TUJEC
Peter  Levec
Nocoj smo si blizu. Zdravice zvene in vino smehlja se iz rožnatih kup, a vendar med nami ni skupnega nič — ne strah in ne up.
Ni skupen nam jezik ne skupno nebo. Da tujci ostanemo, več mi ni žal! Kar veže me z vami, le prazen je nič, med nami je nič — lahak in svetal.
Skupaj sedimo, a dlje sem od vas kakor od zvezde njen vodni odsev. Zanima vas, kaj mi ozarja obraz. (O, hvala za skrb!) Ozarja ga dan, blaženi dan, ki ni od vas!
111