o
Leto XI - Štev. 12 (252)
UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštni piedal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92
ČEDAD, 30. junija 1984
Autorizz. Tribun, di Trieste n 450
^i
Tiskarna R. Liberale - Čedad
Izdaja
ZTT
Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 500 lir Naročnina: Letna za Italijo 10.000 Za inozemstvo 15.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Odgovorni urednik: Izidor Predan
Quindicinale
Za SFRJ	-	Ziro račun
50101-603-45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Gradišče 10/1' Telefon 223023
Sped. in abb. post. II gr. 70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI : mm/st + IVA 18% legalni, finančni, upravni L. 500 mali oglasi 300 L. beseda, osmrtnice in zahvale a moduli
Čudežljiv 11. Senjam beneške piesmi
1971: Pustita nam rože po našim sadit 1984: Rože so se pru lepuo arzvalile
XI.
junp
V
Iiesa22,,23..24.. iunip 1984
Biu je liep, nov, bogat, ču-iežljiv, fantastičen Senjam beneške piesmi. Piesmi so ble vse lepe, adna buj ku te druga, liepa je bila glasba, liepa scenografia an liepa je bla tudi udeležba, partečipa-cjon ljudi.
Ma pojdimo po varsti!
Kar so se začele zbierat piesmi za letošnji senjam, ki ga Rečan že 11 list par-pravja, jih je bluo vič ku po navadi an zatuo so na društvu pomislili, de je bluo nar-buj pametno napravt kar tri dni senjama. Vseglih pa je marsikak skarbeu, zatuo ki ni lahko daržat gor tako ma-nifestacjon tri dni. Bali so se, de bo malo ljudi še posebno v petak an saboto.
Ma že na vajah so se pota-lažli, saj je vse kazalo, de puode vse po pot, de pridejo ljudje vse tri vičer an še posebno te mladi, ki so dva tiedna priet hodil v paleštro poslušat njih parjatelje, kar so provai. An ries v petak je bilo v palestri okuole 200 ljudi; med njim je bluo nar-vič mladih an puno takih, ki nieso nikdar priet paršli ne na Senjam, ne na druge naše slovienske prireditve. V saboto pru takuo. V ne-diejo pa je bila paleštra takuo puna, de so muorli od-priet stranske vrata, de so vsi pasal notar. Mislimo, de
jih je bluo vič ku 500.
V petak so piel an godli maloman vsi mladi an predstavili piesmi, ki iščejo novo glasbeno pot v Benečiji. Za-piel so te piesmi:
1. Šmarna miša muzika an besiede Rino Chinese, so piel Rino an Giovanni; 2. čičica moja muzika Gabriele Blasu-tig, besiede Massimo Pagon, so piel Massimo an Gabriele; 3. Saboto vičer za našega Be-pa muzika an besiede Marino Blasutig, je pieu Marino; 4. Utargana zvezda muzika Michele Tomasetig, besiede Andreina Trusgnach, so piel Michele an Anita; 5. Du? muzika an besiede Rino Chinese so piel Rino an Giovanni; 6. Če-tarti lampjon muzika an besiede Ceccho, je pieu Checco.
Vsake dvie piesmi so ponovili, na koncu pa so vsi tisti, ki so bli v telovadnici votai z listi drugačnih farb an zbral tiste štier piesmi, ki so šle v finale. Uon sta ostale piesam «Utargana zvezda» an «šmarna miša».
Muormo pa reč, de so ljudje, ki so lahko zbral sa-muo adno piesam, težkuo votai, an de so jim ble ušeč tudi tele dvie zadnje, kot so dokazal z dugim, močnim ploskanjem na koncu.
V saboto so zapiel sedam novih piesmi, ki se darže navadne glasbene poti v Benečiji. Zapiete so ble:
1. Roža muzika Paolo Pe-ressutti, besiede Aldo Klodič, je pieu Checco; 2. Moja hiša muzika Sabina Trinco, besiede Aldo Klodič, je piela Federica; 3. Zima muzika an besiede Renzo Gariup, je piela Carla; 4. Že treno gre muzika an besiede Valentina Petricig, je piela Anita; 5. Vsa vas je pjana muzika an besiede Cer-notta - Qualizza Canalaz, so piel Franco, Guido an Luigi; 6. Čudne glave muzika an besiede Angela Petricig, so pie-le Francesca an Antonella; 7. Papiga muzika Pišček besiede Aldo Klodič, so piele Martina an Anna.
ELEZIONI PER IL PARLAMENTO EUROPEO
Il PCI sorpassa la DC
Niso šle v finale tele tri piesmi: «že treno gre», «Zi-ma» an «V saboto vičer za našega Bepa». Muormo pa reč, de tale zadnja piesam je miela puno votu, ker pa Marino an njega skupina nieso mogli bit prisotni v ne diejo, so rinunčjal iti v finale.
Takuo je paršla tudi nedie-ja popudan, zadnji dan lie-tošnjega senjama. Paleštra, ku smo že jal, je bila takuo puna, de se je parielo, de pokne, de puode v luht. Zapiel so vseh osam piesmi, ki so šle v finale pred velikim
(Nadaljevanje na 3 strani)
STRANKA	EVROPSKE VOLITVE 1984			EVROPSKE VOLITVE 1979			POSL. ZBORNICA 1983	
	Glasovi	%	Mesta	Glasovi	%	Mesta	Glasovi	%
KPI	11 639.286	33,3	27	10 361 344	29,6	24	11.013 320	29.9
(PDUP)				406 656	1.2	1		
DP	49/182	1.4	1	252 342	0,7	1	542.476	1,5
PR	1.194 005	3,4	3	1 285 065	3,7	3	811 462	2,2
MSI	2.267.616	6,5	5	1 909 055	5.4	4	2 507 207	6.8
SVP	197.670	0,6	—	196 373	0,6	1	184 971	0,5
F - EN 1)	190.879	0.5	1					
PRI	2 132.654	6,1	5	896 139	2.6	2	1 874 638	5
PLI				1 217 159	3,6	3	1 068 555	2,9
PSI	3.914.947	11.2	9	3 866 946	11	9	4 216519	11,4
Ligo Ven.	161.465	0,s	—	—	—	—	125.242	0,3
PSDI	1 211 709	3,5	3	1 514 272	4,3	4	1 507 294	4,1
KD	11 541 364	33,0	27	12 774 320	36.4	29	12 134.151	32,9
Drugi				142 537	0.4	—	795 436	2.2
Il PCI aumenta e si verifica lo storico sorpasso. La DC tiene. Rispetto all’83 penalizzati tutti gli altri partiti di governo eccetto il PSI che mantiene le sue posizioni. E a livello locale? Vedi in 2“ pagina.
Paršu je ku na iskra in je preča ratu plemen
Senjam beneške piesmi je začeu z besiedo «nuoc», ki je naslov parve piesmi, ki je bila zapiel a na Sv. Jakob lieta 1971. In ries velika, marzia, huda nuoc je bla v beneških dolinah. Te mladi so se ni-mar buj zgubjal po sviete, te stari doma so par sile zapuščal grunt, kjer muoč je parmankuvala, naša slovenska kultura nie vič rodila in vse je kazalo na konac našega rodu.
Senjam je paršu ku na iskra in je preča ratu plemen, in že v parvih besiedah je poviedu kaj, ki an kuo misle dielat: «Pustita nam rože po našim sadit», jo je ranik Rinaldo zagodu, ker do tekrat obedan, al malo kajšan, je imeu kuražo branit našo kulturo in z njo naše ljudi in naš rod.
Večina nasprotniku je milo gledala na senjam in se posmihuvala, ker je bila prepričana, da ob njega ne bo težav za dielo, ki je bilo že par kraj: uni-čanje beneškega slovenskega rodu.
Takuo nie ratalo, čast Bogu. Društvo Rečan in njega člani so razumeli, de tale pot je bla ta prava za ustavit našo uničevanje in z našo domačo kulturo začet nazaj, četudi po tetki pot, branit naš rod in ohranit naše navade in od tistih se začet gibat za odpriet nove poti za našo slovensko kulturo.
«Takuo naprej» je naslov zadnje piesmi desetega lieta našega «sejma», takuo naprej, ker smo vsi donas razumeli, da za ohranit naš majhan rod je potriebna kultura, in kultura parkliče tudi druge stvari, ki jih rabimo za živiet, in kultura nam bo pomagala, za de ostanemo brez strahu tisto, ki smo. Slovenci. In senjam pomaga veliko naši kulturi, zatuo pomaga veliko vsiem nam.
Kulturno društvo Rečan
PROGRAM
ob 15.30 Zbor v Ažliskem drevoredu;
ob 16.00 Parada «Moja vas» z godbo, folklornimi skupinami, pevskimi zbori in paži mesta Benetke; postanek pred županstvom in pozdravi županov občine Špeter in mesta Benetke;
Podelitev literarnih nagrad «Lastra landarske banke» v telovadnici srednje šole.
Program slovenskih plesov in pesmi za otroke. Nagrajevanje Moja vas.
ŠPETER
MOJA VAS
1. JULIJA
PROGRAMMA
ore 15.30 Raduno in viale Azzida;
ore 16.00 Parata «Moja vas» con banda, gruppi folkloristici, cori e valletti della città di Venezia; sosta nel piazzale del municipio con scambio dei saluti dei sindaci di S. Pietro al Natisone e Venezia; consegna dei premi letterari «Lastra della Banca di Antro» nella palestra della Scuola Media;
Programma di balli e canzoni slovene per bambini. Premiazione Moja vas.
OB VSAKIH VOLITVAH IIVIA KRŠČANSKA DEMOKRACIJA MANJ GLASOV
OBČINE-COMUNI	Eu. 1934	PCI Cani. 1983	Eu. 1979	Eu . 1984	0P Cam. 1983	l 1 eu.; 9791	Eu. 1984	PR Cam. 1983	Eu. 1979	MSI-DN Eu. Cam. 1984 1983		Eu. 1979	UV- Eu. 1934	PSA Eu. 1979	Eu. 1984	PSI Cam. 1983	I Eu. 1 1979 |	SVP Eu. 1984 1	Eu. 979 . _i	PR Eu. 1984	I-PLI Cam. 1983	Eu. 979 '■	LIGA Eu. 1984	_v. Cam. 1983	Eu. 1984	PSDI Cam. 1983	Eu. 1979	Eu. 1984	DC Cani. 1983	Eu. 1979	MF Cam. 198 3
Ahten-Attimis	281	290	335	18	12		56	41	55	69	54	50	3	22	178	194	224	3	4	37	44	35	22	7	. 78	74	112	743	696	684	62
Bardo-Lusevera	87	78	94	11	8	4Ì	21	22	33	29	24	22	4	21	98	104	128	4	2	16	15	11	5	3	42	29	57	306	346	326	37
Dreka-Drenchia	21	22	46	8	7	2	4	1	6	4	5	4	-	2	28	33	47	-	1	1 1 3			1	~	18	16	21	181	182	217	4
Fojda-Faedis	425	384	424	30	26	20	40	40	46	55	69	59	26	33	249	286	313	10.	9	78	92	54	16	3	123	33	159	992	939	1071	219
Grmek-Grimacco	72	52	75	12	10	1	7	1 1	13	19	13	10	2	3	96	111	66	-	3	5	7	5	4 1		36	47	54	260	274	316	18
Neme-Nimi s	409	373	406	22	32	10	60	47	56	70	101	61	11 42		161	135	187	12	10	95	122	104	7	3	127	82	143	916	992	946	105
Prapotno-Prepotto	105	88	89	11	5	7	10	8	23	25	29	19	1 5		59	73	69	4	8	13	14	20	-	' 1	82	79	77	356	394	377	25
Podbonesec-Puìfero	78	60	91	11	9	2	12	7	24	28	17	24	6	4	42	64	62	-	-	11	14	13	3	1	133	150	132	783	742	904	100
Rezija-Resia	159	146	157	25	16	6	25	23	22	67	64	47	6	20	85	109	111	6	4	12 _	21	14	6	1	100	61	70	535	547	573	47
Sv.Lenart S.Leonardo	84	82	104		 7	10	4	25	18	27	33	20	27	3	12	55	67	53				20	22	5	-	69	74	•70	473 -	536	541	28
Sovodnje-Savogna	69	67	72	5	4	1	4	5	2	11	7	10	15	12	25	38	27	-	6	8	16	10	2	-	88	79	139	381	409	425	25
Špeter-S.Pietro	213	193	232	28	29	8	30	27	50	49	47	44	1	30	197	181	180	6	1	52	66	67	5	2	152	120	137	700	709	729	55
Srednje-Stregna	59	46	63	7	7	4	14	8	14	4	7	5	3	8	16	21	28		3	6	11	6	7	-	68	80	97	320	227	321	35
Tavorjana-Torreano	346	351	376	23	17	8	26	23	27	39	33	15	8	14	204	187	170	1 5		38	52	28	12	3	121	108	127	696	728	765	60
Tipana-Taipana	151	147	135	10	7	5	15	12	24	•37	32	19	! 7 1	19	27	51	75	4	2	27	40	13		2	51	38	104	360	407	411	13
Skupno-Totale	2560 		2379	2699	228	199	97	i 349	293	422	539	522	416	1 I 96	247	1520	1654	1740	51	58	426	535	410	95 i 1	27	1238	1120	1499	8002	8128	8606	833
V razpredelnici nista omenjeni Lista za Trst (skupno 29 glasov na lanskih volitvah za poslansko zbornico) in Slovenska Skupnost (skupno 52 glasov). Glede Union Vaidotaine je treba povedati, da je na evropskih volitvah iz 1979 samostojno kandidirala, letos pa so se pod enim znakom skupaj predstavili Union Vaidotaine, Partito sardo d'azione, Slovenska Skupnost, Okcitanci. Na evropskih volitvah iz 1979 je imel PDUP 156 glasov. Letos pa je kandidiral na stranki KPI.
