Slavni dan Slovencev pri Sisku.
273
Njegova palača na Hrad$ji}i}i je bila zbirališče učenjakov in umetnikov. Tiho de Brahe in Kepler, velika zvezdoznanca, sta bila vedno pri njem. Cesar sam se je  učil  zvezdoznanstva,  cele  tedne je presedel pri svojih knjigah in poskusih, za državne  posle mu pa ni bilo   mar. Z leti se ga je lotila še neka otožnost, h kateri je bil nagnjen že od rojstva; postal je  nezaupen  in  nesposoben  za vsako resno delo. Štefan Bocskav, ki je v imenu ogrskega plemstva prišel potožit nesrečo dežele, čakal je cele mesece, da bi prišel k cesarju.   «Od-       — šel je potem domov z jezo v srcu in s trdnim sklepom     ?   -' konec storiti      4§| taki vladi.» ])          ¦•<
Kaj čuda, če so bile tudi vse prošnje stiska-nih Hrvatov in Slovencev bob ob steno!
Notranje ho-matije in slabost vlade so hoteli Turki porabiti v svojo korist. Ze leta 1589. so bili vzeli močno trdnjavo Repič in več drugih gradov ob meji. Toda prišlo je še hujše. Ce so bili dosedanji boji le roparski napadi posameznih čet, zbirali so sedaj Turki velike sile, da bi posuli krajinske trdnjave in prodrli v osrčje Avstrije. Največ si je prizadeval za novo vojsko bosanski paša Hasan.
J) Weiss «Weltgesch.», V., 214.
„DOM IN SVET", 1893, štev. 6.
Jožef Ressel. (Narisal J. Germ.)
Nekateri trde, da je bil Hasan-paša italijanskega rodu, pobegel benediktinski menih, «katerega je Venera izvabila iz samostana in celo pripeljala k mohamedanstvu»; drugi pravijo, da je bil Bošnjak, iz rodu Predojevicev, toda od mladih let v turški veri izrejen. Valvasor pravi o njem, da je bil ((nepopisno dober vojak, a poleg tega krvoločen trinog in hud sovražnik kristija-nov.» ')    Obe  lastnosti  sta  ga  menda
omilili turškemu sultanu, da ga je poslal paševat na avstrijsko mejo. Ker je bil željan boja in ropa, iskal je vedno povoda, da bi prelomil mir.
Rudolf II. je bil sklenil s sultanom mir leta 1583. in tudi pošiljal v Carigrad bogata darila. Na turškem dvoru so to poroštvo mirii prav radi sprejemali. Sultan Murad III, ki je bil ravnokar končal vojsko s Perzijani, res ni bil voljan začeti novega boja. Toda turška lakomnost ni mogla mirovati. Kar se ni dalo storiti s sultanovim dovoljenjem, storilo se je za njegovim hrbtom. V turškem dvornem svetu je bila močna stranka za vojsko z Avstrijo; duša ji je bil Sinan-paša, veliki vezir. Staro geslo moslimov, da se mora Evropa klanjati
-:¦;::¦¦
*) Valvasor, XV. knjiga, str. 530.
18