-tarka KPS Rakovnik — Vič in članica okrožnega odbora AFŽ za Ljubljano. Avgusta 1943 je bila ponovno aretirana in po-slana v taborišče v Nemčijo. Tudi po osvoboditvi je bila zavzeta družbenopolitična delavka v raznih organih in telesih ZK, AFŽ in SZDL.
Albin Vengust se je rodil 23. februarja 1921. Je član ZKS in nosilec spomenice 1941. Še kot mlad tovarniški delavec se je leta 1941 vključil v Kamniškočetoin kasneje, do osvoboditve, opravljal v partizanskih enotah vrsto odgovornih dolžnosti. Je rezervni major JLA.
Po osvoboditvi je bil do leta 1956 na raznih vodilnih mestih v organih za notranje zadeve SRS, leta 1958 je postal direktor podjetja Telekomunikacije, leta 1962 pa je bil izvoljen za di-rektorja Tovarne papirja in celuloze Vevče — Medvode, kjer je vidno prispeval k napredku podjetja in Vevč. Leta 1976 je postal predsednik 1S skupičine mesta Ljubljane. Pomemben je njegov prispevek pri organizaciji in delovanju sistema ljudske obrambe in družbene samozaščite v Ljubljani. S svojim delom je veliko prispeval pri utrjevanju vloge Ljubljane v širšem slo-venskem in jugoslovanskem prostoru. Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Naše skupnosti!