Pri obravnavanju izidov volitev za evropski parlament v slovenskih in mešanih občinah videmske pokrajine (tu upoštevamo naslednje občine: Ahten, Bardo, Dreka, Foj-da, Grmek, Neme, Prapotno, Podbonesec, Rezija, Sv. Lenart, Sovodnje, Špeter, Srednje, Tavorjana in Tipana) je predvsem na dlani stalno u-padanje števila volilcev. Na 21.233 volilnih upravičencev je namreč glasovalo I e 16.013 volivcev (75,4 odstotka), 5.225 manj, pri čemer velja upoštevati, da je odstotek za 8,9 manjši od povprečja videmske pokrajine. Ta pojav je prizadel vse stranke: v primerjavi s prejšnjimi evropskimi volitvami je KD namreč izgubila 605 glasov, socialistična stranka 220, socialdemo-
litva iz leta 1983, ugotovimo, kratska 211 in KPI 159.
Visok je tudi, vsaj za tukajšnje razmere, odstotek neveljavnih in belih glasovnic: 5,4 odstotka. Najnižji odstotek volivcev je v občini Dreka: 52,4 ost., sledi Grmek z 62,9 odst., najvišji je v Ahtnu (87,4). Najvišji odstotek v Nadiških dolinah zabeležimo v Špetru: 82,5 odst.
KD zbere največ glasov v Podbonescu (70,7%) in najmanj v Tavorjani (45,9), v Ne-diških dolinah pa najmanj v Špetru (48,8). V vseh zgoraj navedenih občinah ima KD skupno šele 52,8 odst. glasov, pri čemer pa je treba upoštevati, da število njenih volivcev stalno upada.
KPI beleži dober uspeh v Ti-pani, kjer ima 21,8 odst. gla-
Petricig per il PCI: poteva andare meglio
Ad elezioni finite i conti si fanno sui numeri, cioè sui voti che i singoli gruppi politici hanno ottenuto. E’ bene premettere che nelle nostre vallate la bassa percentuale di votanti, dovuta più all’emi-grazione che alla disaffezione ed all’astensione, altera i dati che ci stanno di fronte.
E' sempre più difficile perciò ai singoli partiti raggiungere i precedenti livelli. Questo vale prima di tutto per la DC, anche se questa beneficia di una situazione demografica alterata: essa non riesce a ricostituire la massa del proprio elettorato e perde, percentualmente, anche questa volta.
Gli altri partiti hanno un andamento più altalenante e questa volta ne ha fatto le spese, sia pure in misura contenuta, il PSI, mentre hanno avuto dei vantaggi il PSDI ed il PCI.
Complessivamente i tre partiti di sinistra, insieme ai gruppi politici minori di questo schieramento, mettono insieme un buon blocco politico: anche tenuto conto delle differenze esistenti fra loro, potranno incidere di più nel prossimo futuro.
Da parte mia non posso certo dirmi soddisfatto dei voti ottenuti dal PCI in sede locale, soprattutto se il confronto ai risultati raggiunti in tutta Italia, dove abbiamo ad-
sov, najvišji odstotek pa ima komunistična partija v Tavorjani (22,8).
Socialistična stranka je v vseh občinah zgubila glasove, razen v Grmeku (prejela je 96 glasov, 30 več v primerjavi s prejšnjimi evropskimi volitvami), v Špetru (197 ali 17 več) in v Tavorjani (204 glasove ali 34 več).
Isti trend velja za socialdemokrate, ki izgubijo glasove v vseh občinah razen v Reziji (prejeli so 30 glasov več v primerjavi s prejšnjimi evropskimi volitvami) in v Špetru (15 več).
Če pa primerjamo podatke vseh upoštevanih občin z izidi glasnovanj za deželne volitve iz leta 1983, ugotovimo, da KD progresivno zgublja glasove, prav tako socialistična
stranka, medtem ko se uveljavljata socialdemokratska stranka (329 glasov več) in Komunistična stranka (308 več). Na število glasov, ki so jih komunisti prejeli na prejšnjih evropskih volitvah je verjetno vplivalo tudi dejstvo, da je kandidiral tudi Benečan Pavel Petricig.
Zanimivo je nadalje napredovanje proletarske demokracije: na prejšnjih evropskih volitvah je zbrala 97 glasov, na letošnjih pa 228, na lanskih deželnih volitvah je imela 216 glasov.
Krepko so napredovali tudi misovci. Skromen uspeh pa beležijo stranke, vstevši Ssk, ki so skupaj kandidirale na listi Union Vaidotaine. Zanje je glasovalo le 96 volilcev, eden več kot za Ligo Veneto, (jn)
Noacco per il PSI: non è un cattivo risultato
dirittura superato la DC! Siamo qui tuttora un piccolo gruppo politico, anche se non irrilevante. Piccolo soprattutto in relazione a quanto abbiamo fatto: l'impegno senza remore sulla minoranza slovena, le proposte economiche per le zone di confine, la difesa della pace, del lavoro, del salario ecc.
Tuttavia noi comunisti riteniamo che il consolidamento delle nostre posizioni elettorali e politiche a livello locale, regionale e nazionale debba servire alla nostra società: mettiamo perciò il consenso ricevuto a disposizione della politica per la quale lo abbiamo chiesto, senza dimenticare le ragioni di chi vuole lavorare assieme a noi.
I nostri obiettivi elettorali erano quelli di rafforzare ancora il PCI, di eleggere il nostro segretario regionale Giorgio Rossetti al parlamento europeo e di ottenere una buona affermazione del prof. Darko Bratina, sloveno ed indipendente.
Questi obiettivi li abbiamo raggiunti.
II prof. Bratina, dobbiamo aggiungere, ha svolto un ottimo lavoro anche fra i friulani che, forse per la prima volta hanno potuto apprezzare a fondo la posizione degli sloveni e condividerne sinceramente le aspirazioni.
Se guardiamo la tendenza europea di penalizzare le forze politiche al governo nei vari paesi, allora il meno 2 per cento registrato in Italia, per l'insieme della maggioranza, non può certo considerarsi un cattivo risultato. Lo stesso si può dire per il PSI che rischiava più degli altri. Eravamo e siamo in effetti il partito più esposto ai contraccolpi negativi della politica di rigore economico che lo stato del paese richiama. Fatto sta che una straordinaria mobilitazione politica e passionale dei comunisti, seguita dal ricorso drammatico dei democristiani all' appello della paura contro il «sorpasso», ha restaurato per ora il paralizzante «bipolarismo» DC -PCI.
Certo che se l'elettorato ci avesse premiato, avremmo potuto svolgere con più vigore il nostro ruolo di partito di sinistra aH'interno della coalizione di Governo. Ma non crediamo si debba cambiare strada per quanto concerne i contenuti della nostra politica.
Il governo Craxi dovrà a breve termine dare corso alla seconda fase del programma di risanamento economico (quella che molti partiti a destra e a sinistra ignorarono stranamente per accentuare le polemiche sui famosi decreti): perequazione tributaria, rilancio della produzione,
OBCINE-C0MUNI
voi il ni upravičenci
voi ivc i
%
nevel j . i n
— beli glas.
Attimi s-Ahten	1785	1561	87,4	73
Bardo-Lusevera	877	660	75,2	37
Dreka-Drenchia	526	276	52,4	10
Fojda-Faedis	2695	2165'	30,3	131
Grmek-Grimacco	855	538	62,9	25
Neme-Nimi s	2499	2023	80,9	133
Prapotno-Prepotto	871	707	81,1	41
Podbonesec-Pu1 fero	1775	1145	64,5	38
Rezija-Resia	1400	1103	78,7	77
Sv.Lenart-S.Leonardo	1267	820	64,7	37
Sovodnje-Savogna	881	642	72,8	34
Špeter-S.Pietro	1836	1516	82,5	83
Srednje-Stregna	732	517	70,6	13
Tavorjana-Torreano	2063	1605	77,7	91
Tipana-Taipana	1171	735	62,7	45
Skupno - Totale	21233	16013	75,4	868
riconduzione dell'inflazione al di sotto del 10 per cento, riduzione della spesa pubblica ...
In caso contrario dovremmo chiedere il conto dei nostri alleati di governo, presentando all’elettorato le pezze giustificative del nostro o-perato e quelle documentati-ve dell’operato dei propri «partners».
Per quanto riguarda la Be-necia, Resia ed i comuni mi-stilingui, non emergono novità di rilievo. Le tendenze sono sostanzialmente buone in rapporto alle elezioni politiche del 1983. In particolare nei comuni amministrati dalle liste civiche, i partiti che tradizionalmente le sostengono si sono mantenuti a buoni livelli. In certi casi il Partito socialista italiano è stato addirittura premiato (S. Pietro al Natisone). Ciò dimostra che esiste la possibilità numerica di ripetere ed allargare queste esperienze (le possibilità politiche dovranno essere verificate al più presto).
Infine l'insuccesso di raggruppamenti politici su base linguistica evidenziano la maturità politica dell’elettorato che ha capito che i partiti tradizionali sono gli unici a poter risolvere i vari problemi che assillano la nostra comu-unità; siano essi di carattere linguistico che socioeconomico.
Povprečni odstotek volivcev v videmski pokrajini je 84,33%, kar pomeni, da je v zgoraj navedenih občinah za 8,93% manjši.
Mazzola per il PSDI: siamo soddisfatti
Se limitiamo la nostra analisi alla Provincia di Udine non possiamo non ritenerci decisamente soddisfatti. Nella quasi totalità dei comuni il P.S.D.I. ha registrato un sensibile aumento di consensi rispetto alle consultazioni dello scorso anno e ciò ci fa ben sperare per il futuro.
Va però sottolineato che non abbiamo assistito ad una campagna elettorale leale e corretta.
Alcuni partiti, P.C.I. in prima fila, hanno impostato non sui temi dell'Europa, ma bensì su quelli della calunnia ignobile e vile, la propria campagna elettorale, scaricando sugli uomini del P.S. D.I., una valanga di insinuazioni gravi e gratuite.
Nonostante questi attacchi, appoggiati se non incoraggiati da certi settori della stampa, il P.S.D.I. ha registrato una generale tenuta.
Come dicevo all’inizio, in provincia di Udine, quindi anche qui nelle Valli del Natisone gli elettori hanno capito che il P.S.D.I. sa passare dal-
le proposte ai fatti senza pe der tempo.
Con l’appoggio della fedt razione provinciale, finalmei te sensibile ai problemi dell nostra terra, abbiamo post in cantiere una serie di in ziative atte a difendere, vali rizzare e, auguriamocelo, r lanciare il ruolo delle Val nella nostra Regione.
In questi ultimi due anni al biamo lavorato bene e lav< reremo meglio in tutta coi renza con i nostri grandi idei li e le nostre proposte.
il responsabile di zon
MAZZOLA ALDO
DC
Anche al responsabile del Comitato istituzionale locale della DC è stato chiesto un commento al voto. Purtroppo non ci è pervenuto.
Udobila je Čičica moja
Na pobudo KD Rečan
10 liet Serijama beneške piesmi v adnih bukvah
(Nadaljevanje s 1. strani)
številom ljudi, ki so pru z vesejam an nav dušen jm sledil senjamu. Naj povemo, de vsako vičer, tenčas ko so ljudje votai, an člani od Rečana pobieral liste drugačnih farb je biu še dodaten program. V petak so paršli an so miei pru liep sučes Ora-zio, Aldo an Petar Zuanella, ki so godli na kitaro, ramo-niko an ramoniko na usta. V saboto je zagodla z ramoniko an par piesmi mlada Sabina Trinco iz Ruonca, ki je tudi napisala muziko piesmi «Moja hiša». Nastopili so z no čudno ma pretresljivo igro Franco, Albino an A-driano. V nediejo je spet zagodla Sabina Trinco potle pa je razveseliti mlade an te stare čarovnik, prestigiator Marjo Pogačnik. Naj povemo, de je bila vse tri vičer tudi liepa an bogata loterija. Vse je bluo lepuo, ma ljudje so teškuo čakal, še posebno v nediejo, za viedet kduo je udobiu.
Na koncu sta se pokazala na palku Margherita Tru-sgnac an Ezio Gosgnach, ki sta vse tri vičer pru lepuo prežentuval, za poviedat kaka je klasifika. Narpriet je Margherita prebrala piesam, ki jo je zbralo društvo za narlieuš besiede: Zima, Renza Gariup. Rino Chinese, Giovanni di Lenardo an Giovanni Chinese so spet zaigral piesem «Du?», ki jo je društvo zbralo za narlieuš muziko. Podelila jim je kot nagrado no grafiko Pavla Pe-triciča predsednica društva Jole Namor. Grafiko Petri-čiča je dobila tudi trečja piesam «Vsa vas je pijana», izročila jo je Guidu Qualizzi le Jole Namor. Župan Boni
ni, ki je tudi s tolo parlož-nostjo pohvaiu Senjam, zak je ratu v vseh telih lietih ni-mar lieuš, buj bogat an zanimiv an nimar vič ljudi mu sledi, je dau drug premio, ki ga je nesla piesam «Papiga». Zapiela sta jo spet Anna an Martina. Lietošnji senjam pa sta udobila Mas simo Pagon an Gabriele Bla-sutig s piesmi j o «čičica moja».
Tel zadnji premio, an liep kuadar Lorette Dorbolò, jim je dau tu ruoke predsednik turistične ustanove za Nedi-ške doline an Čedad, Paus-sa. Tudi on je spreguoril dvie besiede po sloviensko an je pohvaiu telo inicjativo, Senjam beneške piesmi, ki, je jau, ni biu nikdar mislu, da parkliče tarkaj ljudi.
Poslušali smo med judmi pa puno pohval za orkestro, ki je lepuo godla vse tri dni an je ries zaslužila aplavže. Godli so Cheeco, Roberto, Bepo an Giorgio. Bila jim je ušeč scenografia, ki sta jo parpravla Renzo an Donatella. Marsikak pa, še posebno tisti, ki so bli parvi krat na Liesah se niso mogli prečudit na organiza-cjon. An ries vse je teklo lepuo an hitro zatuo, ki je bluo vse društvo Rečan, kak vič kak manj, na diele. Na koncu pa posebna zahvala gre Aldu Clodigu. Vemo, da on nie rad de se ga pohval, mislimo pa de je zaslužu močnuo ploskanje judi, saj brez njega, bi na bluo an Senj ama.
Društvo se vsem zahvali, tistim ki so dielal za par-pravt lietošnji Senjam an tistim, ki so ga paršli gledat an poslušat an... vas vabi nazaj druge lieto na 12. Senjam beneške piesmi.
Lahko noč čičica moja atu spi brez se bat sa bon ist blizu tebe te na pustin ne se bat.
Lepuo spi čičica moja brez sanjat slave reči ist bon tle blizu tebe bon sanju kar sanjaš ti. Muoreš pinsat de smo mladi mamo še puno za narest lahko noč čičica moja celo živlienje mamo pred nam. Mamo še puno za hodit
tudi hišo zazidat lahko noč čiča moja če bomo kupe na bo težav.
Nu zbudise čičica moja na čuješ tičje ta uone’ petelin pieje go na korite vietar gibja rožice.
Na pustime čičica moja ka bon dielu brez tebe moje živlienje bo čarno ker si ti moje cibe.
Sme pustila čičica moja se na moreš vič smejat počakme čičica moja an ist sam trudan se mi če spat.
DRUGA :
PAPIGA
Oh diete ti moje h mal bo tuoj rojstni dan za toje veselje povejmi, ka ti dan.
Oj mamica moja sam vidla papigo zlate je imiela oči an piume zelene.
Je ries pru lepa stvar je papiga za vse pa druge so živala ki rada bi imiela v stal.
Ja mama pa m’ se zdi de obedan ne z mano guori bo papiga takuo dopunla lukinjco.
O tuole je pa ries dost krat te zabemo na viem če s papigo zadost te uslišamo.
Vse smo lepuo ustrojil pa pamet smo zgubil če puojmo takuo napri zgubmo tudi našo kri.
Zatuo pujmo nazaj na tisto pravo pot kier papige nie bluo pa vse je bluo manj teškuo.
TREČJA :
VSA VAS JE PIJANA
Vince, vince kuo je dobro vince, vince kuo je sladko, vince, vince dol teče gladko vince, vince kar pimo ga.
Pride nono uzame bučo Boga zahval ki je ubranu tučo, vince j’ že u sodu in damigijan tako de an lietos bomo usi pijan, Uzame nona pletenico kostanj gre brat gor za Črnico, za ugasint žejo napun bucon na mesti uode utočila j' klinton.
In tudi mama kar je dojila sladko rebulo cjeu dan je pila, in kar otroc za jest so prašal na mesti mljeko so vince sisal.
Kar komadavat šli tata in sin pijana j’ bli krava, pijan biu bušin, za napojit napunli šeglot na mesti uode utočil so merlot.
Na brjegu strici sjekli travico uodo so nucal za močit oslico, de hitro posjekli so sanožet namesti uode so pil kabernet. Paršla j’ nevjesta dol od Manzana in tudi ona je že pijana, štjer krat se j’ ustavla za prid nazaj popila tri pulje in an tokaj.
U malne mlinar kar sjerak mleje sigurno je da ne trpi žeje, de kolo okuole gre usaki dan na mesti uod e teče merikan.
U šoli mestra nje nič učila usako jutro se ga j' napila, de otroc problema njeso nardil na mesti bukva so j' cviček nosil. U cjerkvi famoštar kar je maša sladko vince mežnarja praša, in kar pun kelih mu ga j' naliu le po an litro ga j' žlagan popiu. Če u teli vasi j’ kajšan bolan se vid de u sodu j' zmanjku noštran, za ga ozdravjet mjedih subit na mest medežine mu da pikolit. Zvičer za kotam je use na mašca pijane so tete, pijana je tašča, u teli vasi pijano je use pijana je mačka in tudi prase.
Narlieuš besiede : ZIMA
No jutro san se zbudila an tu uane je šu je šu velik snieh na usta paršu mi je smieh.
Kua j' lepua tle
za me tu gorkuoti ležat
tu mieru še spat
kar po sviete so strašne uojske
an nadužni judje
se ne morjo smejat
pa muorajo
tarpiet an jokat.
Sarčno boga ist bom molila de ohrani nas tajšnih reči, an njega mat Sveta Marija naj ona pa sviet pomeri.
De mier pride med nas te prosin muoj Buoh ušliš moje prošnje ugriej nan z ljubeznjo sarce.
De kar bo druga zima če tudi bo mraz bo snieh an bo led na sviete bo lepuo živiet če usi bomo imieli vesele oči in nobedan mokrih od suzi.
«Pustita nam rože po našim sadit», tale je parva piesem, ki je bila zapieta an je zmagala lieta 1971, ko je društvo Rečan parvi krat prirediu Senjam beneške piesmi. Tale, bi lahko jal, je tudi pomien senjama, ki se je v vseh telih lietih trudiu, za ohranit, žvi-lupat an utardit našo sloviensko kulturo. Tale je an naslov bukvi, ki jih je društvo lietos napravlo za 10 liet senjama.
V bukvih, ki so jih predajal na vseh treh dneh senjama — od sada napriej pa jih lahko kupite na uredništvu Novega Matajurja — so zbrane besiede vsieh piesmi, ki so ble do sada prežentane. Ni pa not an muzike, ker za tuole bi bluo ries trieba puno cajta an diela za jih nazaj zbrat kupe.
Zakaj se je društvo odločilo za napravt tele bukva?
Ku smo že jal, parvo zavojo ker ima senjam že 11 liet an zatuo so vsi mislili, de je pru kiek narest za njega oblietin-co. Predvsem pa so bli člani društva parpričani, de je trieba kiek narest, za de se na
Tudi V. slikarski extempore, ki ga prireja Društvo beneških likovnih umetnikov na temo podobe iz Nediških dolin je za nami. Potekal je namreč od 9. do 17. junija. Letošnjega extempora se je udeležilo 65 slikarjev iz Slovenije, Furlanije in Benečije, visoko je bilo tudi število o-trok.
Najbolj izrazita, pristna in spontana dela so predstavili na skupinski razstavi, ki so jo odprli 30. junija ob 19. uri v Beneški galeriji v Špetru in bo na ogled do 8. julija.
Tudi letošnja udeležba je zadovoljiva, je dejal Pavel Petricig, predsednik društva beneških likovnih umetnikov, dobra je tudi kvalitetna raven predstavljenih del. Kar se pa tiče same pobude, ki teži k sodelovanju in sooča-
zgubi trud an dielo puno, puno ljudi. Previe krat tle v Benečiji, ker nam manjkajo sudi, ne moremo valorizat, ohranit an branit naših reči. Na-gobarno je, de se s cajtam vse zgubi brez pustit sledu. Vemo, de ni vse kar napišemo al pa nardmo dobro an vriedno. Vseglih pa se je zdie-lo Rečanu pru publikat piesmi, ki so bile do sada napisane. Tuole je priča velikega diela, ki je bluo napravljeno v telih lietih. Po drugi strani pa so adne piesmi zaries vriedne an zaslužejo guorš odmev. Do bukvi muora prit so jal na seji društva, an če bo trieba zatuo napravt kako iniciativo manj.
Bukva je napravlo kulturno društvo, založila jih je ZTT, Donatella Ruttar je pa parpravla kopertino an tehnično pregledala material.
Pri pripravah so puno pomagale tudi Marina Cernetig Živa Gruden an Lucia Tru-sgnach.
Posebej objavljamo besiede, ki so napisane na parvih straneh bukvi. (na 1. strani)
in k povezovanju med sosednjimi območij, je nadaljeval, je treba poudariti, da se je v teh letih popolnoma uveljavila. To med drugim dokazuje dejstvo, da je predsedstvo deielnega odbora dalo pokroviteljstvo pobudi in prispelo tudi dve nagradi, nakupne nagrade sta ponudila tudi predsedtvo deželnega sveta in pokrajinski odbor videmske pokrajine.
Še do 31. julija imate čas, da poravnate naročnino Novega Matajurja. Pohitite!
Ancora fino al 31 luglio è possibile rinnovare l’abbonamento al Novi Matajur, dopodiché verrà soppresso. Affrettatevi!
V. mednarodni slikarski extempore
"Podobe iz Nadiških dolin,, na ogled do 8. julija
IZIDOR PREDAN
PREPOVED
XII. Drama Beneških Slovencev v treh dejanjih
Naši partizani so bli maščevani, vendikani nna aeroportu «Belvedere» pri Vidmu, kjer je Marko Redelonghi, s svojo skupino borcev, vrgu po luf-tu pet nemških aeroplanu in pobitih je bluo puno nemških oficirju.
Pavli: Pomisli, kajšno kura-žo, daj dol so šli. Ah, samuo garde novice. Buoh vje, kada bo finila tale prekleta uejskà!
Tonček: Konac maše!
Pavli: Kaj?
Tonček: Fine della trasmissione!
Pavli: Al misliš, da ne bo nič vič povjedu?
Tonček: Ne, donas. Pridi pa drugikrat, le ob tej uri.
(Tonček pokriva, maskira radioaparat. Zastor se počasi
zapira, ugasne se luč, konec druge scene tretjega dejanja).
Tonček sedi pri radijskem aparatu s slušalkami na ušesih, pri njem je prijatelj Pavel.
Pavli: Na dost smo donas, Tonček?
Tonček: 25. aprila. Muč, sada začne. Je, je.
Pavli: Povej!
Tonček: ( Nejevoljno) Pa ja, ja samuo da boš muču. Čujem no veselo muziko. Sada govori, Aha. Pravi, pravi, da se partizani četrte Titove armade bližajo Trstu. Naši partizani in garibaldinci so zavzeli Čedad. (Dvigne roko in zakriči: evviva!) Italijanski partizani so sami osvobodili Fi-
renze, Bologno, Genovo, To-rin an druge velike mesta. Nemci utekajo, fašisti preoblačijo njih črne srajce... Ju-huhuj. Tale je Ijepa. Mussolina so partizani ubili in obesili njega truplo za noge na Piazzale Loreto v Milanu.
Pavli: (Ironično) Buoh se mu usmil čez dušico, za grehe, ki jih je naredu!
Tonček: Muč, muč, še govori. Oha, aha. Juhuhuj.
Pavli: Kaj pa je spet?
Tonček:	Angloamerikanci
so paršli u Videm, Nemci so se podali na celi italijanski fronti. Smo svobodni, smo frai. Viva la libertà. Uejska je finila, oznani ljudem lepo novico. (Ostane pri radiu z služalkami na ušesih).
Pavli: Juhuhuj! (Teče čez vrata) juhuhuj (kriči). Ljudje, parjatelji, vasnjani, uejska je finila.
(Za njim prihrumi na oder truma ljudi. Med njimi je tudi pevski zbor).
Ženske:	Nevjerjemo, ne
vjerjemo.
Tonček: (Odloži slušalke) Pač, žihar veselite se, sem ču novico po radiu. Partizani so šli v Čedad, preča pa bo-te videli prid gor po dolini Angleže in Amerikane.
(Narod je začeu vriskat. Ljudje se objemajo in poljubljajo med sabo).
Tonček: Kje je ramonika, da jo zaplešemo!
(Hitro pride na oder mož s harmoniko in začne igrat našo narodno slovensko vižo. Plešejo).
Prvi kmet: Je biu cajt. Sada bomo godli an peli naše pesmi.
Žena: Mi se sada tle veselimo, a dost mamic bo tle še jokalo za svojimi sinovi. Čakali jih bojo, a oni ne pridejo. Njih kosti počivajo u Grečji, v Rusiji, u Afriki in tudi tle po naših brezieh an hosteh.
Prvi kmet: Ne, takuo, ne takuo. Donas se veselimo, se bomo drugi dan jokali.
(Spet narod vriska in ple-
še. Naenkrat pa se vse ustavi in mirno posluša glas izza odra. Se prebere pismo Can-dolinija, župniku u Landar). PREFETTURA Dl UDINE CABINETTO NS. 4569/Gab.
Addì 18 Settembre 1945 Al Rev.do Don Giuseppe Cramaro - Parroco di Antro (PULFERO) S.E. Il Ministro delITntemo mi dà notizia del Vostro reclamo a proposito dell’ uso della lingua slava.
Il mio pensiero in proposito risulta dalla lettera della quale unisco copia.
Intendo che sia rispettato pienamente il diritto al culto della nazionalità slava nell'ambito della vita dello Stato Italiano e in tal senso darò disposizioni.
Se qualche specifico inconveniente ancora si verificasse, Vi prego di segnalarmelo in modo preciso indicando persone, tempo e luogo ed io non mancherò di intervenire. Frattanto mi è grato assi-
curarvi il vivo interessamento del Governo Nazionale a favore della libertà delle popolazioni slave incluse nel nostro Stato e Vi prego di valutare debitamente la portata delle dichiarazioni che nell’agosto p.p., emetteva in proposito il Consiglio dei Ministri.
Non dubito poi che anche la S.V. Rev.ma concorrerà alla opera che tutti i cittadini devono svolgere perchè, all’in-fuori dell’inasprimento di nazionalismi, i popoli si guardino, si rispettino e si amino, nello spirito di libertà, della democrazia, della umana cooperazione.
Distinti ossequi,
IL PREFETTO (A. Candolini)
(Ko konča pismo, zapoje pevski zbor: S strani Matajurja nebo se jasni...).
(Po odpeti pesmi, je slišati izza odra mogočen glas) DA BI BILO RES, DA BI BESEDA MESO POSTALA. KONEC.
ARPIT
Na pobudo gorske skupnosti
La Regione dà ragione al Pojana
Il «verbale di visita istruttoriei» spedita dall'ufficio del genio civile di Udine è un fascicolo manoscritto di venti pagine di carta bollata. In esso si prende atto di tutte le opposizioni presentate in febbraio e marzo scorsi contro la captazione della sorgente Arpit da parte del Consorzio Acquedotto Pojana.
Come si ricorderà si trattava di 3-4 mila firme di singoli cittadini unitamente ad una serie di associazioni ed enti che si opponevano alla presa d'acqua sottolineando il danno ecologico che ne deriverebbe al fiume Natisone.
Fra gli enti: la comunità montana delle Valli del Natisone, i comuni di S. Pietro al Natisone e Pulfero, la azienda di soggiorno e turismo. Inoltre una lunga serie di associazioni sportive, ricreative e culturali aveva contestato il progetto con osservazioni motivate e pertinenti.
Sinteticamente le opposizioni erano state confermate nella visita sopralluogo presso il comune di Cividale dai numerosi interventi: la presa d’acqua non andava fatta per ragioni ecologiche, turistiche ed economiche anche perchè esistono soluzioni alternative.
Ora fra le mani di tutta questa gente circola un nuovo documento: la risposta
della giunta regionale alle interrogazioni sull’Arpit da parte del PCI, di DP e del MF. Di questa risposta, per brevità, riferiamo solo le conclusioni, che consideriamo e-stremamente negative e per nulla rispettose della volontà della popolazione, dellé, amministrazioni locali e del parere delle associazioni.
La risposta, dando piena ragione al Pojana ed a Pascolini, presidente del consorzio e sindaco di Cividale, con elude testualmente:
Considerato che, come sopra evidenziato, la portata che si propone di prelevare deve essere giudicata insignificante in rapporto alla portata ordinaria del fiume e che qualora fosse sospesa la fornitura nei periodi di siccità non potrebbe derivare alcun danno al fiume Natisone sotto gli aspetti evidenziati dagli interroganti, non si ravvisano sufficienti motivazioni per giustificare un riesame della Giunta regionale del problema in argomento.
Questa risposta, sulla falsariga di quanto ha detto a Cividale Pascolini, costituisce una premessa negativa all'esame dei ricorsi da parte del ministero dei lavori pubblici.
Diventeranno dunque carta straccia gli argomenti dei nostri comuni e delle nostre associazioni?	p.
; " . ■' :.
:v
Petjaži na škercajo... an de bojo vsi viedeli, kakuo jim stoji par sarc Nediža so tajšne kartele, kuk vidite na sliki, parbil blizu poti. Če pa čemo varvat an branit našo Nedižo, vse kaže de se muormo spet zganit
Interrogazione di Scovacricchi
Della tutela del Natisone si è occupato intanto anche l’on. Martino Scovacricchi. Il deputato socialdemocratico ha presentato recentemente infatti un’interrogazione a risposta scritta ai ministri dei lavori pubblici e dell’ecologia sulla questione della derivazione a uso potabile della sorgente Arpit da parte del consorzio acquedotto Poiana.
Sostenendo che i problemi di approvvigionamento idrico
del consorzio acquedotto Poia na possono agevolmente trovare una soluzione alternativa con un maggior prelievo dall’acquedotto del Friuli centrale, l’on. Scovacricchi chiede tra l’altro di sapere se e quali provvedimenti i due ministri intendano adottare per ov viare all’eventualità paventata dalle popolazioni rappresentate dal comitato per la tutela del Natisone.
V Špetru predstavili zakon 115 in možnosti razvoja z njim povezane
Prispevki za razvoj proizvajalnih dejavnosti na območju gorske skupnosti Nadiških dolin. To je bila tema posveta, ki se je 8. junija odvijal v špe-trski občinski dvorani in katerega se je udeležil tudi predsednik deželnega odbora Co-melli. Posvet je priredila gorska skupnosti Nadiških dolin, Banca popolare iz Čedada je pa pobudi dala svoje pokroviteljstvo.
Odprl je srečanje predsednik gorske skupnosti Chiuch, sledil je pozdrav predsednika banke Lorenza Pelizza, nato je deželni svetovalec Dominici natančno orisal deželni zakonski osnutek, ki ga je pred-kratkim sprejela pristojna deželna komisija in ki predvideva celo vrsto posegov v korist razvoja proizvajalnih dejavnosti v naši deželi. Omenjeni zakonski osnutek nosi številko 115, predvideva posege za približno 270 milijard v troletju 84-86, v bistvu vsebuje norme za uresničevanje določil zakona 828. Le-ta posveča velik
prostor vprašanju gospodarskega uravnovešenja v deželi in predvsem vprašanju razvoja gorskih in hrobovitih predelov.
V svojem izvajanju je svetovalec Dominici, ki je tudi poročevalec o zakonu 115, obravnaval prav tiste poglavja omenjenega zakona, ki obravnavajo gospodarsko zaostala območja, karkršno je območje gorske skupnosti Nadiških dolin. Toda iz njegovega posega izhaja, da izrecno za gospodarski razvoj obrobnih območji zakon 115 predvideva posege le za 24 milijard v troletju 84-86, 18 za industrijo in 6 za obrtništvo.
O samem zakonu in o posebnem položaju ob meji naše dežele je na koncu spregovoril predsednik deželnega odbora Comelli. Le-ta je zaključil posvet s poudarkom na politični volji deželne u-prave, da poseže na obrobnih in gorskih območiji, kakršno je območje gorske skupnosti Nadiških dolin.
PAOLO PETRICIG
RICORDO Dl BERLINGUER
I
Pokrajinski odbornik za kulturo in načrtovanje Oscarre Lepre na sestanku s predstavniki slovenskih organizaciji, ki je na pobudo društva Ivan Trinko bil predkratkem na sedežu društva v Čedadu.
ANCHE LA FRANCIA TUTELERÀ’ LE MINORANZE LINGUISTICHE
GORENJA VAS
RITARDO ENEL PER IL RIPETITORE TV
L’Enel ha informato la Provincia sul ritardo deM’allac-ciamento del ripetitore TV di Gorenja Vas con le seguenti informazioni:
— l’allacciamento del ripetitore TV di Gorenjia 'vas in comune di Pulfero richiede la costruzione di una cabina di trasformazione su palo, di km 0,467 di linea a 20 KV e di km. 0,698 di linea a bassa tensione;
— a tutt’oggi abbiamo predisposto i progetti esecutivi ed in data 2 maggio scorso sono state inoltrate ai vari Enti le domande di concessione, mentre abbiamo già ottenuto bonariamente dai proprietari interessati le servitù di elettrodotto della linea a 20 KV;
— lo studio e la progettazione dell'impianto ha richiesto tempi lunghi date le caratteristiche della zona e la impossibilità di operare durante il periodo invernale;
— non appena ci perverranno i nulla-osta richiesti, sarà nostra premura dar corso ai lavori nel più breve tempo possibile.
I consiglieri provinciali Pe-tricìg e Melissa hanno rivolto al Presidente del consiglio provinciale Englaro un’interrogazione sulla riduzione dell’orario degli uffici ENEL di Cividale. Appreso che gli uffici dell'ENEL di Cividale hanno ulteriormente ridotto l'orario per il pubblico ad una sola giornata alla settimana, il lu-
Recentemente é stato presentato a Parigi nel corso di una conferenza stampa un disegno di legge sulla promozione delle lingue e delle culture in Francia.
L’iniziativa é tanto più importante considerato il tradizionale centralismo statale e linguistico francese. Vale la pena di ricordare che, per e-
In questi termini ha risposto ai consiglieri Petricig e Melissa il presidente Englaro cui era stata rivolta un’interrogazione.
nedì, considerata l’ampiezza del territorio di utenza, interpretando la volontà del personale, della popolazione e delle amministrazioni locali i consiglieri Petricig e Melissa sono intervenuti presso il Presidente per sapere se intende intervenire decisamente presso le autorità competenti al fine di ripristinare l’orario precedente.
sempio, il premier francese (allora era Raymon Barre) non aveva voluto sottoscrivere la dichiarazione dell’ONU sui diritti delle minoranze etniche del 1967 e poi entrate in vigore nel 1976.
D'altro canto l'affermazione della dignità e del valore culturale delle lingue minoritarie in Francia era stato uno dei punti principali del programma politico dei socialisti francesi prima ancora della campagna elettorale presidenziale del 1981.
Il primo firmatario del disegno di legge, che porta ad ima svolta decisiva la politica dello stato francese nei confronti delle minoranze, è il deputato socialista della regione basca dei Pirenei a-tlantici Jean Pierre Destrade. Segue la firma del primo segretario del PSF Lionel Jospin. Tra i firmatari c’è anche il presidente dell'assemblea provinciale della Corsica, Alfonsi.
L’attuale disegno di legge che comprende 27 articoli, nel suo primo articolo riconosce ed afferma il diritto alla diversità per i singoli e le comunità che parlano una lingua diversa dal francese, lingua ufficiale dello stato.
Sono elencate poi le comunità linguistiche e nazionali presenti in Francia e cioè baschi, bretoni, catalani, corsi, creoli, fiamminghi, occitani e tedeschi dell'Alsazia e della Lorena. Il disegno di legge si riferisce inoltre anche a quelle lingue non legate ad un ben preciso e definito ambito territoriale e che sono espressione di comunità di immigrati in Francia.
Sono stato come tanti altri c Roma a rendere l’estremo saluto a Enrico Berlinguer che ormai ricordo soprattutto seduto alla presidenza del comitato centrale, intento ad ascoltare i compagni che per ore ed ore si avvicendano alla tribuna.
All’inizio dell’ultima riunione avvicinai Berlinguer non appena lo vidi seduto al solito posto per dargli il numero di «Emigrant» con la sua fotografia assieme ad Eli-gio Floram.
Gli emigrati sloveni avevano chiesto d’incontrarsi con il segretario del PCI ed erano stati soddisfatti: lo incontrarono a Liegi durante il viaggio di Enrico Berlinguer in Belgio nella scorsa primavera.
Vista la fotografia Berlinguer sorrise e mi ringraziò chiedendomi se gli emigranti sloveni fossero rimasti contenti.
Ricordo Berlinguer al Palasport di Udine, dopo il terremoto del settembre 1976: parlai anch’io dei problemi della Slavia e notai che ascoltava con molta attenzione. Lo ritrovai un paio di anni fa in un piccolo paese del Carso, poi ai funerali di Vidali. Lo incontrai con una delegazione unitaria degli sloveni presso la direzione del partito nel 1981.
Di questa delegazione faceva parte un nostro sacerdote sloveno, il quale disse a Berlinguer: «Onorevole, non si stupisca di vedermi qui con un suo compagno di partito...» Berlinguer rispose: «Non mi meraviglio. Recentemente sono stato in Nicaragua e mi sono incontralo con il governo rivoluzionario: di questo fanno parte tre sacerdoti...» Più avanti chiese: «Come spiegano l'ostilità alla tutela della minoranza slovena nella provincia di Udi-
ne gli oppositori?» e volle sapere ogni cosa.
A conclusione rilasciò, riluttante, un’intervista per la Agenzia Alpe Adria facendo un resoconto preciso e completo, rinnovando l'impegno del PCI e quello suo personale.
Ricordo tuttavia Berlinguer soprattutto per una lettera. Insegnavo ai bambini della piccola scuola di Ipplis a cercare informazione dirette sui fatti.
Era il tempo dell’assassinio di Robert Kennedy, di Martin Luther King, della guerra del Viet-Nam. Nella nostra piccola scuola si parlava di razzismo, anche negli aspetti concreti del paese, della pace e della violenza.
Una bambina scrisse per errore (mio)	all’on. Luigi
Berlinguer che avevamo letto essere stato in delegazione nel Viet-Nam del Nord. Ci rispose un altro: Enrico Berlinguer. Si trattava di una lettera fatta apposta per i ragazzi: parlava infatti della vita della gente comune, dei bombardamenti delle super-forze volanti americane su Hanoi e sulle dighe, della vita dei bambini che continuavano ad andare a scuola sotto le bombe interrompendo il lavoro per incunearsi nelle gallerie scavate sotto i banchi nei momenti di pericolo.
Interrogazione di Petricig e Melissa
Spoznavajmo naše kraje
Jer onišče, na Jeronišču, z Jeronišča, jeronški, ital. Je-ronizza. ’81 29 preb. Sodnija, železniška postaja Čedad 14 km, avtobusna postaja, fara, občina, pošta, osnovna šola, zdravnik Sovodnja 2 km.
Nadmorska višina 357 m. Razpotegnjeno naselje na zgornjem koncu ozke doline Aborne pod Matajurjem kraj asfaltirane ceste Sovod-nja-Matajur. Z nje se tu odcepi stranska asfaltirana cesta, ki povezuje s tukajšnjo dolino Mašero, Duš in Jelino, medtem ko pelje z Jeronišča od desnem bregu A-borne stranska cesta v Sovo-dnjo. Le-te se poslužujejo predvsem kmetje.
V neposredni bližini naselja se stekajo v Aborno številni potočki, med njimi Pečanščak, Mieščak in Lesi-čje. Vas obkrožajo razen mogočnega Matajurja na severu, Tarčmunski hrib na vzhodu, na zahodu pa greben, ki seže od Matajurja do Ažle. Poglavitna ledinska imena so: Ta za malne, Glad-kica, Guna, Mvzac, Konjska uoda, Kuk, Stare Laze,
Rušja, Jezova dolina, Siva peč, čarni patok, Golieš, Kuosove, Kripje, Travna, Paklič, Rupa, Bazjak, Kranjski Rob.
Naselje je nastalo nekako pred sto leti na senožetih in njivah, ki so bile povečini v lasti Tarčmunjanov; ti kraji še danes enostavno imenujejo Polog. Svet primeren za sadjarstvo, a neprikladen za druge pridelke, ker je dolina ozka in jo sonce zaradi lege premalo ogreva. V naselju sta bila dva mlina, trgovina z živili, trafika in gostilna, na katere so bile navezane bližnje hribovske kmetije, ker ni bilo cestnih povezav z dolino. Ceste so začeli graditi šele leta 1956. Naseljenci so prišli iz Star-mice, Tarčmuna, Pecnijega (prebivalci tega kraja poznajo Jeronišče tudi pod imenom Do par Maine) in iz Rečanske doline (črnica). Zdaj tu ni več ne mlinov, ne trgovine, pač pa moderen hotel z restavracijo, bifejem in tarafiko, kamor prihajajo na oddih ljubitelji miru, ki pa jim ne prija višinski zrak. Hiše so moderne in so jih po
potresu leta 1976 domala vse popravili. Vodovod napaja bližnji studenec na Tarč-munskem hribu. Taksist. Priimki: Oballa, Cernotta, Petricig, Golop.
Stàrmica, v Stàrmici, iz Stàrmice, starmiški, Starmi-ščanji, ital. Stermizza. 1981: 76 preb. fara Matajur 2,5 km, občina, pošta, osnovna šola, zdravnik Sovodnje 5,5 km, sodnija, železniška postaja Čedad 18. km. Nadmorska višina 705 m. Gručasto naselje na strmem pobočju Matajurja ob asfaltirani cesti Sovodnja-Matajur, s katere se tu odcepi cesta proti Pečnienu. Na vzhodni strani teče potok Zapotok izpod Kravjaka na Matajurju, na zahodni strani pa potok Lesičje. Tik vasi je bre-zimeni potoček, ki je svoj čas celo poganjal mlin, od katerega je ostalo še nekaj zidišča.
Značilna ledinska imena: Lovišča, Drenjovnjak, Dolina, Perilo, Pod pokalco, Kot, Malinščak, Pač, Podica, Ko-reda, Rošči rob, Plečja, Mu-ronca, Lepenje, Dolenčica, Lebamica, štelma jama, Bri-
škulin, Na golesci, Lazič, Par pustinji, Fianca, Tarnje, V režavni, V repe, Kliničje, Za patokan, Dobje, Pod la-nišči, Plaz, Lesičje, Božič, Vodovod napeljan iz studenca pod Barcami.
Na terasastih njivicah pridelujejo krompir, fižol in povrtnino. Večina njiv pa je opuščena in so tam travniki. Sadno drevje je ostarelo in ga več ne negujejo, vendar daje še precej jabolk, hrušk, češenj in sliv za domače potrebe. Vinske trte, ki je dajala šibko vino, ne goje več.
živinoreja je močno nazadovala. Takoj po zadnji vojni so imeli svojo mlekarno, ki je dnevno predelala do 350 litrov mleka, zdaj ga oddajajo v ažliško zadružno mlekarno. Dvonadstropne hiše, nekatere še z zunanjimi lesenimi ganki. Dve gostilni brez prenočišč, trgovina z živili. Cerkev sv. Andreja je dal zgraditi letal874 kaplan Janez Bečja iz Sar-žente. Leta 1907 je bila razširjena. Javna telefonska govorilnica. Pogostna priimka Golles in Medveš. (B.Z.)
Otroški kotiček
Dragi otroci,
dobro si poglejte, kaj vse smo vam tokrat narisali. Potem vzemite prvo črko vsake besede, jih lepo premešajte... in prebrali boste ime natečaja, ki bo v nedeljo, 1. julija, prinesel vsem pridnim otrokom, ki so kaj lepega napisali, lepa in bogata darila.
Sodobna slovenska lirika na Univerzi v Vidmu
Predavanje profesorja Borisa Paternuja
Anche S. Pietro ha il suo consultorio familiare
Il 25 maggio si è tenuta presso la sala riunioni del Poliambulatorio una riunione-incontro con la popolazione per la presentazione del Consultorio del distretto di S. Pietro al Natisone.
Il presidente dell'USL n. 5, dott. Roncalli, dopo aver dato il benvenuto agli intervenuti, ha introdotto I’ argomento «Consultorio» accennando anche a problemi concreti (quali il blocco delle assunzioni del personale dei servizi socio-sanitari, per cui l’USL si vede costretta a convenzionarsi con alcuni operatori a tempo parziale) che vanno a scapito del buon funzionamento del servizio. Il capo Settore Assistenza, dott.. Rotolo, ha ricordato la legislazione nazionale e regionale istitutiva del servizio con particolare riferimento al momento storico in cui in Italia furono organizzati i primi consultori; si è soffermato, inoltre, sulle particolari caratteristiche che possono differenziare un consultorio da un altro.
Seguivano quindi due relazioni. La prima a cura della Signora Terlicher, componente del Comitato di Partecipazione, organo peculiare che deve garantire, in base alla legge istitutiva ed al regolamento stesso del Consultorio dell’USL n. 5, la rispondenza del servizio a quelle che sono le esigenze del territorio.
Il dott. Bolzon, psicologo del Consultorio di S. Pietro al Nat. e di Manzano, ha esposto la relazione elaborata dall’equipe. I contenuti hanno inerito un cenno all’evoluzione della tipologia della famiglia moderna e le risposte offerte alle sue difficoltà (sia come gruppo familiare che ai singoli membri-ruoli) da questo servizio. Sono state presentate le competenze e le funzioni del Consultorio e gli operatori impegnati a S. Pietro al Nat. Infine si sono fornite alcune indicazioni pratiche di riuscita del servizio, che potrebbero essere il di-
ORARIO DEL CONSULTORIO DI S. PIETRO
OPERATORE	Lunedì
Assistente sanitaria (Sig. Chiuch)	9-10
Assistente sociale (Sig. Salanitro)	8.30-10.30
Ginecologo (dott. Patat)	10-11
Pediatra (dott. Gelsomini-Vignato)	
Psicologo (dott. Bolzon)	
Martedì Mercoledì Giovedì Venerdì
10-12
10-12
10-12
13-14
8.30-10.30 8.30-10.30 8.30-10.30 8.30-10.30 8.30-10.30
ventare punto di riferimento conosciuto e credibile per la popolazione, e l'essere collocato ad un livello compreso tra i servizi di base e quelli specialistici, al fine di facilitarne l'integrazione.
* * *
Il consultario viene considerato un servizio innovativo; vediamone il perchè:
1) è territoriale, si colloca al di fuori dell’ospedale ed opera prevalentemente ad un livello preventivo là dove le problematiche potrebbero sorgere (Prevenzione, Informazione, Formazione, Sostegno);
2) vi è presente un'equipe di operatori diversi (Ass. sanitaria, Ass. sociale, Ginecologo, Pediatra, Psicologo) che con la propria formazione e specificità affrontano obiettivi operativi comuni nell'interesse dell'utenza.
3) è basato sulla partecipazione dei cittadini, affinchè diventi un punto di riferimento conosciuto, credibile e rispondente alle esigenze del territorio.
Perchè rivolgersi al consultorio familiare?
— Per una cosciente e responsabile maternità e paternità;
— Per un’ulteriore informazione sulla contraccezione ed un’adeguata educazione alla sessualità;
11-12
14-19
V okviru plodnega sodelovanja med Univerzo «Edvarda Kardelja» v Ljubljani in Univerzo v Vidmu, sta bili 9. in 10. maja dve predavanji o sodobni slovenski liriki, prvo teoretičnega, drugo pa praktičnega značaja z branjem tekstov najznačilnejših predstavnikov glavnih smeri sodobne slovenske lirike.
Predavatelj je bil Boris Paternu redili profesor za literarno zgodovino na Ljubljanski univerzi, ki ga je občinstvu predstavila Neva Godini predstojnica katedre za slovenski jezik na videmski univerzi in redna profesorica slovanske filologije prav tako na univerzi v
— per la salute della donna e del frutto del concepimento;
— per seguire lo sviluppo psicofisico del bambino; per l'educazione dei figli;
— per le problematiche giovanili e minorili.
Nel corso della presentazione del consultorio di S. Pietro sono stati distribuiti agli intervenuti alcuni questionari che avevano l'obiettivo di rilevare quali tra i vari argomenti proposti (problematiche sessuali, familiari, giovanili, relative alla maternità; all'uso degli anticoncezionali ,ecc.) dovrebbero es-cere privilegiati dal consultorio.
Ne sono stati compilati 30, tra cui 29 validi.
Femmine = 22, Maschi = 5 (Non specificano = 2) Età media = 31 anni.
Le risposte più numerose ( 14) indicano di privilegiare i seguenti argomenti:
1 - Affrontare i problemi legati alla nascita di un figlio.
2 - Affrontare i problemi che pongono gli adolescenti (droga, difficoltà di inserimento, ecc.).
Queste sono indicazioni u-tili, indicazioni che dovranno orientare l'operatività futura del consultorio di S. Pietro.
L’assistente sociale G. S.
Ob 140. letnici rojstva pesnika Simona Gregorčiča
Velika kulturna proslava v Kobaridu
Kako je bil priljubljen med primorskimi Slovenci Simon Gregorčič - goriški slavček, pokaže vsaka kulturna proslava, ki se Njega tiče in tako je pokazala tudi zadnja, ki je bila v nedeljo 17. junija v Kobaridu, ob 140. letnici rojstva slavnega pesnika.
Ves Kobarid je bil na glavnem trgu, kjer je postavljen spomenik «goriškemu slavčku». Ljudje so prišli tudi iz bližnjih in daljnih krajev, da bi poslužali koncert, govor in recitacije Gregorčičevih pesmi. Bilo je ga-njljivo. Trg je bil napolnjen z ljudmi in v času izvajanja kulturnega programa, ki je trajal skoraj dve uri, je bil mimo trga zastavljen promet. Kulturno manifestacijo je priredil odbor za kulturo krajevne skupnosti v Kobaridu, kulturni program pa se je začel z nastopom Kobariškega okteta «Simon Gregorčič». Na koncertu pa so sodelovali še: mešani pevski zbor iz Drežnice, oktet «Nadiža» iz Kreda, ženski pevski zbor «Franc Zgonik» iz Branika in moški pevski zbor «Franc Zgonik» le iz Branika.
Slavnostni govornik je bil nam beneškim
Slovencem znan prijatelj, prof. Tomaž Pavšič, ki je mojstrsko orisal lik pesnika, vrednoto njegovih poezij, njegovo zapoved in izročilo. Vmes so bile recitacije učencev osnovne šole «Simon Gregorčič» iz Kobarida, učitelja Ivana Rutarja ter Staneta Raztresenega-igralca Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta.
Prisotnim je prinesel pozdrav beneških Slovencev naš odgovorni urednik Izidor Predan, ki je omenil prijateljstvo med pesnikom Simonom Gregorčičem ter pesnikom Ivanom Trinkom in izrazil željo, da bi se to prijateljstvo nadaljevalo med sosednimi brati in med vsemi narodi sveta. Predan se je v svojem impriviziranem nagovoru dotaknil vprašanja narodnostnih pravic Slovencev v Italiji in njihovega boja za globalno zaščito. Poseben aplavz pa je odmeval na Kobariškem trgu, ko je o-menil veliko protestno manifestacijo zamejskih Slovencev 20. maja letos na Goriškem Travniku, kar pomeni, da tudi Kobariški Slovenci sledijo od blizu našemu boju za priznanje naših narodnostnih pravic.
Vidmu.
Predavanje, ki mu je sledilo lepo število slušateljev tečaja slovenskega jezika, pa tudi nekateri profesorji in slušatelji katedr srbohrvaškega in poljskega jezika, je bilo posvečeno analizi slovenske poezije od leta 45 do danes. Slovenska poezija se razvija od prve povojene faze, od faze graditve porušene domovine, ko aktivistično in deskriptivno poje o preobrazbi sveta in človeka, do popolne skepse v sredini 60 let posebno pri Tomažu Šalamunu, ki razdere vse tradicionalne sisteme, do nove vere, nove svobode v najnovejši slovenski liriki, ki jo odlikujejo subjektivistična v širšem smislu besede in družbeno kritična usmeritev.
Zelo zanimiva je bila analiza zamejske, tako koroške kot primorske poezije, ki jo odlikujejo posebne značilnosti v okviru slovenske lirike sploh in sicer: bitka za nacionalni obstoj, krajinarski kolorit — ko bereš Košuto-ve poezije vidiš Trst pred seboj, je med drugim rekel Boris Paternu, pri Zajcu pa ne čutiš Ljubljane —, uporaba dialekta v poeziji na Tržaškem in še posebej v Beneški Sloveniji ter navezava na italijansko oziroma nemško literaturo. Na koncu se je razvila zelo široka debata, kjer je bil med drugim govor o prevajalski politiki in o plodnih stikih z drugimi jugoslovanskimi literaturami, ki so vnesle v slovensko poezijo bogate izkušnje denimo posebno srbskega nadrealizma in tako nad vse oplajale našo sobodno slovensko liriko.
Marino Vertovec
Še do 31. julija imate čas, da poravnate naročnino Novega Matajurja. Pohitite!
Ancora fino al 31 luglio è possibile rinnovare l’abbonamento al Novi Matajur, dopodiché verrà soppresso. Affrettatevi!
LO SPORT
Under 19 Torneo Cuttini
Cussignacco - Valnatisone 0-0 dopo i suppl. 1-1 (si qualifica il Cussignacco dopo i calci di rigore)
Torneo Allievi «E. Bravi»
S. Gottardo - Valnatisone 0-1
Linea Zeta - Valnatisone 1-2 Torneo «Pulcini» (a sette) Valnatisone - Buttrio 4-1 Serenìssima - Valnatisone 1-2 Torneo di Moimacco «ammogliati»
Ziracco - S. Pietro 1-0 S. Pietro - Moimacco 3-0
FANNA OLIMPIONICO
La formazione «allievi» Valnatisone che ha espugnato il campo di S. Gottardo, con rete di Dugaro Stefano.
Con Jussa Bruno e il prof. Bordon Claudio, la Manzanese è promossa !
Bruno Jussa, difensore passato nell'estate scorsa alla Manzanese è stato con Claudio Bordon (preparatore atletico), uno degli artefici della promozione degli arancione all’interregionale, Bruno risiede a Tiglio mentre il prof. Bordon risiede a Clenia.
Potevano essere in due, ma a Los Angeles andrà solo Pierino, mentre Paolo Miano seguirà sul piccolo schermo il cammino della nazionale Olimpica.
Enzo Bearzot ha diramato le convocazioni e ha deciso per Fanna che durante tutto l’arco del campionato ha disputato partite ad alto contenuto tecnico, sorretto da buona condizione fisica culminata con l'esordio nella nazionale maggiore.
Certo, una bella soddisfazione per Pierino, ma anche per gli sportivi delle Valli che auspicano che alle Olimpiadi ci vadano anche i fratelli Rudi.
RALLY - «TROFEO A112 ABARTH"
DOPO L’OUT AL' QUATTRO REGIONI,, CORREDIG E’ 3° ALL’ISOLA D’ELBA
ca ma che conferma il pilota valligiano tra i big della classifica.
Auguriamo a Corredig che dopo gli infortuni occorsi nelle prime gare di quest'anno le cose vadano per il meglio e se così sarà chissà che al prossimo appuntamento di Biella il 29-30 giugno al 7° Rally della Lana non riesca...
Al termine della 4a prova valevole per il Trofeo A 112 -84 questa la classifica.
Lago punti 65, Pìzio punti 38, Corredig punti 36, Perugia punti 35, Panontin punti 24. (o.d.)
Spet odložena
v
Čedad - Stara gora
Gara di velocità in salita Čedad-Stara gora, ki je bla muorla bit 1. julija je bla spet odložena.
Tole dečižjon je uzela «commissione di vigilanza», zak po pregledu perkorša je odločila, de je šele nevarna an de nie še zadost barier di protezione.
Takuo upamo, de to narbuj špe-takolar garo od naše dežele, jo bomo mogli videt miesca septembra.
Dižorganizacija an incidenti na "Rally dei Colli Goriziani,,
23. an 24. junija je biu parvi «Rally dei Colli Goriziani», gara veljavna za kampionato triveneto an za tist regional. Tel rally 2. serije je biu organizan od ACI iz Gorice an od Gorizia Corse. Kot prvi rally je biu zlo nasrečan, ma-loman vas cajt je biu temporal an daž, dižorganizacjon je biu velik, veliko je bluo an inčidentu. Na prvi provi special so celuo mankal kro-nometristi, takuo de so jo muorli anulat. Med incidenti te_narbuj hud je biu tist kjer-je adna makina šla uoz pot an parjela taz dol 4 judi, ki so se huduo poškodoval saj sada so u špitalu.
Znani Aguzzoni an Benečan Mat-telig na Fiat Ritmo, ki so bli te parvi pa so bli zbrisani iz klasifike.
Takuo k’ smo čul so miei pred štartom nekatere probleme za par-tit, uprašal so komisarja od gare, če morejo na kako vižo aviat ma-kino, kar regolament na parpusti. Tel jim je jau de ja, zak narvič so bli miei «penalità» an takuo so nadaljeval garo do konca na prvem mestu.
Na zadnjo so se pa videli zbrisani iz klasifike.
Prvi so paršli Molinaro-Del Negro iz Buie (Opel Ascona), drugi Fran-zolini-De Antoni iz Vidma (Ritmo 130) trecji pa Di Blas-Golia iz Gorice na R5 Alpine.
Drug apuntament je za Rally delle Valli del Torre ki bo 4. in 5. avgusta.
Bruno Jussa, in una foto della passata stagione, quando militava nella Valnatisone.
HI
«I
* £. ****
A.F. WUtò
WM
Dopo il ritiro conseguente ai danni meccanici riportati in un incidente al «Rally 4 regioni» il 17-19 maggio Corredig ci riprova e ci riprova bene. Al rally dell’Isola d'Elba disputato il 9-10 giugno è nuovamente terzo.
Lungo il percorso elbano si impone fin dall'inizio conducendo la gara saldamente in seconda posizione con un buon margine sugli inseguitori fino a sembrare che la gara sia una disputa a due con l’alessandrino Perugia.
Nelle ultime prove quando il gioco sembra fatto Corre-
dig si distende ed affronta una prova con «troppa prudenza» guidando al risparmio mentre alle spalle con una buona dose di rischio su un tracciato proibitivo incalza Lago che riesce a farsi sotto. Nella prova successiva quando Corredig tenta di riprendere distanza, per la troppa foga inceppa in un testa coda buttando così una meritata piazza d’onore conquistata autorevolmente fin dall’inizio.
Un buon terzo posto che lascia un po' di amaro in boc-
IDRSKO PRI KOBARIDU
Fračarjada ali gara s fiondo
I "Pulcini,, della Valnatisone a Pradamano, e gli "Ammogliati,, di S. Pietro a Moimacco, disputeranno la finale dei tornei. Servizi sul prossimo numero.
GRAZIE
ENZO
Era nell’aria da alcuni mesi, Enzo Bernard lascia la Valnatisone! Dopo quattro anni passati nelle Valli, l'allenatore guiderà i «giovanissimi» dell’u.s. Manzanese. La partenza del tecnico è da attribuire alla scarsa partecipazione agli allenamenti dei ragazzi nella stagione appena conclusa. Questa è una «campana stonata» che riguarda la frammentaria, o del tutto assente collaborazione tra la società sanpietrina ed alcuni genitori.
Lasciando da parte polemiche, speriamo che tra la società e le famiglie si instauri per il futuro una fattiva collaborazione fra le due componenti in modo che in futuro non ci siano altre... «fughe» del genere.
Grazie Enzo, un grazie sincero che viene dai «tuoi ragazzi» delle valli.
Lepa in simpatična tekma s fračo (fiondo) se je v nedeljo 17. junija že tretje leto ponovila pred znano gostilno Jazbec v Idrskem pri Kobaridu. Frača (fionda) je verjetno eno izmed najstarejših orožji na svetu, saj celo v Svetem 'pismu Stare Zaveze beremo, da je mali David izraelski s fračo ubil nasprotnika svojega naroda, velikana Go-likana - Filistejca.
Mi, ki smo že stari, vemo koliko ptičev smo s fračo pobili, pa tudi marsikatero šipo po ownih in smo jih zaradi tega večrat «fasali» ali dobili po zadnji plati.
Zato ni nič čudno, da ti zbere tako svojstveno, originalno športno tekmovanje skupaj toliko ljudi, starih in mladih, pa tudi tako majhnih otrok, da s težavo nategujejo «la-stikovo fiondo».
Tekmovalci si frače sami izdelajo in pridejo vsi «obo-
roženi» na mesto tekmovanja. Dobi, tisti, ki zadene z majhnim kamenčkom postavljeno trčo.
Lepo bi bilo, če bi se tekme udeležila tudi predsednik A-
merike, Regan, in Sovjetske zveze Černjenko. Morda bi razumela, da je še vedno najbolj varno in zanesljivo to staro orožje, kot je frača (fionda).	Izidor	Predan
Naša fotografija nam kaže začetek tekmovanja s fračo lanskega leta. Ko bomo dobili fotografijo letošnjega tekmovanja, jo bomo objavili z imenom zmagovalca.
La formazione «esordienti» Valnatisone che ha concluso vittoriosa la gara di Lauzacco.
Bernard, Fiorentini (bomber delle valli), Specogna Daniele (balon d’aur 84), Beltrame, un quartetto che non vedremo il prossimo campionato.
Specogna Angelo consegna una targa offerta dai ragazzi della categoria esordienti della Valnatisone al dirigente arbitro Paolo Caffi.
Una respinta del portiere degli ammogliati di Ziracco.
Ukve: Lepi sadovi kulturnega dela
Izreden uspeh zaključne prireditve tečaja slovenščine, ročnih del in glasbene šole
Po krajšem nagovoru predsednika kulturnega društva Lepi vrh Alija Omana, se je v nedeljo 10. junija popoldne začela v Ukvah zaključna prireditev glasbene šole, tečaja slovenščine in ročnih del, ki so letos že devetič uspešno potekali.
Telovadnica osnovne šole, kjer se je prireditev odvijala je bila pretesna za številno občinstvo, za starše, učence, sordnike in vaščane, ki so z zanimanjem sledili nastopom nad 40 otrok. Pozdravili so pobudo K. Palčič v imenu Slovenske kulturno gospodarske zveze, P. Clavora za slovenske katoličane videmske pokrajine in Filip Warasch za Narodni svet Koroških Slovencev. Prisoten je bil tudi predsednik teritorialnega odbora SKGZ za videmsko pokrajino Viljem černo.
Program prireditve je bil zelo bogat in obsežen; številnemu občinstvu so se predstavili mladi domači recitatorji, kitaristi, pianisti, harmonikarji in pevci, nastopile pa so tudi številne skupine iz Slovenije, Koroške, Benečije in Trsta.
Glavni namen prireditve je bil seveda prikaz tega, kar so se udeleženci naučili, kar so ustvarili med šolskim letom. Pred vhodom v telovadnico je bila zato tudi razstava ročnih del.
Letos je tečaje obiskovalo približno 45 otrok od 6. do 14 leta starosti.
Veliko zaslug za uspeh letošnje in vseh prejšnjih prireditev imata župnik Mario Gariup in profesor Salvatore Venosi, ki sta že od samega začetka, ko so morali premostiti marsikatero težavo, nosilca vseh omenjenih pobud. Glede na recitacije in tečaja ročnih del sta veliko pripomogli sodelovanje in delo sester Albine in
Spet pismo iz Belgije
Pisu nam je Faustino Gosgnach, Buoh mu darži zdravje
Tamines, 24.05.84
Dragi napravjauci Novega Matajurja!
U nedeljo je moj sin pre-hledavo stare in nove slike, prišo je z edno u rokah an me uprašal, če poznam te steri, tako slavo oblečeni. Povedal san mo, de so trije parjateli z mano an de smo skupaj delali. Pomislil sem na vas, zatuo vam jo pošiljam za jo publikjerat na Novi Matajur.
Rad bi biu, de bi jim ga pošjal, če ga ne dobivajo, de bojo pomislil na naše mlade leta.
Ta slika je poseneta 1951 leta u Hasard, blizo Liegi, na dan prej, ko smo šli u črno mino. Parvi od leve je Gosgnach Valentin — Klinsk po domače, drugi sem ist, trečji je Milio Juretig — Ma cjetu in zadnji je Bepo Juretig - Macjonu. Parva dva sta Z Gorenjega, druga dva pa z Dolenjega Marsina. Srečno ih pozdravljam an če se ne bo nič zgodilo, pridem mesca vošta na svojo ljubljeno Zemljo an rad ih bom obiskal.
Rad bi končal, pa ne morem, če ne povjem braucam, kakuo smo tardilo delali za zaslužit malo franku. Kadar smo na občini (na komune) prašali delo, so nam rekli,
Andreine. Kar zadeva pa glasbeno šolo, naj povemo, da tu poučujejo glasbeni pedagogi in Jesenic, pomembno pa je tudi sodelovanje s Glasbeno matico iz Trsta.
Kot gostje so na prireditvi nastopili moški oktet-France Prešeren iz Žirovnice, Trio Sekardi iz Jesenic, harmonikarka Maja Plazar iz Kranjske gore, mladinski
odsek kulturnega društva Peter Markovič iz Rožeka na Koroškem, otroški pevski zbor Glasbene matice iz Trsta in folklorna skupina Ži-vanit iz Benečije.
Med prireditvijo so podelili tudi nagrade zbestobe ukovškim pevcem. Nagrajeni so bili:
— Maria Wudenig za 35 let petja v cerkvenem zboru
— Franca Oman za 50 let petja.
— Andrej Oman za 45 let petja.
— Toni Prescheren za 40 let petja.
— Pepi Ehrlich za 40 let petja.
— Franc Sivec za 38 let zvestobe ukovškemu pevskemu zboru, katerega je pevovodja in organist.
Pevski zbor Pod lipo v Vipavi
Med štierimi narbuojšimi zbori letošnje "Primorska poje,,
Ezio Qualizza in njegova harmonka na kaseti
Stari beneški valček
Vse se je začelo, ko je bil šele majhen in mu je oče, ( znani družbeno politični delavec v Benečiji, saj je že dalj časa) predsednik sekcije bivših rudarjev Zveze beneških izseljencev, podaril harmoniko. Ezio Qualizza se je takoj zaljubil v ta inštrument, v slovensko narodno glasbo in je začel nastopati. Zato 20-letnega Ezia, ki je harmonikar Beneške folklorne Skupine Živanit, dobro poznajo tako v Benečiji kot med izseljenci, kjer je večkrat nastopil, bodisi
La magica
fisarmonica
di
Soc iota cooperativa fcditnce DOV. - Z voza dorvask
samostojno, bodisi z njegovo skupino.
Predkratkim mu je uspelo uresničiti tudi željo, ki jo je več let gojil, oče pa vseskozi podpiral: posneti kaseto slovenskih ljudskih pesmi iz Nediških dolin. Tako pred nekaj dnevi so v Čedadu predstavili njegovo kaseto Stari beneški valček. Predstavitve so se udeležili predsednik Zveze beneških izseljencev Walter Dre-scig in član založniške zadruge Dom Giorgio Banchig, dveh ustanov, ki sta založili in izdali kaseto, številni bivši izseljenci in mladi prijatelji Ezia. Prisoten je bil tudi predsednik turistične ustanove za Čedad in Nedi-ške doline Paussa.
O tem, da bi izdali kaseto, smo zasmišljali že dalj časa, je v svojem pozdravu med drugim dejal Drescig, končno pa smo le uresničili ta naš načrt. Tudi to prispeva k ohranjevanju, vrednotenju našega kulturnega izročila in k razvoju današnje slovenske kulture, pomemben del katere, je nadaljeval Banchig, je glasba. Razvesljivo pa je, je dodal, da pri iskanju lastnih kore-
da u Belgiji kopajo franke z lopato, pa to ni bla resnica, tisti, ki so delali puno let u mini, so usi zdravje zgubili an puno premladi so svjet zapustili. Ist sem delo šest let an šest mescu u rudni mini. Potlé sem punokrat zahvala mojo ljubljeno mamo. Kadar se je zgodila 1956. leta huda katastropa u Marcine-lu, kjer je zgubilo življenje 272 minatorju (večina Italijanov), mi je vsak tjedan pisala in me prosila, naj uša-fam delo na odpartem dnevu, pod zlatim soncem. Bu-gou sem jo in donas sem ji za nje prošnje an nasvete puno hvaležan.
Pošjljam vam srčne pozdrave an se zahvaljam za vaše pohvale na moje prejšnjo pismo.
Faustin Gosgnach
nin, lastne istovetnosti postajajo protagonisti mladi.
In res to je s svojo prizadevnostjo in vztrajnostjo dokazal Ezio, to so dokazali številni njegovi vrstniki in člani folklorne skupine, ki so na predstavitvi skupaj z njim praznovali. Na koncu uradnega dela predstavitve je nastopila beneška folklorna skupina živanit in je tako na svoj način, s pesmijo in plesom čestitala svojemu harmonikarju, (jn)
Za «Primorsko poje» smo šli piet v Tolmin v liep nov Centro Studi za otroke, od vartaca do srednje šole. Gledali smo to lepo strukturo, ki ima tudi no veliko palestra, to nam je pokazo naš parjatel iz Tolmina Roner.
Peli smo tri pesmi: «Ona je imiela židjove hlače», «Johanica» an «Pomlad».
Damou smo paršli veseli, ker vsi tisti ljudje, ki so nas poslušal so nam pluskal na roke vsaki krat, ki smo končali no piesam.
Obedan nie čaku, da za ne tri dni potle, na Primorski dnevnik an velik kritik, ki je videu an poslušu v Tolminu, napiše na tel časopis lepe besede go mez našega zbora.
Takuo je ratalo, de so nas poklical v Zemono pri Vipavi, saboto 2. junija. Tam smo bli samo šest zboru, štier vebrani ku tisti nar-buojš, ki so partečipal na Primorsko poje, an dva pa samo invitana.
Na telim lepim prestoru je bla tudi ljubljanska televi-žjon, ki nas je posnela. Smo
bli puno emocjonani, kjer smo bli ku na final od kakega festivala, an smo muorli lepuo piet za pokazat, de smo bli uriedni ato bit. Piel smo štier piesme, kar smo končal smo bli vsi potani, ker smo viedli vsi, da je bla rieč zaries velika, če so nas ato poklicali. Ta-kua, de naš bardak maestro Spekonja (vse štier piesme so ble njega) je biu takuo emocjonan, de kar na koncu je paršla čeča z rožam an z velikim «attestato di partecipazione» on jo je bu-šno.
Zapiel smo:	«Ona je
imiela židjove hlače», «Pre-uozke so stazice», «Moja juba - Teržinka» an «Pomlad».
Kar vsi so končali piet smo-šli dou no veliko, veliko kliet od stare ville, kjer smo piel an srni vidli no dugo veliko mizo takuo napara-čjano, de niesmo še par o-bednim kraju take vidli.
Tel rinfresk mislim, da se ga pru ries zmisnimo za ni-mar!
G. L.
PISE PET AR MATAJURAC
Votacioni za evropski parlament 17. junija 1984: vsi so dobili, pa resnica kajšna je?
1;
Kako te ne pohvaliti, dragi Faustin?
Če bi vsi znali tako lepo pisat, če bi imeli vsi tako dobro voljo in fantazijo in da bi nam tako pisali naši naročniki doma in po svetu, bi bil naš Novi Matajur bolj «pisan», lepši, bolj zanimiv in privlačen. Upamo, da bo tvoje pisanje spodbudilo še marsikaterega našega bralca, da bo sledil tvoji poti.
Poskrbeli bomo, da bodo dobili tvoji prijatelji na sliki naš Novi Matajur. Če pa ga ne bodo, te bomo čakali meseca «vošta» da jih pripelješ na naše uredništvo. Skupaj bomo popili an kozarček sladke kapljice in mogoče se bodo tudi naročili na naš list.
Tebi in družini polno sreče in zdravlja želi
Novi Matajur
Dragi brauci!
Poslušu sem poročila, komentarje po radiu an televi-žjonu, poslušu sem sekretarje političnih partitov an dru-zih politikantov o zadnjih vo-tacionah, ki smo jih imeli u Italiji, kot po druzih deželah, za evropski parlament. Smešno an klavarno je bluo poslušat, posebno sekretarje partitov, kadar so govorili o rezultatih teh■ votacionu: vsi so dobili, vsi so bli zadovoljim srečni an veseli!
«In Piazza del Gesù (kjer je centralni sedež DC v Rimu) ne skrivajo zadovoljstva veselja nad volilnimi rezultati. Posebno je veseu De Mita».
Takuo se je glasiu adan od komentarju, «Ma kaj je čaku De Mita an buj velik plater, no buj veliko «žberlo?» sem se vprašu.
Po votacionah se je obnaša ku tist naš hostar, ki je u hosti zgubiu uoč an je jati potle vasnjanam, de je srečen an veseu, de ni zgubiu o-beh oči. Longo (PSDI): «Smo lepuo daržal!».
Ma kaj si lepuo daržou, če se ti je maloman ugasnil partiti
Kadar je tuole pravu, se mi je zdjelo, da ga vidim na waterju, ko zgubja njega zadnje pardjelo.
Tudi socialisti so bli z rezultati zadovoljni, kontent, čeglih njeso šli ne naprej ne nazaj. Vsi pa so dakordo, da niso šli naprej, ker se Craxi še ni navadu žvižgat.
Almirante (MSI) je prido-
biu nekaj votu, čene se je biu posušu, kot Panella, ki že tako an takuo malo je, ker se je navadu postit. Seveda, sta bla oba srečna in zadovoljna.
Liberalci an republikanci so se bli ložli kupe s tro-štam, da dobijo veliko torto, pa so dobili samuo lazanjo in kadar je govoriu Spadolini o rezultatih, sem je zdjelo, de ima buj tanak podbrad-njak. On in Zanone pa sta bla usedno vesela. Ponovila sta naš star pregovor: «Buoh var hujšega!».
Zdjelo se mi je, da so bli narbuj žalostni komunisti, ki so ostali brez sekretarja, da bi biu komentiral rezultate zadnjih votacionu.
A ja. Mimogrede bi biu skor pozabu povjedat, da so po teh votacionah postali komunisti parvi partit u Italiji, da so pustili za harbatam DC, ki je bla do sada parva in je governala Italijo, buj slavo ku dobro, nad 35 let. Kakuo so drugi partiti sparjeli napredek, avancament komunistov? Vsi so dakordo: «komunisti so takuo napredovali zaradi emotivnosti i-talijanov, ker so zgubili njih sekretarja Enrica Berlingue-rja».
U drugih besedah povjeda-no: komunisti so se usmilili Italijanom, potle ko je šu njih sekretar Berlinguer u nebesa!
Obednemu ni paršlo na pamet, da so ražoni za napredovanje komunistov in druge opozicije buj globoki: škandali, korucion, podkupova-
nje, piduizem (Gelli), vozenje italijanskega kapitala u Švico, politika, ki stiska pasi delavcem. To je naveličalo, na-Stufalo italijanske eletorje!
«Če bi veljala štor ja o Ber-linguerju, bi lahko za druge votacione umaru Pajetta!» je komentiru nek simpatičen Benečan u svoji domači o-štariji. «Ja, ma samuo če bi komimisti aumentai še po Pajetovi smrti, bi biu kopač tist hudi spet oživjet!» se je oglasu an demokristian za drugo mizo.
Tuole, kar se tiče zadnjih evropskih votacionu u Italiji. Kakuo so šle reči pa tle par nas? Bau sem se, de bojo i-meli velik šučeš tisti, ki so metali z elikoterjam propagandni material proti nam, u katerem je pisalo, da nas ni.
Bau sem se zaston, zak so tudi rezultati zadnjih votacionu pokazali, da jih zrnje-raj buj stiska obroč dobre pameti in demokracije. Mi smo, tle. Tudi na votacionah smo šli naprej, kot so šli na-pre vsi tisti, ki podpirajo globalno zaščito ( tutela globale) Slovencev v Italiji.
Eh, dragi «Stellini» eliko-tero vozi prepočasi.
Če nas čjete prehitet, če čete prehitet koluo, zgodovine, Štorje, muorate plut z buj hitrim an modernim aropla-nom. Uzamite an Jet, čene pa almanku an DC 10, ki pluje nad tavžent kilometru na liro. Še takuo ne vjem, če na\ bote prehitjel!
Vsem mojim bralcem lep
pozdrav!
Petar Matajurac
KAJ SE JE ZGODILO PO
Chiabudini an Qualizza sta direktor an organist u čedajskim duome
ŠPETER
Vse je začelo, kar nieki puobi dol z Marana Lagunare, ki so študjal na IPS v špietre so ratal par j atei ji z asistentam Mario De Vora. Kar je šuola finita so se varnil v Marano, ma se nieso pozabil na Maria. Radi so ga hodil gledat, pru takuo on nje. Počas počas tisti dol z Marana so zapoznal še druge judi iz špietra, na vsako srečanje skupina parja-teljev je bla buj velika. Takuo, dvie liet od tega ribo-lovci (pescatori) iz špietra (duo drugi če ne oni, saj v Marane so muorje an ribe) so pomislili, da bi bluo pametno arzšerit to parjatelj-stvo na vas špietar, narest kieki buj «ufičjal», uradnega, an takuo se je zgodilo.
Za začet so organizal v špietre no nogometno srečanje (partita di calcio), parjatelji iz Marana so par-nesli rib za pu špietra! Dobro vičerjo so napravli v College. Od tekrat vse je šlo napri, ku na gladkem morju.
V saboto 9. junija je bluo no veliko srečanje v Marano. Iz špietra jih je šlo 110, samuo s koriero jih je bluo 59! Dol so nardil navadno nogometno igro. Občina iz Marana je šenkala špietar-ski občini no knjigo tistega morskega miestaca an no «targo», špietarska občina «targo».
Se more lahko reč, de seda med Špietram an Marano Lagunare je nieka sort «pobratenja» (gemellaggio). Programi za napri? Ribolov-ci iz Marana bojo prisotni na senjamu v špietre, pomagal bojo ribolovcem špietra daržat an kjosk. An po-tle? Potle se puojde napri po teli pot. Dokjer se guori od parjateljstva, je vse dobro.
Tisti, ki imajo cajt jih pensat vsake sorte pravijo, de špietruc, posebno ribo-lovci so jo lepuo vekunštal: kar Pojana jim ponese proč Nedižo bojo miei kam se o-barnit (če ne druzega za ribe lovit).
D. L.
SOVODNJE
STRMICA
Po dugem tarpljenju je umaru naš dragi vasnjan Marco Franz, star 74 let. Rajnik Franz je biu zlo poznan an spoštovan mož. Poznali so ga tudi kot poštenega šindaka Savuonjskega komuna.
Umaru je na domu in njega pogreb je biu u Strinici u sredo 6. junija popud-ne. Ohranili ga bomo u lie-pim spominu.
SV. LENART
Dne 6. junija je bla naznanjena žalostna novica, da je umaru u špietarskem ri-koverju Vincenzo Chiuch -Vicenz Čjuku po domače, star 79 let.
Ni še leto od tega, ko mu je umarla žena in on je šu kmalu za njo. Rajnik Vicenz je biu tata od presidenta naše gorske skupnosti (Comunità mantana ). Podkopali so ga par Svetim Lenartu u četartak 7. junija. Puno ljudi ga je spremljalo na njega zadnji poti.
JEŠICJE
Šele mlad je pustu tel sviet Guido Qualizza - Klin-čjanu iz naše vasi. Imeu je samuo 44 liet. Po kratki bo-liezni je umaru v videmskem špitale ponoč med saboto 9. an nediejo 10. junija. V veliki žalosti je pustu ženo, sina an vso žlahto. Njega pogreb je biu v Kravarju v torak 12. junija.
Podbonesec
RUONAC
V četartak 14. junija se se je v čedajskem špitale ro-diu Mirko Domeniš. Srečan tata je Piergiorgio — Jurju iz naše vasi, srečna mama pa Chiara Gorenszach iz Dolenjega Marsina. Mali Mirko je parnesu puno vese j a v Jurjovo družino, posebno sestrici Liani, ki ima seda pet liet.
Piergiorgiu an Chiari čestitamo, malemu Mirku, pru takuo sestrici Liani želmo puno liepih reči.
BRIŠČ
Zapustu nas je Pasqualin Birtig
Po kratki bolezni je umaru u čedajskem špitalu Pasquale Birtig iz naše vasi. Imeu je samuo 61 Ijet. Rajnkemu Pasqualinu so pred kratkem odrezali u špitalu nogo, potle so nastali kom-plikacioni, ki so ga še mladega spravli s telega sveta.
Biu je bruman, bardak in simpatičen človek. Vsi so ga imeli radi, zatuo so bli tudi vsi žalostni za njega prerano smart.
Njega pogreb je biu u Bri-ščah, u saboto 16. junija. Ohranili ga bomo u lepim in venčnim spominu.
LOG
Hitra smrt mladega moža
Umaru je u čedajskem špitalu Paolo Pio Cencig. Imeu je samuo 63 let. Biu je pošten an od vseh štiman mož. Za njim žalujejo žena, sinovi, zet, navuodje, žlahta an parjatelji.
Njega pogreb je biu u Bri-ščah u četartak 7. junija. Puno ljudi ga je spremljalo k zadnjemu počitku.
DEŽURNE LEKARNE FARMACIE Dl TURNO Od 7. do 20. julija Od 7. do 13. julija
Grmek tel. 725044 Čedad (Pelizzo) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Od 14. do 20. julija Čedad (Fomasaro) tel. 731163 Manzan tel. 754167 Tavorjana tel 712181 Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo če ričeta ima napisano «urgente».
ZAPARTE LEKARNE ZARADI POČITNIC FARMACIE CHIUSE PER FERIE
Čedad (Fontana) od 2/7 do 29/7 Corno di Rosazzo od 14/7 do 27/7
GRMEK
HOSTNE
Mama Lukentova je kuhala jagram u Kanadi
Čudno se nam je zdjelo, de jo ne vidimo vič, saj smo je srečevali ob puno par-ložnostih, posebno pa na pogrebih parjateljev.
« Pa ja, de ni umarla! » smo si pravli, «saj če ne bi mi parvi žalostno novico napisal. Buoh ji mantenji zdravje, kjer je, tale naša simpatična Maria Bergnach -uduova Primosig - Lukentova iz Hostnega.» smo mislili u našem srcu.
Potle smo zvjedeli, kam jo je biu vjetar nesu. Pruzapru jo je nesla ljubezan do sinov in njih družin, ki žive dol za Veliko mlako. Skočila je čez Lužo in se znajdla u Kanadi, kjer sta jo ujela u naruoče, ben nu ja, objela sinova Bepo an Giorgio.
Hitro je šlo no ljeto mimo, takuo hitro je pasalo, ku da bi magnu z očjo. Puo-ba an parjatelji so ji pokazali lepe an velike reči, ki so dol u tisti veliki deželi, dol za Veliko lužo. Potem so jo pejali tudi na jago, kadar so ustrelili tri velike ka-nadeške muše. In Maria se je čudla, Maria jim je pomagala, Maria jim je kuhala. Vsi so lepo in veselo kupe živjeli.
Kadar nam je parnesla tole fotografijo, ni genjala pravit ob tele tri velike ka-nadeške muše. Potlé san jo ustavu an san ji jau: «Me veseli, da ste bla srečna in vesela, ko ste objela vaša sinova dol u Kanadi, da ste no dobro lieto preživela z njimi. Poznam jih. Sta pridna, poštena an bardka puo-ba.
Za nje se je splačjalo iti, al pa skočit dol. Za videt velike muše (osle) pa ne vjem, če se splačja narest takuo dugo pot» sem ji jau in nje oči so zažarele, ker je žena bistrega uma. Vse je zastopila, pa me je vsedno uprašala: «Al misliš, da ni
potrebno iti iskat velikih mušov v Kanado, ker imamo buj velike tle?».
«Lepuo ste zastopila!».
«Ma ist sem šla za sinove ... muši so paršli potlé». «Vjem. Zastopim». Za sinove gre mama tudi na konec sveta, pa tudi sinovi za mamo. To je lepo in tako naj bo vekomaj. Muši pa ostanejo le muši, u Kanadi in u Benečiji, Buog jim pamet razsvetli!
Petar Matajurac TOPOLOVO
Zapustila nas je Rosalia Loszach - uduova Gariup
Po dugi bol jezni je Buoh rješu tarpljena Rosalio Loszach - udovo Gariup - Dre-jonovo po domače. Bla je pridna an še mlada žena, saj je imela samuo 76 let. U veliki žalosti je zapustila hčere, brata, sestro, zete, na-vuode an vso žlahto. Umarla je u videmskem špitalu, podkopali pa so jo u Topolovem u sredo 6. junija. Naj u miru počiva u domači ze-mji, družini in žlahti pa izrekamo naše globoko sožalje.
DREKA
TRUŠNJE AŽLA
V saboto 16. junija v liepi cierkvici Device Marije na Krasu sta stopnila na skupno živlienjsko pot Silvana Rueli-špuobova iz Trušnje-ga an Enzo Duriavig iz Ažle.
Novičam, ki bojo živiel v Ažli, želmo srečno skupno živlienje.
PETERNEL TARČETA
Parve dni junija se je v čedajskem špitale rodila A-lessia Melissa. Liepca čiči-ca je parvi otrok družine Camilla Melisse iz Tarčet, ki je zlo poznan, ker je pokrajinski svetovalec PSDI, an Marine Gus-Gajacova iz Pe-tamiela.
Mali Alessi, ki bo živiela z družino v Tarčet, želmo no lepo an srečno življenje.
Zvonovi so že njih srebarne glasi po cielin mieste šeril an use ljudi so veselil za veliko nuoč.
Čeriašnje an briaskve so cvedlé gor po briagu an sonce je sijalo u jasnim nebu.
Ljudje so se zbieral okuo-le cierkve, za te veliko mašo.
Čedajski «Duomo» je zlo liep an velikočiasan ki er so ga storli zazidat Patriarki iz Aquileje. Je zazidan uos ka-mana udialanega; njega liepa umetnična podoba se parka-že že od delečja tistim, ki hodejo u miesto.
Kar sam paršu an ist čia u velik «Duomo», orgle so zauz-dignile njih močni glas.
Njih viža je odmevala po ciarkve od stiane do stiane.od visokega okounega pokrivala (volte) do «navat»; pa kolone so jo parnašale do usake-ga ušesa.
Je blua puno judi, ki so poslušal sveto mašo... Narbuj mi je blua ušeč poslušat velikonočno piečije an muziko, ki zbor in orgle so izdajal, če-glih je blua use lepua za gledat an za poslušat: od čude-žljive andoht do zložene prid-ge, od liepih podob na oltariah do poštenih ljudi.
Kadar zbor je začeu piet Kyrie od maše «Eucharistica» Laurentija Perosi, sarce mi se je razveselilo, zak lepo poznam tolo veliko mašo, katere milost nje mogočjo doteč.
Potem zbor je dokazu njegovo znanje z eno čedajsko polifonijo od srednjega časa «Submersus jacet Farao...», ki je use poslušalce začiud-vala za nje čisto melodijo od dvieh glasuavah spledeno an s sequentijo gregorijanovo «Victimae Paschali laudes...».
Kar je še nekatere moktete zapieu, je mešani zbor za konac napravu njegovi močni kos: Alleluia, iz Oraktorija Messija Georgia Friedericha Haendelija. Mi se je zdielo de mraščialca je šla gor po ju-deh, takuo je čudovitan an ra-svetljiv tele štiriglasni mešani zbor Allelua. Organo pa je
zagodu glasno, veselo «Toccata» Wilelma Ernesta Bach.
Od telega dneva mi ni blua ostalo nič druzega, ku an liep spomin, če ni sam biu zavie-du, de organist, ki jo takuo lepua godu je Anton Qualizza iz Srednjega an zbor, ki je takuo lepua pjeu je «Coro A. Foraboschi», ki ga vodi Joseph Chiabudini iz Podbuniesca. Chiabudini an Qualizza sta direktor an organist u čedajskem Duome. Tek mi je pravu, je poviedu de, potle, ki je nastopu za direktorja Chiabudini, reči gredo zlo lieuš; an sada so poklical še Toninaca, katerega usi poznamo za imenovanega organista. Oba dva pa sta znana muzičista.
Mladinski zbor iz Vača
Sonce je šlua za briah; je začela siat luna an tiči so gen j al piat takua, de se je nardilo vse tiho dol v duare od Casa dello Studente. Tekrat je začeu piat Mladinski Zbor iz Vača.
Srnjih gledal an poslušal; je blua zarias lepua!
Ist san pensii; kakua more bit, de na vas ki se jo štanto ušafa gor na Karto geografih more imiat an tai-šan Zbor? Ma niasan znu od-guarit, naie ki na riač me je hodila saldo tu hlaf: ungheresi imaio kaišan eletrodo-meštik manj ku mi, pa kakua znaio piat!
Je blua puno iudi, de tar-kaj se jih nia troštalo.
An če bit zahvalit Kamu-na: Šindika Mariniča an vi-češindika Adami, ki so se in-terešiaral za ušafat an tai-šan liap pr est or; an pr est or ki an za naprei se bo mohlua lahko nuzat.
Imamo s tua an stua plasmi: se jih na pozabimo! U-šafmo okažion za jih piat an za jih poslušat. Naš Narod umria, če umria naša kultura.
N. S.
Naša fotografija je bila posneta v Thunder Bay - Canada prav tisti srečni dan, ko so naši beneški jagri ustrelili tri velike osle (muše).
Od leve proti desni so:
Primosig Giorgio ■ Lukentu iz Hostnega, druga je njega mama Marija, trečji je Enzo iz Podbuniesca, četrti Berto Borgo, kleči pa Bepo Primosig, parvi sin Marie. On je imeu buj majhanega muša, kadar je ku otrok uozu zamenjavat kostanj za sjerak po Laškem. Živio Bepo! Petar Matajurac an ti sta klaša!
Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp. Singer
Orologeria - Oreficeria - Ottica Urarna - Zlatarna - Optika
URBANCIGH
Cividale - Čedad
Via C. Alberto 10 - Tel. 732230
Pokali - športne plakete
Laboratorij
Zastopstvo Singer
edilvalli
di DORGNACH RINO S. C. a.a.s.
Vendita materiali per l'edilizia Prodaja gradbenega materiala
A utotrasporti	A vtoprevoz
ČEMUR
SV. LENART - S. LEONARDO
Tel. 0432-723010